tMUmno Mm mrmutkd uren fiwam m* «gyAUTau*[BLm> bt m Agror owoin in?, g tojat m poit ogrom or mw tomc. a*. t. tr twor Frulaš a. b. m *m GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Vajvetji dartadd iamik IvIMMMmh. Velja n tm leto........... |6.00 Za pol leta........... 3.60 Za Hew York «e!o leto .... 7,00 Za inozemstvo oelo leto...4 7.00 The Largeit itomi« DaOj in tir« United State«. Issued i?«ry day eneepi fanday* and legel SoHdaja. ■V 75,000 Keaden, «LZTOH: 9876 COBTLAHDT. Entered m Second Član Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congresiof March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. HO. 188. — ŠTEV. 158. NEW Y0RK, WEDNESDAY, JTJLY 7, 3920. — SREDA, 7. JULIJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVHL JAMES M. C0X, DEMOKRAT. PREDSED. KANDIDAT F. D. ROOSEVELT, KANDIDAT ZA PODPRED. MESTO GOVERNER OOX IZ OHIO JE BJL NOMINIRAN ZA PREDSED-KI&KEOA KANDIDATA DEMOKRATIČNE STRANKE PO DOLGEM BOJ(J.*— PRISTAŠI PALMERJA SO STOPILI NA STRAN COXA TER PORAZILI McADOO-A. — ŽIVLJENJE NOVEGA KANDIDATA. — SEOAJ SLUŽI TRETJI TERMIN KOT GOVERr NER DRŽAVE OHIO. 8*n Francisco, Cul., 6. julija. — Governer Cox iz Okio j« izvo-jeval zmago na narodni demokratični konvenciji, ko je bi malo po poldveh zjutraj nominiran pri 44. glasovanju po eni največjih bitk, ki so se vršile na političnem polju tekom zadnjega četrt stoletja. Ko je bila objavljena njegova nominacija, se je polastila zbrane množice velika navdušenost, in avditorij je odmevat od priznaval-nih krikov. Konvencija je bila zatem odgodena do naslednjega dne ob desetih, ko bodo izbrali kandidata za podpredsedniško mesto. Hčerka governerja foxa se je nahajala sredi velike množice mol sn vsi so jo pozdravili * trenutku, ko je bila objavljena nominacija. Pri zaporednih glasovanjih je dobival Cox vedno več glasov nad svojim glavnim tekmecem W. MeAdoo-jem, prejšnjim zakladničar-jem ter zetom predsednika \Vilsoua. Pri dveh glasovanjih so bili volilci, ki so prej glasovali za Pal-merja, razdeljeni meti Coxa in MeAdoo-a, dočini je Pennsylvania še vedno glasovala za Palmerja. Postalo je dvomljivo, če bo mogoče priti do zaključka in pričele so se širiti govorice, da bo imenovan kompromisni kandidat. Nato pa se je razpoloženje obrnilo v prid Coxa in vedno več glasov je dobival, dokler ni bil končno nominiran. Njegovi pristaši sa napeli vse svoje sile ter dosegli poraz predloga, naj se odgodi zborovanje in vsled tega so tudi omagali. Ko je imel pri 4-1. glasovanju Cox 702 glasova, ter se je vsled-tega hitro bližal potrebni dvetretinski večini 729 gasov, sta glavna managerja MeAdoojevih sil stopila na govorniški oder ter predlagala, naj bo Cox soglasno nominiran. San Francisco, Cal., 6. julija. —»Franklin 1). Roosevelt iz New Vorka, pomočni mornariški tajnik ter bratranec pokojnega Theodora Koosevella je bil izbran na demokratični naredni konvenciji kot kandidat za podpredsedniško mesto. Izvoljen je bil Soglasno. Kot njegov republikanski nasprotnik, Harding, tako prihaja tudi governer James M. Cox, demokratični kandidat za predsedniško mesto Združenih držav, iz Oliio, in prav kot republikanski kandidat je tudi on lastnik provinc* jalnega lista, namreč "Daj'-ti,n Ohio Ne\vs", enega najbolj ^ odličnih listov v državi ter "Springfield News" v isti državi.' Sedaj služi svoj tretji termin kot governer svoje domače drŽave. — Mali oris življenja demokratskega kandidata zelo zanimivo o-svetljuje njegovo karijero. Rodil se je v Jaeksenburg, O., dne 31. marca leta 1870. Vzgojen je bil v javnih šolah. V slojih mladih letih je delal nt farmah. t služben Je bil kot raznašalec pri nekem listu v Dayton leta 1889 ter postal pozneje poročevalec. Leta 1898 je kupil list "Dayton Dailv News'\ Leta 1903 je kupil list "Spring-I field News". Leta 1909 je bil izvoljen v kongres ter pozneje nanovo izvoljen. Leta 1903 jt bil izvoljen gover-ntrjem svoje države. Leta 1915 je bil poražen pri Eopetui kandidaturi. Leta 1917 jt bil drugič izvoljen governerjem. Leta 1919 je bil tretjič izvoljen ' governerjem. Dne €. julija 1920 je bil imenovan demokratičnim kandidatom tui predsedniško mesto. Medtem 2a?otn pa je slavil številne t^iomfe ket trikratni governer in ljubljenec svoje domače dežele. Kot tak je bil ena vodilnih postav ameriške politike. Kot »o izjavljali njegovi pristaši na konvenciji, se je moral teinom svojega prvega termina kot ilj|vev$i£r pečat! a domačimi držav-ifjtti zadevami. Tekom drugega t »mina ee j« morat baviti z vojno l C tekom tretjega z velikimi pro-bfeini rekonitrakeije. Njegovi u-ftjftlži v vseh teh zedevah so ga odjavili prav' na višek politične «i tirne v življenju naroda. Mftjga JKTVft iskoinje v Washing- nika Sorga iz Ohio tekom 33. kongresa. V tej službi je ostal do avgusta leta 1898, ko je kupil list Davton Nevvs. Svoj sedež v kongresu si je pridobil v tretjem ohijskem okraju z večino 13,000 glasov nad svojim najbližjim nasprotnikom ter pra-I v i jo, da je bil zelo delaven in u-spašen tekom dveh terminov, ko jo služil v narodni zakonodaji. Prvikrat je bil izvoljen governerjem leta 1912, ker je zagovarjal novo progresivno ustavo, ki je bila sprejeta. S tem je izpremenil Cox stari red stvari v Ohio. Njegov načrt je bil uvesti agresivno administracijo ter je bil na dobrem glasu tako pri podjetni-jkih kot delavcih, ker mu je lasten j dar pomiriti nasprotujoče si elemente. V času, ko so bili vsi premogovniki v državi zaprti vsled splošne stavke, je sklical governer Cox separatne konference vseh premogarskih baronov in premogarjev v Ohio ter si izposlo-val pravico, da se prepusti njemu uravnavo cele zadeve. Njegov namen je bil na ta način dovesti do dogovora med nasprotujočimi si strankami ter s tem tudi do dogovora z zvezno vlado v Washingtpnu. Ker je primanjkovalo poljedelskih delavcev vsled vojne in razširjenja mestnih industrij, je nakupil Cox veliko množino traktorjev, sklical zborovanje farmerjev ter jih učil pod nadzorstvom izvedencev postopati s traktorji. ŠTIRJE BEGUNCI VJETI. Indianapolis, Ind., 5. julija. — Včeraj je pobegnilo iz ječe v Ma-rion County štiriindvajset jetnikov. Dosedaj so že štiri v jeli. Jetniki so pobegnili krog ene ure ponoči, zatem ko so do nezavesti pobili dva jetniška paznika ter odprli več celic. HARDINO SE VRAČA DOMOV. Zenesville, O., 4. julija. — Potem ko je bil na poti škoro dvanajst ur, je dospel senator Harding semkaj. Vozi se * avtomobilom v svoj kraj n, Demokratični predsedniški kandidat James M. Cox. VROČI NEMIRI V PREMOGAR. OKRAJU - Dva pomožna šerifa in dva premo-g&rja sta bila obstreljena tekom spopada v premogovniku W. Va. Charleston, A V. Va., C. julija". — Ko se je razkadil dim zadnje bitke, ki se je vršila med premogarji in pomožnimi šerifi v nedeljo popoldne v bližini RoderfieltL, sta ležala na licu mesta dva premo-srarja in uva pomožna šerifa. Eden teh bo umrl. Šerif Daniels iz dotičnega okraji« poroča, da so šli trije njegovi pomožni šerifi iz glavnega kraja v Roderfield z avtomobilom in da je šest premogarjev pričelo streljati nanje z nekega griea. Dva šerifa sta takoj padla obstreljena na tla, docim je tretji skočil za skalo ter se rešil. Premogarji so se zatem približali ranjenima in ko so prišli v primerno razdaljo skritega šerifa, je pričel slednji streljati nanje, ranil dva ter pognal ostale štiri v l>eg. Ranjence so odvedli v državno bolnico v Welsh. Pomožni šerif, ki je ušel krogljam, je bil neki Albert Cates. ] Obstreljena premogarja sta bi-i la »John Simer in John Rose. O slednjem domnevajo, da ne bo pre živel današnjega dne. Na lice mesto je bila odposlana državna policija, ki je znova napravila red. POLJSKI BO VLADAL OBRAB-NI SVET. Varšava, Poljska, 5. julija. — Danes se je poljski državni zbor sestavil narodni' obrambni svet, kateremu je poverjena polna vo" jaška otvoriteta. Svet sestoji iz Predsednika Pil-sudskega, vojnega ministra generala Leznijevskega, predsednika državnega zbora Trompoinskega, ministra Grabskega ter treh na-daljnih kabintenih članov. TURŠKI NACUONALCI OPROSTILI AMERIKANKO. Carigrad, Turčija, 4. julija. — Včeraj je srečno dospela v črno-morsko pristanišče Samsun Miss Alice Clark iz Evanston, 111., članica ameriškega Rdečega križa, katero si imeli turški nacijonalisti več kot eno leto vjeto. Te dni bo dospela v Carigrad* odkoder se bo podala v svojo domovino. PRISELJEVANJE JE PRECEJ NARASLO — Kot nam kažejo številke priselje-valnega urada presega sedaj število priseljencev ono izseljencev. Poročilo priseljeniškega komisarja Wallisa, ki obsega dobo do 30. junija tekočega leta, nam kaže, da presega priseljevanje v Združene države izseljevanje. Komisar pravi, da je edinole pomanj kanje ladijskega prostora vzrok, da ni priseljevanje še večje. V preteklem letu je izseljev£_3je izdaleka presegalo izseljevanje, a izza decembra preteklega leta se je stvar popolnoma izpremenila. Izseljevanje iz dežele je soglasno s poročilom komisarja manjše kot pa je bilo v kateremkoli letu pred izbruliom vojne. Komisar pričakuje sicer izdatno povečanje priseljevanja, vendar pa pravi, da se bodo komaj uresničila prorokova-nja o velikanskem navalu priseljencev. POLJAKI PORAŽENI NA CELI FRONTI. -- London, Anglija, 6. julija. — Poljske sile med rekama Berezi-na in Pripet so bile poražene na celi fronti od ruskih boljševikov, kot se glasi v nekem brezžičnem brzojavnen- sporočilu, ki je dospelo semkaj. Soglasno s to izjavo so se morali Poljak iumakniti za črto Berad-na Kostopol. Nadalje proti jugu, v bližini Ostroge, so vrgli boljše-viki Poljake iz njih postojank ter jim prizadeli težke izgube. V smeri proti Proskirov, nadalje proti jugu, zasledujejo sovjetske čete Poljake, k; se nahajajo na begu. (Tako se je pričela končevati 4 poljska" ofenziva proti sovjetski Rusiji. Francoski, angleški in aemriški kapitalistični interesi so poslali Poljake v boj in sedaj bodo morali Poljaki plačati ceno za to blazno podjetje.) BRZI PARNTK "REOIHA" . (Llyod Sabaudo proga) odpluje v Genovo dne 17. julija. Cena do Trsta vštevši vojni davek $93.50, do Ljubljane vštevši vojni davek $95.50. Kdor ieli i tem pandkom udobno in brzo potovati, naj nam takoj piš* sa tozađevooo pojasnilo. k SvnSka Traafc TlaVper SPREJEM HARDIN6A V ROJSTNEM KRAJU - Demokrat je pozdravil Hardinga v domovini. — Rekel je, da bo zmagal. — Izjava Hardinga. Mari on, Ohio, G. julija. — Z izvanrednim navdušenjem je sprejelo včeraj. nje«rovo domače mesto republikanskega predsedniškega kandidata, AVarren G. Hardinga, ki je dospel semkaj s svojo ženo. Vse ulice mesta so bile blokirane z avtomobili in ko se je senatorju s pomočjo policije posrečilo priboriti si pot, je našel pred svojo hišo velikansko ljudsko množico, ki ga je z navdušenjem po-dravila. Navdušenega sprejema je bil deležen senator že v Dela\vare, 30 milj od Mariona, a oficijelni spre-jtm v Marionu je presegal vsa pričakovanja senatorja, kar je sam izjavil potem ko je poslušal pozdravni govor D. R. Crissinger-sa, predsednika Marioji Civic Association. V svojem pozdravnem govoru jo rekel predsednik Crissinger, ki je po svojem prepričanju demokrat, med drugim tudi naslednje: — Rečem vam, moji dragi someščani, da bo odjaltal v novembru senator Harding kot predsednik Združenih držav na demokratičnem oslu v Belo hiši. V svojem odgovoru je izjavil senator Harding, da ni treba nika-kih ljudi in pol, temveč le normalnih ljudi, da spravijo svet zopet na pravo pot po velikanskih preiskušnjah, skozi katere je moral iti. CABREROV BRAT UJET. " Mežico City, Mehika, 5. julija. — V Salina Cruz so aretirali dr. Alfonza Cabrero, bivšega governerja države Pueble ter brata Lou-isa Cabrere, ki je bil za časa Car* ranzovega režima državni zaklad-ničar. Kot znano, je bil dal Cabrera aretirati ameriškega konzularnega agenta Jekinsa. FRANCOSKI URADNIKI BODO DOBIVALI BOLJŠO PLAČO. Pariš, Francija, 5. julija. •— Poslanska zbornica je danes soglasno sklenila, naj se poviša vsem s ministrom letno plačo za dvajset-; tisoč frankov ter vsem tajnikom za petnajst tisoč frankov. To se je zgodilo vsledtega, ker so se življenske potrebščine znatno pozdražile. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih hr po sledečih cenah: 50 lir .... $ 3.70 100 lir----- $ 6.80 300 lir ____ $20.40 500 lir ____ $32.00 1000 lir____$64.00 Vrednost denarjn sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna-prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Monej Order, ali pa New York Bank Draft. Tvrdka 7 r a n k Sakser, 82 Cortlandt St^ Hew Torte H. .T r Vstanovljena late UOt, ^ LASTNINA SOVRAŽNIH INOZEMCEV RO VRNJENA VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV BO VRNILA 150 MILIJONOV DOLARJEV VREDNOSTI LASTNINE SOVRAŽNIKOV. — VSAK SO VRAŽNI INOZEMEC MORA DOBITI OD SVOJE VLADE POSEBNO POTRDILO. Washington, D. (\, 6. julija. — Več kot sU» petdeset milijonov dolarjev lastnine sovražnikov, katere je prevzel Alien Propertv Oustodian tekom vojne, bo vlada Združenih držav vrnila prvotnim lastnikom, soglasno z amendmentom k postavi, tikajoči se trgovanja s sovražnikom, sprejetim dne 5. junija. Ta lastnina je del več kot pel tisoča miljonov dolarjev vrednosti, katero je imel v rokah Alien Propertv Custodian. Vključuje tudi premoženje marsikaterih Amerikank, ki so poročene z inozemskimi plemenitaši, nadalje lastnino nemškega poslaništva, sovražnih diplomatov, interniranih tujcev-sovražnikov, državljanov novih držav ter žensk nevtralnih cli zavezniških dežel, ki so bile poro ene s sovražnimi inozemci. % » Amerikanci, ki so bili zadržani v Nemčiji ali Avstriji radi bolezni ali kakih drugih vzrokov, bodo dobili sedaj nazaj svojo lastnino. Amenament dolo**a nadalje, da smejo Amerikanci civilno pravno zasledovati sovražne dolžnike, v slučaju, da tozadevne države nu aijo isto pravico ameriškim upnikom. Tudi državljani vseh prostih držav in novih narodov, !ci ni-.o več del Avs'tro-Ogrskc dobe lahko svojo lastnino nazaj, a le pod po gojem, da niso več nemški ali avstro ogrski podaniki in da so postali podaniki novih držav na temelju pogodbe, ki je bila sklenjena ali ki še bo sklenjena med Nemčijo ali Avstrijo ter Združenimi državami in Anglijo, Francijo al; Italijo Isto velja, če bi b-la sklenjena pogodba med novimi državami t«*r zavezniki. Na temelju nove določbe mora dobiti tak sovražni inoz»*mec od svoje vlade ugotovilo, da je postal v resnici njen podanik. Oni, ki niso sedaj državljani Nemčije ali Avstrije, dobijo svojo lastnino lahko nazaj, če se obrnejo s pismeno prošnjo na predsednika ter s prošnjo na Alien Propertv Custodian. Istotako se lahko obrnejo na ta dva dediči onih, kojih lastnina je bila zaplenjena med vojno. ALI HOČETE KUPITI KVORT ČUTIM SE OLAJŠANIM - TE ŽOANJA? Philadeiphia, Pa., 6. julija. —1 Ali hočete kupiti kvort žganja f — je vprašal eden izmed treh tujcev, ki so stopili iz nekega avtomobila, krojača Abrahama Cohen v njegovi delavnici na 19. in in Catherine St. v tukajšnjem mestu. — Seveda, — je rekel Cohen in medtem mu je tujec zašepetal v uho zahtevano ceno ter pokazal na steklenico, katero je držal v roki. Cohen je odprl svojo železno blagajno in v naslednjem trenutku je bil brez zavesti. Tujci so ga pobili na tla. Ko se je zopet prebudil, je moral izvedeti na svojo veliko žalost, da so mu banditi odnesli $4000.00 v gotovini. RADIKALCI V SEVERNI DA-KOTL Fargo, N. D., 1. julija. — V o-ficijelnem glasilu nestrankarske Lige se na temelju ^tevilk, ki so bile objavljen«, se prorokuje zmago governerja Fraziera in drugih kandidatov nestrankarske lige pri republikanskih državnih primarnih volitvah. Volitve so se vršile včeraj in tiket nestrankarske Lige je baje dobil večino 20,000 glasov. j REKEL McADOO. Huntington, L. I., 6. julij*. — Ko so se časnikarji danes zjutraj oglasili na domu Williania Mc-Adoo-ja, ni bil videti zet predsednika \Vilsona v nikakem oziru presenečen vsled izida konvencije v San Fraticisco. Kekel je nasprotno, da se čuti zelo srečnim in o-lajšanim, ker ni bil deležen nomi-nucijske časti. Rekel pa je, da bo za večno ostal hvaležen svojim prijateljem, ki so ustrajali pri njem do konca. ČETRTI JULIJ V BUDIMPEŠTI Budimpešta, Madžarska, G. julija. — Madžarska vlada in madžarski narod sta na slovesen način praznovala ameriški Dan neodvisnosti. Velikanske ljudske množice so se izprehajale po vrtovih muzeja. Vsi člani kabineta so bili navzoči pri slavnostih, ki so se vršile tam. KRALJEVSKI VLAK SKOČIL S TIRA. Bridgetown, Zapadna Avstralija, 5. julija. — Včeraj je skočil v tukajšni bližini s tira vlak, v katerem se je vozil anglefiki princ. Vse osebe so ostale nepoškodvane. Premislite dobro, komu toste vročili dettsr za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke, Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrd kam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo* be, je veliko vprašanj«!. Naše denarne pošiljatve m sadnji čas po novi rvesi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zaue*< Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljat ve jugoslovanskih kron pp sle« dežih cenah: 300 kron .... $4.96 1,000 kron .... $ 16.00 400 kron .... $6.60 ^ 5,000 kron .... $ 80.00 500 kron----$8.25 10,000 kron .... $158.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, 'menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar dospe v roke. Denar nam je podati najbolj po Domessie Koney Order, aH pa Nnr York Bank Drafi ji 41/ Trrdka Fra^k Sakser, v ' 82 ©grttandt Si., Wew Tork, N 1 ^ F^^v^^ ^__ y«**orIje*a 1«* M Jfrg "t JtČ .L J.' ' 4. , '' P . ' H Sfe„ GLiAS NARODA. 7. JUL. ,1920 GL AS NAHODA" «► - (&LOVENIAN OAII_Y) ' Own*d and Publiched by " ' 8L0VEHIC PUBLISHZNO COMPAHT m*7 (a Corporation) rUANK IAKIEB, Praaldant 1_L.OUIS BENEDIK. Tre««urer Placa of Business of the Corporation and A d drena«a of Abova Offlclerc: 8S Cortlindt StTMt. Borouflti of Manhattan, N«w Vorfc Clty, N. Y. "Glas Naroda" latiaja vsak dan Izvicmil nedelj In praznikov. Za četo lato volja llat aa Alnarlko 2a New York za celo leto tT.OO In Canado 16.00 za pol leta 94.00 Za pol leta Za Inozemstvo za celo leto (7.00 Im Utrt let« J B 1 12.00___»a pot leta_M-00 GLAS NARODA (Volce of the People) laaued every day exceot Sundays and Holldava Subscrlption yearly &S.OO_ Advei1 tleement ®n su' eemefit Dopisi brez podpisa. In lal Vatikan na Reko svojega italjanskega duhovnika in zaupnika, ki naj vodi in neguje verne ovčice po hrvaškem primorja, potem lahko razumemo, zakaj se D'Annunzio tako repenči na Reki. Vatikan, ki ni bil v vsej zgodovini Jukoslovanom niti enkrat naklonjen, danes odkrito nastopa proti Jugoslovanom, proti onim Ju-gosolovanom, o katerih je trdil v prejšnjih stoletjih, da so ''predzi-dje krščanstva*'. Jugoslovani so bili dobri Vatikanu, dokler so s svojo krvjo odbijali od Srednje Evrope divje napade Turkov, Mongolov, Avarov in Hunov ter branili s .svojimi mišicami Rim, papeža in Vatikan in telo Italijo pred pretečim zasužnjenjem napadajočili Azijatov. Jugoslovani so bili res dobri prijatelji onega Runa, v katerem papež in kralj, oba skrajna zagrizenca, kujeta danes trde okove, da jih vkleneta v i+aljanr-ke verige, da jim oropata zemljo in morje ter jih spravita v politično in gospodarsko suženjstvo, vse — — vse za večjo čast in slavo božjo____ Nezvestoba, nehv.dežnost in neodkritosrcnost Vatikana naj Jugoslovanom v teh kritičnih in težkih časih odpre oči ter naj jim utrdi srca. Pokaže naj jiin pot, po kateri morajo stopati. V glavo naj jim vlije vodilno misel, katera jife mora trdo voditi v.vseh njihovem delovanju za procvit made države in celokupnega naroda, brez ozira na to, katere vere je. Kot vse kaže, in ko« potrjujejo dejstva, bodo Jugoslovani vedno izigravani, dokler bodo sedeli v Vatikanu italjanski papeži. Makjavelizem italjanskih državnikov se bo poslužil vseh sredstev, da bo vsilil Vatikanu svojo voljo. V italjanski kraljevski palači, v Kvirinalu, se še vedno poslužujejo gesla: — Vse je treba storiti, na naj bo pošteno ali nepošteno, samo da se doseže cilj. Od Jugoslovanov je odvisno, da se prejkomogoee zoperstavijo tej nori italjanski nnkani. i _ HK/J . Slovenske novice* Milwaukee, Wis. Rojenice so se oglasile pri družini Frank Fon na 457 S. Pierce St., kjer so pustile deklico. Farmo sta vzela v najem, da sta zamoghi kuhati munšajn, Mi-j chael Žilav in Mike Kokič. Zvez-1 nim oblastim je prišlo to na uho ter so napravili pogon za njima in vprizorili hišno preiskavo. Pri tej priliki so zaplenili kotel, ki je držal 14 galon in več »to galon roti nove brozge. Oba sta bila aretirana. Frank Zore, katerega so oblasti prijele pod obtožbo, da je vozil munšajn iz Milwaukee v Sheboy-gan, se je moral zagovarjati pred zveznim komisarjem Kelloggom Do obravnave s« Zore nahaja pod varščino $1000. I Pajnt mumajna pod sedežem v avtomobilu je privedlo S. Kovja-viča na sodišče. Po Grand Ave. je namreč vozil semintja kot kača. j Radi pijanosti mu je sodnik P age prisodil $50 kazni. Ivan Plavat iz 257 Gro ve st. je' postal Žrtev roparjev. Bil je takozvani " jrtney dri ver". Na Grand Ave. in 2. St. sta ga vstavila dva' dobro oblečena moža, ki sta mu! naročila, naj ju petje v neki ho-, tel. Ko ju je Plavat odpeljal v' hotel, sta ran naročila, naj poča! ka nanju, da bosta takoj zopet zunaj. Potem pa, ko »ta pri« a ▼eti, sit a mu naroČila, naj pelje na' Kiiburn cesto. Ko so se pripeljali bitm Oftkwood. sta ga pridanima vpraaaJa, i« je to Kiiburn cesta. Plavat jima je Tflljii potrdil. 'OferButaia sta BSU ^^ a^iM* vtottko- vstopila na vsako stran avtomobila in mu pomolila nabite revolverje pod nos. Moral se je vdati. Potem sta ga privezala k drevesu, mu pobrala denar ter mu pustila j listek, na katerem je bilo zapisa-jno, da lahko najde svoj avtomobil v neki garaži v Chicago. Zloeinee zasleduje policija. Kot smo že zadnjič poročali, je John Zupančič tožil Simona Slu go. da mu dolguje ta na najem nmi za farmo. Porota je odloči' da je pravica na Slugovi strani Duluth, Minn. Majhen vrček munšajna, ki ga je skuhal Jos. Babic edinole zr domačo uporabo, mu je prinesel že veliko sitnoteti. Radi dveh kozarčkov žganja, ki ga je njegova žena dala dvema tujcema, ki sta se vstavila pri nji ter jo prosila za jed. se nahaja v zaporu ubo^ Bahič že tretjič. Onadva, ki sta dobila žganja pri Babiču, sta bila šerifa, d očim ju postrežna žena ni poznal«. Vsled te malenkosti je moral Babič plačati kazen dvakrat, in sicer prvič $100, drugič pa $82.50. Pričakuje se, da bo zvezni distriktni pravdnik z ozi-rom na kazen, ki jo je Babič že plačal, izpustil omenjenega iz zapora ter enkrat za vselej napravil konee. Radi pijanosti se je moral za-govarjati pred sodnikom Michael Krožnik. Obtožen je bil, da je v neki prodajalni razbil aipo od o-mare za cigare ter da se je nespodobne obnaaal. Priznal se je krivim ter je plafial $27 kazni. • m Fboto toy T&kdervood * Cndervoet. Slika nam kaže znanega suhača Bryana, ki je slavno propadel s svojo suho planko na demokratični konvenciji. S pacifičnega obrežja. Seattle je precej .veliko obmorsko mesto, z dobrim pristaniščem. Ladije prihajajo sem od solnčne-ga juga, od mrzle Aiaske in Ja~ ponske, pa zopet odhajajo na vse strani. Na suho zemljo ,ie privezano mesto, menda da ga valovi ne odnesejo, z mogimi železnicami. Mesto je zanimivo radi velikega števila Japoncev in drobnih gejs, ki žive tam in se bavijo z vsem mogočim. Od priprostih delavcev in bran jar jev pa do bankirjev, v vseh poklicih jih dobite. Med lepimi hčerami Seattla, vidi se mnogo skandinavskih tipov. Visokorasla blondinka, polnili udov in bujnih las, s tistim ljub" kim, mačjim, malo v zrak hrepene-čim noskom — kdo bi je ne pogledal * Mestece Renton je oddaljeno od Seattle, kakšnih dvanajst milj in se je mogoče peljati tje tudi z ulično železnico. V bližini je premogov rov, ki pa zdaj ne obratuje. Tamkajšni rojaki so zaposljeni deloma na žagah, deloma v tovarni železniških voz in pri različnih Irugih delili. Naseljeni so večinoma po hribu, ki se vzdiguje nad mestom. Njih hiše so obdane z lepimi vrtovi, malinjem, vinsko trto, rožmarinom, jablanam in čres-njami. Našel sem tam precej sta- j rih naselnikov in celo vrsto rojakov, ktere poznam še iz Winter_ quarters, Utali, kjer smo svoje časno, z združenimi močmi in krampi mahali po "ta-črnem". Umevno je, da smo si imeli mnogo povedati. Največja slovenska naselbina na severozapadu (zahodno od ButteV je nedvomno Black Diamond. Mnogi so tam naseljeni že precejšno vrsto let in imajo lastne hiše, nekteri tudi farme- Večinoma so seveda zaposljeni v premogo-vem rovu, ki dosti dobro obratuje. Med seboj živijo v lepem miru. iasi so se zbrali od vseh vetrov. Harmonija, gostoljubnost, poštenost, priprostost in medsebojna zaupnost, ki tako odlikuje in diči prebivalstvo našega lepega zapada, je doma tudi med našimi ro_ iaki. Lepo se je to pokazalo na veselici, ktero ste priredili skupno društvi S. N. P. J. in j. S. K. J.. in kteri čisti dobiček je bil namenjen v podporo potrebnemu članu. Ne le, da so se vdeležili zabave koro vsi blaclć diamondski roja-'d, tudi iz Issaquah, Ientona, Car-bonado. Cumberlanda. Kraina in Irugih sosednih naselbin so prišli, tako, da je bila dvorana mnogo premajhna. Zabava je trajala skoro do jutra in priličeu kos jo je odpadel tudi name. Zlasti ples sem opazoval s sposebnim zanimanjem. V presledih namreč ne posedejo plesalci po klopeh, ali se razgube po stranskih prostorih, ampak mar-širajo okoli v nekaki procesiji, vsak in vsaka s svojim parom- To navado sem videl prvič tukaj, a dasi ne morem trditi, da sem kakšen ekspert, kar se plesa tiče, se mi je dopadla, kakor v splošnem vse v Washingtonu. Black Diamond je tudi največji peelarska postojanka na zapadu. Samostojne peč Istrska jedno ta šte- je tam okoli osemdeset dobrostojećih članov med tem skoro polovico Slovencev. In kako lične in prijazne so rezidence pečlarjev! Dobro sem se počutil tudi med tistimi rojaki, ki niso pečlarji, a srce me je vedno in vedno vleklo pod krov, kjer vihra pečlarski prapor. • Vzrok leži menda v tem, ker tudi sam pripadam pečlarskemu razredu in so mi iz skušnje znani vsi križi in težave pečlarizma, a se na drugi strani tudi v polni meri zavedam vse vzvišenosti in glorije tega stanu. Celo pri kupčiji so-pečlarski aristokrati popolnoma drugačnih navad, kot drugi plebejci. Geslo, 'vsi za enega, eden za vse", jim je v krvi iu dejanjih, tudi v bolj javnih zadevah, ne samo v ožjem krogu kuhalnice. Dobiš jih vseh vrst. Od pekarskega naraščaja, ki se šele pripravlja za ta stan, pa do starih veteranov, ki imajo vse kuharske in druge paragrafeljce v mezincu. Nekteri so se na ta ali oni način oprostili zakonjskih teleg, ki so jih zalile in gulih in eden je celo odložil -!-">0 funtov težek križ, nekje v gozdovih Idahe. Razume se, da so pečlarske seje in predavanja zelo zanimiva in poučna, kajti ljudje, ki govore iz skušnje, govore najbolj prepričevalno. Dobro je, da dekleta na vzhodu ne vedo, kakili zakladi so skriti v zelenih gozdih lepega AVasliingtona, sicer bi bila pečlarska jednota kmalu raz-kopana. Kar sc mene tiče, bom orglal glorijo in liozano black-diamondskih pečlarjev od Pacifika do Atlantika. Čudovito in skoro malo žalostno je dejstvo, da se nikdar ne zaljubi v mene (vsaj resno ne) tista, v ktero se zaljubim jaz; nasprotno pa se včasih komaj otepljem onih, za ktere ne maram. Posebno pritli-kave.rdeče squaw so vse divje name. Če je le ena v celi naselbini, kjer prenočujem, mi pride nadlegovat- Včasih pridejo v celih tropah, mlade in stare in bi me najrajše sndele od same ljubezni. Jaz pa da ne! Koliko trubla sem imel z njimi po celi kontri, posebno še neki večer v &eattleu! Vse noči so me nadlego\*ale in poljubljale, p*av po indijansko, a Jaz se nikakor ne morem zaljubiti v te sr-borite senorite — Stenice! Nisem si mogel kaj, da ne bi obiskal tudi znano slovensko far-mersko naselbino Krain. Tu' je. naseljenih mnogo slovenskih far-merjev.nekteri teh že dolga leta. Večinoma imajo lepa posestva, udobna domovanja in dobre dohodki1. Pečajo se večinoma s kravami in mlekom, ki ima dobro ceno. Krave so vseh barv, črne, rjave in marogaste, pa dajejo vse belo mleko. Trava je letos dobro "obrodila*', ker je bilo mnogo dežja, drugi pridelki pa so se malo zapoznili, radi deževne in hladne pomladi. Prave zime tu seveda ne poznajo in še tisto malo, kar jo je, n&stopi pozno, torej bo še vse lahko dozorelo. Gozdi in drevesni stori se vedno bolj umikajo obdelanemu polju in kravji narod se množi v isti proporciji. Da to ugodno vpliva na zdravje farme rakih. Peter Zgaga Prijatelj G. G. mi piše Iz Bear Creek, Mont: — — Pred kratkim sem čital v G. N. opis ženskih rok, napriiner, kako so lepe, krasne, baržunasto mehke itd. Za božjo voljo, prosim Vas, popišite tudi ženske noge, sa^ imajo ženske tudi noge. Popišite jih in s tem boste ustregli, ne samo meni ubogemu pečlarju, pač pa celim regimentom radovednežev — V nadi, da ne boste zavrgli moje prošnje, se vam vnaprej iskreno zahvaljujem. — S spoštovanjem, G. G. * * * Kaj zlodja naj pišem? Oženi se, prijatelj, pa se prepričaj na licu mesta. Toda, pač, naj navedem neko novost. Te dni se je vrnila iz Pariza neka ženska, ki je študirala tam visoko šolo lepotičenja. Prinesla je seboj recept, kako si lalr ko napravi ženska luknjico v kolenu kot si jih naprimer delajo v bradj. Ne vem, če bo imela ta stvar kaj haska, poglavitno je pa, da bodo ženske za eno profitirale. * * * Životopis kandidata Coxa nam izpričuje, da je človek v življenju lahko jako uspešen, če ga kdo pravočasno a polno mošnjo podpre. * * * Pa naj bo ženska še tako izrezana, še tako globoko dekoltirana — v srce ji ne boste videli nikoli. * * * Človek dela kar zna, toda človek ne zna vedno onega, kar dela. Kaj je slabše: ženska, ki iz stra-J sti greši, ali ženska, ki iz prebri" sanosti ne greši? » • * Ljudsko sovraštvo, plemenske* sovraštvo, razredno sovraštvo... In Bog je rekel: — Napravimo človeka! Ne Amerikanca, Japonca, Jugoslovana, Italjana, Nemca ali Francoza; ne belega, črnega, rdečega ali rrnene-ga; ne bogatinca, ne reveža, ne visokega ne nizkega; ne kristjana, juda, mohamedanea, pagana; ne — pač pa edinole človeka. To je bilo božje ilelo yse razlike, ti sd prinesle sovraštvo na svet, je pa napravil človek. * * * Londonsko časopisje je bilo prepričano, da bo Wilson zmagal. Seveda. \Vilson je bil najboljši ameriški predsednik, kar jih je kdaj imela Anglija- < , ; m t * * * Ena stvar je pač več kot gotova : Možak, ki bo prihodnji predsednik, je doma iz države Oliio. Času jako primerno gradivo. Tolažba, bodi zdrava, v dolgeh ti barka plava, iz courta gre že sel. Le mirna, mirna bodi, trošt ti je šel po vodi, obup ga je prevzel____ w . * Obračati na dva oči: na lastni žep, na tuji žep. To dobro ni, to zdravo ni, iz tega -se gorje rodi, iz tega se rodi pogreb. Zato, da on, ki je goljfan, proklinjal ne bi me solzan, odmičem jaz korake vstran in čakam čakam krasni dan, ko bom iz škripcev teh poslan. * * * "Če imate slučajno kje kak stari Liberty bond, ga dajte nam. Mi vam ne bomo utrgali nečesar. Če se bond glasi na petdeset dolarjev, boste dobili za celih petdeset dolarjev naših delnic, ali pa še kek" šne solde več...." * . * Kje so moje "akcije" pisane in bele, mojga srca ljubice, kaj ste zvodenele? vzela sta ga noč in mraz.... P rezident je šel od nas denarnic, ni treba posebej ome* njati; čim već krav in mleka, tem manj jetike! Da ne manjka okusnih spominov po ranjkih preši-čih, sveže zelenjave in vkuhanega sadja, umeje se samo ob sebi. Tudi fina kava,prirejena na pravi egipčanski način, se dobi. Čez sedem let vse prav pride in jaz sem sanjal v isti sobi in postelji, kot pred omenjeno dobo. Zrastel v tem času nisem, niti se zredil, torej ste mi soba. in postelja ravno prav prišli... Zaletel sem se k prijazni in nad vse gostoljubni Rihterjevi družini in rečem vam, da bi najbrž niti v svojo rojstno hišo ne prišel z večjim veseljem, kot k tem dobrim ljudem. Kaj bi bil vreden avet, • — ilugoabttanska Ustanovljena 1. 1898 •Katni. MthuAu Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. (Mftrtf Uradniki. Predsednik: KIHAEI. ROVANS**J Box 201, Conem&ugb, Pa. Podpređaed.: LOU1S BAjLANT. Bos 106, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLBH, Minnesota. Blagajnik: GBO. L. BROZICH, Myy Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOTJ-IB OOSTELLO, SaHda. Golo. Vrhovni Zdravnik. Dr. JOS. V. ORAHEK, 843 M. Oble Street, N. S, Pittshurgji, Pa. N&dornSkL JOHN GOuŽte, Ely, Minnesota. ANTHONT MOTZ, 8041 Areno« M. So. Chicago, IU. IVAN VABOGA, S126 Natrona AUey. Plttsborgh, Pa. GREGOR J. PORENTA, Bo* lTt, Bli Dlamuod, Va*li. [leonakd BLABomrac. BOS M E1y, Minnesota. j JOHN RUPNIK, 8. B. Bo* H Krporib Pa. * ■ . PrjMmi JOHN PLAUTZ Jr„ «82-7t* Ari, Ov lumet, Mlch. JOHN MOVERN, «4-2nd Avt, Dnl«tft Minnesota. MATT. POGOBMLO, T W. Madlso« M» Chicago, m. HtJDOLF PERDAnT 6021 it flfatfif Avenue, Cleveland, Obla FRANK ŠKRABEC, OM Waehlng6e* St, Denver. Celo. GREGOR HRESCAK, «07 F* tt* Afl* Johnstown. Pa. J«dnotlno glasilo: "GLAS NARODA* Vse stvari tikajoče ss uradnih sadev kakor tudi denarne pdlljstev na} •s pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbo naj se pottljajo na predsednika porotnega odbora. Profinje aa sprejem norih Članov In sploh vsa adrav-aiška ^spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega »d ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jngoalovanom m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici V blagajni Ima okrog $300,000. (tristotisoč dolarjev). BolnlSklh podpor, oth flkodnin, ln posmrtnin Je Izplačala fte naJ poldrugi mlljon dolarje*. Jednota Šteje okrog 9 tisoč rednih Oanov(ice) in okrog 3 tisoč otrok t Mladinske« oddelku. Drn&tvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih fe ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli postati Omm naj se sgfasi pri tajniku bltfaega druStva J8KJ. Za vstanovlter novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl ■ 8 *i«mi ali članicami, da nimamo dobrih in odkritosrčnih prijateljev! Sreča naša, da je na tem putlastem svetu toliko zlatih sre, ki nam delajo življenje lepo-Naj jim cveto duhteče rože in obsipajo jih sladke jabolke! Večina slovenskih naselbin v Washingtonu, je raztresena v primerni bližini mesta Seattle, odkoder jih je mogoče doseči z vlakom, ulično železnico ali avtomobili, ki vozijo redno po parkrat na dan. Jaz sem se najrajše vozil na zadnje imenovani način. Vozovi so komfortni, ceste večinoma lepe in gladke. Kako prijetno se je (voziti v rosnem junijskem jutru, skozi temne smrekove gozdove, skozi zelene loge in dobrave, mimo ljubkih jezerc, skozi bajne soteske in preko šumečih potokov! Divje rože, te priproste sestre sladkih vrtnic, duhte tako opojno, njih duh se meša z nianijvio vonjavo cvetečea bezga, akacij, smrečja in tisočerih gozdnih cvetk. Na pot ti mahajo snežnobele metlice cve-tečega kresničja (ivanjčic), maline, acaleje, jelše in neštete rastline, kterih imen ne vem. Iz preperelih debel in štorov kipi mlado življenje, kot živ dokaz, da v naravi ni smrti, samo prenavljajoče se življenje brez konca. Odrezal sem še nedoraslo praprot in jo postavil poleg sebe; bila jc za cel Čevelj višja od mene in vendar nisem tak pritlikavec, saj 4'pet čevljev merim, palcev pet" in še nekaj čez. Zrak odmeva ptiče-ga petja od jutranjega svita, pozno v noč. — Kar teško mi je bilo pri srcu, ko sem zapuščal tc lepe kraje. Tolaži me upatije, da mi bo sreča mila in me v doglednem času zopet privede na bajno pacifi-eno obal. Do tačas pa naj gnezdi sreča v zelenih logih in dobravah, igra se ob srebrnih potokih in vsip-Ije svoje nekaljene žark«* na dobro ljudstvo našega zapada. Slika tvoja, zeleno pacifično obreZJe. bo počivala v mojem srcu in kadar se mi bo stožilo po tebi, poljubljal bom to sliko! Anton J. Terbovec-V SPOMINSKO KNJIGO ZGAGI. Lej ga vraga! Peter Zgaga, Kakšno spet neumnost žaga! Kaj mu "v nos gre" roba draga, Fovčki, ure, zlata špaga? Meni le naprej pomaga, Vsa korita mi odvaga, Več mi je, ko vsi naslovi, vsi uradi, vsa nesnaga, Kar premore jo Chicaga! (Zdaj pa ti poskusi, Zgaga Najti boljših rim na "aga"). Terbovčev. Kje je moj brat. JOSIP MHiA-VECT Deset let že ne vem nič o njem. Dne 10. septembra sem prejnla iz Wa_shingtona dve za-varovaininski poli, pa vsi skupaj ne moremo nič posneti iz teh pol. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Francka Milavec, IX>-lenji Logatec št. 28. Kranjsko, sedaj naslov Logatieo Unferio-I re No. 26, Veneaia Giulia, via . Italia. (7-8—7) Kje so'.' Neštetokrat sva pisala spodaj omenjenim osebam, pa še do dane« nisva dobila nikakega odgovora. Zdaj se obračamo na uredništvo Glas Naroda za posredovanje pri iskanju, in sicer zato, ker so vojaki, organizirani v 1. Jugoslovanskem polku, dobili s posredovanjem Vašega popularnega lista odgovor od iskanih oseb za kar se imajo zahvalili edinole Vašemu listu. Prosiva, blagovolite priobčiti sledeči oglas: I si**«'v a IVANA in ALO.IZUA KLAŽK"', brala, doma i/ starega kraja Ragova na Dolenjskem ter strica FRAN-l'A ( KRNI1;, doma i/. Groblja, St. Jernej Dolenjsko. Vsi so hiU tlo vojne v Chicagi, Ml. Oglasijo naj se na naslov: Redakcija Naš 1 i —- u administraciji Kšalon, lili*. SsV. <>db., prejeti I. Jugoslovanski polk, baon, Jakob Blažič. 7. stutnija, Franc (Vrne, S. stfftnija, Vladivostok. Siberia (7-8—7) Kje so moj oče JOŽ K. brat 1/kT-ZK in sestra MARIJA VR-ŠCAJ? I Vid par leti so bili vsi nek je v Pennsvlvaniji. Prosim »•♦»njene rojake, če kdo kaj ve, da mi |M>roča, ali naj se pa sami oglasijo svojemu sinu oziroma bratu: Jože Vrščaj, Veliki Tm št. 11, pošta Krško, Slovenija, Jugoslavia. (7-8—7) Killnl stnnokraj.skl SLOVENSKI ZDRAVNIK v Pennsjivaniji Dr. M. Milojevič "jitvje vojaški zdravnik in večletni zdravnik di-želne bolnišnice v (iradcu na Štajerskem. 41V — Wood Street PITTSBl RGH, PA. NAZNANILO IN PRIP0E0ČIL0 Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio nas rojak i 0SOR0K WMJLWSWSt ki je pooblaščen pobirati ne r nino m Glas Naroda m isdi Jvtt ! pravoveljevna potrdil«. Prosimo rojake, da mt gredp && roko in ga priporočamo. Zrn aZkh« njen ost m r*m it vnaprej smmsA Ujoavui^ro O!«* IMfa^ j ^ifiSiJS ' L GLAS NARODA, 7. JUL. 3920 0 fcresnieah m np&otem sveflibsjđ, ^ - _ # . — U - ' Spisal J. Koprivnik. 1 d k _ 6. Kresnice tujih krajev. Naše domače kresnice so le bor-' no brlel ke, ako jih primerjamo s tujimi, slasti jućnoam eri kunskim i svetilkami. Kakor da bi se bilo nebo pogreznilo s svojimi brezštevilnimi lučicaini na zemljo, ali kakor da bi žareči meteori (po-vetronji) frčali semtertja, plešejo( ti Hvetlarji po zraku in razsvetljujejo okolico, V U razi liji in sploh v Južni A-meriki živi velik hrowč Pyropho-! ru« noctilucus (35 mm dolg in 9 mm širok), kateri od 11. ure zvečer leta in zelo svetlo /.ari, a ne na nplodnji strani zadka, ampak skozi dve žolti pegi na ovratniku. 8vetlikanje tega svetlarja je neki toliko, da se lahko najdrobnejši tisk bere, ako se žareči sve-tlar po tiskani vrsti pelje. P. Browne poroča, da si Indijanci take kefcre na noge pripenjajo in » temi živimi svetilni ca mi potujejo po noči. Ženskam pa morajo krenarji svetiti, kedar zvečer .Tvoja navadna opravila opravljajo. OorLzales pl. Oviedi pripoveduje v svoji zgmlt»vini Zapadne Indije: "Ko je bila vojna, »vetili so si kristjani in Indijani s takimi kc-bri, da uLso zablodili in se razgu-bili; posebno so se domačini posluževali teh ^vetiLnic, ker so bolje vedeli svetlarje loviti. Žarenje se je po uro d*deč in še dalje videlo. Tudi ua lovu in pri raznih poslih, katerih ni?»o po dnevu o-pravljali, svetili so domačinom pvrofori, ne da bi se bilo treba bati, da bo dež ali veter ugasnil luč. če so vojaki po noči zasledovali nasprotnika, pripel je četo-vodja kresarja na glavo, da je svetil četi." Po Curtisu nosijo na Oubi gospe in gospodične po večerih žareče hrošče v laseh. Ko je Krištof Kolumb prvikrat prišel na otok 4'uba, videl je neki, da! so tamošnji prebi vab* i oja sta-' novanja s kresečimi ke. .i (Ela-J ter noctilucus) razsvetljevali, in pl. Sivers poroča, da imajo tam priprosti domariui še dandanes to svečavo. Oni rede nalašč za to ke-bre in jih s cukrovnikovim sokom pitajo. V Severni Ameriki je kresarj Photinos pvralis naj navadne jši svetili hniHČ. > izbo gresta, zakaj hladno je pri- ^ liajalo, in pri luči hoče Nanika le- j po reč pogledati, katero je ujela, j Kako pa pri luči svojo pest odpre — na! — majhna muha ji po ( i dlani lazi. Zamrzi se ji in jo za- j i vrže. Marjana Naniko pouci, da je to le kresna muha, ki se v temi * sveti, na svetlem pa otenmi, in j reče: Taka kresnica je vsaka de- , ki ica, ki si truplo zalo oblači in lišpa, srce pa grdo imazano ima; | Bog bo tudi vsa taka dekleta zavrgel, kakor si ti kresno muho zavrgla.' ' 7. Kresikanje nekaterih drugih ' živali in svetlikanje rastlin. Kresikanje ni nikakor privile- 1 gij insektov, temveč se nahaja še pri drugih živalih, ki so ali višje s ali pa nižje ustmjitve od žuželk; i ali tudi nekatere rastline krese. c Meti višje organizovanimi sve- 1 tlarji je nekaj rib, ki svetijo, ka- i kor som Sevmnus fulgens, naha- > jajoč se po avstralskih vodah, in < nekatere manjše ribe iz rodil sko- 1 pelidov, ki žive po toplcjšdi mor- « jih. si Kresar j i so nadalje med komarji (crustaeea), polži, školjkami. 1 zvezdarji, klobučnjaki (rnedusteV c črvi in dr., posebno obilo jih je J med infuzoriji, in ti so večinoma, 1 ki povzročujejo znano žarenje 1 morja, krasen prirodni prizor! « Da povzročijo živali žarenje ' morja, to sta odkrila šele sredi ' osemnajstega stoletja Baster in * Kigaud; prej se je iskal drugod * vzrok tej prikazni. Nekateri so govorili o posebni svetilni tvari- 1 ni, nahajajočimi se med vodenimi delci; drugi so pripisovali svetli- * kanje fosforu in foeforovemu vo- dencu gnijočih živalskih teles; ( zopet (tropi so trdili, da sveti % elektrika, ki nastane vsled uied- 1 sebojnega drganja vodenih del- 1 t cevgibajoče se morske vode. Baster pa je, preiskujoč žarečo vodo, 1 našel lota 1757., da ako se preoeja 1 (filtruje) kreseča se voda skozi gosto cedilu, ostane svetilo na ce- * dilniku. Leta 17f»0. pa je zasledil 1 Kigaud v žareči morski vodi sve- 1 tlečega infuzorija iskrenico (Noe- 11 tiluea milaris), kakor proseno zr- ! niče veliko živalico. Od sedaj so J veščaki skrbno preiskava!i stvar 1 ter našli čim dalje tem več Irre- 1 serih se živalic. Dandanes so sko- 4 ro v vseli redih morskih prebi- ' valcev svetlarji znani. Žarenje mrtvih rib, mesa, raznih živalskih tvarin, mrtvih člo-veških trupel, prhljevine itd. niso preredke prikazni in so bile deloma že Linne-u, slavnemu. š%'ed-[skemu naravoslovcu, znane. Da so ( f bile take prikazni, kakor so še dandanes, povod vsakovrstnim ! vražam, ni treba posebej poudarjati. Enega najzanimivejših slu- j čajev žarenja živalskih tvarin je j opazoval dr. Niieseh v Brnu. Ne- ] kega večera, bilo je pomladi leta 1S77., pribeii njegova dekla vsa prestrašena iz jedilne shrambe v ^ sobo, in pove, da so kosci svinšči-ne. katere je bila poprej kupila pri bližnjem mesarju, vsi v ognju. (Jospodar hiti v jedilno shrambo in v resnici najde, da je svinšči-na zeleno žarela in sicer tako svetlo, da je razločno videl, kako se je pomikal sekundni kazalec njegove žepne ure, katero je vzei v roko. Drobnogled (mikroskop) je razkril kot vzrok žarenja^ mesnih zrezkov brezštevilno množico premieanih okroglih bitij, namreč bakterij, katera so se dala prenesti na druge mesene kosce in tudi tam svetila, dokler ni jelo gniti meso. Ko je drugi dan dekla mesarju |»ovedala, kaj so doma opazovali na svinjskib zrežkih, obetal je in tožil ves nevozen, da v nj^j»ovi mesnici ti žareči "strahovi" že več tednov *4«traeijo" in se ne dajo na noben način odpraviti. Pa ne samo v navadnem, tudi v vseh drugih enakih slučajih, ki so se preiskavali, se Je pokazalo, da povzročujejo svetlikanje pre-d rob na živeča bitja, ki na takih tvarinah žive. Ko začne tvarina gniti. poginejo svetlarji in žare-iij*» neha. Tekočine^ ki umore živeče organizme, kakor špirit, za-dtifte tudi žareča bitja in svetloba ugasne. ^ Navadnejše od svet likanj« živalskih tvarin je žarenje prhljevine. 14 In dunkler Naeht, wenn Stern nnn Hosdt niebt uaa- <]uillt phosphorisck Licht den morsehen Stanim." Tako opozarja A. Griin na to žarenje. In res, kdo bi ne bil že videl žareti v temni noči preperelo vrbo, star hrast, prhel štor ali trohnečo klado! Dolgo časa so mislili, da sveti tak les vsled" tega, ker trohni in kemično razpada. Drobnogled, ta razi s k u j oče m u naravosloveu ne-ivbhodni instrument, pak je razkril kot vzrok svetlikanja nežno gobico ali glivo (Bvssus phospho-reus). katera se je v prhljevini naselila. Njena steljka ali mvec-lij, to je oni del glive, kojemu je naloga jemati iz prhljevine hrano. prerije in preprede prhel le«, izsesava ga ter sveti obenem. Po-samne steljkine sicer medlo žare, ali ker jih je na istem mestu navadno zelo veliko skupaj, razsvetljujejo svojega preperelega reditelja tako, da ga po noči že od daleč zapazimo. Razvcn tega je še več drugih svetlikajoči*! gobic. Med plesnji in drugimi gobami, ki obda jejo cevi po vodnjakih, bruna in stebre po rudnikih, se nahajajo po-gostoina svetleče glive. V iiekeinj vlažnem rudniku blizu Plznje na Češkem so take glive neki tolikanj svetlo žarele, da so rudarji sve-tilnice pogasili in pri glivji .svetlobi delali. Velike svetlikajoče gobe, enake! našim globanjam, sivkam, lisiči-eam in dr.. . zlasti v toplih krajih dotna. i .t!;o Agaricus olearius Jia južnem 1 .mcoskem in v srednjem«,-: .i; .krajinah sploh, A-garicus ign.urius na otoku Am-boina, Agaricus noctilucens na Fi-I lipinih, Agaricus limpidus na otoku Java in Agaricus Ciardneri v Braziliji. ^i-etleče gobe so najbri tudi med onimi drobnimi glivicami, katere so znane kot rja na žiru raznih drugih travah in listju. R Schomburgk, potujoč po Britiški (iuyani, je opazoval namreč na velem listju, s katerim si je bil nekega večera pod milim nebom postlal, premnogo žareč i h pičit in te pičice so bile j>o njegovem mnenju kreseče se glive iz rodu rja. Še nekatere alge so znane, katere svetijo, in sicer morske in domače. Morske alge žare medlo v primeri z živalskimi morskimi svetlarji in tedaj je njihov vpliv na zgoraj omenjeno žarenje morja brez vsega pomena. Svetlejše iskre so naše domače, rodu nos-tok pripadajočo alge. One so drobne sluzave kepice in se pokažejo včasih po hudournem de^ju na travnikih in pašnikih v preveliki množici.- Priprosto ljudstvo, videč žareče nostoke, pravi, da so to zvezdni utrinki, ki so padli z neba. Na drugih rastlinaii se do sedaj žarenje ni opazovalo. Onih rastlin pa, ki žabi išče, ako jih v mraku ogledujemo, kakor na primer predkal (neposredno iz troske razvivša se rastlinica) mahu Schistotega osmundaeea, cvetni listi kapucinske kreše in vrtnega maka, ne smemo semkaj prištevati. V teh slučajih je odbijeval-iio delovanje zadnjih sten v nekaterih stanicah, ki povzročuje, da dotični del rastline zdaj na tem: zdaj na onem mestu zablišči in v istem trenotku zopet ugasne. Tam, kjer je popolna tema. ne morejo rastline te vrste svetiti. Konečno se še naj opomni, da je rastlinsko kresikanje v svojem bistvu enako živalskemu. Svetlikajoče rastline izločujejo, enako fofiforescovaJnim živalim, neko posebno, ne že znano tvarino. katera zelo počasi zgorjerva in — sveti. fflES EŠS ESI Egg ESI ES3 Kje sta moja prijatelja TONE LIPOLD in JOSIP POGLAJEN T Pred vojno sta bivala prvi v Sublet, Wyo., drugi pa v Mascoutah, 111. Naj se oglasita, bi me močno veselilo. Naslov: Franc Korbar, Sremi?, pošta Videm ob Savi, Slovenija, Jugoslavia. (6-7—7) Iščem svojega bratranca FRANKA ROJTNA. Nahaja se nekje v St. Paulu, Minn., menda na čebelarskem oddelku st.-paid-«ke univerze. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov natančni 1 naslov, naj mi blagovoli sporočiti, ali če sam čita te vrstice, naj- se mi takoj zglasi, ker mu J imata sporočati važne vesti. — | Fany Mežan, nadučiteljeva hči i v Banjaloki pri Kočevju, Slove-L Jugosiarvia. (7-8—7) Poskusen! um dr« Stisni* ks v PMtti Odvetnik dr. Sušnik je imel v neki hiši stanovanje, obstoječe iz treh sob, od katerih sta mu dve j sobi služili kot pisarna. Sosedno (Stanovanje, kjer je stanoval vpo-kojeni železniški portir Sehvcabi-nek, pa mu je bilo zagotovljeno za slučaj, da rabi večje stanova-je ter je Schwabinek pod tem izrecnim pridržkom dobil to stanovanje. Ker se je nameraval dr. Viktor Sušnik v kratkem poročiti, je zahteval izpraznitev stanovanja, čemur pa se je Sclnrabinek protivil ter ga je k temu še le sodnija prisilila. Te dni bi bil moral vpokojeni portir zapustiti stanovanje. Dr. Sušnik mu je bi pripravljen plačati za selitvene stroške 1000 kron. Sclnvabineku so bi-l-i na razpolago v Pliberku tri stanovanja. Nekega večei-a se je dr. Sušnik vračal ob 9. domov in kc je odpiral vrata v svojo «palni-;oo, je naenkrat začutil močan u-darec na glavo. Po njegovi last-ni izpovedbi je bil v prvem trenotku mnenja, da je potres in da se je udri kos stropa. Takoj na to je začutil drug udarec in zaslišal |pok. Tudi zdaj še ni vedel, kaj [je vzrok, ko se je pa ozrl, je zagledal svojega soseda ter se začel tfikoj z dežnikom braniti proti nadaljnim napadom. Sehwabinek pa je dr. Sušiiika podrl na tla ter mu s sekiro prizadejal še več na-daljnih ran. Vsega skupaj je dobi! dr. Sušnik sedem ran, cd teh tri težke. Lobanja je na treh mestih počena. ?'e le na tleh l^žeč je je začel dr. Sušnik klicati na pomoč, na kar je Sch\vabinek, ki je bil v samih nogavicah, pobegnil. Orožništvo, katero je začelo napadalca zasledovati, ga ni moglo, še le ob 2. uri ponoči pa so našli Schvvabineka obešenega v drvarnici. Dr. \Vatzke je dal težko ranjenega dr. Sušnika prepeljati v bolnišnico, kjer mu je nudil prvo pomoč. Brzojavno pozvan je dospel drugi dan dr. Sušnikov brat, kkarnar Rihard Sušnik iz Ljubljane, v Pliberk, ter je dal sporazumno z dr. Watzkom prepeljati svojega brata v Mariborsko bolnišnico, kjer je bil dr. Sušnik takoj operiran. Operacijo je izvršil primarij dr. Cernič. Dr. Sušnik je bil ves čas pri zavesti. Težko ranjen si je v svojem stanovanju sam izpiral rane, v bolnišnici se je ves čas počutil razmeram primerno dobro ter je mnogo upanja, da zločin za zdravje in življenje dr. Sušnika ne bo imel hujših posledic. Motiv zločina ni političen, marveč gre tu samo za maščevanje- eksaltiranega človeka. Zločin je bil premišljen in skrbno pripravljen, kar je razvidno iz tega. dr je Sclnvabinek že prej poskusil najti priliko, da bi se maščeval nad dr. Sušnikom, ker je dan pred zločinom v svoji drvarnici poskušal sekiro, ker je pisal svojo ženi pismo, v katerem ji naznanja svoj namen in kakor izpoveduje dr. Sušnik, ker ga je Schvrabinek že dva večera Čakal pri naslonjenih vratih, ko se je vračal dr. Sušnik v svoje stanovanje. Še le sedaj pripisuje dr. Sušnik temu opreza-inju zavratne namene. Ana Kokalj rojena Parkelj iz Preči ne pri Novem mestu, zdaj stanujoča v Novem mestu st. 213, nujno prosi svojega strica LU-DOVIKA PARKELJ, stanujo-čega nekje v New Yorku, za njegov naslov. Izza Vašega bivanja v Novem mestu Vam je gotovo znano ime Kokalj, kamnosek v Bršljinu. kateri že več let počiva na prečenskem pokopališču, zapustivši zadolženo posestvo v Bršljinu in štiri nedorasle otroke, katerih oskrba in šolanje težko leži na mojih slabotnih ramah. Stric, katerega iščem, mi je bil od mladih nog zelo naklonjen, ima v New Yor-ku svojo lastno hišo in, kakor mi je znano, še živi. Star je oko-• li 60 let. Žalibog izgubila sem ob smrti soproga njegov naslov. Vsled tega Vas najvljudneje prosim, pomagajte mi ga najti, za kar Vam izrekam vnaprej n« j prisrčne jšo zahvalo. — Ana Kokalj rojena Parkelj, Novo mesto h. št. 213, Slovenija, Ju-goslero. _ (7-6—7) Franci m trpi uradniških sjfl4My Francoska vlada je naznanila državnim nameščencem, da predloži načrt zakona, ki jim dovoli snovati zveze, ali te zveze sc ne smejo priklopiti k skupinam, ki imajo za člane ljdi, ki bi zanašali hujskanje med uradništvo. Vlada uc trpi zvez svojih nameščcueev v sindikatu! formi in ne smejo pristopiti h "Confederation (ienera-le du Travail" glavna delovna zveza), ki je vrhovna siiulikalistič-l:r organizacija. To vladno stališče velja le za uradništvo, ne pa tt-di za državni delavski personal. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da je neizprosna smrt ugrabila našega edinega sinčka oziroma bratca JOŠKO BERGLESA. Umrl je dne 24. junija ob pol petih zjutraj. Zdravniki so nam povedali, da je to bolezen, ki. se imenuje ekzima, katero ni bilo mogoče ozdraviti. Naš ranjki Jo-j žek je bil star šele 7 mesecev. Pokopali smo ga 25. junija ob 3. uri popoldne na katoliško pokopališče Marije Pomagaj. Hvala lepa botroma bratrancu Mr. in Mrs. Jožetu in Ani Preda-lič za darovani venec, katerega sta položila na krsto umrlega Jo-' <škota. Lepa hvala tudi moji sestrični Mrs. Kostelik in Mr. kobu Kostelik. sploh celi Koslel-čevi družini, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v istem času. Lepa hvala tudi Mrs. Frances Zajtis za krasni šopek cvetlic, katerega je podarila ran jk emu Joškotu na mrtvaškem odru. Lepa hvala hvala vsem, ki so darovali krasne cvetlice, tako da je bil naš ranjki .Tožek tako s cvetlicami okrašen, da se je malo videl iz njih. Lepa hvala tudi Mrs. Barbi Jaklovič. ki se je vdeležila pogreba. Lepa hvala tudi Mrs. Frances Jurglitv ki je stala ob zibki pri umirajočem ranjkem .Toškotu. Lepa hvala tudi deklicam, ki so spremile ranjkega Joškota v belih oblačilih. Ravno tako tudi Rev. Zupanu. ki je molil na gomili za umrlega. Lopa hvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem miru. enkrat se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in vsem, ki so nas obiskali v žalostnem položaju ter nam bili v pomoč v tistem času. Ti pa. dragi Jožek, počivaj v mirti. Tvoja dušica se že raduje nuni angelji, mi pa žalujemo za teboj ; pa saj tudi nam pride enkrat ura, ko se bomo spet videli nad zvezdami! Žalujoči ostali: Jožef in Jožefa Bergles, stariši. Pepica, sestrica. Pueblo. Colo.. 30. junija 1920. _60■"> Moffat St. Mr. L O U IS ANDOLŠEK, bivši večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj 30dnev«i dopust v to, da obišče meseca julija rojake v Pennsvl-vaniji, West Virginiji in morda del Ohio koč zastopnik Glas Naroda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. Peka dnevnega plena! Doma in la^en! V tem rami nočete čakati, da bi se kurilo p<*. Vi hotet« ivrWp ponev ali pa razbeljeno pet1. Ne\v Perfection OH §toi*e je vedno pripravljena za kuhanje. Morno vročino žene naravnost proti kuhijinski posod1 v isti minuti, ko je goriler prižgan. Dolgi modri dimnik dovaja dovolj pre~ j piha. da izgori vsaka posamezna kap- j Ija olja. To pomeni kurilno ekonomijo Ne\v Perfection ('ook Stove pa prepreči nepotrebno gorenje, kadar ne kuhate. ' 3,000,00 jih je dnevno v rabi — to je najboljše priporočilo za Ne\v Perfection, Dobi se ga z enim do Mirili gorileev. Za vašo nadaljno u rodnost je N>w Pec fertion \Vater Ileater. Vrela voda za malo ceno. Vprašajte vašega prodajalca. STANDARD OrL CO. OF NEW YORX NEW PERFECTION OJL COOK STOVE AND VfATEH HEATEJt V^ fi' bet rrmuUa ««e V ^^^ Soeonj/ Ktrufw« GRADI MOĆNE, TRAJNE ŽIVCE. BOGA. TO RDEČO KRI. KREPKE MOŽKE IN ! ŽENSKE. Vsak ud. vsaka tlt-luvnoMt t«-l»'wa odvisi j od moćne živčne tile za zdravo življenje! in deluViUij«-, Nuga-Tone Jt mor-an v fo-sfatah za. živce iti v železu za kri. Sestavljen jtr iz ofrnerih. dragocenih, zdravje povravujoiih zdravil, katera »o priporočali in predpisovali slavili zdravniki. Nuga-Tunt* pomiri in ojaei iivljensko silo ter je čudovito zdravilo za slabe, nervozne potrte možke in ženske. V jelra in Orevesje vraCil *iovo življenje, pomaga le-diiatn, izžene strupene snovi, ttdpomore plinom in izpehavanju. slabi sapi in |>o-kritemu Jeziku. l>a vam čudoviti tek. do-br<> prebavo, trpežne živce In zdravo oživljajoče spanje. Nuga-Tone prodajajo sedaj v;*! dobri lekarnarji. Absolutna K^raneiJ.t za popolno_zurlovoljnost ali se vam pa vrne denar, še danes si preskrbite steklenico. Izrežite to ter nesite v va«^. lekarno. DRU GGISTS: You can qet Nuqa-Tone from your iobber o r direct trom National Laboratory, 537 So. Dearborn St., Chlcaqo. | Absolutely guaranteed to flive entlre *ati»-, faction or money refunded. Retaii priče $1. OGLASI NAJ SE IVA.VA RIBir, ki stanuje nekje v Hrooklvnu. Pri nas iina pismo ■ iz starega kraja. I'pravništvo (Jhisa Naroda. I _(7-8—7) __ M'rli^lrBiiiMiigl^vMiiiTiifcEM 89 Izvrstna 80 akrov velika farma I El z dobrimi poslopji, maiinerlja- H M mi. orodiem. konji, aoveio ±lvi- v5C ra no. kokoimi. in pridelki vred. fftl Cena »amo 35000.00 na lahke K obroke, U9 ■fl Za pojasnila oiilte na: 13 VLI STE BOLNI? Jaz vmm bom ozdravil. 2« v*£ kot trldsM« fat idfi« v«e bolezni. Kožne, krvne, ilvčne, ie'odćn« In r*vmatlMf*> ter vsakovrstna drug* bolezni, Lah'co vam po kala m mI dokarll naftih rojakov, kater« tem ozdravtl. Jaz mki ozdravil, ko drugI niso mogli. ISls Čakajte. Prldlt* le msnt . predno J« prepozne. Cene ao take, da jih lahko vaafcd* zmore. Prdikivi brezplačna. Prof. Dr. H. O. B A ■ ■ IPBOlJ ALIIT __j S11 IMITHFIELO ITREET PITTSeUROH, Naeprotl pofttnega urade. 7 A CT A1717 m j 1 ^^ ■ /m m/ «;arantlrano delo In hla £Jl\k/ i JTm f JLi imt*rnih wnwi va»> rojak VICTOR NAVIKŠEK, 331 Gfeeve Si, G0NEMAU6H, PA. Odgovor! Kadar želite kupiti pravi glasen Co-lumbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, dia-mond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar. Samo en poskus, in videli boste, da je resnica. Oslabelost vsled pretežke^ dela, izdelanoet, ok jr^li sklepi in raiiiee, alaboten hrbet, jrretegnjeaje iz izpebnenjo, temu ja lebko hitro odpomo£i b takojftnjo uporabo PAIN-EZPELLEBJA "Prijatelja t potrebi" Družine, ki eo enkrat spoznale njegovo zdravilno tnoi, ne bodo vefi brez njega. Samo en Paia-Expeller je, in v vate varstvo jo opremljen z nafto trorauLko znamko SIDROM Co nima zavojček t« tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. m 70 centov v vseh lekarnah ali pa pri F. AD. RICKTER ft CO., 326-JJO HtomOWmyt New Veric GTiAS NAKOPA, 7. -TT7L. 1920 ANŽE PITOV ALI ZAVZEjTJE BASTILE f CTV ŠMtmmčm Dnu, * f 94 (Nadaljevanje.) 9 Tekom molka, ki je nastopil na to, je pričelo prodirati počasi v mestno hišo neko oddaljeno šumenje. — Kaj je to T — j" vprašal eden icmed volilcev. — To je ropot ljudske množice, — je odvrnil neki drugi. Naenkrat pa je izvozil na trg neki voz. Vseboval je dva oborožena človeka, ki sta jinela v svoji sredi tretjega, vsega bledega in tresočega se. Za vozom pa je letelo približno sto mladih ljudi, ki so bili bledi ter plamtečih oči. Kričali so: — Foulon, Foulon! — ter tekli skoro prav tako hitro kot konji. Oba oborožena možka pa sta bila par korakov naprej in imela a sled tega dosti časa, da sta potisnila Foulona v mestno hišo. — Konečno je tukaj, — sta rekla proti volllcem. — Ni šlo brez napora. — Gospoda mojp, — vzkliknil Foulon, — ali me boste rešili? — Ah, — je rekel Bailly, — vi ste velik zločinec. — Jaz upam, da bo mogoče najti pravico, ki bo dovoljevala mojo obrambo, — je rekei Foulon, ki je postajal vedno bolj brezsrčen. V onem trenutku se je podvojil zunaj ropot. * — Hitro ga skrijte, — je rekel Bailly ter mu rekel: ™ Položaj je taLo lesen, da vas moramo vprašati za vase mnenje. Ali hočete pobegniti skozi stranska vrata T — O, ne, — je \zkliknil Foulon, — spoznali bi me ter ubili. — Ali rajše ostanete v naši sredit Storili bomo vse, kar je mogoče, da vas branimo, kaj ne, gospoda moja T — Ali obljubljamo to, — so rekli volilci soglasno. — Kajše hočem ostati pri vas. Gospodje, ne zapustite mc. — Jaz sem že rekel, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da ^as rešimo, — je rekel Bailly dostojanstveno. V tem trenutku je bilo čuti na trgu velikansko kričanje, ki je prodrlo skozi odprta okna tudi v mestno hišo. — - Ali čujete T Ali čujete* — je mrmral Foulon ter obledel. — Množica je v resnici z velikanskim kričanjem prodrla od vseh strani na trg. Baflly je stopil k oknu. Oči, noži, sekire, puške so se svetile v solneu. V manj kot desetih minutah se je celi veliki trg napolnil z ljudmi. To je bilo spremstvo Foulona, o katerem je govoril Pitov. To množico so še pomnožili radovedneži, ki so prihiteli z vseh strani. Vseh skupaj je bilo več kot dvajset tisoč in vsi so kričali > — Foulon! Foulon I « Baill je videl, kako je sto ljudi, ki so tekli za vozom, kazalo na vrata, skozi katera je bil Foulon vstopil. Ta vrata so bila takoj ogrožena, kajti pričeli so jih obdelovati a sekirami, lesenimi drogi in puškinimi kopiti. Naenkrat pa so se vrata odprla. St raže mestne hiše so se prikazale ter začele prodirati proti napadalcem. Slednji j*o se najprvo umaknili pred bajoneti ter v svojem prvem strahu napravili velik prazen prostor pred pročeljem. Straže so nato zavzele na stopnjicah močno postojanko. Mesto da bi jim pretili, so t kušali častniki prijazno govoriti z ljudmi ter jih pomiriti. Baillv je skoro izgubil glavo. Bilo je to prvikrat, da se je nahajal ta ubogi astronom ljudskemu uporu nasproti. — Kaj storiti t — je vprašal volilee. — Treba ga je uoditi, — je vzkliknilo več glasov. — Ne sodi sc vspričo ustrahovanja množice, — je rekel Bailly. — Ali imat$ d°sti čet, da se branite? — je vprašal Billot. — Oe bi mogel obvestiti gospoda Lafayette. — Potem ga obvestite. — Kdo si bo zaupal skozi to množico ljudi f \ —j Jaz je odvrnil Billot. i — Pri tem se je že obrnil, da odide. Bailly pa ga je zadržal. — Blaznež! je rekel, — le poglejte na to morje. En sam val vas bo požrl. — Ce hočete priti k Lafayette-u pojdite skozi zadnja v rata. — Dobro, — je odvrnil Billot enostavno ter odihitel . • , , V Enoindvajseto poglavje. * i v ^ s TAST. Na trgu pa so s? vedno bolj razvnemali duhovi, kar je dokazovalo vedno večje razburjenje med množico. To ni bilo več sovraštvo, to je bil že gnus. Vsepovsod je bilo čuti klice: — Dol s Foulon o in! Smrt Foulo-r«u! Zc so pričele krožiti v tej množici govorice, ki so se povečavale ter pozivale na na&ilna dejanja. Te govorice pa niso ogrožale le Foulona, temveč tudi volilee, ki so ga ščitili. — Zažgimo mestno hišo I Naprej, naprej! Ker gospod Lafa vet te še vedno ni prišel, je videl Bailly edino rešino sredtvo le še v tem: — Volilci naj bi šli sami dol, se pomešali med skupine ter skušali pomiriti najbolj divje. ^ — Foulon, Foulon 1 — je bilo čuti krike na vseh straneh. Pripravljal se je splošen vihar in zidovi mestne hiše bi ne nudili nikakega varstva. — Gospod moj, — je rekel Bailly protoi Foulonu, — če se ne pokažete množici, bodo ljudje mislili, da smo vam omogočili beg. Kazbili bodo vrata, prišli semkaj noter iu če vas najdejo tukaj, ne jamčim za nič. — Jaz nisem vedel, da sem tako sovražen, — je mrmral Foulon, ki je žalostno povesil toki. Baillv ga je odvedel nato k oknu. Strašen krik se je dvignil ob pogledu na Foulona. Straže so bile premagane »n ljudska množica se je vlila po stopnjicah mestne hiše in po dvoraaah, ki so bile v enem trenutku polne ljudi. Kar je še imel stražnikov na razpolago, jih je postavil vse krog jetnika ter pričel prigovarjati ljudem. Hotel je ubiti tem ljudem v glavo, da izrvrši človek z umorom dejanje osvete, da pa v nobenem slučaju ne vrši dejanja pravicc. Po velikanskih neporih, tekom katerih je več kot dvajsetkrat atavil svoje življenje v nevarnost, se mu je to konečno tudi posrečilo. | jg: Na ta način so dokazovali svoje stališče, ko je prišel v mestno bile Laf avet te, v spremstvu Billota. Ob pogledu na tro barvni 6cp na klobuku, ki je bil eden prvih te vratef s* je takoj poleglo kričanje. , Koroške novice "Koroško Korošcem!" Tako vpijejo celovški Nemci. Lanskega leta pa so vdrli v slovenski del dežele nemški in nem-škutarski Korošci in iz ljubezni do Korošcev morili, požigali, klali in ropali ter napravili slovenskim Korošcem velikansko škodo in še večjo žalost, strah in skrb. t Oberlajtnant Rauter, poveljnik nemških roparskih band. Dolgo tuasa so bili folksverovci lastanjem v gostilni pri Kreutzer-ju v občini Pokrče. Ne samo, da 10 tam poklali potom rekvizicije polovico živine,»so prišli še pozneje in ukradli^pri belem dnevu še 0 volji celovškim liecarjem. Tre->a jih je nakuriti s korajžo, zato iih sedaj vabijo v Celovec. Šnajt-edre same nič ne pomagajo, če ni neb za to. Naenkrat hočejo vr-livši se folksverovci v Celovec, da am dobijo obleko. Glejte, glejte, •evna Avstrija, ki nima nobenega daga, samo ničvreden denar, je ako radodarna, da hoče dati 'olksverovcem novo obleko. Mi mo pa drugega mnenja. Nemška Ivstrija na ta način podkupuje zlasove in hoče s tem obdržati te ,'olksverovce pri dobri štimungi, ker se je marsikateri našim raz-neram že privadil in bi bil brez ega darila za avstrijsko republiko izgubljen. V Celovcu pa bo »dopadlo gotovo za marsikaterega -e precej bankovcev, saj jih imajo nekateri folksverovci že sedaj /se žepe polne. Odkod jih imajo? Slabo se laže. Občinski tajnik Galicije poro-*a: V občinski pisarni se zglasi vrni v« i se volksverovec, da prijavi svoj prihod. Spomnim ga na nesrečo, ki so jo lansko leto povzročili folksverovci na Koroškem, med drugim pa ga opozorim na rekvizicije v Nemški Avstriji. Folksverovec nato: "Saj ni res, da bi se v Nemški Avstriji rekviriralo -«— rekvirira se le ti-dim, ki sami nočejo dati!" Kdor /na, pa zna — pa slabo s^ laže. Mrtev najden. Iz Velikovca poročajo; Ko so ljudje dne 13. maja šli v cerkev, zapazili so blizu Lindenhofa v jarku ležati mrtvega človeka. Javili so to velikovškim žandarjern. Prišel je tudi sanitetni kapitan dr. Slamnik, ki je konstatiral, da. je hudodelstvo izključeno in da' je smrt nastopila vsled srčne napake. Mrtveca, ki je imel pri sebi nož in 60 srebrnih kron, so prepeljali v mrtvašnico v Velikovec, kjer so ga nato na pokopališču pokopali. Nož in denar so oddali velikovški občini. Mrtvec je baje i>erač Klem. Kernaus iz Vober. Obletnica smrti. Iz Guštanja poročajo: Prav slovesno smo obhajali obletnico M alga je ve smrti. V cerkvi sv. Antona je bila črna peta sv. maša. pri kateri je pel moški pevski zbor. Udeležila &e je sv. maše šolska mladina v spremstvu učiteljev. Po sv. maši je bilo vigilijsko opravilo. Nato je nas Č. g. dr. Cu-kala v ganljivem govoru opominjal, s kakšnim junaštvom je prišel nadporočnik M a Iga j rešit nas koroške Slovence. Posebno je po-' udprjal otrokom, naj se spominjajo svojega rešitelja v molitvi. Potem se je podalo ljudstvo na po-j kopališče h grobu Antona Ermen-j ca in nekega Srba, katera sta tu-' >di isti dan darovala življenje za našo slovensko domovino, [ Slovenska knjižnica. Iz Rude poročajo: Slovenska Dijaška Zveza je tukajšnjemu izobraževalnemu društvu podarila 200 lepih, večinoma vezanih knjig kot novo bogato podlago novi knjižnici, ko je nam nemška "kultura" uničila prejšnjo knjižnico tako,, da ni ostala niti ena knjiga. Posebna hvala za to gre cand. pliil. Franu Sušniku. Vse prizadevanje je zaman. Iz Bistrice v Ražu. Naši folksverovci pripovedujejo, da pride iz Nemške Avstrije 4000 glasovalcev, ki bodo kar poplavili cono A. Še čuda, da ne porečejo, da bodo prišli vsi avstrijski Nemci glasovat. Eden, ki nima niti vinarja premoženja, je rekel, da stavi 100,000 kron, da bodo zmagali Nemci. Mi pa nič ne stavimo, rečemo samo: Cona A je in ostane jugoslovanska. Po glasovanju pa bodo razni folksverovci in izdajalci odleteli v Nemško Avstrijo. Tukajšnji delavci so napravili dne 1. maja lepo slavnost. Obthod so napravili iz Bistrice v Sveče. Govor je bil v slovenskem jeziku. Večina delavcev se je izjavila, da bo glasovala za Jugoslavijo. Novo žensko društvo. Ker sedaj na slovenskem Koroškem svobodno dihamo, so se zbrale naše žene in dekleta ter so ustanovile v Rožeku žensko društvo, ki prav povoljno uspeva. Pred kratkim je društvo s sodelovanjem šolske mladine priredilo dve igri. Udeležba je bila dobra. Vmes so nastopili otroci v narodnih nošah z deklamacijami in pes rnimi. Sedaj žensko društvo pripravlja igro "Tri sestre". KRETANJE PJRNIKOV KEDAJ PRE BLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW YORKA. -A LORRAINE 10. Julija. — Havre LA TOURAINE 13. Julija. — Havre BELVEDERE 13. julija. — Trst FRANCE 21. Julija. — Havre REGINA 17. Julija. — Genoa NEW YORK 17. JOtija. — Cherbourg ROCHAMBEAU 17. Julija — Havrs ROTTERDAM 21. julija. — Bouloone ST. PAUL 24. Julija. — Cherbourg PRES. VVILSON 27. Julija. — Tr»t NOORDAM 4. avg. — Boulogne PHILADELPHIA 7. avg. — Cherbourg N. AMSTERDAM 10. avg. — Boulogne NEW VORK 14. avg. — Cherbourg LAFAYETTE 35. julija. — Havre Glede cen za vozne listke In vaa drugo pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK SAKSER 82 Cortlandt St. New York French Line CAMPA6NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ^SSI!SS ::::::::;;.......£ K: PRSn?F BEAU.............. ,7- ■» • FRANCE ...................... 21. Julija Httrl parnlkl a itlrlml In dvema vijakoma. Posebni zastopnik jugoslovanska vlad« bo Orieakal potnik« ob prihodu naših parni ko v v Havru ter jih točno odprem II. kamor so namsnjenl. , Pamlkl Francoska Crta so transportirali tekom vojna na tiaoče čehoaiovatklh vojakov brez wm ntprillka, Xa iifkarta In cent vpraiajta » DRU2BIMI PISARNI, 19 State St, K. Y. C. ali pa pri lokalnih agentih. Cosuliclt črta IHrektno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trat. BELVEDERE ...... 13. JaBja PRES. VVILSON .... 27. julija Potom listkov. Izdanih za vata kra- i« v Jugoslaviji In artoljl Raakuftne ugodnosti prve**, dru-*«f» ln tretjen nareda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplafino vino. PHELPS BROTHERS & 60. Paseenger Derartment * Street New Yerk LIQYD SABAUDO 3 Stat« Street New Vork Prihodnje odplutje Iz New Vorka pamik na dva vijaka "REGINA D'ITALIA" 17. julija. Izdajajo ae direktni vozni listki d« vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda. —__.______ Rada bi izvedela kaj o mojem bratu FRANKU MUSldO. Doma je iz Srednje vasi pri Kočevju. Leta 1918. je bival v Stark, W. Va., Cu tam je šel v J ameriško armado in je bil od-, pušeen,12. avgusta 1918. Bila' sem izvedela, da se nahaja v bolnišnici v "VVillard, Seneca Countv, N. Y. Od tam so mi naznanili, da je pobegnil iz bolnišnice in da ga ne morejo najti. Zatorej prosim cenjene rojake, če ve kdo kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna. — Mrs. Sophie Žurga, Boxelder, Texas. (6-9^7) f Suho Grozdje importirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Poaebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 6153 Cberry Street New York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. Zdravim samo moške. Dr. Kolar aajataz«]ft tfomikl ađravnfk, v FtHi lirgba ta ima. 28-ietac MknAaJo t adrartjcaj« moOSh Imfcfl - ----žaatrapljeaj« krvi odro vi e slovitim 60e, Id 8* Je---"f profesor dr. Bhrliefeu Aka f—f fipiiifte ■ml« po hteiu v grlu, aka vaat »ny infr teK vn M r koeftefc pridite te MiatU na bmm tet Nteket H eakajta, kajti te bnlaam m tefr mam naprej. Y«o JalofeTanJe le Kanete m tsprJCanJe vode adrevtaa po M> Donju metodi ls v kolikor ne (oče kratkem Cuo. Kadar ep* sna te, da nlmato veS moatea mo9L ne Čakajte, temveft pridite te vrnil vam bon uoflko med. Kilo oadravtaa v K arafe teti operacije. BoteOne r mebnrja, ed ee> oar prihajajo boMtea v tete« Slovenski sdravnik, ta krlJhi. palenje prt BekmJs la oetale bolečine te vrate adravlm ■ na^reCjo gotovostjo. Bevmadzcm, trsanje. balerina, etekltee, Hčaj. tkreflje te šnga kline bolesni kl nastanejo vsled asttste kril, sadravUn v krnftsM teso. da nI treba leteti. Orodne ore: V ponedeljek, sredo te petek od & Rfvtrtj do i. popoldne. V torek. Četrtek la aotooto od K ajetrej do tlite. T aede IJe rto 2 popoldne. Po po«ti ne delnjest Pridite oeetmn ife pooablte lase te BtevfHte Dr. KOLER 638 PENN A VE., Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA" (Glasilo Jo So K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta • $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA- ^"TRADES jpffSlM COUNCIL Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir Točno in po najnižjih cenah. \ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New Terk City.