1ZS. smilim. I LMInt i UMI, Z. jiiiji 1117. L. Isto. .Slovenski Narod' velfa po poitll za Avstro-Ogrsko: ock> leto skupa] naprej . K 28*— pol leta m «... 14 — četrt leta „ » • • . 7 — na mesec m m ." • . 2-50 za Nemfijoi ćelo leto naprej . . . . K 33** za Ameriko in vse druge dežele: ćelo I eto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede taseratov se raj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. UpraTBtttro (spodaj, dvorlšče levoV SnaHova ulica it 5, Ulefon It 83. Ichal« iMk «a» sv«6tr Ičnlne, rekla-nacije, inseratl L t. d.f to Je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ LJ ubij sol dostavljen ni dom ali če se hodi ponj : ćelo leto'naprej . . . . K 26*40 pol leta .......1323 I četrt leta „ . . -~. ; . 6»60 I na mesec „ , . • . . 2*20 Ponanai itevilka velfa 10 vlnarlev. Dopisi na] se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Ortđnlalf 0: Kalifova ulica tL 5 (v pritiičju I evo,) telefon st 34« Presfolal govor tesarja Karla. (Od našega posebnega poro^evalca.) Dunaj, 31. maja. V prekrasni avdijenčni dvorani dvornega grada sta se zbrali danes obe zbornici državnega zbora, da ju cesar Karei prvič kot vladar pozdravi. Obdan od članov vladarske niše, naj-višjih dvorjanikov in ministrov, je pre- , čital cesar Karei v navzočnosti Zite, ki je sedela v družbi nadvojvodinj v za njo doiočeni tribuni, svoj prvi pre- ; stolni govor. i Svečani ceremonijel, mladostna postava in živahnost cesarja, odloč-nost in izrazitost njegovega govora, vse to je napravilo na zbrane po-slance in elane gosposke zbornice globok vtis. Govor sam je eden najpomenib-nejših, kar jih je bilo izrečenih v sta-roslavni avdijenčni dvorani dunajskega dvornega grada in vsebuje programa-tične izjave največje važnosti. S posebnim zadosčenjem je na-vdala poslance zlasti krepko poudar- j jena resna mirovna volja vladarja, ki se tako dobro zaveda velikih uspe-hov države, njene junaške armade in vsega prebivalstva, pa tuđi z očetov-skim srcem občuti vso bedo in trpljenje vojnega časa. Cesar je postavil danes novo mnogo obetajočo mi- j rovno formulo: da si morajo do- ] sedanji sovražniki drug drugemu priznati, da so slavno branili svojo oblast. Misli državnega zbora so bile obr- | njene proti vzhodu, ko se je cesar j spominjal starega prijateljstva med velikim sosednim ruskim narodom in monarhijo ter izrazil nado, da priđe morda od tam odločilni mirovni pokret. Iz vsega srca so navzoči pritrje-vali vladarju, ko se je, sam odličen vojskovodja, spominjal junaštev naše armade, trpljenja prebivalstva in na- \ znanil, da bo vlada predložila parlamentu velikopotezni socijalni program, ki obsega skoro vse panoge socijalne oskrbe. Nikogar tuđi ni presenetilo, da je cesar omenil, da bo treba uvesti v svrho ureditve državnih financ nove davke. Največje zanimanje je vzbudil ob-širni notranjepolitični del prestolnega govora. Cesar poudarja, da hoče biti i vojim narodom vsikdar pravičen, strogo konstitucijonalen vladar in zlasti, da smatra sedelovanje parlamenta pri upravi države za neobhodno potrebno. Vsem narodom obljubuje svo-bodo narodnega in kulturnega razvoja, poudarja pa z naglasom jedinstvenost države. Le v okviru te enotne države se bo po besedah prestolnega govora izvršila izpopolnitev ustavnih in upravopravnih temeljev vsega jav-nega življenja v državi in njenih kro-] novinah, zlasti na Češkem. | Prestolni govor tuđi naznanja, da f bo državni zbor poklican, urediti I vprašanje avstro-ogrske nagod-! pe na podlagi svoječasnih, med grofom Sturkghom in Tiszo dogovorjenih načel. Nedotakljivost dualis-tičnega ustroja monarhije poudarja prestolni govor s tem, da opo-minja poslance, naj se vedno zavedajo, da moč monarhije nemalo korenmi v njenih historično razvitih posebno-stih. Cesar izjavlja, da za sedaj ne bo prisegel na ustavo, temveč si hoče pridržati to slovesno zaobljubo za čas po sklenjenem miru, zavedajoč se, da edino njemu prepušča ustava odločitve v velikih trenotkih, ko se bo sklepalo o miru. Cesar je pozivljal zastopnike ljudstva, da naj posiušajo glas svoje vesti ter naj imajo pred ocrni interese ćelo-j kupnosti. Vestno izpolnjevanje dolžno-[ sti napram državi ne srne biti odvisno od mkakih pogojev. Cesarjev prestolni govor so spre-jeli navzoči z opetovanim odobravanjem. Burno so pozdravljali poslanci in senatorji cesarja pri vstopu v dvorano in pri odhodu. V krogih jugoslovanskih poslan-t cev so vzbudile zlasti besede o miru j in pa napoved obsežnih socijalnih ; ukrepov veliko odobravanje. Z zado-; ščenjem pozdravljajo naši poslanci s zlasti tuđi one cesarjeve besede, ki naznanjajo avstrijskim narodom svo-bodo narodnega in kulturnega razvoja. Jugoslovanska delegacija bo gotovo vse storila, da bo čim najuspešnejše sodelovala pri velikem delu obnovitve države. ZastopajoČ interese svojega naroda v okviru včeraj podane slovesne izjave, se jugoslovanska delegacija zaveda, da deluje tuđi za trajni dobrobit celokupnosti, kar je cesar proglasil za največjo nalogo državnega zbora. ie rto poraalo. Dunaj, 1. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO TN JUGOVZHODNO BOJISCE. Neizpremenjeno. ITAL1JANSKO BOJISCE. Pri Vodicah smo včeraj zjutraj zopet zavrnili silne italijanske napade. I Sicer ob Soči samo boji topov, me- stoma tuđi na KoroŠkem in ob tirol- ! ski fronti. Šef generalnega Štaba. U miš pl. Berolin, 1. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: | Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. V nasipinski pokrajini, ob obali, v lokti pri Ypresu in zla sti v odseku pri Wytcfaaetu je doscgel artiljerijski boj včeraj zvečer veliko silo. S koncentriranim ognjem je pripravi jal so-vTažnik na več točkah močne izvidne šunke, ki smo jih povsođ v bližin-skem boju vrgli nazaj. Tuđi od kanala La Bassee do južnega brega Scarpe je dosegel ogerlj zopet veliko silo. Tu so prodrli Angleži v izvidnih šunki li pri Hulluchu, Cheris^ju ia Fon-! tainu. Zavrnili smo jih. Armadna skupina nemske-ga prestolonaslednika. Na fronti ob Aisni in v Cham-pagni je bojni položaj netzpremenjen. Včeraj zjutraj smo vjeli pri nekem podvzetju ob „ Visoki gori*, jugo-vzhodno ob Nauroya, 60 Francozov. VZHODNO BOJISCE. Pri Srnorgonu, Baranovičih, Bro-dih in pri železnici Ziočov - Tarnopol je prekoračilo streljanje do nedavno navadno mero. MAKEDONSKO BOJISCE. Bolgarske straže so ustavile z ognjem sovražne šunke na desnem bregu Vardarja in jugo-zapadno od Dojranskega jezera. Včeraj so izgubili nasprotniki 4 letala in 3 privezne balone v napadu v zraku in vsled obrambnega ognja. Prvi generalni kvartlrni moister ________v. Lndendorff.________ Vojna z Italijo. G r m a d a. VTojaško razmotrivanje 31. pr. m. cmenja dva italijanska šunka pri Štivanu Devinskem in pravi: Šti-van leži dva kilometra severozapadno Devina, na cesti, kt vodi iz tega kraja skozi Dol. Ta italijanska akcija je brez dvoma člen deloma že potekle deloma pričakovane zveze bojnih de-janj, ki veljajo nameravanemu obko-ljenju Grm ade. S postaje Devin-Sesljan se priđe na Grmado v eni uri. Grmada je ena izmed kraških višin na južnem delu Krasa proti zapadu. Grmada je najvišji hrib v izolirani hri-boviti skupini, visok je 223 m. Z Grmade se priđe dol v Cerovlje na eni, v Medjovas na drugi strani. Vrh Grmade je služil vedno kot važna iz-vidna točka. Italijanski list .Štampa" je lani v novembru razlagal o Zagraji, katera se ne da vzeti z jurišem, o neoma jnos ti avstro ogrske pozicije na Grm adi, s katere bi se razlilo ognja na napadalce, kakor se razlijejo toki lave iz vulkana, in o so-vražni volji, ki ni slabejša, marveč močnejSa v brezpogojnem trdnem držanju vsake pedi zemlje. List je so-dil, da one ovire, katerih ni mogoče vzeti s sprednje strani, treba obiti in jih strmoglaviti s strani ali iz zaledja. Seveda bo tuđi to, kakor uče dose-đanje izkušnje najdrastičnejše, stalo mnogo časa in bo vsekakor znatna naloga. Ako bodo italijanske Čete se-vero zapadno dosegle Kostanjevico in bodo Italijani zavojevali Selo, po-tem sele bo nazdevno mogoče označiti pričetek oblegovalnih operacij pri Grmadi. Kdor bi verjel vesti o izrjraz-njenju Trsta ali mislil, da vodi ka-ka kraška pot v Trst, ali da bi mogla dospeti tja italijanska kavalerija, tega treba poslati na Kras, kjer bi si stokrat zlomil noge in bi prosil za prostorček v ambulanci Rdečega križa, da ga pošljejo v ozadje.... Taka je italijanska sodba o borenju za Grmado. Vojaško razmotrivanje govori o nameravanem obkoljenju Grmade. Sveta Gora. Vojni poročevalec major Tanner poroča, da so Italijani do 28. maja jurišali na Sveto Goro že enointridesetkrat. Od takrat dalje so še navalili za Sv. Goro, vselej brez uspeha. Torej bo kmalu že 40 itali-janskih navalov na Sv. Goro, pa je Še vedno nišo vzeli. Pač znamenje, da je ne vzamejo nikdar. Za trenotek pri-plezajo po pobočjih ćelo do samostanskih razvalin, ali potem jih vTže naša infanterija dol po strminah proti Soči. Tam pri Dolgi njivi, na ovinku Sv. Gore in na strani proti Plavem more ležati vse nakopiČeno italijanskih mrličev.... Vsporedno s Sv. Goro na-vaja major Tanner visino 652 (Vodice) in pravi: točka 652 ostane najbrže neutralna, kajti vedno menjava last-nika. Sedaj so zopet avstro-ogrske čete gori. Kostanjevica. V italijanskem uradnem poročilu 27. maja je bilo nejasno, katero vas so morali Italijani zapustiti vsled našega neprestanega koncentričnega ognja potem, ko so vtrdili zasedeni del na višinah vzhodno Hudega loga, kakor pripoveduje Ca-doma. Poročilo se ima glasiti na tem mestu po došlem pojasnilu: Vtrdili smo svoje zasedenje na višinah vzhodno Hudega loga. Dosegli smo Kostanjevico, jo zasedli in prekoračili, ali neprestani koncentrični ogenj so-vražnih baterij nas je prisilil, da smo vas pozneje zapustili. Avstrijska protiofenziva. Iz Curiha poročajo, da Agenzia Ste-fani ugotavlja, da se je pričela na italijanski fronti avstroogrska protiofenziva, o katere cilju si italijanski generalni štab še ni na jasnem. —• Neuspehi Italijanov so veliki, torej naj pomaga tolažiti pobito italijansko ljudstvo še * avstrijska protiofenziva". Saj so že pred časom dosti pisali o njej. Večni izgovori. Neštetokrat že smo pribili, kako znajo Italijani vedno in vedno dobiti izgovore za svoje neuspehe. „Agenzia Stefani* je izdala sedaj noto, ki kaže zopet na izredno močne vtrdbe avstroogrskih čet, na težkoče ozemlje in na nagro-madeno artiljerijo, katero so postavili Italijani za trojnim jarkom. Obsežne žične ovire, španski jezdeci in voleje jame skoro onemogočajo vsako prodiranje. Na najvažnejših točkah crte so bile sovražne globelt pravi labirinti, v katerih so bile natlacene zaloge LISTEK. Zerjavi. T. E p p i c h. (Dali«.) ->Trpotec, vesel sem te, zelo sern te vesel. Ne odmikaj se.« Trpotec je iztegnil glavo, da mu Je bilo videti še kos vratu, odprl je usta, pa Lapuh mu je segel v bese do: »Ne poslavlja] se, ampak stisni mi roko, pa reci veselo —: pozdravljen Lapuh, ti moj dragi prijatelj.« Trpotec je zakašljai »Privij me naše, pa vzklikni: o Lapuh, ti plemenita duša — tako me pozdravi in potolažen bom jaz, ki blodim okrog, na vsem svetu sam.« Trpotec je začel prestapljati. »Pojdi, greva vendar k luči, da si bova gledala iz obličja v obličje.k Trpotec se je dal voditi za roko. krotak kakor otrok. Ko sta stala pod svetiiko, ga je objel Lapuh, pa spet izpustiK ko je čuti!, da se mu izvija. Brcnil je palico, ki mu je pad-la na zemljo v stran, sklenil roke, kakor k molitvi, pa začel s tihim mu-Čeniškim glasom: sPoglej me; poglej mi v obraz. Tak obraz ima samo človek, ki je prestal hudo, zavratno boiezen, ki je i bil že blizu rešitve, one strašne, velike uganke. Ali še već, kako smo iskali noć in dan? Kako smo rese-vali? Iskali smo v mlađem navdu-šenju natiho, vsak zase, zatopljeno, s podprto glavo, z mislimi, belimi la-bodi, ki so se vozili prešerno, samo-zavestno — z mislimi, ponirki, ki so se potapljali. Potopila se je misel, pa spet na drugem mestu vzniknila. Vstajali so mehurčki nad gladino, zakaj koliko in koliko, na stotine jih je greblo brez prestanka, neumorno po dnu. Zazdelo se nam je. da smo našli, kar smo iskali. Eden izmed nas je pokazal, ogledovali smo od vseh strani, nato pa v zmagoslavju eno-glasno zavrisnili.« Trpotec je giedal v jesensko nebo. Ni preslisal besedice, ni se ganil s telesom. V luči je bil njegov obraz še bolj upadel, njegove mesnate, iz-bocene ustnice pod redkimi, visečimi brki so bile brez krvi. Lapuh je gledal v tla. širok, me-del žarek mu je obseval vso visečo glavo, ko je govoril vedno giasneje, iskreno, s sklenjenimi rokanii. »Vidiš Trpotec, ti moj ljubi Trpotec, kako veliki smo bili takrat, ko smo mislili, da je naša sveta naloga, resiti vse velike probleme. Naša volja ni bila nikdar Jačja od naše moči. Naša jeklena volja ;e bila v naših mladih srcih, na§a koščena moč, v odločnem, neutrudffivem koraku !n naša pot je bila namerjena iz teme k solneu. Mi nismo počivali nikdar, zakaj še v spasiš smo sanjali o solneu, o resiiici in lepoti, oni bo-žansko - večnoIepL« Trpotec je povesil glavo. Lapuh je govoril tako iz srca, da ga ni hotel prekiniti. Mimo je drdral voz. Ništa ga čula prihajati in ništa se zmenila za voznika, ki je dokončaval enako-merno, neko polotožno pesem. »Poveličevali smo lepoto. Zločin bi storil vsakdo, kl bi se ji pri-bližal samo z najrnanjŠo nečisto mis-lijo. Iskali smo biserov. Planil sem med vas, vsi ste zrli v velikem pri-Čakovanja v plamen molih oči. Jaz pa sern odklepal počasU odplnd previd no, razvija! in potem mahoma postavil pred vas. Glejte, našel sem, vzemite, to je naša last — sem za-vpil in navdušenje je \TeIo med na-šimi vrstami. Močni smo bili, stali srno visoko, stremili smo zmirom vise. bali se nismo siabičev, ki so kopali ter rili pod nami.« 2vižg lokomotive Je prerezal temo. Bobnenje vlaka je prihajaio vedno bližje. Začele so se stresati hiše, začulo se je enakomerno udar-janje koles, zažvižgato je sunkoma še enkrat in mimo belih pik so zdrs-nile rdeče luči v mesto. Lapuh je umolknil za hip. prijel Trpotca za ramo ter mu pogleda] čisto od blizu v njegove glotoko zakopane oči, kakor bi hotel potaktti skrivnost »Trpotec povci, pov* zakaa smo vpešali, kdo nam je v«ew po vrsti iztaknil oči, da niapo v^p^ gli naprej, da smo začeli hoditi ob rokah drugih, v grenkem spominu, brez moči? Kdo nam je omračil duha, da ne hrepeni več navzgor? Kako da je zakrknilo srce, ki je slutilo še toliko nedosanjane lepote ... Glej, saj te imam pred sabo. Zrem v tvoje mrtve, steklene oči, v tvoje z lasmi pokrito čelo, v ta upađ-la lica, v ta brezkrvna usta, ki so vendar znala prerokovati, navduse-vati, rotiti in zaklinjati. Tvoj duh ni več živ, tvoje telo pa je slabo, brez mišić, samo klobuk ima še ono široko, značilno obliko. Pa ne bodi pre več žalosten. Poglej. jaz več niti tega nimam, moj klobuk je ponižen, sedi kakor kapica na želodu.« Trpotec je izbočil prsa. »Vidiš, ti si se vsaj rešil s svojo barčico v pristan, a moj čolnič pre-metavajo valovi semtertja. Ti imaš službo, imaš ženo in zdravo deco. Tvoje življenje je dostojna slika v okvirju, ki visi na ste-ni tvoje spalnice, nikdar oprasena. A moje, moje je umazana cunja, obe-$ena na plot, ki jo je osušilo solnee, pa jo znovič naiuočil dež in ki jo bo nazadnje privzdigiril veter, da bo padla v blato, pa segnila.< Trpotca je godilo, sarnozavest Oiu Je ravnala hrbet, skomiicnil je z raneni, nakar mu je globoko sočut-jc premaknilo jezik: »Ne obupavaj Lapuru ne booj_ otožen, glej samo ta jesenska noč vpliva nate, to so duševne presije.« Lapuh je odskočil, kot bi stopil na žerjavko. »Fraza, fraza, Trpotec — to je razdvojenost, ki ubija mojo dušo.* A Trpotec je pridigal z izteg-njeno roko. »Pojdi domov, vlezi se v posteljo, pokrij se črez glavo, pa pre-spi — jutri bo spet sijalo sclnce.« Lapuh je odgovarjal potito: »Domov? KJo caka name doma?« Trpotec je počakal ter pokazal s prstom proti ulici. »Name caka žena.« Lapuh je privzdignil glavo, njegov glas je bil slaboten: »Ali se razumeta?« »Razumeva — saj mora tako biti.« . »Ali imaš rad otroke?« »Nišo mi na potu.« »Ali nisi nikdar lačen?« Trpotec je začutil glad. - »Danes še nisem večerjal.« Hotel je podati Lapuhu roko, a on je izpraševal dalje: »AH ne pogrešaš svobode?« Trpotec je zajecljal, hrbet se mu je upognil nekoliko. »Navadil sem se — tako je z menoj kakor z uro; zjutraj jo naviješ. potem pa teče Štiriindvajset ur. Lapuh se je zasmejal prisrčno. (Dalje prfhodnjte.). Stran 2. •SLOVENSKI NAROD«, dne 2. junija 1917. 125. Štev. smodnikt in municije, katerih se je sovražnik, ko so se bližale italijanske čete, prav potratno posluževal. Kaj borno še slišali vsled slabih rezultatov italijanske ofenzive! Angleške baterije ob Soči. Gotovo je presenetljivo, da so An^lcži kar naenkrat se tako ogreli za svojega zaveznika, ki krvavi ob Soči, ter mu poslali kar deset baterij. Ententa po-vdarja to in bahavo govori o „enotni fronti" zavezniških držav. AH ta demonstracija entente ne pomaga nič in s takimi demonstraeijami se ne dobi-vajo bitke, to menda Angleži dobro vedo. Ako pa so se vendar odločili, pa so poslali Italijanom toliko topov v času, ko v severni Franciji sami ra-bijo vsakega moža in vsak top, tiči motiv za to »plemenitost" gotovo globlje kakor v samern namenu zu-nanje demonstracije. Ti angleški oficirji na italijanski fronti imajo nalogo, da točno nadzorujejo italijansko armado. ali vrši svojo doUnost do skrajnosn ali ne. Popolnoma so pod peto An-gležev Italijani. Prebitje nemogoče. Major Tanner poroča,' da je imel točen pregled na vseh odsekih od Mrziega vrha do morja o dosedanjih bojnih dejaniih in piše : Italijan se je artiljeristično m infanteristično mnogo naučil. Tuđi njegovi letalci so pridni. General Ca-dorna deluje sistemarično za svoj cilj: Trst Vsem tehničnim pridobitvam entente, ki so zbrane tu, kakor se vidi, za končni sunek proti monarhiji, stoji v odločilnem trenotku vedrio in vedno na poti avstroogrski infantenst in tako je rezultat mojega opazovanja vedno isti: Italijani morejo tuintam doseči kak lokalni uspeh, prebitje pa se ne mora posrećiti« ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 31. maja. Na trentinski in kar-niski fronti je oviral vesoljnemu potopu sličen dež in gosta megla tekom včerajšnjega dne delovanje artiljerije in pospeševal po dru^i strani delovanje patrulj. Ponoći 29. na 30. maja je skušal sovražnik severno Tonala z napadom osvojiti našo izpostavljeno točko ob Punti dJ Albiolo, bil pa je razkropljen in pognan nazaj. Na se-vernih pobočjih hriba Pizzul v Karniji in v visoki dolini potoka Raccolano (Bela) so se zlomili trije napadi so-vražnika. Na julijski fronti je odgo-varjala naša artiljerija z uspehom na ljuti ogenj sovražnih baterij. Naše pa-trulje so izvedle drzna podjetja in provzročiie večkrat alarm med skupi-nami sovražnika, ki so bile zaposlene pri utrjevalnih delih na novih pozici-jah. Pri Vodicah so razpršile naše baterije nabiranja sovražnih čet, ki so se pripravljale na napad. V Albaniji so napadle naše albanske bande v noči 27. na 28. maja irregularne sovražne čete na gorenjem koncu Osumskega potoka. Boji so trajali 28. t. m. tekom vse^a dneva in še tekom nastopne noči. Zasedli smo vaši Krovoda, Veliset, Ovoja in Kava in srno se zmagovito upirati tam proti-napadom sovražnih irregularnih čet, ki so bile prihitele v ojačenje. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Lugana se poroča, da v Lombardiji in BeneČiji so bili skozi štiri dni strašni nalivi, izstopile so reke in jezera, polja so preplavljena in kulture uničene, promet po cestah in železnicah vsled porušitev prekinien. — Italijanska poslanska zbornica se sestane baje 12. ali 14. jun. — Agen-zia Stefani poroča, da v tednu, ki je potekel 27. maja, je priplulo v italijanske pristane 492 ladij s 486.110 to-nami in odplulo 476 ladij s 451.255 tonami. Potopljenih je bilo 12 malih angleških jadrnic, skoro vse pod 50 ton. Položaj na Ruskem. RUSKO URADNO POROCILO. 38. maja. Zapadna in romanska fronta. Običajno artiljerijsko delovanje. — Kavkaska fronta. Turki so poskusili dvakrat napasti neko vi§ino južno od Vana, naš ogenj pa jih je zavrnil. novi šef ruskeca general-neoa Štaba. Ženeva, 29. maja. Kerenjskij je imenoval za šefa ruskega general nega štaba Romanovskega, najmlajšega generala ruske armade. Romanovskij je 39 let star ter je bil v Port Arturju, ko so ga Japonci oblegali. Spisal je o obleganju znamenito knjigo. V tej vojni je bil najprej v Galiciji, potem pa pri ruskih pomožnih četah ob Sommi. Kerenjski je nadalje imenoval za šefa svojega štaba v vojnem mini-strstvu generala Arhangelskega in za šefa svoje pisarae polkovnika Tugana Baranovskega. Ruska armadt. Berna, 31. maja. (Kor. urad.) Iz Rusije vrnivši so socijalistični po-slanec Cochin pojasnjuje v „Petit Pa-nsatntr': Da iteje ruska annada ie kakih 10 milijonov mož in 100.000 ofirirjev. Premembe v armadi, ki so jih zahtevali ruski vojaki, so skoro vse izvedene. Zastopntki armade, pravi Cochin, ponavljajo vedno, da se bodo krepko branili proti vsakernu zuna-njemu vmešavanju. Njih politična na-ziranja se vjemajo popolnoma z nazi-ranji soveta delavcev in vojakov. Nemiri v Rusiji. Amsterdam, 29. maja. .Dailv News* poroča iz Peti-ograda, da je vojni minis:er Kerenjskij izdal proklamacijo proti sprevodom, ki so jih po-gosto vprizarjali vojaki na dcželi. Proklamacija opozarja, da grozi mlada svoboda Rusije, če to še traja nekaj časa, preiti v rop, nožigf in nasilnosti. Isti list poroča o nevarnih uporih nio* narhistov, ki upajo, da bo prišla Rusija preko anarhije zopet do monarhije. Ruski vojaki in f narce. Petrograd, ^29. maju. (K. ur.) Finančni minister Šingarev je v Voro-T'cšu govoril o finančnem položaju Rusije. Po predavanju so izjavili vojaki, da se odpovedo zvišanja mezde in da so pripravljeni iti takoj v strel-ske jarke. Vsi navzoći so takoj sprejeli revolucijo, v katari priznavajo upravi-čenost obdačenja imovitih sloiev, pla-čevanje davkov in davsein in podpi-ranje „posojiia svoboJe*. Objavljene pogodbe. Stockholm, 31. maja. ^Kor. u.) „Svenska Da^bladet* poroča iz Ha-paran3e: Kljub temu, ća se brani ruska vlada objaviti pogodbe z zave?-niki, vsebujeta dva lista tajno pogodbo z Italijo, glasom kstere £aran tfftibo. Nacrt taiKga lakona je predložen sbornid. Franoozi na zaupajo Rusom. Berolin, 29. maja. .Lokalanzd-ger" poroča iz Stockholma: Glasom poročila .Novega Vremena" je zasedio 500 mož franeoske artiljerije pristani-šče Romanov ob Murmanskt obali. Nadaljnji kontingenti Čct slede. Nemiri v Makaiki. Novi Jork, 31. marca. (K. ur.) Reuterjev biro: Glasom brzojavke iz Presidia (Texis) so čete generala Vil'.e napad!e kraj Ojinaga v Meksiki, ki leži tik ameriške meje. Garnizija je, poputivši orožje, pobegnila v Texas. Tuđi žene in otroci so strahoma be-žali. Cdrinski uradniki iz Ojinaga, ki so doseli v Previdio, sa povedali, da je general Villa sam vodil napad. Njegove Čete so zas^dle mesto. Glavni stan ima 20 milj vzhodno Presidia. Dogodki na morju. USPEH! NA MORJU. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča : Od začetka vojne do 31. maja 1917. je bilo unlčenlh bojnih lad'j, izvzemši pomožne kri-žarke, skupno: 252 ladij in brodov z 890.765 tonami iztisnjene vode. Med temi 252 ladjami ie samo an^leikih 158 s skupno 632.700 tonami iztisnjene vode. Te so: 12 linijskih iadij, 27 bo;nih in oklopnih križark, 30 topovskih križark, 67 torpednih čolnov, 23 podmorskih čolnov, 13 družiti bojnih brodov, na primer lovilcev podmorskih čolnov razreda Arabic. Po1.cg navedenih izgub na bojnih ladjah je izgubila ententa do 31. maja nič manj ri'^o 203.' 00 bruttoregistertori na pomožnih knžirkah, ki v pretežnem številu pripadajo an^ieškemu praporju, vsled vojnih odredb osrednjih držav. Berolin, 30. maja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Novi uspehi v Svernem morju: 21.500 ton bruto. Šef admiral, štaba mornarice. Berolin, 1. junija. (Kor. ur.) VVor '~~'.' nr^icr1: Deiovanie podmorskih Čolnov na sever^ih bo'iščih je provzroči'o uni-ccaje preceišn:ega što/ila sovražnih parnikov s posebno dragocenimi topovi. Dne 31. maja je obložila skupina nemških pomorskih letal, med temi eno z bolgarsko posadko, pristan v Sulini ob Crnem morju z bombami z dobrim uspehom. Kjub moČnemu pro-tiučinkovaniu so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Šef admir. štaba mornarice. Japonsko h*-odo e. Berolin, 30. maja. „Bcriiner Ta-geblat-" poroča iz Haaga: Kakor poroča Reuter Iz Tokija, razglaša japon-sko mornariško ministrstvo: Na željo anglcSke vlade podpirajo japonski tor-pećini ruSilci in k^ižarke anglcžko bro-dovje v Indijskem oceanu. Nadalje je bila pred kratkim poslana flotilja pod admiralom Guto nadavno v Sredo-zemsko morje. Druida flotilja deluje v južnem delu Atlantskega oceana. Nemčija in nevtralc;. BeroHn, I. junija. Wolffov biro javlja: Ker se je izkazalo, da \č an-g^^ka vlada zadržala vse na Anglc^kem se nahajajoče nevtralne ladje, ko je izšlo nemško zapretje morja, in te ladje nišo mogle porabiti po nemški vladi določeni termin za odhod, je nem^ka vlada, ustrezaje želji nevtral-cev, določila za odhod nevtralnih ladij, nov termin. Tuđi na dan te^a novela termina, 1. ma;a, je angleška vlada onemo^očila mnogim nevtralnim l'idjam zapustiti angleške pr stane Posledica tega so bile velike presKrbne zadrege v posameznih nevtralni'i deželah. Ker je nemško zapretje morja naperjeno Ie proti sovražniku in vsej njegovi trgovini, ker stremi nemško vodstvo pomorske vojne na premiranje sovražnika in „zaplesti v prepire nevtralce", se je nemško pomorsko vodstvo vzlic vo]aV,cim pomisle!; )m odločilo, ustreči po angleški svoje-voljnosti v stiske do ;;m* nevtralccm in ukazalo, da ie 1. julija dovolieno vsem na Angleškem se naha^aiočim nevtralnim ladjam, da se peljejo cez zaprto morje ob Angleški, če im?jo dolocene znake \n se drže doloČenih potov. Mirovno vorašanje. Rotterdam, 31. maja. „Daily Mail" izvajajo, da je mogoče spora-zumljenje z entento glede Avstro-Ogr-ske, če dobe Slovani v obdonavski monarhiji iste politične pravice, kakor jih vživajo Nemci in Madžari. Vse-kako mora priti Galicija k neodvisni Poljski in morajo italijanske pokrajine pripasti Italiji. Robert Cecil je v imenu angleške vlade v poslanski zbornici odklonil zabtevo, naj se razdeli obdo-a^vska monarhija. Avstrijd in Ogri so tarejlahko zadovoljni s stališčem An- Stiliftoe nemških socijalnih demokratom k vojni in sklepu miru. Stockholm, 30. maja. (Kor. urad.) Svenska Telegram Bryan poroča: Ho-lanđsko-skandinavski odsek je imel v petek in soboto posvetovanja z zastopntki nemških socijalnih demokratov Avstrije Adlerjem, Hartmanom, Ellen-bognom, Marekom, Seitzem in Hue-berjem. Pri posvetovanju so bili iz odbora: Diamand za poljsko demokracijo Galicije, Burian in Stein za češke sociialn? demokrate, in Markić in Glumac za socijalno demokracijo Bosne in Hercegovine. Po mnenju avstrijskega od poslanstva je i mper i jalizem splošni vz-rok vojne, ali nacijonalna vprašanja so igrala mno^okrat vlogo vojnih pratvez. V sredi, na vzhodu in jugo-vzhodu Evrope so narodi skoro povsodi tako mešani, da ni mogoča krajevna mr*;a in bi bila nov no vod za vojno. Cio tam, kjer bi bilo mogoče lomiti narode, bi nastalo iz tega toliko malih državic, da bi bil o^rožen politični in gospodarski povzdig teh narodov. Že obstoj'^ča velikodržavna gospodarstva razbiti, bi bilo v prilog samo velik:m buržoazijam, kt bi mogle mnoge male države z lahka izigravati dnr^o proti dru^i in vladati jih. Zato pnp">znava odpos'r?nstvo na podlasri teh baz naci'onalno av*onomijo in meni, da pribbritev teh svoboŠčin more biti delo teh narodov samih. Posebei so izjavili delegatje: 1.) da 7ahtevajo sklop miru brez aneksii ; 2.) da smstrajo vse meščanske vlade in r^ospodujoče buržoazije na jednak način odgovorne za vojno in zato na-s:opajo za splolen mir brez odškodnin. Iz tega vzroka so mnenja, da odgovor na vprašanje krivde treba odkloniti. Kar zadeva posamezna nacijonalna vprašanja, so se izrekli delegatje proti aneksiji Belgije, za državno samo-stoinost slovanskega ljudstva in za prrst dohod Srbije k moru, ki se ustanovi z združenjem s Ćrnogoro. Ba-kanske države naj urede svoja državna prizadevania sporazumno in same ur^sničijo potom zveze vse zah-teve balkanskih narodov; 3.) jugoslo-vanski narodi in ozemlja Avstro-Ogr-ske z Bosno vred naj ostanejo v zvezi monarhije, delegatje pa se obvezujejo, da bodo prizadevanja teh narodov po avtonorniji vsak čas pospesevali; 4). Samostojnost Finske in Ruske Poljske se ima zagotoviti. Pol jaki v Galiciji in Prusiji naj dobe pred vsem polno ay-tonomijo v okvirju obeh držav in istotako se zah+eva polna nacijonalna avtonomija avstrijskih Rusinov. Delegatje pričakujejo za bodočnost od dogo-vorov med na novo ostalo državo kongresne Poljske in osrednjimi državami trajno ureditev poljskega vprašanja; 5.) napram izvestnim pretvezam, da gre v te? vojni za oprostitev malih avstrijskih narodov, vgotavljajo delegatje, da avstrijska država vzdržuje male narode v njihovem narodnem obstoju. Za bistven del mirovne pogodbe označajo delegatje gospodarska in ljudskr-pravna vprašanja. Zahteva se: vzpostavitev prometne svobode na kopnem in na morju ; odprava sistema v veliko varstvo carine; odprta vrata v vsem kolonijalnem ozemlju; naprava skupne mednarodne uprave vseh pomorskih trgovskih čest in medocean-skih kanalov; vstvaritev novih sve-tovnoželezni^kih zvez z udeležbo in soupravo vseh držav. Dalegatje ugo-varjajo gospodarski vojni, kakor je bila po parižkt konferenci iz leta 1916. spravljena v sistem, in menijo, da carinske združitve so samo takrat na-predek, ako nameravajo tuđi razširje-nje svobodnega prometa. V mirovni ponudbi morajo biti tuđi skupne do-ločbe v smislu zahtev mednarodnega delavske^ra kongresa ; 6.) vojna je uni-čila vsa jamstva doscdaniega pomor-skega vojnega prava. Pravni razvoj, kateremu je napravil pot pariški mir iz leta 18iVj, se mora nadaljevati. K temu spada prepoved pomorskega ropa in oboroževanja trgovskih ladij, odprava pravice pomorskega plena, omejitev pojmovanja konterbande, iz katere se morajo i.^Ioai vsaj vse su-rovine za obleko in prehrano; pravica blokade naj se postavi na stari obseg; prepoved proglašenja kakega dela odprtega morja za vojno območje; omejitev v boju na morju in v zraku dopustnih bojnih sredstev. Delegacija se je zavzela nadalje za nadaljevanje vojnega dela obeh hažkih konferenc; za pogodbene omejitve oborozsvanja na morju in na kopnem do popol-nega razoroženja obstoječih armad; za organizacijo ljudske armade ustanovljene samo za deželno brambo in v kolikor se more še zahtevati oboro-ževanje, za podržavljenje oboroževalne industrije. Avstrijska socijalna demokracija je brez pridržka, brez predpo-gojev pripravljena za sklicanje socija* lističnega kongresa in smatra vdeležbo za dolžnost vsake sekcije internacijo-nale. Delegatje pričakujejo, da vse pridružene sekcije stopijo v pogajanja z jednakim duhom in smatrajo za potrebno zastopstvo vseh nacijonalnih sekcij iz vectn in manjSin. Češka, poljska in bosenska delegacija bodo svoje stališče precizirale po posvetovanju z drugimi organizacijami, ki so odvisne od njihovih sekcij, in s kate-rimi imajo vpoštevati specijalne probleme. Trst. (Konec) Dva odstavka v že večkrat ome-njeni brošuri »Triest und seine Auf-gaben im Rahmen der osterreichi-schen Volkswinschaft« sta posebne važnosti, ta sta »Pomen Trsta za pozicijo Avstrije ob Adriji« in »Trst v službi gospodarskega povzdiga planinskih in primorskih deže!.« V prvem pravi: Povzdig Trsta je vzbudil pozornost prometnih in-teresentov italijanskega kraljestva in zlasti Benetk. Italijanska vlada se je zavzela z večjo energijo za razvoj Benetk. Dočim se je vršil velik uei pomorskega prometa v Benetke in iz Benetk pod avstrijsko zastavo, je v zadnjem desetletju ustvaritev novih italijanskih plovnih družb in ?natno zvišanje italijanske mornaričke subvencije provzročila znatno premaknitev. Nastala je nova Soči e ta Veneziana s crto v Kalkuto in -transke pristane, potem se je izvršila pod pritiskom ekspanzivnega truda delitev prometa med Italijo in Levanto, kateri je vodila poprej ena sama italijanska družba. Po tej delitvi so dobile Benetke svojo sa-mostojno plovno crto in zgoščen direktni promet. K temu je spadala še nova tedenska crta v Levanto skozi Korintski kanal in pripravljena hitra crta v Aleksandrijo. Promet Benetk v severno Afriko je izoblikova-la libijska crta in ladijska služba med Benetkami in Dalmacijo in Al-banijo se je povećala in olajševali so jo posebni tarifi. Železnice so tuđi storile svoje delo za povzdig eksporta Benetk. Nenadnemu razvitku Benetk so pripomogle tuđi velike industrije v Benetkah in okolici. Raz-vil se je obenem transit. Švicarski eksportni promet je krenil deloma z Genove preko Benetk. Eksport iz Italije in Švice v vzhodno Indijo se je posluževal deloma nove benečan-ske crte in levantski promet preko Benetk je naraščal. Naravni razvitek Benetk je pospeševala nezadostnost genovskega pristana in je tako stalno raščoča konkurenca za Trst v ja-dranskem transitnem prometu in grozeča nevarnost za našo pomorsko premoć na morju. Toliko več vzroka za Avstrijo, da se pobrine za vsestranski procvit tega pristana v svojo korist. Drugi odstavek izvaja: Za Trst pomeni slabotnejši razvitek zaledja oviro za lastni razvitek. Pomanjkanje bogatih industrijskih središč otežkoča dotok novih sil. Tržaška prometna ruta se manj izrablja. Umevno, da prometne rute, ki vodi-jo čez tisoče kilometrov, predno do-sežejo večja prometna središča, ne morejo biti tako uspesne kakor druge, ki morajo razdeliti obratne stro-ške na bogato razvit konsum vzdolž vse proge. Iz tega tuđi sledi deloma, da baš prebivalci neposrednega trža-škega zaledja, planinskih dežel, nišo bogato zastopani med trgovskimi elementi najrazličnejših dežel v Trstu. Saj se je moglo še do zadnjega časa iz planinskih dežel kamorkoli udobneje in hitreje priti po železnlci, kakor pa v Trst, v najbližje velikd trgovsko središče. V času, ko se toliko govori o intenzivnejši produkciji, es mora stremeti za tem, da se industralizacija države izvrsuje ena-komernejše in da planinske dežele ne zaostajajo preveč za visoko raz-vitimi sudetskimi deželami. Državna moč more dati smer temu razvitku s tem, da postavi svoji gospodarski politiki ta cilj in na industrijalnem polju zagotovi predpogoje za to potom planinskih vodnih sil, na polju prometa pa z južnimi rutami. Vred-noščenje planinskih vodnih sil je ne-le postulat planinskih dežel, ampak tuđi zahteva Trsta. Samo na ta način se izravnajo neugodnosti geogra-fičnega položaja, ki podražuje transport čez gorata ozemlja. Ko se Av-strija pripravlja, da si uravna svoje domovje za bodočnost, se mora zahtevati, da se rudi jug vzposobi za bo^atejše gospodarstvo. »Kar se stori za Trst, se stori za državo. To prepričan je se mora utrditi in se tuđi bo med vojno in po vojni vedr no bolj utrjevalo.« Brošura je obsežna pa pregled* na. jasno in dobro je ocrtan sedanji položaj Trsta in podani so veljavni izvidi za bodočnost našega velikega pristanišča. Zato brošuro priporoča-mo. (Izšla na Dunaju, Maiizsche k. u. k. Hofs-, Verlags- u. Universitats-Buchhandlung.) _________________ Zahteva dneva: Podpisujte 6. vojno posojiio. 124. 5tev. •SLOVENSKI NAROD-, dne 1. jttnija 1917. Stran 3. Ogrska kriza. Bud impešta, 31. maja. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni in korespon-denčni urad javlja z Dunaja: Bivši prezident ogrske poslanske zbornice, tajni svetnik Ludovik pl. Navay, ki je bil danes popoldne pri cesarju v Laxenburgu v avdijenci, je zastopni-kom časopisja povedal sledeče. Moja avdijenca je trajala kako uro. Tekom te avdijence sem imel priliko, razložiti svoje predloge glede obstoječe krize in z njo v zvezi stojeća vprašanja. Nj. Veličanstvo je z izredno dobrohot-nostjo sprejelo moje predloge. O de-tajlih seveda ne morem govoriti, le tol;!:o lahko povem, da se trudi Nj. Veličanstvo z najtoplejšo Ijubeznijo in prešinjen najresnejše zavesti o svo^jh dolžnostih, dobiti pota in sredstva za pravilno rešitev krize. Stari Wekerle, nekdanji finančni minister in ministrski predsednik je vital iz pozabe in bo morđa pokVcan, sestaviti novo ogrsko vlado. Bil je v avdijenci pri cesarju in mu predložil svoj program. Ta program določa razširjenje volilne pravice po željan cesarja; dalje doiočbe o gospodarskih zvezah Ogrske z Avstrijo in z Nem-čijo in doiočbe o dvajsetletni nagodbi med Avstrijo in med Ogrsko. Politička vmli. = ^Cenzura parlsmentarn'h raz-prav. CcSki listi so dobili uradno obvestilo, da ie dovoljeno prijavl'aii o razpravah v drživnem zboru izključno Ie poročila c. kr. kor. urada. = Nemški ..Nationalverbsnd" Je izvoli! celovškega poslanca Dober-niga za svojega predsednika. = Ttsza are na fronto. „Az Ests poroča: Grot Tisza je izjavil včeraj v krogu prijateljev, da odide te dni na fronto in da se, dokler bo trajala vojna, ne bo bavil s politiko, = Avstr. vojni dolgovi dokonča I. 19TS. Kontrolna komisija za drž. dolgove je objavila izkaz o stanju av-strijskih državnih dolgov dne 31. decembra 1916. Ta dan je trajala vojni že 29 mesecev sem in so znnšsli vojni dolgovi avstrijski 31 in eno tretjino milijard, natančro navedeno: 31.389,029.316 kron. Če se računa, da znašajo vojni dolgovi Ogrske le nekaj več kakor tretjino avstrijskih (Ogrska plača le 34*4 odstotkov vseh vojnih dolgov monarhije), potem zna-šajo vojni dolgovi za čas do konca 1916 50 milijard, to je petdeset tfsoč milijonov kron. Vojni stroški so pa bili v prvih 29. mesecih še ćosti večji, kakor so znesli vojni dolgovi. Vojna velja vsak dan več; vojna podraži vse in samo sebe tuđi. To se vidi iz dej-stva, da so znašali vojni dolgovi koncem 1914. leta 5 milijard, koncem 1915. leta 14 milijard, koncem 1916. leta pa 31 milijard. Leto 1916. je pri-neslo Avstriji 17.260 miljonov kron novih vojnih dolgov, torej dnevno nekaj manj kako 50 milijonov. Vprašanje je sedaj: Koliko pa je treba plačevati obresti od teh vojnih dolgov? Kapitalisti posojajo denar samo za dobre obresti. Od vojnih po-sojil plačuje država več kakor šest odstotkov, a če bi plačevala le šest odstotkov, bi za obrestovanje rabi i a na leto 1200 milijonov. Komisija za kontrolo državnih dolgov pa poroča, da je od vojnih posojil v znesku 31 mi-liard plaćati le 1.314,135.970 kron obresti, torej samo 4'A odstotkov. To izvira od tod, da je dobila država na vojna posojila le 38 milijard kron, ostalih 13 milijard pa je dolžna ban-kam in sicer nekaj nad osem milijard avstro-ogrski banki. Tej banki plačuje država le za en del posojila petod-stotne obresti, za drusi le en odsto-tek ali pol odstotka. Banka je lahko posodila ta denar za take nizke obresti, ker ni denarja dobiti od drugod, nego jo velja le tiskanje bankovcev. A tak način obrestovanja je mogoč le dokler traja vojna. Avstrijskirn privatnim bankam je država dolžna kakih tri in pol milijarde ter mora od njih plačevati štiri in pol odstotne obresti. Pri bankah na Nemškem je naša država najela 13A milijarde ter plačuje za to posojilo skoro pet in četrt odstotkov obresti. Končno je naša država najela še pri nekem „inozemskem kon-sorciju" (najbrž v Nemčiji) nad štiri milijarde. Pred sedanjo vojno so zna-šali avstrijski državni dolgovi 12.837 milijonov, do konca leta 1916 so narasli na 44.226 milijonov. Koncem leta 1916. je morala država plaćati za obresti vojnih dolgov več kakor polovico vseh z novimi davki in pristoj-binami povećanih dohodkov. Vojna pa traja in vojni stroški rasejo in se množe. = Kriza na Kitajskem Reuter poroča iz Pekinga: Parlament je odob-ril imenovanje finančnega ministra Li Ching Chija za ministrskega predsed- nika. Novi šef kabineta je nečak bivšega predsednjka Li Yuan Hunga. Najbrže bo sestavil koalicijsko ministrstvo. Zdravstva pri Iniii (rti ea suiti fmti Iz »Osterr. - ungar. Kriegskor-respondenz«: Polk se nahaja spredaj v rojni crti v poziciji, ki jo je ustvarila čio-veška umetnost v zvezi s požrtvo-valno pridnostjo i:i dolgoietno vojno preizkušnjo za človeka dostojno bi-vališ^e za naše vrie čete. Samo par sto metrov za borečimi se četami se nahaja blizu bata'jona pripadajoča mu pomožna postaja, takozvana ba-taljonska pomožna postaja, z enim zdravnikom ali dvema sanitetnima praporJčjkonia. medicincema na vis-jih kliiiičniii seinestriii, z nosilci ban-tiaž in ranjencev. Gotovo ni treba še po^ebej poudarjaK da vsaka poniož-:ia akcija ima vse potrebne zaravni-£ke instrumente, ubvezni materijal in medikamente v obilni meri. Pre-skrbljeno je tuđi za najhitrejšo telefonsko službo. Samo po sebi se razume, da so vse pomožne postaje napravljene na kar najbolj varneni kraju, da se varujejo ranjenei in bol-niki pred učinkom sovražnih izsirel-kov. Pri nas na Krasu so postaje v dolinah, krite pred sovražnim artiljerijskim opazovalcem, dobro maskirane proti marljivim izvidnim sovražnim letalcem, po navadi ob vozni cesti, da se od važan je ranjencev toliko Ia2je izvrvjje. Več navadno proti borrbam varnih bivališč služi ranjencem in bolnisnicam za zavet-je: ako prične mečneisi ogenj aM ćelo bobnajoei ogenj, se jili spnivi v kaverno, katero so vsekali naši vrli pijonlrji v trdo skalo, in tam počz-kajo konca obstreljevanja povsem na varnem. Ako je vojak ranjen, dobi prvo pomeč takoj na licu mesta še v strel-skem jarku od strani sanitetnega nioštva stotnije. katera ima vedno 6 do S mož na razpolagc. opremljenih z vsemi potrebnimi sredstvi. Polože ga na kolikor ir.ogoče krito mcsio in ko na^topi mrak, ko po navadi popusti ogenj, ga preneso na bataijon-sko pomožno postajo. Da je tak transport na poljski nosilrn'ci že sam na sebi težak, bo razumel lahko oni, ki pozna vsaj nekoliko kakovost kraške planote. V terni morajo nosilci na večkrat samo kratko nakazanih potih čez skale in gorovje iti svojo pot, le preveckrat ogroženi po tujih strelih: ne gledajo pa r.a nevarnosti ckoli sebe. marveč mislijo edinole na poverjene jim ranjence. Ko dospe na postajo ranjenec ali fcolnik, nastopi zdravnik; obvežejo se rnnjencL dajo se jim okrepčila. izvrše se manjše operacije in nalože jiii takoj na pripravljene vozove - dvokolnice, po-sebej narejene za transport bolnikov v gorovju. Za težko ranjene so na razpolago bolnički avtomobili v za-dostnem številu. Z bataljenske pomožne postaje pridejo ranjenci na polkovno pomožno postajo, kjer jih še pregleda polkovni šef - zdravnik, zboljša obveze, kjer potreba, in do-loči takojšnji transport k divizijski sanitetni koloni. Ta zavod, četiidi mobilen, ima povsem značaj stabilne bolnišnice, tu ostanejo ranjenci, ako gre za manjse poškodbe, cio svojega ok revan ja, drugače jih spra vi jo v poljsko bolnišnico in od tam po bol-niških vlakih v stabilne bolnišnice etape ali zaledja. Trajno bivanje na prostem, pogoste izpremembe temperature in vremena, burja s svojim ledenim mrazom, južno vreme s svojim groznim dežjem, vse to umevno provzro-ča, da trpi del vojaštva vedno na prehladu, tako na bronchialnem kataru, na kataru v griu, vnetju vratu, revmatizmu itd.. po^osioma slučaj i vsled slabega prebavljar.ja in pri r«as 1c poredke iniekcijslze bolezni vsled cepljcnja proti leozarn, iegarju in koleri. Poudariti se mora tuđi, da je preskrbljeno ćelo v rojni crti za vse neobhodno k zdravju potrebno, kakor za dovoz pitne vode, napravo latrin, desinfekcijo itd. v zadostni meri pod zdravniškim nadzorstvom. More se pač reci, da se stori vr>e, kar Ie mogoče po razmeraii za naše bo-jevnike na fronti in za to, da naši vrli branitelji domovine kolikor mogoče hitro okrevajo. Oslavsfci !n vojašM sovjet. (Članek ruskaga ministra Čermn«,) Dunajski list ,Die Zeif pri naša po pariškem „Vistoire" z dne 6. maja članek ruskega delavskega voditelja Černova, ki je v novem Lvovovem mi-nistrstvu poljedelskt minister. Čeraov piše o sestavi in dosedanjem delo-vanju ruskega delavskega in vojaš-kega sovjeta. Oglejmo si ta čudoviti sovjet, ki hoče, kakor se ?di, nastopiti kot tek-mec provizorične vlade! Ravno tako, kakor aaie revolacMoaanie vlade je- podoben mestnemu svetu. Tuđi on zastopa zm ago vito glavno mesto in je vendar istočasno nekaj več in nekaj manj, kakor oni; vsaj od začetka je bil podoben provincijalnim zastopom. Toda on ne vlada, on le kontrolira vlado. Zastopal je zmerni in oportuni-stični del socijalistične stranke. Znano je. da se je bil Lenin od leta 1909, od londonske konlčrence sem, definitivno sprl z ono frakcijo socijalno-demokratičn? stranke, ki je, kakor je bila utesnjena v svojih pravičan in spačena v svoji sestavi, z ozirom na dumo, vendar sodclovala s postavljeno vlado. Lenin je ustanovil taktat centralni odsek, v katerem so se združe-vali elementi, ki so odklanjali vsako sodelovanje z oficijalnim zr.stopom dežele. Stranlrarji rje^ove^a nasprot-nika Martova so tuđi ustanovili organizacijski komite ter so ga z delav-skim in vojaškim svetom izpodrinili, in sicer s pomoć]-) Plehanovn, Kra-potkina in ce!e delavske stranke. So-cijalni demokrat Čeajdze, član delavske stranke Kerenjskij, oni predsednik delavskega odseka, ta Član provizorične vlade, zastopata zahteve zmerne frakcije. Ler.in trdiTda je šef stranke večine; v resnici pa je, kar ve ves svet, slcu-pina, kateri je stal on pred izbruhom revolucije na čelu, njegova skupina danes v manjčini; je to zelo delavna manjšira, to priznavani, vendar pa se mora uklanjati močni in vedr.o bolj nara^čajoči većini. Že rnkrat, in sicer za časa krize leta 1905, se je pokazalo, da so izgi-nile stare s*ranke s svejimi ozkimi mejami, one stranke, ki so bilo :jmct.no napravljene v inozemstvu in katere so si pridobile svojevoljno in brez kontrole svoje mandate. Neuspeb kensti-!uc:jonalno^a gibanja leta 1905 je oči-vidno zepet uvcljavil staro razdelitev. Sedanje .cjib.injc pa poseza mnogo gioblje v družbo in mnogo bolj uspešna revolucija iz leta 1917 je spravila stare sliupine'ob vso veljavo. bc'avski in vojaci sovjet je uspeh ne ravno ma-Icnkosino natar.čnega strankarskega etiketiranja, pač pa rezultat organizacijske ceiote, ki je nastala v februarskih d:ieh. Po eliminiranju durne, je bilo naravno ter je ođgovarjalo po neuspelui centralne oblasti situaciji, da se je provizorična grupacija izvršila v okviru organizacije zmožnih skupin. Dclavski in vojaški sovjet je bil pn'Otno sestavljen iz 1600 članov, iz katerih se je zbral komite 44 članov; ta je naU> imenoval podkomitc, se-stavlienizčajdzeja, Skol'eleva, Neklova in Filipovskcga. Vsi brez izjeme so bili elani zmerne frakcije socijalistične stranke, vsi so se zavzemali za sodeio-vanje s provizoričr.o vlado, in — kar še bolj označuje razmerje, — komite se nikakor ne namcrava vtikati v viadne posle, marveč hoče po klasični taktiki stranke — le kontrolirati. Ce se pa ne oziramo na sestavo in zunanjo opremo komiteja, — kaj je storil dosedaj? Pričel je s tem, da je delavcem nujno priporočal, da naj se vrnejo k delu, svojo posebno pozornost je posvetil slabemu in zme-denemu gospodarstvu, ki je zaostalo za starim režimom, kar je ena prvih naro^r novega gospodarstva in mlade revolucije. Seveda obeta ta struja so-dru^om, da se bo pozneje bavila z razrednim bojem, v tem trenutku pa zahteva takojšni povratek * delavnice ter obeta delavcem osemurno delo toda le v sporazumu s tovarnarjem. Ko je stopil finančni minister Tere-ščenko Csedaj zunanji minister) dne 19. marca 1917 pred komite, da mu priporoča živo propagando za povratek na delo, ga je pozdravilo viharno soglasje sovjeta. In ta sovjet je izdal tuđi oklic na prebivalstvo Petrograda, v katerem mu polaga na srce strogo štedenje. (Dalje prih.) M ft nfBOistn isK. Ronče. Uradne ure županstva ob-čine Renčc, ssdaj v Št. Vidu nad Ljubljano, so za stranke ob nedeljah in ponede:H:ih dopoldne. Oni, ki nišo še dobili državne podpore po svojcih, na; sporoce to županstvu po dopisnici. Koncert ^Atfrla" r\a Dunaju, fKi se je vršil 17. aprila pod pokroviteljstvom princezinje Hohenlohejeve, je dal Sistega dobička 24.000 K za be-gunce z juga in 12.000 K za vdove in sirote po Dalmatincih, ki so padli v vojni. Umri je v Skadru g. Anton Kli-nec iz Gorice, sodrug drogerijske tvrdke Kožnarjeve v Gorici. — Umrla sta v umobolnici v Kromerižu v Gorici Marija Grbec iz Ročinja in Fran Veli konj a iz Šebrelj. Padei )e v zračnih bojih na Go-riškem, kakor poroča „L* Eco", itali-janski poročnik Francesco Broili, sin Fr. Broilija, ki je imel zvonarsko pod-jetje v Gorici. C kr. pol ciiftko ravnateljstvo v Uubljani ima izkaz blaga beguncev, ki leži v skladiščth državne žetezoice Kđor kaj pogrti«, imj pfWe tp** na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, !. Oni kmet e, kateri imajo obde-Iati polja, se lahko vrnejo do-mov. Zglasijo naj se pri Posredoval-nici, k]cr dobijo natančne podatke, v katere kraje s-2 lahko vrnejo. Posredo-dovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajski cesta 38, I. Išćejo se: Marija Vižintin iz Dola pri Opatjem selu na Krasu št. 41. Išče jo mati Frančiška Vižintin, sta-nujoča v Brucicu ob Litvi, k. k. Ba-rackenlager, Baracke 11, 9. — Anto-nija Bone, Waltersdor; bei Drčsing, Nieder Oesterreich, išče Lovrenca Boneta iz Solkana in Katarino Ušaj iz Gorice, Via Ascoli. Vc na posolHa o^a; ifi M Ginljivo je čitati v z^odovini osvobcdilnih vojn, kako so meščani, obrtniki in kmetje z veseljem žrtvovali zadnji vinar, samo da bi bil pre-magan mogočni cesar Napoleon. Ta-krat so polagali starci, ženske in otroci ne le svoje zadnjo prihranke na oltar domovine, ampak žene so darovale tndi zadnjo zlato iglico, samo da bi bili premagani Francozi. Podoben položaj je usoda ustvarila tuđi sedaj. Zagrizeni sovražniki nam hočejo vse vzeti, kar nam je ljubo in drago. Toda s ponosom lahko rečemo, da nismo nevredni svojih prednikov. Že začetkom s\etovne vojne je na siotisoče ljudi žrtvovalo domovini svoje poročne prstane in vsakovrstne dru^e zlate stvari; še več je vrlo av-strij5ko prebivalstvo žrtvovalo za Rdeči križ. A koliko je to prebivalstvo od začetka vojne že darovalo in žrtvovalo za naše junaške vojake, ki izpolnujejo v strelskili jarkih svoje pretežke dolž-nosti. Tuđi podpisovanje na doseda-njih pet vojnih posojil je razveseljiv dokaz, kako zreli so avstrijski narodi in kako iskreno so vneti za blagor domovine. Sedaj stojimo pred VI. vojnim posojilom. Pokazati je treba no vic, da smo dostojni nasledniki svojih odličnih prednikov in z mnogo-števi 1 nim podpisovanjem no-vega vojnega posojila pomagati, da izvrši armada zadnje velikeudarce. Dnevne vesti. — D/a nadvojvodi v kraški bitki. Oba najstarejša sinova nadvojvode LeopOida Salvatorja, nadvojvodi Leopold in Rainer, se nahajata kot artiljerijska poročnika na soški fronti. Oba princa sta z majorjem Kurzern na bojlšča od početka vojne Nadvojvoda Rainsr, ki je bil 14 dni na artiijerijskeni opazovališču, je mo-gcl početkom soške bitke prvi podati važno poroćilo, da je po mnogourni artiljerijski bitki sovražnika sovražna infanterija se pripravila za napad. Hitri naš artiljerijski napad je v kali zadušil prve sovražnikove napadalne poskuse. Ko se je pričela kraška bitka, sta bila nadvojvoda Leopold.in major Kurz 24. t. m. lahko ranjena s kamnitimi drobei po granatnem udarcu na njuno opazovališče, ali oba sta se takoj vrnila in ko je jeden naših polkov pričel proti napad v valovanju bitke, se je pridružit mladi nadvojvoda z nekate-rimi artiljeristi jurišajočemu polku in je vplenil pri tem napadu, ki je vrgel sovražnika z važne visine, dve strojni puški. Odlikovanje radi tega z redom železne krone tretjega razreda z meci. — Rdeči križ. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je odlikoval v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbo v vojni: s častniškim častnim znamenjem Rde-čega križa z vojno dekoracijo gospoda župana deželnega glavnega mesta dr* Ivana Tavčarja. S častnim znamenjem II. razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo postajnega načelnika južne železnice Avgusta Ludvviga v Liubljani. — S srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo gospe in go-spoJe: Sofija Volbrecht. Marija Riedel, Irma Luckmann, Friderika Mikula, Margareta pl. Polz, Marija pl. See-mann, Nikolina Suppan, Blaž Papež, Alojzij Ravnikar, Ivan Lapajne. Avgust V/riskele, vsi iz Ljubljane; Erna Je-tschminek in Robert Kailer na Jeseni-cah; Albina Bervar, Ana Bučar, Ana Ažman, Marija Bizjak, Ema Burger, Marija Đurnik. Milena Ditrich, Ema Kenda, E:a Kočevar, Marija Kozej, Čecilija Kopač, Stanislava Kraigher, Marija Kutin, Sofija Majcen, Frančiška Mezej, Ana Mislej, Marija Paternost, Zora Paternost, Pavla Perko, Marija Petteras, Marija Pickel, Marija Sever I., Marija Sever II., Čecilija Skulič, Josi-pina Tichy, Matilda Vilhar, Gizela Vo-dopivec, Sofija Zore, vsi iz Postojne; Štefanija VVeinberger v Zagorju pri Savi. — Z bronasto častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo sle-deči gospodje in gospe: Valentin Frec in Franc Zidar v Ljubljani; Frančiška Matos, Angela Janše, Rozalija Banetta in RafaeUi Dzimba iz grajščrne Pono-Yiče pri iitijh Ant «dne, Ana KjUmt in Ignacij Koritnik v Jesenicah, Franc Slana in Matija Petrič v Postojni. Odlikovanja. Narednik 17. peš-polka M. G. C. IH Franc Bogolin je bil zdaj tretjič odlikovan. Prej si je bil že pridobil srebrno hrabrostno svetinjo i. in II. razreda, zdaj je pa dobil še bronasto svetinjo. — Na soški fronti so b:Ii odlikovani z bronasto hrabrostno svetinjo: predmojster Alojzij Tepin ter topničarji Franc To-man, Franc Vouk in Franc Pušnik. V drugič sta odlikovana z bronasto svetinjo desetnik Rihard Blaško in predmojster Franc Štrukeli. — Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili praporšcak Franc Grim, narednik Alojzij Besednjak in korporal Matija Adam, vsi trijc 97. pp. — NaisrčPi3iš9 pezdrave \z Ti-roiov pošiljajo vssm slovenskim de-kletom in čitateljem „51ov. Naroda" fantje, dodeljeni neke;rtu topničarske-mu polku. Topovodja Slokar, topničar Pahor. topničar Koritnik, Divjak, Re-pič, desetnik Boli, topničar Krofl, Dren, desetnik Čakovec, topničar Zemljak, Sesjak, Zerjal. Želimo vsem skorajšno veselo svidenje! — Kran.sko društvo 2a oodpi-sovanje vojne^a posoj?!a opozarja vse svoje člane in druge interesente, da zamore preskrbeti davka proste 5V2",, državne zakladnice, ki zapadejo v povračilo 10 letih, t. i. 1. maja 1927 samo onim članom, ki podpišejo najmanj 20 deležev, kajti je glasom razpisa c. kr. fin. min. z dne 1. maja 1917 se izđaiajo omenjene zakladnice samo v odstavkih po 1000 K, 5000 kron, 10.000 K in 50.000 K. Vsako-rnur, ki tedaj ne podpiše najmanj 20 deležev po 50 K, bode društvo pre-skrbelo davka prosto 401etno 5'/2% amortizačno državno posojilo v visini podpisanih deležev. V primeri z dose-danjinii vojnimi posojili pa nudi raz-položeno vojno posojilo še prav posebne ugodnosti z ozironi na zelo nizki emisijski kurz in zelo visoko obrestovanje. Vrhu tega pa dobi vsak subskribent brezplačno še posebej obresti za mesec april 1917, od kate-rega dne teko dalje 57-'% obresti, do-čim se slednje upoštevajo pri obraču-nih v breme strank sele s 1. majem 1917. Zlasti mali šteditelji ne morejo tedaj svojega kapitala ugodnejše naložiti kot s tem, da podpišejo VI. vojno posojilo, katero lahko pri podpisanem društvu plačajo v 9. tnesečnih obrokih. -=- Pri Jadranski banki, podružnici v Lfubljani, so podpisali med drugimi na šesto avstrijsko vojno posojilo: VViljem Spitzer, Ljubljana 30.00d kron. Neimenovani zavod, Ljubljana 800.000 K. Mihael Omahen mlajši, Višnja gora 2000 K. M. Rant, Kranj 1000 K. Dr. Fran Windischer, tajnik Trgovske obrtne zbornice 1000 K. Anton in Milan Deghenghi, Ljubljana 100.000 K. Občinska hranilnica, Po-stojna 25.000 K. Neimenovani denarni zavod, Ljubljana 120.000 K. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, Ljubljana 10.000 K. Neimenovani de-narni zavod, Ljubljana 600.000 K. Teodor Rasteiger, Ljubljana 100 K. Filip Zupančič, stavbenik, Ljubljana 10.000 kron. Neimenovani denami zavod, Ljubljana 100.030 K. Kreditno društvo v Kranju 5000 K. Mauro Fiirst, trgo-vec v Ljubljani 20.000 K. Neimenovani denarni zavod, Kamnik 15.000 kron. Ivan Ogrin, Laverca 6000 K. — Deželno mesto za krmifa. Opozarjamo vnovič županstva, da se imajo naročila po občinah nabirati do zadnjega vsakega meseca in potem skupno oddaiati na imenovani urad. Na naročila posameznikov in naj so tuđi potrjena od županstva, se ni mogoče ozirati, ker bi to spravilo preveč nereda v ćelo poslovanje in ker ni mogoče zadostiti posameznim naroči-lom. Opozarjati je dalje tuđi na to, da so zaloge krmil majhne in povsem nezadostne in da ni mogoče ustrezati velikim naročilorn. To je čisto izklju-čeno. Zadovoljiti se je prej ko slej z odmerki, ki se nakazujejo. Če ni blaga, se ne more razdeljevati. To velja zlasti za občine, ki bi rade kar ćele vagone dobile. Največ kar mora Deželno mesto dati občinam v sedanjih razmerah je 1000 kg. Pomisliti je, da je v de-želi nad 300 občin, ki vse potrebujejo in naročujejo krmila. Ražen tega pa so še različna druga podjetja, ki se morajo vpoštevati, ker nimajo nič last-nega pridelka in so navezana izključno le na to, kar dobe z nakupom. — Oddaja plemenskih prascev. V ponedeljek dne 4. junija ob 5. uri popoldne se bodo oddajali plemenski prasci na pristavi Cesta v mestni log štev. 15. Vsi ljubljanski naročniki se opozarjajo, da naj se točno oglasijo v tem Času, ker se pozneje ne bo mogoče ozirati na zaostale naročnike. — PlaČilo za kovine. Meseca avgusta bode leto, kar je oddalo prebivalstvo razne kovinaste predmete, toda do danes ni prejel še nihče denarja za dotične stvari. Tuđi izvidenci n drugi elani komisij, ki so spreje-raali kovinaste predmete, nišo dobili še povračila za izdane strožke. Kie rendar tid dtnar!? Stran 4. •SLOVENSKI NAKOD\ om % junija 1917. 125 Slcv. — Privatni uradniki Jutri, v ne-deljo ob 10. dopoldne v Mrakovi go-stilni Pri starem Rimljanu na Rimski cesti št. 4 sestanek privatnih uradnikov. — ProSnja. Invalid Anton Stele je izgubil na bojišču obe nogi in ne more hoditi. Zdaj se nahaja v Košišah št. 18. pri Kamniku in se obraća tem potom do rojakov s prošnjo, če bi mu hotel kdo darovati kake citre, da bi si krajšal tužne dni. — Javna ljudska knjižnica ,,Go-spodarskega ?n izobraževalnega društva za d orski okraj1' je izposodila meseca m3ja 6414, a letos 37.463 knjig. — Knjižnica je bogato založena % vsakovrstnim in najboljšim ćtivom in je sedaj največja slovenska javna knjižnica ter posluje v društvenih pro-storih Pred igriščem štev. 1 (nasproti Marčanu na Rimski cesti št 21) vsak dan od pol 6. do 8. zvečer, ob nede-ljah in praznikih pa od pol 10. do 12, dopoldne. Vstopnine ni in ima vsakdo vstop. Na razpolago so popolni knjiž-nični imeniki. — Javna ljudska kn.ižnica „Go-spodarskega naprednoga društva za šentjakobski okraj" izposoja najlepše knjige vsak torek, četrtek in soboto od pol 6. do pol 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v knjižnični sobi Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne železnice. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, vstop v knjižnico ima vsakdo. — Knjižnica kupuje dobro ohranjene knjige, hva* ležno pa tuđi sprejema darovane vsake vrste. — Ker so javne ljudske knjižnice prava dobrota za prebivalstvo, bi bilo želeti, da jih gmotno podpirajo in podpro premožrrjši, ker v sedanjih časih so vsi dohodki knjižnic odvisni le od krajcarskih prejemkov, ki n:ka-kor ne morejo kriti drage nabave in vezave vedno potrebnih novih knjig. Prosimo torej pomoči! — Pomanikanje stanovani. Mnogo ljubljanskih rodbin je v zadregi radi pomanjkanja stanovanj, žalibog se v tem oziru vse premalo deluje na to, pomagati ubogim družinam. Strankam, katerim je odpovedano radi novega gospodarja, pred 4 meseci, še danes nimajo stanovanja, dočim se pripeti, da se ista oddajajo za skladišča trža-škim prekupcem, kakor n. pr. na Sv Petra cesti št. 54. Iz Bohinjske Bistrice. Redka roparska ptica ustreljena. Dne 30. maja opoldne je zapazil c. kr. gozdar gospod Ernest Wiegele iz svojega stanovanja mogočno roparsko ptico, ki je, prišedši s Crne prsti kakor le-talo plavala visoko nad Bistrico in se ustavila na najvišji točki skalnate stene med Bitnjami in Lepencami. Čreda koza, ki se je pasla pod steno, je vidno zanimala mogočno roparico ker je vztrajala kako uro na svoji ponosni visočini in jo je bilo iz vaši skozi daljnogled dobro opazovati. Ta čas je porabil c. kr. gozdar da se je obšedši steno približal roparski ptici in jo s sigurnim strelom s kroglo vrgel s stene. Videti je bilo, kako se je ptica hotela dvigniti, kako je zadnji-krat razprostrla svoja mogočna krila in potem mrtva padala naravnost čez steno kakšnih 200 metrov globoko. Sele tedaj je bilo mogoče spoznati izredni plen. Ustreljena ptica je viščen krasen eksemplar beloglavega jastreba (Gyps fulvus), tehta 7 kilogramov in meriio razprostrte perotnice 270 centi -metrov. Takega jastreba tod že jako mnogo let ni bilo videti in se zdi, da je v alpskih deželah že izumrl. Po velikosti presega planinskega orla. Sodi se, da ga je vojni hrum prepo-dil semkaj iz Balkana ali s Karpat, kjer se še drži. Razstavljen je bil ves dan pri c. kr. gozdarju g. Wiegeleju ter je vzbujal največje začudenje tru-moma prihitelih ljudi in je bil končno poslan preparatorju. Diana kopali*ka registrovana zadruga na Bregu pri Celju, ima 11.ju-nija 1917 ob 6. uri zvečer v dvorani za seje v Narodnem domu v Celju svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Letni račun za leto 1916. 2. Sklepi za ko-pališko dobo. 3. Slučajnosti. Umri je v O-Palanki na Ogrskem gospod Minče K u š t r i n , četo vod ja, sin občeznanega trgovca iz Gorice. Naše sožalje! „M'ož brez glave", kriminalna drama v 4 dejanjih se je predvajala pri včerajšnji predstavi v Kino Idealu mesto naznanjene drame „Pred zaprtirai durmi". V glavni vlogi je nastopil priljubljeni Maks Lan da. Danes dospe bržkonc prej omenjena drama. Veliko smeha je zbudil trik-film: „Začarani par čevljev." Ta spored ostane v igralnem nacrtu do ponedeljka. Pri zadnji predstavi na vrtu igra ob 9. uri orkcster. V torek velik detektivski film „Rumeni ulster* z Joe Deebsom. Denarnica s 150 kronami denarja je izginila neki gospodični, in sicer v neki trgovini, kjer je bilo tačas ve£ oseb. Gospodična sodi, da jej je vzela denar neka poznata jej oseba, katero pozivlje, naj jej vrne đenar pri blagajni v kvarni »Union", f, pešec, Andrej Rech, pelec, vseh sedem v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Dne 26 mija: Alojzij Heim, desetnik lov-cev, Juri Fle'ssner, črnovojnlški pe5ec, Lajoš Kovacs, pešce, vsi trije v rezervni vojaški bolnici v Marijani?ču. — Juri Gioza, honved, Vasilij Krainiczuk, pešec, eba v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 29 ma;a: Ivnn Jekubec, trenski vojak, Vencel) Pri^l, pe5ec oba v rezervni vojaški bolnici v MarijaniSću. — Vasilij Horek, pešec, Fisn Zorn, poddesetnik, Pave! Dmytrycsn, pc'cc, Ivan Hnvelka sape*-, Josip Jakubal, pe5ec, vseh pet v rezervni voiaski balniški na obrtni Soli. Dne 30. maja : Aleksa Briluk, pt !ec in Ivan Wirsta, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoii. Izda]ate?1 ?n od^uvornl urednik: Valentin Kop?tar. Lesfnfna In tisk »Narodne tiskarrse* MATmONIS /jEDfNSTVe^ f u svoJo-f AMALfTIČNOJ KAKVO Či | NAJBOLJE \ IcDAVNANflJSleL'?/ jfilJfi PORODiČ.Mol 1 ričs I Olž^GDliiMa Popravila Inpreobleke v, toCoo In ceno. :: Popravila in preobleke :: ioćro inceno. :: H»jcen«jie dsžnike in solnčnike domačega izde'ka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešemova ulica 4. SvfltOfBUMUi I zdrrvtlni vrele). I Frtloraaa ZdrmriHKel | GLEICHENBERG na Stajttrskem. :— . lakome sluti sop«r ni ob«l*aia MplL Inhalaforljl, pfttv- I matlfis« Isto, ▼»• vrst« mnlib in gorklb fc«p«ltL I HAb«Blh infekol|Bklh bolezni I Prijatna !■ Mina bina)!, 4ml*č pro« od bolnih pouHil. I teba zdririjenjs 15. na] do 30. stpL Prospekte daje zdrtr. komisija, I (v dežeiii deski) na Kranjskeoi, se r&đi rodbinskih razjior takof proda. Naslov 9lDor H. na upravni-štvo »Slovenskega Naroda*. 1799 B9* Kupim dobro *^H a2i tuđi navadno. 1779 Ponudbe ood „Motor 1779" na upravništvo »Sloceaskega Naroda«. Proda so 4 leta star zi vso porabo, Polfanska cesta št&v. 55, Ljubljana. 1801 pajtrežnica vešča nemskega jezika, mora *nati lepo likati, dobro pospravljatT, 80 fakO] ! B^?e5r»ie. Predstaviti se je od 19 do i psi 12. ure in od po! 3. do pol 5. ure, Erjavčeva cesta 26./1. nadstr, vila Seunig. LEPA POLT obraza in rok, ki jo občudujemo pri mnogih ljudeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, mehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta čistota in mehkoba omogočujeta nemoteno dihanje skozi polt. Dalje napravi lepota obraza in rok na druge ljudi prijeten, dopadljiv in privlačen vtis. Napake na koži, za-jedavci, mozoli, liše, pege, ogorenje itd. napravijo oduren vtis kar je pogosto zelo škodljivo. Te hibe v koži motijo tuđi dihanje skozi polt in to je nezdravo. Mnogo tisoč mož in žen upo-rablja za negovanje in varstvo kože Feller-jevo preizkušeno var-stveno mazilo za o-braz in kožo „Elsa", ki velja veliki lonček Št. I. 3 K, močnejša vrsta št. II. velja K 4.50, zavojnina in poštnina 2 K 30 vin. več. V nasprotju z raznimi lepotili, ki so pogosto škodljiva, je to popolnoraa neškodljivo. Ono odstrani napake na poltl ter varu je preo! solnča-rico, pegaml, odstrani zajedalce, mozole i. dr. Namesto oštrih, pogosto škodljivih V.mir naj se rabi za o-Cbraz Fellerjevo Hli-jino milo ali Fellerjevo boraksovo milo in toaletni umivalni prašek Predvojne cene! Buina rast las ki vsak obraz napravi lepši, se doseže z goji-tvijo las s Fellerjevim pristnim tanokinamazilom za rast las ,Elsa". (En lonček št I 3 K močnejša vrsta št TI K 4 50 zavojnina in poštnina 2 K 30 vin. več. To mazilo krepi la-sišče, preprečtije plešo In predčasno osivelost, povzroči novo rast last mladostne barve, krhke lase napravi mehke in elastične, da se jih lahko sče§e. Ono nima v sebi nobenih škodljivih snovi, vsled česar ima prednost pred škodljivim! izdelki, ka-kršne pogosto priporočajo ljudje, ki nišo lekar-narji. Za gojitev brk je Fellerjevo mazilo za brke " (1 krona) Naroči naj se naravnost pr! E. V. FELLEB-Ju, lekarnarja Stubica Eisa trg it 238 (Hrvatsko). Tužnim srcem oaznanjamo vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gospod Mlnče Knšfrln ftctovodja vfieraj v O Palanki na Ogrskem preminil. Pogreb se vrši jutri ob 4 uri popoldne tsm. LJUBLJANA, 2. junija 1917. ▼albvrfa Kattria roj. pL Matoakićf sopro^a. Anton Kn-fttrla, oće. Olga (mi roj. Koitria, sestra Josip Kmštrln, brat. fltlp vTlt! sodnik ▼ Seiaoi, svak. Matilda pL Mar- OOkitp svakinja. 125. štev. •SLOVENSKI NAROD", One 2. jtuuja 1917. Stran 5. brllanki poieiBik se takoj tprejme v trafno delo nH Mfttljl Trebarj«, St. Petra cesta štey. 6f L{«fcl|aaa. zdrava pridan in poštena, ki fe usožaa ▼sa hlsna dala opravljati lik a ti in tudl sa v knbiafo porabaa, sfarost od 2O let naprel, se da 6. Jnnlja 1917 apralata. Kje, pove upravništvo »Slov. Narodac. 1777 j?W Kupi se dobro idoča Mawaw ^W§ ^v ^^av aiKas ^^F Wp* Saa ^^aa ^P^P B Wb v Ponudbe z navedbo cene pod „Zlato/ fTM" na upravništro »S!ov. Naroda«. Proda se v sredini mesta enonadsiropna Več se poizve v npravniati pod S9vila 191711 na uprav. »Slov. Naroda«. 1650 Električni motor za obrat sođavice 380 volt toka, 13 — 3 P. S Vapolnlevalnik pokali« s brogiilcaai, kakor tuđi ćela priprava ca izdelovan]« sodavlce s stsklanieami in sabofi se kapijo. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 1770 ===== Iieejo se ■ zidarfi. betonski delavci. tesar)! In pomožnl delavcL Zaslužek dober in nadure ob nedeljah in praznikih. — Prijaviti se je pri Union Bangesellschait 9 Maria-Rast pri Maribora. i757 i Pisarniška mol a# ipi ■!■■, vcSCa slovenskega in ncmSkegn I dopisovanja, ter knjigovodstva. 1770 Ponudbe z navedbo plače pod „FlaaimUka ■tOĆ 1T74*1 na upravništvo »Slov. Naroda«. : DEKLO : ! pošteno in pridno, za vsa hišna dela. | katera razume tadi nekaj kuhanja, | sprelrao xa takolttll vsi^p ¥ slutbo Josip Kestanltek, trgovoo ▼ fiorenloa gradu. 1782 Led na prodaj hotel Strukelj vsak dan od 11—12 ure« Tojnopoštne dopisnice. 1000 kosov vofaonofttnega pUaraskaga paplr)a 1a 12 — kros. K 350 za 1000; 100 vojaSkih ali ljubezenskih K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpošilja po povzetju 2^69 Schlefor-leva zaloga razglednior Dsnai XVI15, Đrannenffasaa 07. Ako ne ugaja, denar nazaj. Pozor gospodarji! i 2eUta U knpltl 550 fatrov L |. 2074 haktarov safl&lfa prva vrata ▼ Boaal, pripravno za. vodstvo gospodarstva z njivarai travniki, pašami, sadovniki in poslopji, ki nosi sedaj §lU*!0, deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anončni zavod K. VraaeAavlć, Zagreb, Bogovlćava aUea tt 7. ni. kat. pod gaalom „Bke-nosdla 1541". 1687 :: Vsakovrstne s slamnike priporoćam gospodom trgovcem in slavnemu ob^instvu za obilo naročitev. Cene primerno nizke, postreiba kakor je v tem času najbolje mogoča. I^i*# Cerar to¥araa 8UmBiko¥ v Stota pošta in žel. postaja DomžaJe pri UubOaai. ¥ fi!sžc!::^ra fleđališču. Velike družinsks predstave! V sobofo 2., v nedeijo 3., v ponedeljek 4. junija 1917: Naj¥elićastnejšl vojni ižlmi Nfatkensenov zmaooslavni pohod po Đobrudži ali Bitka pri Med]ldl]e. Napetozaniml^a detektivska drama: liši Mm SEđpwjcka. Zvesfi p®ročnik« Burk- Tuđi mladini dooiopno. Predstavo se vrše 7 đalarafkib ob 4,, pol 6,, 7. in •. z¥e£ory v ■•ooijata in prazzikih ob pol 11. ori dopoldao9 ob S-, pol 5.9 6,9 pol 8. 1b 9. ori STOćor. Cv^mitflnl 'e sredstvo 2a po- rramy 001 miajeme 135, k» rdeće, svelle in sive las« in brado za trajno temno pobarva 1 steklenci s poštn. vred K 2 70. Rydyol e rttinmtm voda, ki živo pordeči bi eda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Maalo¥ sa sai-očila: Jao. Grelld. Enqel - Drogeris, Brao9 *to¥- 839, Moravsko. VABILO em I. redni sii ito\ rog. s« s o. s. „Rarođnl dom u Kranju" ki se vrši »se 9. junija t. L v bralnf sobi „Jb- rotae citaliice r Xnnjn*4 Ob pol 9« uri zvotor s sledečim daovnlm rodom: 1. Porccilo načelnika. 2. Poročilo nadzornika. 3 Potrjenje letne^a računa ia raz-delitev čistega dobička. 4 Volitev načelstva. 5 Volitev nadrorstvau 6 Slučajnosti. Opombat Po § u 28. drugi odstavek zadružnih r^avil se morejo dati zadru2niki na občnem zboru zastooati ro pooblaščenem zadru*niku na rodlagi pismenega poobla-stila Eden zadružnik ne more zastopati več nego 5 članr v. Računski zaključek za leto 1916. je na razpolago v društveni pisarni. Prostovoljna dražba. V četrtok, dao 7. Jaolja I. L ob 3. popoldno m proda m Uon mosta na javni draibi travnik in gozd V StrailSki VaSl pri DObrOVi« Kupci ae prijazno vabijo. ■y^asf—g^"^ aap—i rdečino na obrazu in rdeč nos, ogrci,pri- aJLi \rjfe7vcr< ^^^T"a£ppJ šči» ^ube in onIaPno ko2o vse napake 1 polti odpravi zajam, staroprelskušena Ej __ _______ dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. PoizkuSnja K 150, veliki lonček K 4—. Dr. A. Rixa biserno mlako, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 4*—. Diskretno razpošilja Dr. A. Bix, koam. preparata. Đaaa| QL, Lakle* rargaaaa $/E. 7a|0ge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adrija«, v Mariboru: Lekarni »Pri Angelju varhu«, »Pri Mariji pomočnici« in drog. VVolfram. 1567 Đeln iki kapital X GO.Ž^C.O^O'—• IZ " fQ*M&f m stanje den' y]°s na hran- kni'žJce 3I- okt l916: I Beior^o w 17,000.000. *>~" MKV. H^ t*fl*%T. „ K 1433241.140-—. » Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CentraU na C&iajL — Ustanovljena 1864. ttfU larijU lT|-SY. Ktn tBt3 (I llfl JSKinziODi UtMralil. Ustanovljena 1864. - 33 po8nžni& I Preskrbovanje vsen bankovnih transtkcij, n. pr.: Prevzemanje i—anita yi#g na hrtnilne 1 knjifke brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- I štovan em. — Denar se lahko đviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreiSaostaiJi I paplrjev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih I papirjev in posojila nanje. 34 | | Ustmena !n pismena pojasnila in na svat! o vfth v banino a tro ka apadajočlh tranaakoljali vsakdar br«splačno. aflTSnoSaTka: Promttei banka Ljubljana. — Telefon štmr. 41 I Najkulantnejše izvr^evanje bomik naroeil na vseh tuzemskih in lnozemskih mestih — Izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devi2, valut ni tujih novcev. — Najemodaia varnih predalov samoshrambe (safes) za opjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, l'Stin, dragotin itd. pod tastni zaklepom stranke. — OpraTilišćo c kr. rmsr. lotertje BrezplaČna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vrša žrebanja. Izplaćlla in nakazila v Antarlko ia iz Amerika. obrestnje hranilne vloge po astih ^9 |/ Q/ brez odbitka rentwega Savka. Rezervni zakladna8X 1,000.000. "J1 /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. junija 1917. 125. stev. KRAPINA Toplice (Brvaiko). rinvii ischias. Wt tniin ssssks Kuharica vajena vsega gospodiajstva, bila je Ic Teč let samostojna gospodinja, l&e mesta mlraiil b kaki bolfSI samski osrtl. 1773 Kaslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Proda se izvrstno ldoča modisterija. Ponudbe pod „modisterlja 1652" na upravn. »Slor. Naroda«. Proda se popolnoma nrejena tiskarna na tCraitlskem, s popolno tiskarsko in knJigoveSko koncesijo. Ponudbe pod „Tiskarna", pofttni predal 74, Ljubi* aca. 1695 ! 500 hron! Vam plačam, ako moj unl-1 čevalec korenin Ha Hhni ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših karti* otos, *ra*a*t«i ••tutajcaj. Ccna lončku Z jamstvenim pismom i.T* «, 3 lonCki K 4*3O, 6 lončkov K 7.1©. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. fiemeny, — Bosice(Kassa) rostfacn i 12 3O7|Ofrsk«. 3663 Slamnate šolne sa dom »■ slamnate podplate za f Mk som zafcol lsdolovatl ▼ toliko« da lahko nstroftoai vsakl šahtovi In Jlh prlporoftava kot nadomestilo za drago usa|eao obntov, posebno sa dalo ▼ sokak« 235 PoskusltOi no bode Vam tal. tovara* slanuaikov w Stota, pošta Domialo pri Llnbliani. Cki :otin< Nobenega zobobola ve*, noben!h noči bres spanja. JFidea*1 pomiri bolečine v otlih zobeh, pri trdovratnlh revmatičnih zohnih bolečinah, ko so vsa sredstva že odpovedala. Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2.— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov K— K-Nobeneea ^obnega kamena več, sne2nobele zobe dobite po uporabi „Zlrii* ^^ zobna vođa. Takojšnji učinek Cena 2 K. 3 stektenice 5 K. Kemenyt Košiće (Kascbav) h Pofctnl pre«sl ili s*, Ofrsto. 3659 Planine, MiiMi h°S£S5t S. KMETETZ 1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Zajamčen uspeh. Tisoče £h£leth pisem Bujne, lepe j>r«sl dobite ob rabi med. 1566 5lr JI ffiva Vromo 7a nr«l garantirano neškodljivo za Oi. Ji. KlAd SUemS Za PIŠI vs^ko st&rost, tsasslflv aspoa, Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čađovitega učinka prodajajo lekarnarjl, dvorac parfumerije itd. Poizkusna pusica k 4-—, vdika pusica, z*- dostna za uspeh K 9"—- Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. atx preparati, Dvmal DL, Laklrerga— SS. Zato«« v Lh*IJ«rf : dn*. IUrc I« „Adrija". Z»to«e v MaHbtni: Mar. tllwlHl|lU fer. fML li f«f. Mfrli. Oam$l^c $lamnil^c ■ V fiaiveCH iZbeii priporoča ssaass % MINKH HORVftT. modistka Ljubljeno, ^tari trg $t*v. 21. Ljcibljane. SrbecUo. poteoic oripekt. liinji IA liliie. I pte. koate belraL tm, itiUin ii ran ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. A« urraže in ne diši. Mali loočck 3 K, veliki IonČek 5 K, družinski loočck 9 K z navodilotn. K tema spadajode brinoTo milo 4 K. Gord Sandor, lekarnar, Nagy KdrOs 30. /Spra \SALBE M ■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^■^■^■■^■^■^a^^Baa^^^B^B^B^B^B^B^BMa^BBBal^Ba^B^B^B^BaBl^^^B^B^BBaa^Baa^^^Ba^B^B^Ba^M ■aHaaaatt. ■yi^A«4W aiAiarf I spomin na umrle I jratU ▼ vaaU voHkooil I po nitMh «Mah I Ferd. Lud. Chanrada, Doaaj I 15. okrai, Wimnsaraassa 43. I UH ■ UH mio MpH ■ pm* vMlJ (tilllililt ^^jfi^^ vsch vrst za urade, VESaV^^Lai društva, trgovce itd aL4a=sI M fflm Cerne, ^^^^^ ^^J gr«»cr io izdelovatelj ^^■■aaaa^^^ kavčukoTih štampllij LJOBAJitm. DfBKHi trg itev. 1. I Franc Furlan | kl|ačavničarsi¥o \ zaloga itedilnikov [ senahais: 125 \ ^mbrožev trg štev. 9. ^ 1 i bb 11Bi^ aa bT^ BbB ^^1 ■ Ifl 1 Uiii. DiUBiska testa 11. Velika zaloga steklenlne, porcela-na, svetllk, zrcal, sip, kozarcev, vrčko v jostilniška in kavarnar-ska namizna posoBa po najnlžfih cenah. ] CstanoTijeno 1S4S. Parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Appetura sukna. J0S.RE1CH i PoHanski Mlin - fizla ofita št. 4.1 Sprejemališče Sdsnbnrgova ulica št. 3. Postrežba toCna. Solidne cene. 1 MILO dobivate v ipecilolni trsovini za milo ili lim Ljubljana S«. Petra cesto ZB. Istotam tvoto, kroma sa tovilo, toaleta* ■rila, prala* praftkl Ltl ns ctebdo in chrolHto« Kostanjev les od 1 m dolgosti, IO cm debelosti naprej w deblih in pole-nih kupi po najviŠji ceni tvi*dka: 9t> J. Pogačnlk, LinDlfana, Mar. Terezlje cesta 13* Strofi za stritenje las a 10 b. Britve od 2—10 K. Brivski aparati, brivske kline , nslboli&e hakevasti po aa|oli|ih ceoah pri A. V/E5SSBERQf Ouna'i II, Untere Donaustrasse 2315. tpecila'r.i cenik odd. IU. gratis. Za trgovce en groš cenlk. 9°tin Krasna Izbira blrz/ . Anfoniia Sitar Selenburgova ulica 1. HaJbolJ zanlmlv tat na)bol}Sl slov. ilnstrovanl teđalb soi Brez konkareot«! F. L Popper Cevlfi Mjboli ptflcfti. IM h M»oiiSo kaktfMtL Nbjh idi] ssbm pn JULIJI STOR, Ljubtjana PrešenMtm sHcs ft. S. Ot^stenU M« a tsriste, MggesKsi čct« m ftoifcft is bm-teas!3-fe?«l» Št. ad 7740 ex 1916. 1718 R A. *Z Gr T*A S • Cepllenfe proti kozam. Meseca junija 1917 se bode vršilo v Mestnom domu vsako sređo Sn MtoOtO popoldne ob 3> vri javno brezplačno ooplfonfO prott kossin. Za Spodafo Šiiko v pondeljek 4. |n&i)a v občinski hiši; za Vođnat v torek 5. inni]a v mestni jubilejni ubožnici; za Barje v petek 8. fnnija v barjanski soli; ▼sakobrat ob 3. uri popoldno. Pozivljajo se resno vsi starši, kojih otroci se nišo cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k preglota cepljencev, ki se vrši todon kasne]o na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tuđi spričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko solo potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspeš-nejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno pozivlja vse one, ki še morda nišo bili nikoli cepljeni in vse tište, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski! dne 20. maja 1917. 125. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 2. junija 1917, Stran 7 Priporočamo naSIm z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske ^ tovarne v Ljnbljani JCigijeniau maii/akturi I Julii Slagar ' Onaj L fiesiifentr. I F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 3^ vinarjev v ZV m ah. 143 6*1 ■* ""^v ■*■* ^. - E9B Cl*: Elaa nB* tf^B '^31 pleskarski in Istarski mojster Ljubliana, Rimska c 16. 5e priporoča cenjenemu občinstvu za vsa ▼ to stroko spadajoča dela. 1114 Solidna In ttsčna poatrežba. Vozna Mm m =^ -^- pritikline. === poprave* === emajliranje in pontklanje 1xtt&u\q točno ia csno 13U A. Weissberg, Dunaj Hf Uctero Doaautrassa 23/5. f.?^* Cenik odd. 1 zastonj. | 2a svoje olcrajne posJoralnice potrebu- ] jemo tak oj nekaf spretnih in I = zanes!*ivth = (aUvizitorJeT). Pogoji so zelo ugodni Ustmena pojasnila dobe reflektantje dne 4. in 8. iuoija t. t. v naši p i šarm (Ljubljana, Fracčevo cabreije 1/1). Sprejemamo tuđi oisraene ponudbe. Deželna poslovalnka c. kr. avstr. 1 voj. zaklada za vdove in sirote. Zavarovalni oddelek. Ivan Bizovičar I umetni in trgovski vrtnar I Lfubl'ana 839 I Kolezijska ulica št. 16 I priporoča svojo bogato opremljeno i I vrtiiarstro ter okušao izdelane I vence, Sopke in trakove, :: Izposo Kvanie ob mrtvaskih odrih * drevesno cvetliee, Iraker tuđi nafSl-^ne'še dokoraclfafeo cvetlice ia đroraae :: In balkone. » Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelen jadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo to^no in solidno. Bnojavk*: L Blxovl6art ^^n ^ 9 Trtmar, Lfmbliama. a \ Prodam već mladih -; divjili Min m dm. Dostairitov takoj I Brez pomisleka sa JOS. PETELINCM fiivalni stroji najSepsa in čas najprim rnejia priloinostna darila. Ti stroji znamke .Gritzner* in .Afrana- so najboljši scdanjosti, šivajo, vežejo, (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice ter imajo 10 leta« garancijo, krogliičen, brezšamen tek te? U'serni ubod. — Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezplacen. Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: JSRT JJ©S. PSTELSNC ~®M LJUBLJAFJA, »t. Petra nad? 7f — blizu frančiškanskega mostu, levo, oki vcd!. 3. hiša. Modni salon jF. karbone = Ljubljana, Mjesim trg stev. ?. = priDoroZa svojo veliko ^alogo dunaiskih mode lov slamnikjov, lančanih in prajmh obli^, ^== ^^^^= smlnahh ^lobuf^ou, cvetlic, pereš '• t d. Vedno velika izbera zalnih klobukov. /v fooravila točno in ceno. /v Aajnij;? cenc/ Đob*o blagot & 7 V SI r Pri naši poslovnici kupljene srećke so zatieles K 300.000 gla¥nl dobitak: it 10.202, USroftaa da« lf. ektvkra 19S8., IV. lot. K 60.000.......it. 60.606, „ 30.000.......„ 68.435, „ IO.000 ...... 7.788. 130.169, „ 5.OOO.......*t. 68.425, nooiio dobitkov pa S 2000, 1000, 300« 400 ia velik« itevilo dobitket po K 200. Ka Miti smo IzplaCal! K 1,261.280'— Prihodnje irebanje bo 12. šn 14. JHnija 1917. Oobitek Kron 1 u......60.300 1 n......20.000 1 „......10.000 2 »o 5350 ... 10.009 9 „ 2CO0 . . . 10.000 15 „ 1006 . . . 19.009 25 „ 600 ... 15 K 2O.—/ . K S-— Se loiie pljici vMw\ Vsakemu dajem gratis na znanje, da sem se oprostil bolezni v pljučih, astme, kaSlja in želodčnih bolezni. Po ceni sredstvo, ki se je vsakđo lahko nabavi. PoSIjite svoj na-tančni naslov na Astral - tovarao, liker brez alkohola. 1139 lua Zinuu, Zagreb, lannb illta Stn. I Mnogo zahvalnih pišem. brasle, srbečico, grinta Ia dmga kotne bolezni od pravi Utro In si« gurao ParatoL, domaće —««^ Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3.—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljive kože, Skatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v lakarnui« M. Klein Paratol trornlol ▼ Bndlmpeitl, VI-I4. Sdtrd«-« 2«. _____________________________________ Lfisnc kite ■ajbollio kako¥oatl po Bt 10v 124 14 in 16 bron; lasne podlogo Erepp ali Pytbon in laanomro-žice ▼ Tseh bar vata; nNEBILM barva za lane In brado od Dr. Drallea rfava. tomnorfava ali orna po 2 In 4 K lid., vao šo ao-liđno, zanoaljivo blago priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. U Pozor! Zaradi vpoklloanla r TO]aiko slntUovanlo 1* lokal odprt aanio sa proda|o blaga Ia slcer vtakl dan aaaa* od 9 do l,2% In v neđello od • do 11 ara dopoldaa. Gonokiein. 8 NajnovejSe, izkuSeno sredstvo proti kapavcu (triperju) belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTB1N je upeljan na čeSki ! kUniki dvor. svetnlka vseuč. prof dr. V. Janovskega. Na praSki ncmški kli- * niki vscuC. prof. dr. K. Krcibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Buko vsky, vseuč. prof. F. Samberger, ' vseuč. docent dr. J. Odstrčil Itd. M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli-zabetne bolnice v Pragi piSe: Gonok-! iein sem izkusil v mnogih slučajlh} posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do 3 dni po infekciji — in v 2 slučajih kroničnih 1 leto starih. V akutnih slučajih je nenadjano hitro ponehalo peči pri vodi kakor tuđi huda voda (Urindrang), kar se često ni dalo z drugim lekom ublažiti. Gnojno odte* kan je je bilo redko in hitro nehalo. Vse štiri slučaje sem v kratkem času popolnoma izleČil. Posebno v enem slučaju — ko2o sem mikroskopično opajoval — po treh tednih nisem mogel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni bilo komplikacija niti v žlezah, niti ni bilo vnetja moSnje. Kronične slučaje sem opetovano pozlval in pregledal 4 mesece po izle-čenju, a v vsem tem času ni bilo exacerbace zjutraj, (kaplje gnojenja) kakor tuđi ne neugodnosti pri vodi, vlakenca v vod] so po dvomesečni vporabi Gonokteina popolnoma izgi-nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi preparati, posebno izvrsten v akutnih in kroničnih slučajih. 2130 Dobi se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6 —. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lekarna Trnk6czy. — Zagreb Lckarna „Satator", S. Mittclbach, Jela- čićer trg. _ Split: Lekarna ,k OospI Sinjskoj*, J. Bnćaa. ProizTaja: Farmakološko-kemični laboratorij .HERA" Praga-VršOTlce 552. Dobavltalj vojnega nUnlatrstva In Vojno - zdravstvenega zdmienia. __________ Oficijelno su&skripciisko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani i«i— »"i— - VL avstrllslso vo|no posofllo »• «*->** *-^> I. Savka prosto 5'|, aaiortlxael]iko driavao potojllo po »2-—, prRtcTK 5 590 obresti od 1. maja dalje. — Ker teko knponake obreiti t<^a poaojila od 1. aprila uanrej, znaša nabavna cena dejansko le 91-542. IL Dafica prosti B%\ dno L «aja 1927 vnčljtvl drianozakladnl listi po 93-50, priitovli 6 57# obresti od 1. Mafa dalje Y svrto podpisoviiii« «|*g. p~jfa faK Kn»Nk> «*• »-*« >■■■■■■' •■ >***«V"** ^ Stias 8 •SLOVENSKI NAKOD", dne 2. junija 1*17. 125. stev. Oficijelno subskripciisko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ta i|tM ptaraaavM v ajaa«, Urnvm, Trrta, lara)«ra, fl«rlel (t 6. LtaMteM) to *j*> aprejema po originalnih aogojih prijava aa šesto avstriisko vojno posojilo ____ 1.40-lĐtno 15. V,Vio asorfiotijski ii naiSi i IO a IIV- ion. - D. tt proste S1i20kae 1. ula 1SZ7 min mm slite a 8 Si- iz i II- m. in dovoljuje vsakomnr 7»%H1O bOilifilUKijO« Pojasnila in tiskovine so pri blagajnah banke na razpolago. Damsko kolo tebro obranjeno, se takol kupi. Ponudbe pod „Kolo 12 /1769" na ' upravniŠtvo »Slovct^skega Naroda«. 1769 LousK« P«5 prepellCar. se |e Ugutiil na Bazdrtem, •Ine 18. maja popoldne. Pes ima kratko dlako z tujavimi in belimi lisami, uSesa doiga, rep do polovice pristrižen. Kliče se z imenom »Tref«. Okoli vratu nosi z rudečim zametom obšito ovratnico. Kdor bi ga naše! se lepo prosi, da ga odda Intoniran Schier | V aMrane, p. Sazdrto, a!i ga o tem obvesti. Dobi 50 kron nagrade. 1744 | 4* $& BnMBiaBBBaBaaannBHiaNBiBBBBjB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BH ćPr'Pzrača csnj. damam tu in na debeli na Z>unaju oscbno obrane nouosh krasnih klobufav .. ^= tn čcptc finega o^usa -$a dame tn dz^UcG. JSCS^ ^opravila se sPrejemajo. žalni ktebuki vedno v nalogu *JŠ£S ^ohdno blago — mjJce cene. i I V lx dobre hiše, sprejme takaj Jernej KuSlan, trgovca _______v KranjUa \m namizao In zđravHno slatiao, ter za brizgane (Spritzer) in vino razpodllja po povzetfu 1753 A. OSET, p. Guštanl, Koroško. I y ■ ■ naj jina vse vrste prazne slek-I I^U|JIiil lenice od Msls vade in sode. ■^------------------------------■------------------— ----------------------------------------- ■■ PATENTE I vse^i deZela izposlujc inženi; M2 I I &K+ HmM£M^W%WMA.WJ9&oliše baterije« Posebno niska cona sa proprodajalce Jtfchanicna delavnica na Starem trsu št. 11 v jfhačićevi hisi poleg goriikc kleti I ! Najnižjc eene. Solidno blago. I M. Schnbert preje Bilina & Kaseti, LfnUjan«, Židovska ni. 5. pn pore ča veliko zalo^o tkania la §Uc#-roka vic, moilno blago za gospode in rta me, razno vrstne fittO paitarao, ročna tola in matorfja!, klrarfitao proimete. 413 Moderna predtiskarija. I«iloiOTam|o prooblotealh gvmbov. kupi vsakomnoiino franko vagon 255 Stroiilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo ceu. Pri tvrdki brata Vokal v Ljubljani Selenbnrgova ulica št 5 v prvem nadstropju se zopet vsako sredo in soboto prodajaio OSTANKI oblačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke ■aT" po niskih cenah. 'W nio Liubliana, Rimska cesta štev. 6. Cenjenim damam priporočatn svojo veliko zalogo nafnovejših slamnikov. flV V zalogi novi žalni klobuki. "^Wl Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. ------------------------- 1 3r*rlp©r©istro.© #&peciiaiaa.© I damsko in otrošbo honfskcijt i zelo aolidne tvrdke ! NI. Kristof ič-Bučar ! Ljubljana. Stari trg itev. 9. — Lastna hiša. NainoTOlše WV KOSTUME ~mm Majoovelia R I 11 M P Zahio —domaio obleke If D 11 II lm-LU LKL PorU°i tepisi iportae IM lm 11 U IvBlVFaVaM klobuke Im stenlke« B»almalMVm | OM ablekiie n oike a mladenke. I Mislealtao perilo ia dm«« potrebiUa« sa novorojeaftke. WtF~ Poiilja na izbiro tuđi na deželo. "»• ■■"»»»aa^Bi Oficijelno subskripciisko mesto m—mi^m—mm* Čedka industrijalna banka podružnica v Ljubljani »prelama prijave na šesto avstriisko vojno posojilo. | ■V^J^^^I^ai JL^^ *m~,^- - » J_^ ^a^M^a^v^^aa^S^ «a^aaS ^mM^*^m^*M^m& aWaak^Ba)a«^ mm a£AaaSa^akaaS^kMaS - -**» -• Ka a^ I BBBBaaaaaaaaaaaaK'^aaaar B^Baaaaaaaaaaaaa) 9aaat a^BaaaHBaaaaalaBl Baa^rJ fffla^BaBaaaaHBal najnalBl W simWaTBrl BalBan SL ^HU > ' I I ajr^aBBBBBBBB^paa^aaBBr ^^^^^ vaaa^aaaaaFaB^BjB^Baj aa^av ^aw^^^^^F^r^F^^^piaa' bjbfv w ^^f^^^»bb^^^bjwww ^v^b***wp ^m ^v^^ v^^aav aajv> ^■•aj^aa) arav aa*aj _ I