" J b prainikov udHoUdsfS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR Uradatškt ia a pravu i tki proalerli NIT Boatk Lawadale Am Offlea of PabllaaUoei Mit S. LawsdaU Ava. Telephese, Rockw.U 4904 ktlAB XXX 0 *e Je (Ml TSUjü'Zi^T^Z CHICAGO, ILL., PETEK, 9. JULIJA (JULY 9), 1937. Bnbeertptfea * SO Yearly STE V.—NUMBER 1S3 :sodišče posvarilo od mika Fordove družbe opisale napad na unijske organizatorje tovarno Fordove kompanija. Krvavi iz-v stavkovnih središčih. Dva ubila in 19 v spopadu med stavkarji in policijo, s unija predložila dokaze, da ima ve-med delavci v tovarnah Inland Steel Co. Mich. 8. jul. — Louis ibo, odvetnik Fordove sije, je dobil ukor, ko je dokazati, da se avtna u-Odbor za industrijsko cijo poslužujeta nepo-metod, da potegneta ve delavce v unijo. John »y, predstavnik fede-delavskega razsodišča, zaslišanje proti Fordovi katero je avtna unija krienja Wagnerjevega in ustrahovanja delav-ustavil Fordovega odvet-navzkrižnem izpraševa-Odvetnik je protesti-da hoče le razgaliti ne-metode organizatorjev. nobene zveze s to zaje dejsl Lindsay. "Po-Mte imeli priliko, da po-itvar z vašega stališča." olj vroča besedna bitka razvila, ko je bil pozvan Reuther, član eksekuti-t združenih avtnih delav-ivedoški stolec. On je podrobnosti napada na organizatorje pred For-f tovarno 26. maja. Reuther, T. Frankensteen, pod-»ik avtne unije, sta doke poškodbe v napadu in Mi to pretepli tudi ve« i organizatorjev in unioni-Reuther je insistiral, da »torji, ki ao prišli pred da razpečajo unijske niso provocirali bitke. Ta i, ko »o poboj niki nasko-izatorje. »bo je ignoriral Reuther-» o bitki. Pričel ga ?vati, kje je bil rojen, &U1 predno je prišel v ' jn o drugih podrobno-| njegovega življenja. Reu-Povedal, da je prišel v i 1927, da je dobil delo »vi tovarni kot izurjen "J, da je študiral na uni-w*yne v Detroitu, ko je iMen z več tiaoči drugih "l 1933, ko je kompa-odslavljati delavce On in njegov brat "i je tudi unijaki orga-potem odpotovala v Victor ae je kmalu Ameriko, on pa je odšel unijo, kjer se je too. Tsm je študiral 'n politično znanost, 'P» je delal v neki avtni to- v Ku«ijo, da ae tam 7 " "ovjeukimi revolu-metodami, da boste J!tkli v Ameriko vodili r?««onarno propagando, " reanicir je inaiatirsl * odvetnik. ■"•«n tja, da študiram po-je odgovoril Premirje med ADF in CIO Splošna stavka voznikov preklicana Philadelphia» Pa. (FP) — Da ustavi invazijo Lewisove organizacije CIO, je Ameriška delavska federacija oklicala splošno stavko voznikov tovornih avtov, ki je paralizirala dosta-vitev živil, mleka in drugega blaga ter suspendiranje vseh časopisov. Po dolgi konferenci v uradu župana Wilsona, katere so se udeležili reprezentance obeh unij, mestni uradniki in izdajatelji časopisov, je bilo sklenjeno premirje, nakar so se vozniki vrnili na delo. Generalna stavka je bila okli-cana, ko je unija CIO dobila o-poro pri voznikih in sklenila pogodbo z dvema velikima družbama, Freihofer Baking Co. in Ward Baking Co. Premirje določa razpis volitev glede repre-zentacija pri kolektivnih pogajanjih. če bo zmagala unija AD4• Keotkor «emu »vojetnu prijste- WlfHlu If ... » pi*mu Je bi-K unija so de- 4dB r®ceno: Tu • na. tukaj nI r»., r<« d. pa-Mellon in 1 i* prt íjsvíl, ¿j pi iodv«tnik, «ploh ^••i.Ua^) Cambridge, Mass. — (FP) — Unija čistilcev oblek vodi te več tednov organizatorično kampanjo v Bostonu ln okolici. Nedavno je neka firms odpustila večje število delavcev zaradi unijskih aktivnosti, nskar je unija okli-, cala stavko. Stavkar j i so priče-11 piketirsti podjetje in sledile so sretacije in spopsdi s policijo, v katerih so bili štirje piketi ra-njeni. Unija je potem apelirsls ns prominentne osebe, nsj preizkusijo, sli ims organizirano delav-stvo pravico piketirsnjs. Apelu so ae odzvali George Lyman Paine in Albert Sprsgue Coo-lidge, profesorjs ns univerzi Hsrvsrd. W. J. Gosta, predaed-nik centralne delavake unije v Cambridgu in več drugih promi-nentnih oseb. Podali ao se ns stavkovno stražo in policija jih je aretirala. Prizor aretacije je bil fotografiran in slike so bile predložene sodišču kot dokaz, da policija ovira mimo piketiranje. Sodnik je odločil, da je policije prestopila mejo svoje oblasti z aretacijo piketov Unija je zmagala in odslej naprej policija ne bo kratila delavske pravice pike-tiranja. Japonske čete to pot v spopadu s Kitajci Tokio, 8. jul. — Japonske vojaške čete na manevrih zapadno od Peipinga na Kitajskem so se včeraj popoldne spopadle s četami generala Sung eh-juana, drznega kitajskega poveljnika severne Kitajske. Bitka je trajala vso noč ln danes zjutraj se nadaljuje, medtem pa je japonsko poveljstvo poslalo Iz Peipinga sveže čete na bojišče. Kolikor je doslej znano, je že mnogo ubitih in ranjenih. Iskalci letalke se vračajo praznili rok Zapeljivi radiosignali se ponavljajo Honolulu, Havajsko otočje, 8. jul. — Ameriške bojne ladje in letala, ki križarijo po vodah in ozračju srednjega Pacifiks, v obsegu 86,000 štirjsških milj, se vrsčsjo brez uspeha. O le-talkl Amelijl Earhartovi in njenem letalu ni doelej ne duha ne sluha. Medtem se pa neprestano ponavljajo vesti o "miate-rioznih radiosignallh", ki jih slišijo razni amaterji in ki končno ne vodijo nikamor. Podadmiral Orin G. Murfin, ki poveljuje ameriški eskadri v okolišu Havajev, je včeraj izjavil, da se ladja l>exington, ki no- VPRAŠANJE BLOKADE ŠPANSKIH PRISTANIŠČ Protifašistična liga zahteva izvajanje nev-tralnostnega zakona' ANGLIJA NAKLONJENA FAŠISTOM Washington, D. C. — (FP) — Najnovejši r navoj s ozirom na civilno vojna v Španiji ksie, ds bo Anglija prignala pravo,bojevništva španski uporniški armadi, kateri načeluje general Franco. To bi dato Francu "legalno" pravico glede oklica blokade španskih pristanišč, ki jih kontrolira ljudska vhida, kar pomeni ustavitev dovosa živil in drugih potrebščin v ta pristanišča. Nemčija in Italija sadnje čase pritiskata na Anglijo, naj prizna pravo bojevništva Španskim upornikom. Angleški finančni interesi hočejo še nadalje kontrolirati rudnike v Španiji ne glede na to, katera stranka zmaga v civilni vojni. Ce bo general Franco dobil pravo bojevništva, tedaj bo imela Španija dve vladi in angleška diplomacija bo isvejevala novo zmago. Angleški finančni interesi bodo obdržali kontrolo nad španskimi rudniki. Španska ljudska vlada pravi, da Nemčija še ni napovedala vojne Španiji is bojasni pred Ameriko. V takem slučaju bi bila slednja prisiljena Izvajati nev-tralnostni zakon in Nemčija ne bi mogla dobivati bojnega materiala iz Amerike. Dr. Harry F. Ward, predsednik Ameriške lige proti vojni in fašizmu, je poalal pismo pred-aedniku Rooaeveltu, v katerem ga je opozoril na dejstvo, ds sts i Nemčija in Italija že zapleteni v 'vojni s špansko vlado. Pozval je Roosevelta, naj na podlagi nev-tralnostnega zakona takoj okliče embargo za izvoz ameriškega orožja v Nemčijo in Italijo. "No-benega dvoma ne more biti, ds Italija in Nemčijs vodita vojno proti priznani španaki vladi," prsvi Ward v svojsm pismu. "Hitler je izjsvil, ds hoče imeti špansko rudo, Mussolini pa je obljubil, da bo podpiral upornike, dokler ne zmagajo. Ze ti izjavi sta dokaz, da je vojno stanje med Španijo, Italijo in Nemčijo. V Imenu milijonov Američanov apeliramo ns vas, ds okli-čete embargo zs izvoz orožja in municije v Nemčijo in Italijo." ■■■■■■MVBi^HBBMI^-^HBMHOMMSIMBHi al na svojem krovu 56 letsi, nahaja zdaj v obližju otočja Fe-nika in njena letala obletavajo vse znano in tudi neznane otoke. Ta velika letalaka «skadra ostane tamkaj še dva ali tri dni. Ford financira fašistično zaroto Odkritje povzročilo senzacijo — (FP) — Tukaj- gajanjih, Zaslišanje a* pričn* v llibbingu prihodnji pondrljek. Bernard Js izjsvil, ds hoče biti unijs takoj priznsns kol pred-Hfavnica rudarjev pri kolektivnih pogajanjih Stavka proti hišnim posestnikom Akron, O. — Tri tlaoč dHav-akih družin js v "sedeči" atavki proti hišnim poeeetnikom v znak protesta proti navijanju »tana rine "SUvksrje" pod p i rs tukajšnji evet strokovnih in delaveklh unij. Ta Jim Je svetovel, na J ne plsčajo stanarine, dokler ne izsilijo soiiaaja. la je diktator Nemčije! Nemško ljudetvo nI bolno. Nemci so dali svetu velike mislece, znanstvenike in kulturne ženi je in še jih bodo dali, toda momentalno so padli v masno paraltso. da se ne morejo ganiti. Nacijt imajo momentalno v rokah aparat vlade in armade, vse oboroAene sile v deželi in trenutno lahko šikanirajo slehernega prebivalca. To lahko traja še nekaj let. nikakor pa ne more trajati dolgo dobo. Pride čaa. ko se bo nemško ljudstvo zdramilo In vzpostavilo zdrave razmere v Nemčiji. Takrat liodo Nemci preskrbeli Hitlerju — če ga prej ne zadene možganska kap — in ostalim nacijem. ki so z nJim vred bolni — javno varstvo, ds ne bodo več nevarni nikomur. ie ipi Italija in Nemčija sta zadnje tedne očitno pokazali, da vodita fašistično vojno v Španiji, ds zalagata F rane leča Franca s četami, ladjami in vsem bojnim materialom '/.daj sta fte tako predrzni, da nočeta več nolienega sodelovanja Lakuzvanih "nevtralcev" in hočeta sami (Dalje f sadaji koleni) Glasovi iz naselbin ZiiiifcHin beležke Vesti is vzhodnege Obla Bridgeport, O. — Dance, ko to pišem — 5 julija--pokajo streli okrog moje hiše. Premišljam. ali oni, ki streljajo, sanjo, kaj pomeni neodvisnost in demokracija. Mislim, da večina se tega ne zaveda, kajti ako bi se, bi danes ne imeli po dežejl, mestih in državah take vladne u-radnike kakor jih imamo. Poaeb-no naš governer Davey se odlikuje z razbijanjem jeklarske stavke s pomočjo državne milice. Kako v drugih ozirih dela v prid jeklarskim magnfltom, ne bom opiaaveJ, ker je to dobro povedal pred par dnevi v uredniškem članku br. Molek. Rečem le, čeprev se zgodi, da bo stavka jeklarjev z vojaško pomočjo zdrobljena, unijski duh ne bo za- V teh bojih se je izkasslo, da so sedeče stavke najboljše sredstvo za dosego zmage. V avtnl stavki se ni prelivala kri in tu» di ti niso mogli vzeti tvojega dela, ker si ga sam varoval. Tudi se ni netilo sovraštva med delavci v toliki meri kakor ae v stavki jeklarjev. Kadar gre za izboljšanje delavskega položaja, so državne vlade, pa bili govemerji demokrati ali republikanci, na etrani denarnih mogotcev. Kako ao oboževali ohijskega governerja pred volitvami, da je — delavski prijatelj, da se poteguje za njih in-terase, zdaj pa je pokassl svojo bsrvo z bajoneti in solssvkami. AH se bodo delavski masi odprle oči? Ali bodo še zaničevani tisti, ki so govorili in pisali resnico? Ako bodo, potem bi Človek obupal ln rekel: trpite in garajte, dokler ne boste podlegli. Toda nadejamo se, da bo masa pokazala svoje razočaranje in se pričela strnjevati in združevati v progresivnih vrstah, dele takrat, lita. Vse ae vedno Članstvo SNPJ iz teh krajev in od drugod ae vabi na U piknik. Federacija je vedno stala na braniku in pomagala članstvu v depresiji, ob času vremenskih nezgod jn drjjra če delala v prid članstva SNPJ. Isto nalogo bo vršila -iudi v bodoče, zato pa 25. julija ne ma i Prosi Če potrebe pa zadostuje, te in tosestre. naselbini so vsi naročniki Cd tam sva se podala v Moon Run, kjer je gospa Skarčeva ponovila. Prosveto In nama postregla z okusno kokošjo pečenko, njen soprog Frank pa z vinsko kapljico. Tam sva našla tudi delegata Viktorja Butjo in gospo Končan iz Clevelanda. Ona je rekla, da se ji pennsylvenski hribi ne dopadejo. (Ce bi bila bližje Prosvetinega zastopnika, bi ji gotovo ne bilo dolg čas.) Obiskal sem tudi Majka Yeralo in njegovo soprogo, ki sta ponovila celoletno naročnino na Prosveto in povedala, da sta bila dne 13. junija v Cantonu, O., kjer «e pa njima ni dopadlo. Takih pritožb je po vseh naselbinah. Priporočljivo je, da se za prihodnji članski izlet izbere kakšen primeren kraj v Penni, kjer je na razpolago dosti dobrih prostorov. O Cantonu se je pohvalno izrazil samo Tone Zornik. Menda se mu je tam dopadlo zato, ker je naatopil kot govornik. No, njemu se pa ne dopade sklep 11. konvencije, ki zabranjuje tajnikom društev SNPJ, da bi bili o-benem tudi tajniki kakega dru-društva. Meni se pa ta l£po sem bil sprejet, postrežen in obdarovan. Tako prijaznlh.de-ISgktov in delegatinj ni imela še nobena konvencija. Pokazali ste, da spoštujete stare sobrC- de gremo še v bodoče naprej in de-na Proeveto in nekateri tudi na lujemo elpžno v korist in napredek SN^J in v splošnem. Anton sridtnioif, zastopnik. Razno k La galla U Salle, DI. — O delavskih razmerah ne bom poročal, ker ao delavci večinoma na počitnicah. Pri cinkovni M. H. bodo po šti rlh mesecih stavke polagoma zopet pričeli delati za nekoliko boljšo plačo. Orjranipacija še o-stane. Petnajst nezaželjenih delavcev družba ne bo up drugih pogojih bo lahko poročal pa kateri tamkajšnjih delavcev Nagla smrt je zadela Franka Goloblča, še mladega člana SNPJ. Star je bil 38 let. Pokopan je bil 2. julija. Pogrešali ga bomo na vseh naših priredbah. Goepodinjaki klub Slovenskega narodnega doma priredi piknik dne U. julija v znanem Gre-goričevem Shooting parku v korist SND. Zabave bo obilo, okrep-čila pa taka kakor jih znajo pre-skrbeti naše ženske — fina. Dne 8. avgusta bo pa gospodarski odsek Doma imel piknik ravno na istem prostoru. Vaak delničar naj pripelje pet prijateljev, pa bo dober uspeh. Anton Udovich. ker človek ne more delovati za korist dveh podjetij. Naletel ni- še poslovil od Smrekarjevih, pri\**™ tudi na nobenega, ki bi katerih sem prenočeval, pobral šila in kopita, med katerimi sta bili tudi dve sliki 11. redne kon-vencije, ter se podal ns pot. Sit» ki mi je bil izročil Frank Augu-štin, da jih dam v okvir. Ena mu bo kinčala njegov dom, drugo pa bo dal Slovenakemu domu. Ker so bile slike pretežke, kar ni čudnega, ker je na njih 286 delegatov in delegatinj, sem najel voznika v osebi Toneta Petroči-ča is Carncgieja. Radi velike teše slik — in poleg tudi jas tehtam preko 200 funtov — bi ce bila celo nova kara kmalu polomila. Toda v Imperial sva srečno dospele. Auguštinčičevi ao ai ponovno ogledali slike Ininaju lepo poetngii. Is Impcriala sva šla proti se pritoževal proti temu sklepu. Kar se pa združenja tiče, se SNPJ lahko združi le s tako organizacijo, ki propagira sorodna načela. Ce tegk ni, je tudi vsaka združitev nemogoča. Neki delegat Iz Illinoisa piše, da je vesel, da je na U. konvenciji spoznal Prosvetinega zastopnika Zidanška in da upa, da se vidimo tudi na 12. konvenciji. O slednjem dvomim, ker sem alabega zdravja ln pa radi visoke starosti. On tudi piše, da se mogoče več ne spominjam delegatov in delegatinj, ker so mi preveč stiskali desnico. O prav dobro se vas spominjam in se vas bom spominjal do smrti, bornik Frank Barbič mi je poslal sliko U. redne kon- ....... Malo tega in one* Ivan Molek 6 Objektivno, press ing* V članku v Amerikanskem «l» nsčelna izjava SNPJ .^f^ k* -Treba je zajeti obj&T^ • • ?re toraj za najvažnejL 1* 1 Ah je svobodnomiselstvo objStt?*** gola resnica?" J««ivao, priV| Zame je pa važno vprašanje- Ali ^ J omenjenega članka zajel obiski 1)0 * i stališče? Nemogoče! «v*.odgovoril na gor^e\£ratM svobodna misel objektivna prava ii ,AIi niča? Kje ie tisti anHntlf l»i__... 8 * »1 Piknik pueblike Zore Pueblo, Colo. — Slovenak dramski klub Zora priredi piknik v nedeljo dne 11. julija na prijaznem in hladnem prostoru kluba Prešeren v Ryeju. Priče se bo ob 10. dopoldne in traja do pozne noči. Igral nam bo na harmoniko in zabaval s petjem naš znani rojak John Germ. Na razpolago bo obilo dobrega prigrizka ln hladne pijače. Uljudno vabimo vse Slovence ln Hrvate iz Puebla in sosednjega Walsen-burga, da se gotovo udeležite tega piknika. Vstopnina pri lesi bo prosta, za ples pa bo 25c za moške in 10c za ženske. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ludwig Yoxey, tajnik. Delavski organizatorji izpuščeni iz zapora Portlend, Me. — Po izdanju odloka hebeas corpus je S. P. Thaxter, član državnega vrhovnega sodišča, odredil izpustitev delavakih organizatorjev iz ječe. Vaak je moral položiti kavcijo $2000. Organizetorji so bili obsojeni v zapor na obtožbo žaljenja sodišča, ker so ignorirali Injunkcijo, ki je prepovedovala vse aktivnoeti v stavki čevljarskih delavcev v distriktu Lewiaton-Auburn. Gos Mlade sa konca, ki uiivata še medene tedne, gresta na trg. da bi si kaj kupila. Oaa opaši velik kurnik gosi. Hoče si eno izmed njih kupiti, toda nobena ji ni prav všeč. Ena je predebele, druga apet presuha. Tako izbira skoraj pol ure. Napoaled pa ae kmetica, ki je gosi prodejala. ujezi: "Slišite," pravi, "ali je vaš mož tudi tako dolgo izbiral, pi*-den je dobil vasr* e Zadoščenje "Mojo leno ste užalili, gospod. Zadoščenje zahtevam T "Preehn! Temle Je moje žene. pe jo ušalite!** mm • j w -----— F I'* • Kje je tisti sodnik, ki «e i.m,"" '1 nad obe stranki v tem primer" * ? aevo popokioma nepristransko' Objektivna resnica! Kolikor je bil« H«. "va in koCiti! oloških taborov v vsaki dobi - tolik« ; J "objektivnih resnic". k°,e * b Vissi je bila iluzija, da solnce potuje ok zemlje, objektivna resnica. NajS 5 cerkve so trdo prijele Uudi, ki J «SaS resmeo GaHlei je moral preklicuTS nikova knjiga, ki je povedala, da e 2 okrogla in se vrti okgli «olnca. je moral? dolgo dobo na indeks. Ta "objektivna r*j v srednjem veku je ie precej 6a.sa pokopu? Naši pradedje so poznali "objektivno r« co" v Perunu, $vi*rogu, Svetovidu, Morani drugih "nadzemskih bitjih". To "resnico" naši pradedje pred dobrimi 1400 posili m Rjali .za "objektivno resnico", ki je pri2a Male Azije, toda v biptvu niso nič pridobili. Indiji in na Kitcjskem še danes žive zelo a "objektivne resnice", štiri, pet tisoč let m in ljudje tamkaj, ki uče te "resnice", ^ Z tako prepričani o verjetnosti teh "resnic" kor je pisec članka v A. S. o svojih "resnici Ce bi bil pisec tistega članka v A. S. roj« Indiji ali na Kitajskem, bi danes prav u vneto zagovarjal bramanizem ali budizem, kor danes zagovarja katolicizem. Ne to, n več nekaj drugega bi bilo "objektivna ro ca"! Odvisno je, odkod gledaš na stvar. Ako | daš s katoliškega stališča — in poleg tega uživaš oltarski kruh—vidiš eno "resnico in i« to; če gledaš z roohamedanskega, bramandu budističnega ali katerega drugega religion stališča, vidiš drugo "resnico" in samo tu Katera je prava? Vse — in nobena! Objektivno stališče more zavzeti edinoie žična znanost in še ta vidi, odkriva in dozm le korakoma in deloma. Kajti perfektM popolnega ni v vesoljstvu nič! Znanost bo lagoma ubila vse "objektivne resnice". N4 jih je že, druge prihajajo na vrsto. Svobodna misel je svoooda razmišljanja, i pravljanja in kritiziranja. 3vobodna miid lahko dvigne nad linijo "objektivnih rm ker je ne veže noben staroveški in srednjm ¡■■■hh Kako se varujemo strele Nevihte nas obiskujejo zadnji čas vitU V takšnem času je dobro vedeti, kako ie ki jemo nevarnosti strele, če nas neurje zajam prostem. Ce nam uspe zbežati v kakšno kmečko h tedaj te nevarnosti pač ne smemo vzeti pni gično. Nu, tudi tu je dobro paziti, da ni P« ha v prostoru. Po potrebi zaprimo okna in vrt Ni priporočljivo sedeti tesno ob kakšni sti ker v primeru, da bi v hišo treščilo, bo iS šinila prav gotovo mimo stene. Najbolj ml nem smo v sredini prostors. Bolj nevarno je na vsak način, če na» n huda ura na prostem ali v gorah. V Jakinijl merih se vlezimo plosko na zemljo. Ce m oW umaže, nič zato. Pomazana obleka se da ki no očistiti, izgubljenega življenja pa naa vrne nihče več. Vemo pa, da trešči najrajši v osebe, knW no polju in v živali. Seveda se moramo ob i ših nevihtah izogniti tudi vsakega drevioJ sebno nevsrno je, če se mudimo pod so višja od drugih in ki imsjo posušen« in i mrle veje. Strela pa ne grozi vs«Ml enako. V nekatere vrste trešči le redkokdaj. Pred dvajsetimi leti (Iz Pros vete s dne 9. julija 191™ Dornte vesti. Prosveta je objsvila ^ izjavo za jugoslovansko demokrat^ nT ko. Izjavo so podpissli John Verjf» % Kerže, Ivan Molek. Jože Zsvertnik. tu> stan. Louis F. Truger. Msrtin Konsa. ^ Petrič, Albin H. Skubic, * Pokelšek, Josip Bliš, Filip Godina &avs. PeUvMke renti. Iz Haaga je Pn*JV ^ je avstrijsko vojaštvo streljsk) ns ru- frS VfitJ Moravskem. ki so zahtevali vet pl** j Svetovne vojno. Ruska T in na Poljskem se nadaljuj« Riukn revolucija Ns stotin* (boljševikov) je bik» sretirsnih. fronte agitiraii proti ruski julija. ; » esti s Primorskega L Vojske rnzmcrc fcjskega rudarja I ki dd^rudar je bü Ki početka rudnika pred-Khoviteg» iržeinanja i« Ki, a strani gospodar-Ki «i je bU ta privatnik Kg y 17. in 1«. stoletju E hoditi na delo samo v Knirudsrski obleki, ki je i, hlač brez žepov, da W\¿c¡ in odnašal »rebra in ■iTmi laomi. Brezposelne CU i» 8 sik>' Vlft" Konvesto obsedno stanje-E tedaj sploh niso puščali Eo Gospodarske krize so Ednevnem redu in če sre- Eo mogli prodati, je trpel WL jelavec. Rudar je bil Eki je podiljal na ceaarr E|j samo ponižne prošnje, Eujale nerešene, vodstvo Evo pa ga je sleparilo E. Večkrat rudarji po več E niso dobili mezd, kar j$ E ostre proteste in delav-Ejonstracije. Denarna kri-Eu sulna, denarja ni bilo Ltni meri. Rudnik je bil Eu vedno dolžnik. Zgodilo ■ da so delavci dobili denar, ■ti maral nihče od trgovcev Eflcov in zopet je trpel de-Epri delu »o izkoriščali tudi rn in otroke. Oblast je po-I y privatno in družinsko Kje delavca. Nihče se nI ■ poročiti brez dovoljenja, L je smela biti samo v ne-Epri poroki ni smelo biti Levaicev, slovesnosti niso ■ trajati čez drugo uro polne jt moralo biti brez hru-litroški za ženitovanje ni-Lli presegati petih goldi-Eob krstih so prepove-K sploh vsako gostijo. V ta-tmerah se je rodila velika tija, ki se je precej razpa-lobnjtila posebno pri spre-Lu novih delavcev. Kasni ■freéke so bile silno ostre, ■je so pretepali, zapirali ali Kri delu okovali z železjem Hnnoge. mkt delavstva v prvem sto-1 Inidnika nam niso znane, ■i in gozdarji so dobivali If 24 krajcarjev na dan. Iz Ittd sklepamo, da so bile ■ke mezde veliko nižje, klo pa se je celo že tedaj, da Ksnjkalo denarja in delav-b plačevali z blagom. Leta Iso določili delavcem mezdo I do 18 krajcarjev na dan, *ri pa so dobivali tudi sa-13 do 8 krajcarjev. Tako je > do »rede preteklega sto-ko so se mezde nekoliko ale. "ii leta 1870 so bili rudarji fcni v 5 razredov. V prvi i «o «padali kopači z dnev-afo 36.75 krajcarjev; dru-nd vozači z dnevno mezdo krajcarjev, v tretji razred l«či vozače v z dnevno mez-& krajcarjev; v četrti raz-adsnažikri z dnevno mezdo ajcarjev in v peti razred 0 t dnevno mezdo 16.75 **v. Iglavci od prvega do razreda so imeli poleg * 10* draKinjsko dokla- * Primemo indeks živ-J" «m. ki je znašal tedaj «¡sni za 100 kg pšenice arjev, krompirja 1.80, 1 »00 goldinarjev, iunt ma- »»«ti 38, ftpeha 34 kraj-J« «talo 2, 1 bokal ■ J? krajcarjev, 1 klaftra 'J lahko preaodi- *> bile plače idrij-nidarja. ■Usó? v dt narju so imeli g «NH-ano v MUrih urbar-J® PWo v blagu, predvaem iv.k VtndlLr eo Pri teh P™ goljufali delavstvo kar |T?,n Postojni ki so na **v*va bogateli. prltož-Z }" radi Jábega tita ta ^^vnrmredu. Zato so ™ MHi ukiniti dajatve v delavstvo ni ho-Sel* L lm) j# ^•»Wvakeai shodu gia-& dHm" " "dpra-«y», nakar so daja-in »h i.«, tais dar j i so imeli tudi služnost paše na eraričnih pašnikih. Tudi to pravico so jim že jako zgodaj odvzeli. Važen činitelj v življenju idrijskega rudarja je bila tudi bratovaka »kladnica, ustanovljena leta 1606. Imela je svojo gostilno, mesnico, a glavna njena naloga je bila ta, da je zavarovala delavstvo proti poklicnim nevarnostim. Socialne razmere idrijskih rudarjev v teh letih niso bile sijajne. Slaba plača, draga stanovanja, velike družine, berači, ki so se rekrutirali iz delavskih sirot in vdov. Vsi ti faktorji so razmere silno poslabšali. Da bi ozdravili te razmere, so tako duhovniki kakor -tudi zdravniki predložili Dunaju več predlogov, ki pa žal niso bili uslišani. Tudi zdravstveno stanje rudarjev ni bilo najbpljše. Zelo je kosila je-tika, splošno razširjena pa je bila živosrebrna bolezen, ki se je pojavljala z gnojenjem v ustih, s izpadanjem zob ter s tresenjem celega telesa. Tako social* ne in zdravstvene razmere so odmevale celo na Dunaj ki do-bile izraza v ostri interpelaciji slovenskih poslancev, vendar pa brez uspeha. Tako je bilo ob koncu preteklega in ob začetku sedanjega stoletja, ko se je zdramilo tudi idrijsko delavstvo ob glasu in programu splošnega delavskega gfbanja. Stare, neznane in patri-jarhalne razmere so jele pokati tudi v Idriji, delavstvo si je aa-mo skušalo izboljšati svoj položaj. Takoj po 1. 1900 se je idrijski rudar pridružil splošnemu i rudarskemu gibanju v Avstriji in ustanovil je svoje organizacije. V organizacije je vstopila večina Idrijskega delavstva, ki je bilo zgodovinsko najslabše plačano in velik suženj grajakega gospoda. Samo ob sebi je umevno, da je ta hlapec, ko se je organiziral, pričel najprej borbo za izboljisa-nje svojih plač. Dobival je tedaj polovico plače v denarju, drugo v blagu. Zadnja polovica je obsegala mesečno: za rudarja 27.60 1 pšenice, SO 1 rži, 0.3 m» drv; za ženo: 6 1 pšenice, 12.5 1 rži, 0.3 m3 drv, za vsakega otroka do 14 let pa 2,5 1 pšenice in 7.5 litra rži. Sihtne plače za osemurni delavnik v denarju so znašale za delavca začetnika v petem razredu 60 do 80 vinarjev dnevno. V četrtem razredu 1 do 1.20 Kr, v tretjem razredu 1.40 Kr, v drugem in prvem razredu tedanjih plač ni bilo nobenega delavca rudarja. Poleg te plače so prejemali delavci tudi mesečno draginj-sko doklado, in sicer 9 Kr ože-njeni in vdovci za otroke do 14. leta tudi družinsko doklado 8 Kr mesečno. Vrednost blagovne plače je bila izražena v denarni vrednosti sledeče: peta skupina je bila brez doklad, za četrto skupino 0.30—0.46 Kr, za tretjo skupino pa 0.60 Kr. Celotna ših-tovna plača se je torej kretala, izražena v denarni vrednosti, od 0.60 do 2.20 Kr dnevno. Povprečna mezda idrijskega rudarja je znašala 1. 1904, ko je bilo zaposlenih 1156 delavcev, 1.65 Kr dnevno. Delavci dečki od 16 do 18 let so pri deseturnem trdnem delu k sestavi .novega alužheogga reda in plačilaika, so mu tedaj vsilili nov slutaban red. ki j*, bil vse preje ko praviten in socialen Delavstvu so odrekli ttalnost, možna je bila 14-dnevna ali takojšnja odpoved, za nove delavce pa so vpeljali trimesečno poizkusilo dobo, doftm je delavstvo zahtevajo samo J4-dneviH> Proti plačilnim razredom novega službenega reda je zavrela »ed delavstvom. Fotetkom 180« je začelo močno mezdno gibanje, ki se .ie poaluševalo vaab sredstev dopustnih po zakonu, a proti koncu svojega boja» to, je po dveh letih« zavzelo ostro stališ»-.■ in skrajna aradatva in mar«. Vse strank» so imela!v tam fesu zelo veliko Zborovanj mahoflov, na katerih so preteaaale »ahteve idrijskega delavstva. P«*ti koncu je bil ustanovljen celo mezdni fond» v katerega so rudarji prispevali za primer generalne stavke, ki se je pripravljala. Pfedno pa je stavka izbruhnila, je oblaat pristala na nov plačilni in pladilni pravilnik je vsaj deloma z bol j šal delavske plače in napredovanja. Toda to {zboljšanje ni bilo tako, da bi zadovoljilo radarja. fiihtna plača .se je fc* dalje deHla v plačo v gotovini in doklada. ki so bile v blagu ali denarju, kakor je pač kdo želel. Plače po novem pravilniku ¿a o-se m urni delavnik so se kretale od ene krone do 2.40 Kr dnevno. Četrta skupina je imela 1 do 1.20 Kr, tretja 1.40 do 1.60 Kr, druga 1.80 do 2 Kr, prva 2.20 do 2.40 Kr. Peto skupino so odpravili in delavstvo razdelili v Štiri skupine. >V prvo skupino so prišli mojstri, preddelavci, laboranti, uadstrojniki. V drugo preddelavci v jami, žgalnici, zbiralnici, tovarni za cinober, pri stavbnem in strojnem oddelku, strojniki» laboranti in pisarji, v tretjo kopači, tesarji, zidarji, delavci v zbiralnici, žgalnici itd., v četrto vozači, zastavljale!, anažilci in drugi. Stari delavci so dobivali dokla-de v blagu, ki se niso spremenile, novo sprejetim delavcem pa teh doklad niao več priznali in jim dajali doklado v denarju in sicer mesečno 9 Kr in za družino še 8 Kr. Delavstvo s to miloščino ni bilo zadovoljno in gibanje za izboljšanje položaja se je nadaljevalo. L. 1907 je prišel boj spet do skrajnosti, toda oblasti so znale potolažiti delavstvo z malim priboljškom in z obljubami o boljšem napredovanju. Tako se je naš delavec moral boriti od vinarja do vinarja, iz leta v leto za krvavo zaslužene grižljaje Črnega kruha. Par let pred vojno je bilo življenje idrijskega rudarja nikakor ne sijajno, pač pa znosljivo. Da ni bilo tiste grozne bede, ki je vladala y drugih rudnikih, je bila pred vsem zasluga idrijske žene, ki je s čipkanjem dvignila blagostanje družine. Svetovna vojna je prizadejala mestu in delavstvu težke udarce. Zavladala je lakota, delavstvo in rudnik so militarizi-rall. Temu se je delavstvo nameravalo upreti s silo, vendar ae je po prizadevanju mirnejših elementov pomirilo. Leta 1918 je prišlo kljub mllitarizaciji do stavke, vendar je trajala le štiri dni in bila z vojaško silo tudi zatrta. Po svetovni vojni je Idrij Rev. Charlea F, MacFarland, ki je jkHlprl bojkotiran je naclj-skega blaga. ' lavcev, največ jih ,Je bilo med vojno in aicer 1,200'do 1,500. Po v a»0,1 o j ni je pričelo štaV|lq naglo pa-pravi 1 n i k ki j es topil v veljavo daUindosejrlo zadaja lotakpje 1. .f«*r. 1906r tfov službeni red b»? vf ko rudar ev odpuščenih, ' 7_____ v 'T __ X4A„n« kl • A»».. raiM««. na^u .....................MM a U»MI«U A«*., uin» ma» ................ mí S. UwüSftU AN., < kWfm. UOmrnU ............. »MT a A»»., < M««M. IIIUMU ...............an a U«MI*I« A»»., ( I>I«M«. naseli • ••••••••••••• ^HMHkp^^mMHi ... i. , roueaaiauioNiah Aserti vta.uh. ^r^MSna .................... M» Sim^I A»*., J.Kn.u»«, r». 4t«ai n........................Ml s. i Ilk at.. Mil«ft«fcM. «k Ivn *i»I nem.....a. ...................a*« i»», so«^.. r« r»ua. 4t««i satrtaml ......... n«T W. Mik SI.. I Ok»* IN«)1 SIMHkim |MS»rMl*Mli«ia ..................«14 T mM Si., u SaS«. III. k *««ni aairtkiRi »»niná.iUi.................a., sil. WsUwkwe. VmU. oosniUAasai uimski «ISlMvIrk. i.................................U« a. UM St. amhii ou» •J. ............................ MJT a U»nS«U A»».. CkUM*. INlMto a* ............ .......................... s. l-wwui. i kkM*. laiMta ¿5N YMM,^|m|mmÍ.........................mit s. U»«|UI. A»*.. I klMUi*, llllMto BÉpaaHw...,/................................. loi S. U«k«N A»*., a*r«»N. Ill ansM ». Lalrlrk.................................... ISIT a T«.»k-li A*«.. CMmi,. 4M. h* ou».......................................an a. r«waMt a»., ci»«*»« nmu. im. roawTNI ODSSKi «, .......;...........................114 w. Kay SI.. S»rln«tM4. Ht. „ """"..................................„„„.„.Jm h, Aras, Imm ................y.»M...................................lu HT, awM>k Fs. \ r«t»,i.h..........................................m iw si., umcim, r«. asrktak............................t...........IM1I UMkak* Am. ( I«*«Im4. UM» MAuaoBNi oitaaai • ••»« • ÊHkXh ..... ........M--.....» w«» s, U»aá«U Am, OU«!«. WtaMa SS .......................................... w-uki. Am. i'*r». nu.-. nas« IMtNM.htú'.................................IHM AVMS« Am, (olioaj ubita in devetnajst drugih ranjenih. South Rend,. Ind., 8, Jul. — Več oseb je bilo ranjenih pred tovarno Bike Web Manufacturing Co., ko Je policija naskočila atavkarje, ki so hoteli preprečiti stavkokazom vstop v tovarno. Stavko je okiieala unija CIO, da izvojuje priznanje iu tovarna je morala zapreti vrata. Covington, 8. Jul. — Včeraj je prišlo do bitke na peati pred tovarno Industrial Rayon Corp., ko so atavkokazi skušali prodreti skozi vrato piketov, ki ao zaatražUi tovarno. Stavka pri tej korporacijl traja že 14 tednov in vodi jo tekstilna unl ja. Chicago, 8. Jul. Unija tZve ze jeklarskih in železarskih delavcev je predložila predstavnikom vladnuga delavskega raz sodišča evidenco, da ima večino med delavci, ki so upoelani v tovarnah Inland Steel Co, v Jndi ana Harborju In Chicago Heightau. Odvetniki kompeni- dokaai, kar pomeni, da bo unija , priznana kot predstavnica vseh dela vos v pri kolektivnih pogajanj Ui v smislu VVagnerjevega aakona. Ca ne bo kompanija ovrgla liste-imen organiziranih delavcev, ki Ja hila predložena, aa bo razsodišči« razpiaalo niti volitev glade aaprezentaelje pri kolektivnih pogajanjih. V to-varnah lniand Steel Co„ ki ao obnovile obrat po aklenitvi dogovora med družbo in unijo, jo upoalenih 12,482 delavcev. DuPmntí ianj*jo velike profite Waahington, D. C. — Da Du-pontl grizejo roko, ki jih naai-čuje, ko uaiiadajo Hiaisevoltov "new deal", je razvidno iz poro- SLOVENCI NA PAKNIKU "NOKMANDIK" Na Normandie, n»jv»ijl In nsjhltrejil psrnlk sveta, ki pripada franeesk liniji, «e Je odpdJaJa Is Nsw Yorks ns 2. JualJs irrupa aaierlšhUi aioeene«v, pod vodni v» m Mr. Lao ZakraJAka. Normaiidio Jim J* nad Vm uirajalat krane, postreftbo, kabina n« morejo prahvalltl. V obudnkl so imall «lovenei pri svojih mis po osem o»ab; sabava in smeha Je bilo dovolj, la votnja Je bila prekratka. za obatoj, za izboljšanje položaja, pred vsem pa proti temu, da bi rudnik prišel v privatno last, kar so večkrat nameravali izvesti. L. 1921 je stopil v veljavo nov plačilnik. Delavatvo je bilo razdeljeno v 10 razredov. Mezde ao bile sledeče: v L razredu 4.80 Ui v II. 6.20 L, v III. 6.60 U v IV. 6 L, v V. 6.40 L, v VI. 7 L, v VII. 7.40 L, v VIIL 8 L, v IX. 8.40 L, v X. pa 8.70 L. S poslabšanjem gospodarskega položaja v državi ao ae pričele mezde naglo nižati, redukcijam so sledile redukcije. Danes je idrij eki rudar na Um kakor je bil v početku rudnika, sestradan in izmozgan sušenj, ki čaka kdaj ga bo goepod postavil pred vrata. fitevilo delavstva Je bilo v posameznih letih zalo različno. SU tistika iz I. 1666 Meje 280 rudarjev. fitevilo ja nato stalno nara» Malo, doseglo t 1801 618 rudar- _ _ ___ grgri^M^^^^^Hs MmavnfMi aavsvfK . sam* w psih** . »»a*»* § p**• *-»»» v Jev, nato pa spet padalo do I. Uf|M Msry Ke^. ta U*e, draftiaa Kraak Hmvdmk, llrkola Ar*«. 1820, nakar Je spet začelo na- ij^ ^m^rmmr .a tea, Prmik iea. PMeeettf, Kau aisvina, Vinke ' ~ ~ * - Klike nam predeiavljs potnika, ki pe«U>sje eveja ptsdrava aee»dnik«»m| ■rijalsllisi la n-----Sap Amenk* ieaepMae flefcieear, Joba la A um» TrrZtrii 1 i ^ 11 Ii lirrrr" '»Ute, Kar«llaa AMa. C. A. Oetskek m Him y», r ra net- Jereb, A «new Krtimmr, Mary iebawet r r s oiMei. Anna I»ola» TWm IMak. Mary MM)sk IéiíIí Amé ažsasi jjaer lin, ie^s ai—se, émém Vslui 10—12 «r dnevno, v silnem prshu. . I ...... ^ ----—. , Ne da bi delavatvo pritegnili raičaU. L. 1904 Je bilo 1.166 de- Pdkb. Mar, Mlkk»lrb ia Paallae Tse#ar čila. ki ao ga ti "ekonomaki ro-jalisti" predložili vladni borzni komisiji. To kaže, da se je promet DuPont de Nemoura Co. povečal 109 odatotkov in pro-fiti več ko 50 odstotkov, odkar Je 1 m krmilu kooseveltova administracija. Poleg divldend, ki ao Jih dobili predsednik cal 143, REFR1GERACUA ZA VSAKO POTREBO A ko aa« «ravale ImkrènêhmU vrele r*tinl sliki. Utrujtnt oči, bele roke. Temni lasje čes polovico čala. Mnogo sva govorila. Potem sem ji iznenada rekel: "Kaj mislite o sanjah?" Prebledela Je: "Zakaj me vprašujete?" - F108VTI Ustnice so ji zadrgetale in roka jt zdrsnila z roba mize. Molčal sam. n" Molčal tem Potem sem dejal: "Cudnt tanje sem imel nocoj." "VI tudi?" je iepnHa. "O meni?" "Da." Sklonila se je Žez mizo. "Bila stm pri vas. Sredi noči sam vstala in Šla dolgo pot, Poln iznenada stala pred močnimi železnimi križi." "In jaz tem se dvignil na rokah in vstal, stopil k oknu . .." "Da, da, * ..." "Z rokami sem se dotaknil tvojih las, obrisal roso z njih. In nato..." i Molčal sem. Njene oči so postale iznenada temne, črne. ín tisto noč so postale sanje resnica. o Medicinka je bila. Drugo leto. Vsako jutro ob osmih je hodila k seciran ju.. Opoldne sem jo iel vselej čakat. Nato ava ila oba na izprthod, ds je Izpuhtel iz nje vonj po mrličih. "Ra4a^ seciram,". asi jt pravila. "Roka. Gledam mišice, brskam aai njimi, ko ae prepletajo. In tudi drobovje me zanima. Samo glave ne morem.-Tistih oči nt smem vidsti, ki to odprte na stežaj in strme vate. In ustnic, ki se nt zganejo. Strašno je bilo dants. Sluga je potegnil iz bazena ntktga starca. Vee naguban jt bil. Za lakoto jt moral umreti. Na notilnici so ga nesli mimo mtnt. In prav tedaj jim je na ovinku zdrsnil z nosilnice na tla. Padel je na beton, da je njegova glava zazvenela kakor ubit zvon. Takrat me jt bilo groza, da sem kriknila. Velike steklene oči so me gledale ..." "živci so to," sem ji dejal. "Poznal sem medidnea. ki je seciral same suhe ljudi. Če je dobil v roke debeluha in zagledal pod kožo gnusno rumeno mast, je izgubil zavest. Zato je moral pustiti medicino in prettdlal je na filozofijo." Tsko sva govorila na teh iz-prehodih. Zvečer stm jo hodil skat k predavanjem. Takrat nisva govorila več o mrličih. Nokoč mi j t rekla: "Ti, ali verjameš v sanje?" Prikimal sem. "Sinoči sem jih spet imela." "Lepe?" Zmajala je z glavo: "Ne vem, kakšen bo konec." Začudeno sem jo pogledal: "Kaj govori o koncu?" "Vem, da bo . . ." Poljubil sem jo, da ni mogla odgovoriti. « e In potem je prlila proza. Tista, ki je vselej enaka. Čedalje pogostejše so bile spet moje bele noči. Delo me je ubijalo, tisto vsakdanje redno delo, ki se ga toliko mirnih, uravno-veienih ljudi veseli, meni pa je bilo največja muka. In ie zmerom sem moral opoldne poslušati zgodbe o mrličih in hoditi zvečer po predavanjih pon jo. Toda čedalje bolj poredko sva Ma potem k meni. Ce me je tiho vprašala, sem jI pogosto kar naveličano odgovoril, da sem utrujen. In nisem lagal.. Miru isem potreboval in bila mi je skoraj v bremtv Nekoč mi jt sptt rekla: "Tudi nocoj sem imela aanje." "Pusti me z njimi," sem nejevoljno odvrnil. "Ali ne verjameš več vanje?" Molčal sem. ¿SH^Jii »1 SUka kaže jeklarske delavce v Struthersu, O., ko se vpiaujeJoTuiii^jT"* Drugi dan opoldne jt nistm prišel čakat. Prvič, kar ava st spoznala. Sama je prišla k meni. "Kod si hodil?" "Zadržan sem bil," sem rekel v zadregi. ! "Zakaj ie laiei? Ali st nt u-pai reči, da ti se me naveličal?" "Duia!" Pogledala me je s tistimi črnimi, utrujenimi očmi. "Ljubim te, da boi vedel." O, kako sem jo zatovrsžil zaradi teh besed! "Strah me je," je potem tiho dodala. Cesa se bojiš?" sem jo vprašal brez misli. "Poslednjega . . . Glave . . . glaive . . ." Nikoli se mi ni njena podoba talko vtisnila v spomin kakor takrat. Njene utrujene oči, ki niso mogle več gledati, njene blede roke, ki so drhtele. o Potem me pogosto ni bilo opoldne. Tudi zvečer ne. Nekoč se tri dni nisva videla. Ni priila k meni. Pisala mi je pet besed: 'Tebe ni. Ljubim te! Duša." O ' Zjutraj me je zbudil pismono-la, ki je prinesel to pismo. Jezil sem se nanj. Pozno sem prišel domov in spati sem mislil do opoldneva. Potem pisem mogel več zstlsniti očesa. In začel sem misliti nanjo in nase. Hladno, kakor trezen računar, brez predsodkov, brez naveličanosti. In dolgo sem mislil, tako dolgo, da sem opoldne sklenil iti spet po njo in jo prositi, naj mi vse od-pufti. -—*- Se prav zgodaj sem iel, da ne bi bil prepozen. • Povedali so mi, da je zjutraj priila v secirno dvorano, odklt» nila svoje predale in ila. Cez pol ure so jo videli na cesti ob železnici. Stala je pred zaprtimi zapornicami. Potem se je vrgla pod vlak. In nekaj je ie prej krfknila. Vem, moje ime. o Ležala je v mrtvašnici, a nisem je šel gledat. Vedel sem, da se mi bo vračal njtn obraz, in nisem ga maral gledati v krvi. o Zdaj hodi k meni ob belih nočeh. Slišim njen klic, potem pa vstane za križi okna meglena podoba, izprva nejasna, vsa zabrisana. In nato počasi ona vsa, kakor šem jo poslednjič videl, z utrujenimi očmi, ki niso mogle več gledati, s hladnimi rokami, ki so drhtele. HUMOR NI mu prav —Obsojeni ste na pet let ječe in na pet let izgube častnih dr- žavljanskih pravic. Ali bi radi kaj pripomnili? — Mislil sem, da bi namesto sedenja dodali rajši ie pet let izgube pravic. , • o Se to Ona: "Notranji glas mi pravi ..." On: "Za božjo voljo, notranji glas imai tudi ie!" o Opravičilo "Zakaj pa vas ni bilo včeraj v pisarno, gospod Ocvirek?" "Oprostite, gospod ravnatelj, tako strašen nahod sem imel." "Hm, hm — pa je srčkan tisti nahod - 8|„ sem vas videl t n jim v ki " ----—— Hude sanje "Pomisli," je dejala zdravnikova svojemu m< "mladi Smuk mi je včeraj da sanja vsako noč o najini] ri." 'To je pa čudno," zdravnik. "Mene je vfe sil za kakšno zdravilo protTi ki ga baje tlači vsako noi • Zagovoril se je "Ali priznate, da ste vlo "Ne." "Ali ste bili že kdaj ki ni?" "Ne, to je bil moj prvi vk **'"■ ■ --------------------------------------rr-rrrrrff frrm,,,^ Agitirajte ta Prasvotot §em jo poenal po at obstreljevali te mesto. Alnaeri ji, eno isaied mnogih, ki as jih por«MN nad ji. ko NAROČITE SI DNEVNIK PRI Ps sklepe lt.» reda* konvencija aa lahko naroči na list Presv*a I prišteje eden, dva, tri, štiri sli pet «Isnor iz ene družine k mi ur« ninL List Prosveta atane sa vse aasko, ss «ianc ali nečlane «JI i ono letno naročnino. Ker ps «lani ia plačajo pri aseaaMata 91 JI a tednik, sa jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni rsroiu, ntL, i je list prsdrsg ss člana S.N.PJ. Liat Proaveta ja vala lutsiai I gotove Je v vaaki drnilni nekdo, ki M rad čital liat vsak daa. Csi listo Prosveta Je: Za Zdrnž. države In Kanado.$6.00 Za Cicero in Chicafo )»....ITI 1 tednik ia..............4Jt 1 tednik in..............U 2 tednika ta............. M» 2 tednika in.............U t tednika in.............2.4t S tednike in.............U 4 tednika ta............. IM 4 tednike ia.............U 5 tednikov ta..... ...... niš S tednikov in............M Za Evropo je..............$9.00 Ispolnlto apodnji kupon, priložite potrebno raoto denarja ali Mi Order v pisma ta si nsročite Proaveto. liat, ki je vala lastaisa. Pojasnilo:—VaeleJ kskor hitro kstori teh člsnov preneha biti fla SNPJ, sil da ss preseli proč od družine in bo aahheval sam mj ki tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako ikiH naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniti upravniim Ml in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne it«, tedaj mora upravniitvo snižati datum aa to vsoto naročniku. D PROSVETA, SNPJ, 2657 Se. Lawndale Are, Chicafo, II!. Priloženo pošiljam naročnino ss list Proaveto vsote $....... Ime....................................ČL draitra k... N šalov ..................................................... Ustavite todslk ta gs pripišite k moji saročnini od riedsfik meja drsžlne: 1).........................................Čl. drultvs It ... g).........................................ČL drsštvs K. '.. 4).,.,,....................................£l drultra It..... i)................*...•...............•.•• «Cl- druitva it...« Mesto »*.•.**•••*«•••••••••«•••••>