kt© 188«.
387
Državni zakonik
za
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 3. septembra 1886.
136.
Dopustno pismo od 28. julija 1886,
za lokalno železnico od Line—Urfahra v Aigen (ffliheljsko okroina železnica).
®I i Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, ylndimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Janez Ev. Wimhölzel, župan Linški, Jožef Kaar, župan Urfahrski, Urij Schiedmayer, župan Rohrbaški, Jožef Weilenböck, župan Neufeldenski, r* Florijan Höchsmann, odvétnik v Urfahru. Dr. Sigmund Lutz, profesor, akob Trauner, občinski svetnik Linški, Dr. Michel Ecker, beležnik, Leopold *lostny, občinski odbornik Urfahrski, Rudolf Pöschl in Janez Mathie, fabrikanta, lQ Anton Wös8, gostilničar, zaprosili, da bi jim se dala dopustitev (koncesija), graditi lokalno železnico od Linča—Urfahra čez Neufelden v Aigen (Mihelj-»ko-okrožno železnico), ter voziti po njej, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno ^orist tega podjetja po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. st- 56), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. Št. 180), od 28. decembra 1884 (Drž. *ak. st. 203) in od 29. junija 1886 (Drž. zak. št. 104) to dopustitev imenovanim koncesijonarjem podeliti takö le :
(SloTonUch.)	7ß
§• 1.
Dajemo koncesijonarjem pravico, zgraditi lokomotivno železnico, ki jo je izvesti kot lokalno železnico s pravilno razteöino, od Linča—Urfahra čez Neufelden v Aigen (Miheljsko-okrožno železnico) ter voziti po njej.
§• 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
d) oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge. in druge listine sluzeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavmčno obrestovanje in pa vršba vožnje — do časa, ko se začne ta vršba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice — do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic (založnih ali glavnih in predstvenih) z interimalnimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (Štempelj-skih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil v vesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
§. 3.
Koncesionarjev dolžnost je gradnjo v §. 1 imenovane železnice precej začeti, najdalje v poltretjem letu računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo držali se zgornjega roka za gradnjo, dolžni so koncesijonarji državni upravi dati varnost, položivši 50.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali zgornjega roka, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razla-stitve po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
Y oziru na državno cesto od Urfahra čez Neufelden v Aigen, ki se v napravo železnice, tu dopuščene porabi, dolžni so koncesij onarji podvreči se onim uve-tom, ki jih postavi politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo v porazumu z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic.
Ako in kolikor bi se v napravo tu dopuščene železnice morebiti zahtevala poraba drugih javnih cest, naj koncesijonarji zadobodo privolitev onih, kateri majo dolžnost vzdrževati jih.
§• 5.
Koncesionarjem seje ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob voženji P° njej držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčče postave in ukazi, zlasti postava o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 U^rž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. Zak. od 1. 1852 št. 1) in pa postav in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vrŠbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koncesionarjem priteza se pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave ln pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko družbo, katera stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarjev.
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati.
Nasproti se dodeljuje koncesijonarjem pravica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledč obrestovanja in razdolžbe uživajo predstvo pred glavnimi založ-Qhni delnicami, do iznosa, ki ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, pristoječa predstvenim obligacijam popred, nego obveljâ za glavne delnice pravica do dividende, ne sme se odmerjati z več nego štirimi odstotki *er naj se nič ne doplačuje iz donosov poznejših let.
Iznos napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Ako bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba Še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-oinožbo vršbenih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Družbena pravila in obrazci delnic glavnih (žaložnih) in predstvenih, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja državne uprave
§• 7.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih 0 tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-°ice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukronen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov
in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem n® organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trosku vojaške blagajnice.
lako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železno cestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
le dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonarji so zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§. 8.
Koncesijonarji imajo dolžnost, vršbo vožnje po železnici, ki so tu dopušča, v slučaji mobilizacije ali vojske vsak čas brez pravice do odškodovanja v toliko in do tl e ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo daje to neogibno potiebno za pohod vojaških krdel ali za druge vojaške operacije pojavnih cestah, katere železnica rabi.
§• 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) postave o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega ioka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) postave o dopuščanji železnic niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. io.
Brez izrecnega dovoljenja državne uprave koncesijonarji nimajo pravice, poslovršbo dopuščene železnice prepustiti tretjim osobam.
Državni upravi je pridržana pravica, poslovršbo tudi na dopuščeni železnici na se vzeti sosebno v slučaji, ko bi ista prišla v stik na ravnost s tako železnico, na kateri država vožnjo vrši, ter na račun koncesionarjev v še ostalem času dopustitve voditi.
Y tem slučaji pristopi državna uprava v poslovršbeno pogodbo, katera bi bila z njenim odobrenjem s kom sklenena.
Kakšna bodi v ostalem ta voditev poslovršbe, to uravnuje vršbena pogodba, ki jo državna uprava sklene s koncesijonarji.
§• 11.
Državna uprava si prihranja pravico, železnico, katera se s tem dopušča, bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi
določili:
.	1. Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje
•mélo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo Čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let 86 potem izračuni.
2.	Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine Potrebne za štiri-odstotne obresti nominalne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija — tedaj 8e ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim letom vršbe.
3.	Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarjem v dobi še ostali koncesije poluletuo, 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente plačati glavnično vrednost njih, diskonlirano po pet od sto na leto, obresti
obresti računeč.
Ako se država odloči, da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakor si sama Izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic 0nake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od" kupščino brez nadaljšnje odplate v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesi-Jonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tedi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbe-teh in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave pošli.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno n6obremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu, ki je v §. 11 pod 8h 5 povedan.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi (§. 11) železnica, ostaja koncesionarjem last pričuvnega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar bi imeli po obračunih terjati, po tem last posebnih del in Poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali 8* pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne hodo pritiklina železnici.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi oprava za vožnjo po njej po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob troŠku koncesijonarjev poŠiljanih kakor se ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne postavam, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi, ali v taksnem slučaji je koncesijonarjev dolžnost, precej izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se brez odloga dâ ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja naj koncesijonarji z ozirom na združene s tem večje poslove plačujejo v državno blagajno letno povprečno povračilo, katerega iznos določi državna uprava oziraje se na obseg podjetja.
Nasproti se koncesijonarji odvezujejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železno-cestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. i) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§• 14.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v postavah, poprijeti se naredeb, primernih postavam ter po okolnostih — se predno izteče koncesija, — izreči, daje ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odrnéne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, osem in dvajsetega dne meseca julija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem šestem, Našega cesarjevanja tridesetem osmem.
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r.
Dunajewüki s. r.
Bacquehem s. r.
139.
Postava od 7. avgusta 1886,
o neki premeni ustanovilnih pravil občne preskrbovalnice na Dnnaji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
Državni upravi se daje oblast, odobriti v glavnem zboru občne preskrbo-valnice dne 3. julija 1885 storjeni sklep:
Da naj med dodatna določila k ustanovilnim pravilom od 4. oktobra 1824 kot §. 56 vzprijeta bodo z obkrajnim oznamenilom „Pozov imeteljev začasnih listov, ki bodo, ako se ne oglasé, šteti za mrtve“ naslednja določila:
„Vsak imetelj začasnega (interimalnega) lista je dolžan, upravi občne preskrbovalnice od časa do časa dajati na znanje, da je živ. Uprava občne preskrbovalnice ima pravico, imetelje začasnih listov javno pozvati, da naj se v dveh letih °d dne, katerega je ta pozov oklican, vsak pri nji oglasi, ker bi se sicer štelo, da je mrtev, ter z njegovimi vlogi postopalo po §. 27“.
„Odpravnino, katera se na to imetelju začasnega lista, štetemu za mrtvega izračuni — zmislu primerno uporabljaje §§* 27 in 31, — gre v času, dokler zakonito ne zastari, če se smrt dotičnika izkaže, njegovim dedičem, a ko bi za mrtvega šteti se živ bil, njemu samemu izplačati.“
„Ako vendar za mrtvega štet imetelj začasnega lista dokaže, da ni on kriv temu, če se ni o pravom času naznanilo, da je še živ, naj mu uprava dopusti, da bode vzpostavljen.“
Člen H.
Ta postava pride v moč z dnem razglašenja in nje zvršitev je naročena Mojima ministroma za notranje reči in pravosodje.
Y I sch lu, dne 7. avgusta 1886.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Prazâk s. r.
138.
Razglas ministerstev za poljedelstvo in finance od
15. avgusta 1886,
o nekem dodatnem vpostavku v državni proračun za leto 1886.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo je z Najvišjo odloko °d 12. julija t. 1. odobriti sklep obeh zbornic državnega zbora, po katerem je v državni proračun za leto 1886: XII. Ministerstvo za poljedelstvo dodatno vpo8taviti v potrebščini pri poglavji 29, naslov 2, §. 8 kot reden razhodek 81.668 goldinarjev in v založbi pri poglavji 35, naslovu 2, §. 8 kot reden dohodek 170.000 goldinarjev, kar se s tem dodatno k finančni postavi od 20. aprila 1886 (Drž. zak. št. 59) razglaša.
Falkenhayn s. r.
Dunajewski s. r.
18».
Razglas ministerstev za poljedelstvo in finance od
24. avgusta 1880,
v oxirn na proračun onih iznosov, kateri se v letn 1886 iz izboljševalnega zaloga (postava od
30. jnnija 1884 [Drž- zak. št. 116]) uporabijo.
V oziru na proračun tistih iznosov, kateri se v letu 1886 iz izboljševalnega zaloga (postava od 30. junija 1884 [Drž. zak. st. 116]) uporabijo, ukrenili sta obe zbornici državnega zbora takö:
„Da naj se v državni proračun za leto 1886: Ministerstvo za poljedelstvo, potrebščina, k poglavju 28, naslovu 3, §" 6: „Potrcšek iz izboljševalnega zaloga po proračunu vpostavi“ 376.896 gld. in v založbi k poglavju 34, naslovu 3, pod posebnim paragrafom „Dohodki iz izboljševalnega zaloga“ 376.896 gld.
Ta sklep je z Najvišjo odloko od 8. avgusta 1886 prejel cesarsko odobrenje, kar se s tem dodatno finančni postavi od 20. aprila 1886 (Drž. zak. št. 59) razglaša.
Falkenhayn s. r.
Dimajewskt s. r.