Simrenskl dem stev. 226 V liublinnt, toccH 5. oktobra 1932 teto II. Spremembe v vladi dr. Stojadinoviča Sest novih ministrov je danes priseglo, pet starih je odstopilo Belgrad, 4. okt. A A. V imenu N j. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki i ukazom z dne 4 t m sprejeli odstop, ki so ga predložili gg. pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. M a r k o K o ž u 1 j, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje štošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. J o s i p Rogič, in jih postavili na razpoloženje. Imenovali so pa: za pravosodnega ministra podpredsednika senata Milana Simonoviča, za ministra za gozdove in rudnike bana vrba-ske banovine Bogoljuba Kujundžiča, za gradbenega ministra ministra na razpoloženju in narodnega poslanca D o b r i v o j a štošoviča, 1 za ministra brez listnice narodnega poslanca dr. Nika Novakoviča, za ministra za telesno vzgojo ljudstva narodnega poslanca dr. Vjekoslava Miletiča, za poštnega ministra podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvrkiča, za prosvetnega ministra pomočnika prosvet- nega ministra v pokoju M i m i t r i j a M a g a r a - š e v i č a. Belgrad, 5. okt. m. Novo imenovani ministri in sicer pravosodni minister Milan Simonovič, minister za p. t. t. Vojko čvrkič, prosvetni minister Dimitrije Magaraševič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, gradbeni minister Dobrivoj Štošovič in minister brez listnice dr. Niko Novakovič, so bili danes dopoldne ob 10. zapriseženi v kabinetu predsedništva vlade in so takoj nato prevzeli posle v svojih resorih. Negotova usoda francoske vlade Pariz, 5. okt. o. Proti izjavi, ki jo je po zadnji seji objavila o svojem programu francoska vlada, se začenjajo zdaj ostri protesti. Izjava je namreč povdarila nekatera načela za gospodarsko življenje Francije, ki so za komuniste in socialiste nesprejemljiva. Vlada se je izrekla za popolno svobodo trgovine in denarnega prometa, medtem ko socialisti in komunisti zahtevajo nadzorstvo nad prometom z devizami. To je vlada storila na zahtevo radikalnih socialistov, ki so zastopniki francoskega meščanstva v ljudski fronti. Prav tako je vlada izjavila, da bo treba uredbo o obveznem 40 urnem delovnem tednu omejiti, če ne celo odpravili, saj so vsi francoski gospodarstveniki mnenja, da pomeni ta uredba velik udarec za francosko gospodarstvo in da ni mogoče dvigniti proizvodnje brez spremembe te uredbe. Ta uredba pa je bila in je glavni socialni šlager komunistov in socialistov v ljudski fronti. Ti dve skupini sta na vladno izjavo začenjali zdaj odgovarjati. Voditelj komunistov Thorez je imel v Lilleu govor, v katerem je dejal, da komunistično delavstvo ne bo pustilo drezati v 40 urni delovni teden. Predsednik splošne delavske zveze Jouhaux pa je dejal, da bi delavstvo na spremembo te uredbe pristalo le, če bo vlada z vso odločnostjo in ostrostjo začela preganjati tiste, ki špekulirajo s frankom, povzročajo njegov padec in odnašajo francoski denar v tujino. Zahteval je devizno nadzorstvo. Poleg nasprotovanja med svojimi zavezniki pa ima vlada nevarnega političnega nasprotnika v državnem uradništvu, ki zahteva zvišanje plač in sicčr sorazmerno z dvigom cen življenskim potrebščinah. Ta dvig znaša od 50 do 80%. Vlada nima denarja, torej tudi ne more ustreči uradniškim zahtevam. Uradništvo grozi s splošno stavko, ki bi vrgla Francijo v popolen upravni nered. Položaj druge vlade ljudske fronte je zaradi tega nele težaven, marveč zelo kočljiv, zlasti še, ker frank nezadržno pada, tako da bo Chautemps najbrž v kratkem moral po brezuspešnih naporih prepustiti krmilo komu drugemu. Neznana podmornica je skušala včeraj potopiti angleško bojno ladjo London, 5. okt. o. Neznana podmornica jo včeraj na morju pred Alicantom napadla angleško bojno ladjo »Basilisk«, ki izvršuje nadzorstvo po zahodnem delu Sredozemskega morja. Podmornica je oddala proti ladji torpedo, ki je pa ni zadel. Ladja Nadaljevanje pogajanj med MZ in Madžarsko Sestanek gospodarskega sveta MZ Bukarešta, 5. oktobra, m. Sinoči se je vrnil iz Ženev v Bukarešto zunanji minister Viktor Anto-nescu. Po evojem povratku se je takoj podal v francosko poslaništvo in bil navzoč pri slovesnem sprejemu, ki ga je francoski poslanik na romunskem dvoru priredil na čast šefu francoskega generalnega šitaba generalu Garneli nu. Ob tej priliki je minister Antonescu izrazil svoje zadovoljstvo z doseženimi rezultati v Ženevi. Po njegovem mnenju so ti uspehi zadovoljivi ne samo za Romunijo, pač pa tudi za vso Malo zvezo. Antonescu je letos predeed-sednik stalnega sveta MZ. Glede odnosov e Podonavjem, zlasti z Madžarsko, je minister Antonescu dejal, da se je razgovarjal z merodajnimi predstavniki in da so se ta pogajanja vodila v prisrčnem razpoloženju. Pogajanja s predstavniki držav, ki imajo svoj interes v Podonavju, se bodo nadaljevala. Poesbno je Antonescu poudaril, da se bodo pogajanja nadaljevala v tem smislu, da se zboljšajo odnosi z Madžarsko. Belgrad, 5. oktobra, m. Sinoči je odpotovalo naše zastopstvo na plenarni sestanek gospodareke- fa sveta MZ, ki bo zasedal od 11. do 20. oktobra v renčinekib Toplicah na Slovaškem. Vodi jih načelnik konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Predič. Na dnevnem redu bližajočega se zasedanja gospodarskega sveta MZ so poročila posameznih komisij. Tako bo tudi seja komisije za železniški in zrakoplovni promet ter seja komisije za zdravstvena vprašanja. Ti dve seji bosta 15. oktobra. Sveta dežela v vojnem stanju Jeruzalem, 5. oktobra, o. Kljub vojnemu stanju, ki dejansko vlada po zadnjih odredbah angleške uprave v Palestini in kljub temu, da je angleška policija zaprla skoraj vse voditelje palestinskih Arabcev, ee vendar razburjenje ni poleglo. Vse kaže, da bodo Arabci šele zdaj začeli odločen boi za svobodo Palestine. Ta boj ne bo ostal omejen 6amo na Sveto deželo, marveč se bo razširil na ves mohamedanski svet. Ta bo s simpatijami in z dejansko pomočjo spremljal prizadevanje palestinskih Arabcev, saj gre pri tem boju nele za to, da Arabci dobe pod svoj vpliv deželo, na katero so navezani po svojem verskem izročilu, marveč tudi za narodne in socialne pravice arabskega ljudstva, ki jih skuša ohraniti po eni strani Anglija, po drugi pa svetno judovstvo, ki snuje svojo državo v Palestini. Sirski odbor za obrambo Palestine je izdal poziv Arabcem, živečim v Egiptu, Iraku, Jemenu in Hedžasu. Ta poziv so izročili tudi britanskemu visokemu komisarju v Jeruzalemu, dobili ga bosta tudi britansko kolonijsko ministrstvo in tajništvo ZN Poziv govori o potrebi čim večje sloge med Arabci ir. zahteva od angleške vlade, da uredi palestinsko vprašanje tako, da bo ustregla arabskim zahtevam in pravicam. Britanska oblastva 60 odločena za vsako ceno zatreti vse arabske poskuse. S tem namenom so izdala razglas, ki opozarja prebivalstvo na najstrožje kazni za nerede. Policija in njene potrulje so močno pomnožene in križarijo po Jeruzalemu in Jafi. Urejena je tudi posebna letalska služba; letala neprestano krožijo nizko nad Jeruzalemom. Vrhovni jeruzalemski mufti je še zmerom v Oraar- Policija razpisuje nagrado V noči od 23. na 24. septembra 1.1. so bili v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah poškodovani tiskarski stroji. Kdor izsledi storilce, prejme nagrado 10.000 dinarjev. Uprava policije v Ljubljani. Upravnik policije; Dr, Hacin, jevi džamiji, ki jo imajo muslimani za svojo tretjo svetinjo in policija prav zato ne more in noče vdreti vanjo. Precej arabskih trgovcev 6e je pridružilo delni stavki ,in zato je mnogo trgovin zaprtih. V Jeruzalemu so ustanovili odbor Arabk, ki misli prirediti veliko protestno zborovanje vzlic prepovedi manifestacij. Angleška oblastva so izvršila preiskavo, da doženejo, odkod je sklad 100 tisoč funtov šterlingov, ki ga je pred kratkim razdelila Arabska banka na račun arabskega agitacijskega odbora. Napredovanje na univerzi Belgrad, 5. okt. m. Na univerzi v Ljubljani so napredovali: na filozofski fakulteti za rednega profesorja v III-2 dr. Balduin Saria, za rednega profesorja v II-l dr. Karol Oštir, za izrednega profesorja v UI-2 dr. Anton Melik. Na pravni fakulteti: za rednega profesorja v II-l dr. Maki ecov, za red. profesorja v II-2 dr. Joso Jurkovič. Na bogoslovni fakulteti: za rednega profesorja v 1II-2 dr. Andrej Snoj in dr, Janez Fabijan. Na tehnični fakulteti: za rednega profesorja v III-1 ing. Ciril Žnidaršič, za izrednega profesorja v I1I-2 dr. Slavislav Jenčič in ing. Feliks Lobe. Drobne vesti Haag, 4. oktobra. Kraljica Viljemina je obolela za špansko bolezen. Zdravniško poročilo pravi, da obolenje ni nevarno Zaradi nenadne bolezni se !o tudi imenovanje novega zunanjega ministra tetijna zavleklo in bo ministrski predsednik Colyi še nadalje vodil to ministrstvo. Melbourne, 4. oktobra, b. Predvolitve v zvezni državi Viktoriji so pokazalo, da pri bližnjih volitvah ne bo posebnih sprememb. Agrarna stranka bo obdržala svojih 21 mandatov, združena avstralska stranka pa bo morala prepustiti dva mandata socialistom. London, 4. oktobra. AA. (Stefani). Kaže, da 8 vojvoda Windsorski sklenil odpotovati v Nem-jo, namesto da se vrne na Angleško. V Nemčiji bo proučeval gradnjo tamkajšnjih hiš, ker misli napisati knjigq o narodnih hišah, _ je spustila proti podmornici nekaj podvodnih bomb. Ni pa mogla ugotoviti, ali so bombe podmornico zadele ali ne. To je po sklepu sporazuma v Njonu in po dogovoru med Italijo, Anglijo in Francijo glede izvrševanja nadzorstva nad plovbo na Sredozemskem morju, prvi napad na kako ladjo. Napad na >Basiliska« je docela podoben napadu na rušilca 'Havockc, ki bi ga bil 1. septembra tudi kmalu zadel torpedo z neznane podmornice. Včeraj zjutraj ob 10 so s svetilnika na rtu San Antonio opazili dve angleški torpedovki, ki sita pluli približno 25 milj vzhodno od rta San Antonio. Obe ladji sta krenili proti severovzhodu in nenadoma povečali svojo hitrost. Takoj nato so se čule tri močno eksplozije. Nadaljujoč z isto brzirio sta angleški ladji izvajali razne manevre in istočasno spuščali globinske mine. Domnevajo, da sta bili napadeni od kake podmornice in da sta takoj nato poskušali jo izslediti ih uničiti. Ob 14.30 sta se ladjama pridružila še dva angleška rušilca in eno vodno letalo. Deset minut nato sta privozili še dve angleški bojni ladji, ob 15 pa še ena torpedovka. Teh sedem bojnih ladij se je razdelilo v dve skupini in je vsaka za6e nadaljevala preiskavo v jugovzhodni smeri. V tej akciji sta sodelovali tudi dve vodni letali. Ob 15.35 je bilo na nekem mestu opaziti gost steber dima, nakar so je del ladij oddaljil. Prva skupina torpedovk je krenila proti jugu. London, 5. okt. o. Vsi londonski listi, zlasti pa »Times« danes na široko pišejo o napadu neznane podmornice na bojno ladjo »Basilisk«. V tej zvezi vsi listi napadajo Italijo, češ da pomeni napad na angleško bojno ladjo odgovor na francosko angleško spomenico glede Španije. Listi trdijo, da so španski nacionalisti zadnje čase močno ojačili svoja oporišča na Balearskih otokih s četami in materialom, ki ni španski. Pozivajo vlado, naj takoj ukrene čim odločnejše korake, če hoče, da ee napadi na angleško vojno brodovje ne bodo ponavljali. Iz kitajskih bojišč Šangaj, 4. oktobra. AA. (DNB) Japonsko topništvo je zasulo včeraj s svojim ognjem kitajske postojanke pri Liuhangu in Litijenu. V bitki so sodelovali tudi tanki in lovska letela. Kitajci so se umaknili na že pripravljene postojanke zapadno do ceste Lotjen—Liuhang Japonci pa so tudi na te postojanke že pričeli streljati. Šangaj, 4. oktobra. AA. (Havas) Po večurnem premoru se je preteklo noč pouovno začelo srdito obstreljevanje na šangajski fronti. Po poročilih kitajske agencije Central Netvs so japonski mornarji s tanki napadli kitajske postojanke pri Paosingu blizu železniške proge Šangaj—Vusung. Posrečilo se jim je zavzeti nekaj kitajskih barikad. Njihove izgube so velike. Nato so kitajske čete izvršile silno srdit protinapad z granatami. V odseku Kjangsuan so Kitajci zavrnili napad nekega japonskega bataljona. V odseku Lijuhang so Kitajci izrabili mrak in popravili svoje postojanke južno Lijuhanga. Med Lijuhangom in Lotienom se ni Japoncem posrečilo prodreti. Postaji Cabrovlfe in Radana vas brez čakalnic Slov. Konjice, 3. oktobra. Ob krajevni železnici Slov. Konjice—Zreče 6ia postaji Oabrovlje in Radana va6, ki še nimata primernih čakalnic. Razumljivo je, da je čakanje na vlak ob slabem vremenu zelo neprijetno, ker človek nima kam 6topiti, da bi ne bil moker. Zadostovali bi morda za 6ilo kar leseni zgradbi, ki ne bi stali mnogo. S tem bi tudi postaji 6ami dobili pravi obraz. Naprošamo pristojne, da prispevajo samo nekaj dobre volje in i omenjenim delom čim-prej začno. Vesti 5. oktobra Veliko tihotapstvo tujih valut je odkrila mad žarska policija. Tihotapska družba je imela 6edež Budimpiešti in na Dunaju. S preosnovo volilnega reda na Madžarskem 6e bo na jesenskem zasedanju bavila budimpe-štanska zbornica. Poročilo gospodarskega in finančnega odbora ZN so včeraj brez posebne debate sprejeli. Italijanska vlada bo jutri odobrila sjtorazum, ki so ga sklenili angleški, francoski in italijanski strokovnjaki v Parizu glede piomorskega nadzorstva na Sredozemskem morju. Na seji angleške delavske stranke so odbili vse predloge o ustanovitvi ljudske fronte jx> francoskem vzorcu. Za namestnika sovjetskega komisarja za zunanjo trgovino so imenovali nekega Kalova in nekega Cvajlova. Filmskega tenorja Jana Kiepura je poljska vlada odlikovala z zlatim križem za državljanske zasluge. Naš poslanik v Parizu dr. Purie, ki je vodil jugoslovansko odposlanstvo v Ženevi, je včeraj odpotoval nazaj v Pariz. O preosnovi Zveze narodov bodo vprašali za mnenje tudi države, ki niso članice Zveze narodov. Svetovni rekord v letenju z zrakoplovom, nameravajo doseči Rusi z zrakoplovom izdelka, ki ima 19.600 kub. m prostornine. Mislijo, da bo ta zrakoplov brez obnavljanja kuriva letel kakih 150 ur. Potniški parnik »Yucatan« ee je f>otopil v mehiškem zalivu. Pri potopu je našlo smrt 22 ljudi-ki so jih skoraj vse raztrgali morski psi. Mussolinijev sin Bruno bo odšel kot prostovoljec v Španijo. Za pilota v svojettf letalu bo vzed znanega rekorderja Biseja. Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland bo danes nastopil daljš-i dopust, s katerega se morda niti ne bo več vrnil. Razgovore z opozicijo zaradi prihodnjih volitev je imel te'dni romunski kralj Karol, ki je skušal pri tem izvedeti, kaj bi zahtevala opozicija ob kaki preosnovi vlade o kateri že dolgo govore. Zaroto GPU proti. Trockemu je baje odkrila policija v Mehiki. Zarotniki 60 hoteli Trockega, ki je boljsevikom s svojim delom nevaren, spraviti s sveta. Ob dveletnici začetka abesinske vojne je italijanski kralj odlikoval maršala De Bona z najvišjim italijanskim redom Sv. Anuncijate. De Bono je bil fi6fi, ki je italijanski jaohod v Abesinijo pripravil do zadnje j>odrobnosti, izvedel ga je pa Badoglio. Nemški raziskovalec dr. Filchner, ki so ga kitajske tolpe imele dolgo časa zaprtega v notranjosti države, se je vrnil čez 'Kašmir v 6everno Indijo. Pri komunističnih demostracijah proti angleškim fašistom v Londonu, so komunisti postavili pa cestah barikade ter hoteli začeti poulične boje. Napadli so najprej policijo, ki je morala nastopiti, z orožjem. Ostro debato o zunanji politiki pričakujejo ob prihodnjem zasedanju angleške zbornice, ki se bo začela 21. oktobra. Predsednik irske republike De Valera se je na potovanju iz Ženeve ustavil v Parizu, kjer si bo nekaj dni ogledoval svetovno razstavo. Proti bojkotu japonskega blaga je nastopila vlada na Novi Zelandiji, ki je dala vsem delavskim organizacijam zapoved, naj dosežejo pri svor jih članih, da ne bodo ovirali razkladanja japonskega blaga. Za tri in pol milijarde dolarjev zlata je prišlo iz Evrope v Ameriko v dveh letih. Ni čudno, da je morala ameriška vlada dotok tnjega kapitala oslabiti 6 tem, da ga je obdavčila. Sestanek tihomorskih držav, to je tistih, ki imajo politične interese v Tihem morju, namerava sklicati Anglija, da bi tako pritisnila na Japonce. Nemški vojni minister maršal Blomberg je od- potoval na Portugalsko »na počitnice«. Nad tisoč španskih otrok je te dni dospelo v Moskvo. Otroke so takoj razposlali v komunistične sole po raznih krajih države. 240.000 funtov šterlingov so doslej nabrali v Angliji za podporo valencijski vladi. Ta denar so zbrali razni levičarski odbori. x. Vojvoda VVindsorski bo napisal o V6eh mogočih in nemogočih dogodivščinah svojega življenja, se knjigo o ljudskih hišah, zaradi česar bo potoval v Nemčijo m študiral gradnjo bavarskih domova-lišč... ker mu angleška vlada za zdaj ni dovolila, da bi se vrnil v Anglijo. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta se je včeraj odpeljal iz Pariza v Prago. Od njega se je na postaja poslovil njegov zvesti varuh v Franciji, voditelj ljudske fronte Leon Blum. O uspehu Kroftovega potovanja v Parizu, niso izdali nič uradnega jaoročila. Pruska deželna vlada je podarila Hitlerju grič Bitckeberg, kjer narodni socialisti vsako leto praznujejo »praznik žetve«. Angleški poslanik v Nankingu Knafchbull, ki so ga japonska letala ranila, je docela okreval tec se odpeljal na oddih, Razstava Avg. Černigoja v Jakopičevem paviljonu se je začela Ljubljana, 5. novembra. Komaj je bila v nedeljo v Jakopičevem paviljonu zaključena ra zatava Kluba neodvisnih, že so se vrata paviljona spet odprla za novo razstavo. To pot je razstavil svoja nova umetniška dela primorski rojak Avgust Černigoj. Avgust Černigoj je pri nas znano umetniško ime, ki smo ga ohranili v spominu kot ekstremnega konslruktivista. V povojnih letih, ko ee je pri nas razmahnil umetniški ekspresionizem, je nastopal Avgust Černigoj kot apostol konstruktivizma in kubizma, sledeč logičnim zakonom geometričnih oblik in zamotavajoč metafiziko v umetnosti. Ti prvi revolucionarni poskusi pa se niso obnesli ali vsaj niso obranili trajne vrednosti. Občinstvo jih ni sprejelo, ker jih ni razumelo, čeprav so bite Černigojeve umetniške konipozicje v stilu konstruktivizma polne duhovitih in izvirnih domislekov. Pot, ki jo je prehodil umetnik od leta 1927, ko je v Ljubljani razstavil svoje umetniške kompozicije, pa do danes, je bila precej dolga^ Černigoj je sicer že v povojnih letih živel dolgo časa v Nemčiji, pozneje pa, ko je videl, da mu njegova umetnost ne more prinašati gmotnih virov, je moral skrbeti predvsem za vsakdanji kruh in se je tako v Trstu precej časa preživljal z dekoracijami. Povrniti se je moral k tradiciji in opustiti svojo konstruktivistično revoluconarnost. Spoznal je realnost in trnjevo življenje, ki ga je bilo treba ceniti. To je bila spet pot k naravi in k trdnim oblikam nove umetnosti. Snoči ob 6 se je v Jakopičevem paviljonu zbrala večja družba njegovih prijateljev, umetnikov in primorskih rojakov, ki so prišli prisostvovat otvo- ritvi njegove razstave. Predsednik Društva likovnih umetnikov slikar prof. Ivan Vavpotič je spregovoril začetno besedo in z veseljem pozdravil v naši sredi Černigoja, tržaškega rojaka, ki je v povojnih letih stal v eni vreti e primorskimi umetniki: Čargom, Špacapanom, Venom Pilonom in Bu-cikom.. Pozdravil je zastopnika mestne občine ljubljanske, ravnatelja Mestnega muzeja dr. Rudolfa Moleta, upravnika Narodne galerije g. Janeza Zormana, predsednika Kluba neodvisnih, kiparja Nikolaja Pirnata in zastopnike naših listov. Očrtal je nato umetniško pot Avgusta Černigoja kot zanesenjaškega konvedati, le bolj ]x>tiho, koliko 60 bili prav za prav zaslužili. Upamo, da nam bodo vsaj ti j>rinesli tudi letos malo več veselja, kakor pa naši »Nemci«. Prvi hudi oktobrski nalivi Po meteoroloških opazovanjih je oktober oni mesec v letu, ki v takoimenovanem ljubljanskem padavinskem odseku doseže prvi povprečni mesečni maksimum in pade oktobra nad 200 m/in dežja. Prvi dnevi oktobra so nam najx)vedovali daljše lejx> in sončno vreme. Kmetje so te dni hiteli spravljati zadnje jesenske pridelke pod streho. Čez noč pa je nastal vremenski prevrat. Začeli so 6e hudi nalivi proti jutru in davi okoli 5 je celo močno zagrmelo tako, kakor da bi kdo z Grada ustrelil s topovi najtežjega kalibra. Grmenje oktobra je že dokaj redek pojav. Prvi ualiv je bil okoli 3 zjutraj prav močan, nato je neprestano lilo do davi in vse kaže, da bo stalneje deževalo. Ljubljanica zaradi teh nalivov še ni močno narasla, pač pri Fužinah za par cm. Ze enkrat še ni nikake nevarnosti za .večje povodnji. za lažje zastrupljenje. Ti so lahko ostali kar v domači oskrbi. Izprali so jim želodce in so sedaj izven nevarnosti. V bolnišnici pa so: 15 letna Vilma Kmetič, 37 letna delavka Elizabeta Kolar, njena 6 letna hčerka Marija Kolar, 16 letna Olga Esser, 27 letna Anglea Močnik, 16 letna Milena Kopula, 58 letna Roza Gobec in 27 letni delavec Rudolf Valek. Pri nekaterih zastrupljencih sc je stanje že danes dopoldne precej poravilo, dva nesrečnika pa sta še vedno v nezavesti in je njuno življenje v nevarnosti. Ta nesrečni dogodek je vzbudil pri sosedih veliko razburjenja in upravičenega strahu. Bran-i-bor organizira dne 9. popoldne in 10. novembra ves dan narodnoobrambna dneva v Ljubljani v korist bratom v tujini. Naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v teh dneh napravil svoje dolžnosti! Vsi žrtvujte pod geslom: -Slovencem v tujini!« — Bran-i-bor, Ljubljana. Napredovanja na meščanskih šolah Belgrad, 5. okt. m. Napredovali so ti-le meščan-sko-šolski učitelji: V 5. pol. skupino; Viktor Rode, Maribor; Marija Lorber, Maribor; Emilija Lorber, Maribor: Anton Gaspar, Rakek; Pavle Madeč, Ljubljana; Jakob Gospodarič, Jesenice; Albi naZavrl, Senovo; Neža Gradnik, Celje; Branko Kovač, Celje; Helena Potočnik, Ljubljana; Ivan Kramarič, Ljubljana; Jurija Fen, Krško; Rudolf Pečjak, Št. Vid; Marija Laharnar, Ljubljana; Iva Ukmar, Ljubljana; Ivanka Prosenc, Ljubljana; Cirila Zupanec, Ribnica; Ferda Hvatal, Ljubljana; Marija Medič, Ljubljana; Marija Komar, Ljubljana; Leopold Kem, Ljubljana; Marija Vidic, Ljubljana; Palmir aFajdiga, Ljubljana; Manja Kern, Celje. V 7. pol. skupino: Dora Novak, Ribnica; Ana Gabrieli, Tržič; Anka Ažman, Maribor; Ana Kotnik, Slovenjgradec; Bogomir Srebre, Brežice; Marija Matunovič, Rakek; Marija Gorišek, Slovenska Bistrica; Julijana Šušteršič, Ljutomer. Z odlokom prosvetnega ministrstva so bili prevedeni v 6. pol. skupino z dne 1. julija 1937 naslednji meščansko-šolski učitelji: Josip Lekše, Šoštanj; Pavle Šonc, Maribor; Marija Bacidel, Št. Vid; Izidor Tot, Virje; Rudolf Godin, Žalec; Veronika Polhar, Celje; Josipina Prekuh, Ljubljana; Felicita Labernik, Ljubljana; Marija Štraus, Šoštanj; Vida Rudolf, Ljubljana; Avgust Pe-triačič, Ljubljana; Rado Lukan, Ljubljana; Josip Štancer, Škofja Loka; Josip Rudež. Mai.jor; Marjeta Klopčič, Maribor, Ivan Kunc, Ljubljana. Preložitev klanca „Škradinka" Ljubljana, 5. oktobra. Banovinska cesta, ki vodi iz Laškega k Sv. Le* nartu, ima pred Sv, Lenartom zloglasen in izredno strm klanec »škradinko«, ki je za promet med občinami Sv. Lenart nad Laškim. Jurldošter, Planina. Sv. Jurij pri Celju in Marija Gradec precejšna prometna ovir?. Sv. Lenart sam leži 583 m.nad morjem, dočim leži Laško, le 240 ni nad morjem. Razumljivo je torej, da se mora vzpenjati cesta po precejšnjih klancih, ki se prično pod vasjo Stopče v občini Gradec. Nad vasjo se v smeri proti Sv. Lenartu strmina še poveča, poleg tega pa ovirajo preglednost ceste hudi ovinki. Zaradi tega je posebna strokovna komisija tehničnega oddelka banske uprave pregledala in obhodila klanec in za preložitev klanca v poštev prihajajočega zemljišča. Komisija je določila, da bi bila najjjrimernejša preložitev »Skradinskega« klanca z odcepom pri hiši vrh št. 4, pri Sv. Lenartu. Odtod naj bi v smeri proti Laškem šla nova cesta na levo ob pobočju s 7% padcem, tako da bi se zvezala zopet s staro cesto na sedlu. S tem hi bil odpravljen hud vzpon nad Škradinko. Škradinski klanec 6am pa naj bi se odj>ravil tako. da bi se na Sedlu od stare ceste odcepila nova smer na desno. Nova smer ceste bi tako obšla kopo, na kateri je nova hiša M. Zalarja, prešla v svojem nadaljevanju zopet staro cesto ter se nadaljevala po pobočjih levo od stare ceste. N? staro cesto pa bi se priključila pred vasjo Stopče. Vsa preložitev oeste bi obšla poldrug kilometer 6trmega klanca, ki ima ponekod vzpon do 30%. Nova 6iner bi bila mnogo bolj položna, a tudi nekoliko dalja. Ban gospod dr. Marko Natlačen ie predlog komisije za preložitev klanca potrdil ter določil, naj se opravijo za napravo načrtov potrebne meritve na zemljiščih ter izdelajo načrti za preložitev klanca. Celjske novice Celje, 4. oktobra. Smrtna nesreča pri delu. V četrtek, 30. septembra je padel v globino 12 m 27 letni delavec, Peternel France iz Dobrav, uslužbenec v tovarni Lignolit v Radečah. Pri nesrečnemu padcu si je zlomil desno roko in dobil težke notranje poškodbe. Pripeljali 60 ga takoj v celjsko bolnišnico. Včeraj ob pol 1 popoldne pa je podlegel poškodbam. Naj v miru počiva! Težje nesreče. V Ponikvi je padel iz vagona 24 letni železniški delavec in si pri padcu zlomil levo nogo v stopalu. — Gorišek Mihael, 24 letni delavec v Pečovniku, doma iz Bnstnega pri Laškem se je vozil s kolesom in trčil z nekim kolesarjem. Ko sta kolesi trčili, ga je z vso silo vrglo po tleh, da si je pri padcu zlomil desno nogo. S kolesa je padla 16 letna tovarniška delavka Tepež Milka in si zlomila levo roko v komolcu. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Voziček žične proge odnesel 6 letno deklico Trbovlje, 5. oktobra. Kakor zmerom, so se tudi v soboto igrali otroci trboveljskih rudarjev v bližini žične postaje, na tako imenovanem »Limbergu<. Med razigranimi otroki so je nahajala tudi 6 letna deklica Anica Fli6. Nič hudega sluteč, ee je dekletce splaailo skozi ograjo ter prilezlo do žične postaje. Na tem mestu se vozijo voaički tako nizko, da se je dekletce lahko prijelo za ročaj žičnega vozička. Komaj je Anica prijela za ročaj, se je voziček premaknil in deklico potegnil s seboj. Ko so otroci videli nesrečo, eto zakričali. Voziček pa je vlekel Anico vedno višje in višje. Starejši med otroki so ji klicali, naj se spusti z vozlička, vendar je bilo dekletce tako prestrašeno, da se tega m upalo storiti. Šele kakih 200 metrov vstran je dekletce zaradi onemoglosti spustilo ročaj in padlo 30 metrov globoko. Sreča v nesreči je bila, da si je Anica pri jiadcu zlomila le nogo in nekoliko potolkla po obrazu. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bol-Aiiiiico, Nolijinjiii poškodb menda nima. Kulturni koledar Andrej Komel 3. oktobra 1829 se je rodil vojaški pisatelj v Solkanu pri Gorici. — Po dveh letih učiteljišča je odšel k vojakom,'kjer je postal vzgojitelj sina barona Weigelsberga in učitelj v vojaškem vzgojevališču v Čedadu. Od tu je romal kot poročnik po raznih avstrijskih vojaških centrih. Ko je bil v Celovcu pri koroškem pešpolku, mu je prišla misel, da bi začel izdajati slovenske priročnike za vojaike. Dvojezično je izdal Poljna služba, raztreseno vojevanje, nova puška. — Garnizonska i etražna služba, Organizacija vojstva, Osnova vojstva, Vežbovmk itd. — Vse knjige je založil sam. — L. 1879 je bil nobiliziran. Mmrl je 1892. v Gradcu. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 5. oktobra: Placit. Sreda. 6. oktobra: Brunon. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartu6, Moste. TEI. 27-30 SLOGA Drama slovaSke lepotic« le prikazana v na]-lepšem glasbenem peveuem filma Maryša > nalbollSimi umetniki pra&kega narodnega gledališča Jlflna 8tepnlčko»a, Jaroslav Volta m Vladimir Borsk; TEI. 21*24 MATICA Premiera! Sijaj ln nlllne Pariza ▼ velefllmu genlfalnega retoserja Zločinec Iz Eden bora Harry Baur — Inklilnov UNION Ha)več|l zgodovinski film Marija Stuart r glavnin vlogah Katarina HepDurn m rredrltti Marcti Eden lsmed obiskovalcev tega filma, ki ga Do določil treb bo dobil modem damski klobuk po vzorca Marije Stuart, model Salona Truda. Klobuk )e razstavljen v Uniona. Danes ob 8 zvečer je otvoritev prvega večernega tečaja za mednarodni jezik esperanto, na Cankarjevem nabrežju štev. 7-1. Vsak 6odoben človek naj zna poleg materinščine še mednarodni jezik esperanto, najlažji in najpraktičnejši jezik na svetu, ki vam odpre vrata v svet. Učnina mesečno din 15, za dijake din 10. Vabi vas Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 7-1. Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 20 v društvenem domu — Karunova ulica 14, svoj redni sestanek. Predaval bo gospod dr. J. Pogačnik. Za članice je udeležba dolžnost; vljudno pa vabimo tudi druga dekleta, ki želijo stopiti v naše vrete. Odbor. Prvenstveni turnir šahovskega kluba »Lovšine, Ljuhljana. Gradišče 13, prične z žrebanjem v torek, dne 5. t. m. Takoj po žrebanju se igra I. kolo. Odbor. Karitativna pobožnost (tretja v tekočem letu) je danes ob 7 zvečer v Križankah. Cerkveni govor ima mestni katehet Janez Pintar- Po pridigi bodo litanije. V6i prijatelji karitativnega gibanja iskreno vabljeni! ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 5. oktobra: Zaprto. Sreda, 6. oktobra: »Beraška opera«. Red Sreda. Za red Sreda bodo igrali, 6. t. m. »Beraško opero«, katere avtorja sta Brecht in WeiU. Predstava ima v svojevrstni posrečeni inscenaciji inž. Stupice in posebno učinkovitih kreacijah sodelujočih, nenavaden uspeh. Občinstvo opozarjamo na slike sodelujočih, ki so razstavljene na Aleksandrovi cesti pri tvrdki Kette. Izdelal jih je g. R. Kos. »Tarelkinova smrt«, delo ruskega pisca Su-hovo-Kobylina predstavlja tip bridke življenjske farse Dejanje žigosa nevzdržni birokratizem 6tare Rusije, ter razkriva pisateljevo pesimistično gledanje na človeka kot individum in kolektiv. Po svojem dogajanju je dvignjeno dejanje nekoliko nad življenjsko resničnost kot to zahteva slog satirične faree, vendar pa vsebuje občečloveške resnice. Premiera bo predvidoma v četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 5. oktobra: »Vrag na vasi* — balet. Gostovanje Pie in Pino Mlakarja ter del zagrebškega baleta. — Izven. . Sreda, 6. oktobra: »Vrag na vasi« — balet. Gostovanje Pie in Pino Mlakarja ter del zagrebškega baleta. Izven. Zanimalo vas bo... ....da študirajo v dvorani 6ledeče novitete: Kadelburgova veseloigra »Sinkovi« ki je šla preko številnih nemških odrov, v glavni vlogi Sinka je žel pokojni komik Maks Palenberg največu uspeh, mladinska igra »Trije zlati lasje Deda Vseveda«, ki jo je po narodni pripovedki Karla J. Erbena napisala Ant. Kučerova Fischerova in Petrovičevo komedijo »Vozel«. ... da prevaja dirigent Štritof nanovo Čajkovskega operO »Evgenij Onjegin«. ki ga bomo čuli v posebno zanimivi zasedbi... da je naštudiral dr. Švara, ki je avtor, komponist in dirigent svoje nove opere »Kleopatra«, delo z ansamblom in solisti in da se bo vršila premiera te novitete v doglednem času... Mariborsko gledališče Torek, 5. oktobra: Zaprto radi koncerta Trbovelj-akih fiJavikov. Sreda, 6. oktobra ob 30: »Marija Stuart«. Premiera. Četrtek, 7. oktobra ob 20: »Revizor«. Red B. Petek, 8. oktobra: Zaprto. Tretja premiera v gledališču bo v sredo, 6. okt. Vprizori se v MalCevi režiji Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«. Naslovno vlogo igra Starčeva, kraljico Elizabeto Kraljeva, Mortimerja Verdonik, Bur-leighja Kovič Pavla, važne vloge pa igrajo še Sa-vinova, Grom, Gorinšek, Košič in drugi. Abonenti se še sprejemajo, ker je še veliko zanimanje za abonma. Priporoča pa se — v interesu samih abonentov — čim skorajšnji priglas. Pia in Pino Mlakar: ff Vrag na vasi ff f ■".J ■ ■ Danes in jutri se v pri zori Lhotkov balet »Vrag na vasi« v koreografiji Pie in Pina Mlakarja s sodelovanjem ljubljanskega in deloma zagrebškega baleta. Ker 6e bo izvajal ta balet samo trikrat (zadnja predstava bo 11. t. m.), opozar- jamo na ta plesni večer, ki bo dal priliko spoznati v Mlakarjevih dva najvidnejša reprezentanta naše plesne umetnosti. Pri predstavi sodeluje tudi del našega opernega zbora. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič. Razširjeni« bolnišnice v Konjicah - nujna Slov. Konjice, 4. oktobra. Našo bolnišnico, ki jo sedaj upravlja tukajšnji odbor Rdečega križa, je pred časom ustanovil baron Way, po rodu Madžar, čigar spominska plošča je vzidana v pročelju. Nabiral je prispevke po vsej tedanji avstroogrski monarhiji. Ob njeni ustanovitvi se je slovenjekonjiški okraj globoko oddahnil. Dobil je prepotrebno ustanovo, ki je postala središče njegovega zdravstvenega področja. Statistika kaže, koliko dobrot so bili tukaj deležni najbednejši ljudje-bolniki od njenega obstoja dalje. S tem, da je bolnišnica RK v Slov. Konjicah vedno zvesto služila svojemu namenu, je tudi precej razbremenjevala mariborsko in celjsko, ki imata itak vedno dovolj dela. Vsi, ki so se kdaj zatekli v njeno okrilje, bi drugače morali iti v eno izmed navedenih, kjer pa bi gotovo marsikoga odklonili zaradi pomanjkanja prostora. Čeprav naša bolnišnica sprejme precej bolnikov, vendar moramo zapisati nekaj precejšnjih nedostatkov, katere bo treba odstraniti, da bo prav vsak bolnik šel vanjo s trdnim upanjem na ozdravljenje; Bolnišnica namreč dandanes ne zadošča vet potrebam. Prva vrzel je zlasti premajhna, nezadostna izolirnica, katero bi že bilo treba davno razširiti. Saj dve stisnjeni sobi ne moreta dati varnega zavetja posebno, če bi se moralo tukaj nastaniti več bolnikov. Uprava često ne more postopati drugače, kot da jih odkloni, kar je povsem umevno. Ni drugega izhoda. Resnično bo treba kmalu novih prostorov, da se podobni primeri ne bodo več ponavljali. Z dopolnitvijo pa bi ustanova dobila dosti popolnejšo obliko. Druga skrb pa je ta, da dosedanje bolniške sobe dobe popolnejšo opremo. Vse je urejeno še po starem; bolnišnica nima zadostnih operacijskih prostorov in priprav za težje operacije. V lažjih primerih že še gre, v hujših pa je treba reševalnega avtomobila, da bolnika prepelje drugam, kar velikokrat pomeni poslabšanje kritičnega bolnikovega stanja. Operacijski prostori pa so prav za prav bistveni del, nekako središče vsake, bolnišnice. Naprošamo vse merodajne činitelje, da pomagajo doseči popolno preureditev bolnišnice. Potrebna je nujno izolirnica s pritiklinami, kirur-gični oddelek in modernizacija bolnišice. Maribor pripravlja zopet pomožne akcije Mariborski meščani! Z nastopom zime postane zopet pereče vprašanje preskrbe številnih brezposelnih in siromašnih prebivalcev našega mesta. Zato se ponovno obračam zlasti na imovitejše mariborske meščane « toplo prošnjo, da bi tudi letos čim izdatneje podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. V teni pogledu so potrebe velike, ker je treba poleg prehrane nuditi brezposelnim in siromašnim tudi kurivo ter najnujnejše oblačilo in obutev. Mestna občina bo poskrbela, da bodo za delo sposobni zaposleni pri javnih dolih, ostali pa se bodo oskrbovali predvsem z naturalnimi dajatvami in se bo z dobro evidenco in kontrolo preprečila vsaka zloraba podporne akcije. Darila v gotovini bo sprejemala mestna blagajna, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), darila v blagu pa mestni socialno-politični oddelek, Rotovški trg št 9 (tel. 27-54). Da se bodo zamogla zbrati do nastopa zime potrebna sredstva, prosim mariborske meščane, da eo že sedaj odzovejo moji prošnji. Dr. Juvan, s. r. predsednik mestne občine mariborske. Številne žrtve alkohola Kranj, 4. oktobra. Včerajšnja velika tombola je privabila v Kranj več kot 20 tisoč ljudi, največ iz Gorenjske in^Ljub-ljane, mnogo pa se jih je pripeljalo tudi iz btajer-ske in Koroške. Med tombolo samo ni prišlo do nesreč, kljub navalu, pač pa je bilo potem, ko so ee ljudje razhajali, več pretepov, ki jib je zakrivil pred vsem zopet nesrečni alkohol. Okrog 3 popoldne 6e je peljal na kolesu v Kranj Dušan Piš iz Ljubljane, Celovška cesta 115, ki jo pri Medvodah padel na cesto in dobil pretres možganov. Kljub temu se je še pripeljal v Kranj, kjer mu je med tombolo postalo slabo. Zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. V ranih jutranjih urah v noči od nedelje na ponedeljek so se na živinskem sejmišču v Kranju stepli fantje, ki so se vračali pijani iz goslilen. Spotoma so se namreč drug drugega zbadali zaradi nekih malenkosti, žalibog pa je že to zadostovalo, da je eden izmed njih potegnil za nož in zamahnil proti Antonu Grilcu, 25-letnem delavcu iz Javornika, ter mu prizadejal nevarno rano tik pod srcem. Hip nato se je nož spet zasvetil, kot žrtev je padel Kozina Ivan iz vasi Cirčiči, ker je dobil več vbodljajev v glavo, vendar pa ne smrtno nevarnih. Hrup je zbudil ljudi iz spanja- na kar je šel nekdo po stražnika in po zdravnika. Ker so bile Grilčeve rane smrtno nevarne, je zdravnik odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico, Kozino pa je poslal v domačo oskrbo. Kakor javljajo iz bolnišnice, se Grilc bori s smrtjo. Isti večer pa so neki fantje v Šenčurju počakali na skupino kolesarjev, ki so se vračali od tombolo v Kranju. Ko so kolesarji privozili do zasede, je nanje planilo več fantov ter je eden izmed njih z nožem zabodel Pančurja Ivana iz Ježice v trebuh in roko. Na kraj napada je bil poklican takoj reševalni avtomobjl, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico. Obsojeni ponarejevalci Maribor, 4. oktobra. Velik ponarejevalski procee, ki se je začel pred malim senatom mariborskega sodišča v soboto, se je zaključil danes ob 10.30 s proglasitvijo obsodbe. Za zaključek procesa je vladalo izredno zanimanje ter je bila velika razpravna dvorana nabito napolnjena. Sodba ee glasi: Franc Rupnik 6 let in 2 meseca robije, trajna izguba častnih pravic; Franc Majcen 1 leto in 8 mesecev rohije, 3 leta izgube častnih pravic; Vekoslav Postržin 1 leto in 8 mesecev robije, 3 leta izgube častnih pravic; Gašper Potočnik 1 leto in 3 mesece robije, 3 leta izgube častnih pravic; Mihael Medved 1 leto in 6 mesecev robije, 2 leti izgube častnih pravic; Franc Greif 9 mesecev sitrogega zapora; Mirko Kolman 6 mesecev strogega zapora, izguba častnih pravic za 2 leti, izguba državne službe; Ana Kolman 5 mesecev strogega zapora. 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 4 leta; Ivan Mlakar 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 2 leti; Ana Mlakar 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta; Antonija Postržin in Ana Vinter sta bili oproščeni. Rupnik, Postržin in Majcen so takoj prijavili priaiv proti odmeri kazni, vsi 06tali pa so si pridržali tridnevni rok za premislek. Šport po svetu Športni diktator v Rusiji. Sovjetska vlada je postavila Persona A. Čelikova za šefa vsega športnega življenja v Rusiji s pcsebno nalogo, da bo pobijal vse težnje v ruskem športu, ki vedno bolj kažejo, da tudi ruski šport prehaja v profesionalizem. Joe Louis ne bo več boksal. »Črni bomba rder« je izjavil, da po borbi z Nemcem Maksom Schme-lingom ne bo več oblekel boksarskih rokavic. Kot razlog navaja, da je dosegel to. kar je hotel, namreč svetovno prvenstvo, da si je s 6vojimi dosedanjimi borbami nabral že dovolj denarja, da bo lahko udobno živel do svoje sinti in »da sploh vse nima nobenega pravega smisla«. V Ameriki trdijo, da je na to črnčevo odločitev zlasti upli-vala njegova žena. Olimpijski zmagovalec EwTy je umrl. Ewry, olimpijski zmagovalec na igrah v Parizu leta 1^00, v St. Louisu leta 1004, in v Londonu leta 1908 v vseh skokih iz mesta, ki 60 bila še tedaj na programu olimpijskih iger, je v Ameriki umrl. Ewry ima še danes svetovni rekord v 6koku v daljavo z mesta z rezultatom 3.47 m, ki ga je postavil leta 1904 v St. Louisu. V 6voji mladosti je bil Ewry slaboten in je začel gojiti šport po nasvetu zdravnikov. Umrl je 6tar 62 let. Nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m je postavila mlada nizozemska plavalka Walberg z rezultatom 2:56.9. Prejšnji rekord je bil tudi njen s časom 2:59.2. K temu rekordu pripominjamo, da je mednarodna plavalna zveza sprejela pismen predlog, v katerem se predlaga naj TINa (mednarodna ]>laval-na zveza) črta iz programa bodočih olimpiiskih iger prsno plavanje, češ da je z novim metuljčkovim stilom, ki ni priznan v vseh državah nastalo veliko nesoglasje. Proti temu predlogu pa 60 najmočnejše države, to so Združene države, Japonska in Nemčija in potem takem verjetno ne bo sprejet. Naročajte Slovenski dom! Od tu in tam Vnema, s katero so vse opozicionalne stranke, ki sestavljajo združeno opozicijo, hitele ustvarjati trdne temelje sporazuma z dr. Mačkom, se je včeraj polegla. Pripombe, ki jih je bil v Zagrebu stavil k osnutku sporazuma dr. Vldako Maček, niso samo formalne narave ali pa stvar stilistike, temveč deljeno mnenje b. HS5 v bistvenih točkah. Ko so 6e Boka Viajič, Milan Gavrilovič in Laziča Markovič _ vrnili v Belgrad v 6oboto zjutraj, so napovedali, da bodo s svojimi šefi uredili vsa nerešena vprašanja že v nekaj dneh, nakar bodo koncem tega tedna ali pa v začetku prihodnjega že spet odpotovali v Zagreb. Iz Belgrada pa javljajo, da med šefi opozicije še ni bilo nobenega sestanka, ker čakajo na Mišo Trifunoviča, ki je šel v Knjaževac obvestit in vprašat za mnenje starega Aco Stanojeviča. Pač pa so 6e v stanovanju Ljube Davidoviča zbrali prvaki demokratske stranke. Za danes popoldne pa napovedujejo sestanek šefov, ker 6e bo danes vrnil iz Knjaževca Miša Trifunovič. Predsedniki kmetijskih zbornic so se včeraj zbrali v kabinetu poljedelskega ministra Svetozarja Stankoviča. Razgovarjali 60 se z ministrom o na-cemih zbomiših pravil, po katerih bodo kmetijske zbornice poslovale. Ti statuti bodo morali biti v skladu z uredbo o kmetijskih zbornicah, nakar bodo zbornice izvolile 6talne odbore ter tako začele z rednim delom. . V Zagrebu so že nekaj dui mudi ugledni kitajski zdravnik in ravnatelj zdravstvene šole v Nankingu dr. W. Chang. Kitajec si ogleduje lii-gijenske zavode in vse zdravstvene naprave, kar j im imamo v naši državi. Ko so ga v Zagrebu vprašali, kaj misli o kitajsko japonski vojni, ja povedal tole: Mogoče je, da bodo Japonci Kitajce jiremagali z orožjem, vendar pa Kitajske ne bodo mogli zasesti. Dežela je prevelika za japonski imperializem. zraven pa se je med Kitajci zlasti pa še med nadebudno mladino razširilo neverjetno sovraštvo do Japoncev. Dr. Chang je dejal, da ima doma piet majhnih otrok, pa so že vsi strupeni sovražniki Japoncev. Kitajce ne tolaži 6amo junaštvo njihovih vojakov, ki vzdržujejo bojno črta proti sovražniku, ki je najmodernejše opremljen, temveč tudi slutnja, da Japonci dolge vojne zaradi slabih financ ne bodo mogli vzdržati. Dekle je ustrelil zaradi ljubosumnosti 21-Iefni Josip Oturija iz Sv. Helene pri Sv. Ivanu Zelini. Pri nekem kmetu 6e je zbralo pri ličkanju koruze večje število sosedov, med kaetrimi je bilo nekaj deklet in fantov. Prišla sta tudi Ivka Katanec in Josip Oturija. ki so zanj pripovedovaili, da je pre-i ko ušes zaljubljen v Ivko. Dekle menda ni preveS gorelo za fanta ter je ves ča6 šalilo z drugimi fanti več kakof z njim. Fante je najprej Ivko pokaral, ker pa ni vse skupaj nič zaleglo, je potegnil samokres in ustrelil dekle v čelo. Hip nato je smuknil iz hiše in pobegnil. Dekle je obležalo na mestu mrtvo. Za Putnikov 5-dnemi izlet r Rim in Firenzn se sprejemajo prijave do 4. t. m. Cena 950 din. Temu izletu se lahko pridružijo tudi izletniki, ki želo ostati v Trstu ali pa Gorici, t. j. od 9. do 14. oktobra. Ostale informacije pri »Putniku« in v izletni pisarni Okorn v hotelu »Slone Z avtobusom ▼ Trst, dne 10. okt, 24. in 25. okt. in od 30. okt. do 1. nov. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana) hotel Slon, telefon štev. 26-45. Vhod iz Prešernove nlice. Center esperantskega gibanja za Slovenijo je Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1. Tu se prijavite za tečaje, tu dobite praktično učno knjigo in vaa pojasnila. , Toma- žem štefancein, dokler se nista zaradi "prav brezpomembne malenkosti sporekla. Drug drugemu nista prizanašala z besedami, še manj pa s pestmi, 6 katerimi 6ta se mikastila. Med pretepom je p* Sekirnik potegnil nož in prijatelja zaklal do smrti, 11 litrov mošta je spil in nmrl zaradi zastrup-ljenja z alkoholom 36-letni delavec Ivan Novak v Zagrebu. S svojo ženo in prijateljem je krepko srkal mošt, dokler ni natakarica naštela kar 11 litrov. Zvečer je še 6am odšel domov; ko se je pa žena proti jutju prebudila, je našla moža nepremičnega v postelji. Hitro je poklicala sosede na pomoč, toda smrt je nastopila v nekaj urah. Mož je umrl zaradi zastrupi jen ja z alkoholom. Včeraj je začela poslovali zračna zveza med Italijo, Jugoslavijo in Romunijo. Na progi 60 začela obratovati romunska letala, * Zagrebški nadškof dr. Bauer je pred nekaj dnevi težko obolel, da so 6e začeli bati za njegovo življenje. Včeraj pa je bilo službeno obvestilo, da se je nadškofu dr. Bauerju temperatura znižala ter je bolnik začel spet brati časopise. Zasebna trgovinska akademija se bo odprla v, Osjeku. V začetku šolskega leta se je prijavilo V akademijo toliko dijakov, da je imelo šolsko vodstvo mnogo dela pri izberi kandidatov. Trgovska zbornica pa je poslala trgovinskemu ministra spomenico, v kateri se je zavzela za otvoritev dovolitev zasebne trgovske akademije, v katero bi stopili dijaki, ki so bili ob vpisu v državno akademijo odklonjeni. Ministrstvo je prošnji ugodilo. Tako so v Osjeku odprli že drugo zasebno trgovsko kademijo (prvo so nedavno v Zagrebu). Sladkovodni ribiči so zborovali te dni v Novem Sadu. Zborovalci so obravnavali novi ribiški zakon. Včeraj se je zborovanja udeležil tudi poljedelski minister Stankovič. Ribiči so se zedinili tudi na resolucijo, v kateri zahtevajo, da se takoj sestavi novi osnutek ribiškega zakona. V ta se-stavljalni odbor naj bi minister poklical tudi zastopnike sladkovodnih ribičev. Angleški vojni minister Dufl Cooper so ja včeraj popoldne z admiralsko jahto »Enchantressc pripeljal v Šibenik. Vojni minister se je v Benetkah ukrcal na jahto, od tam se je pa pripeljal naravnost v Šibenik. V spremstvu nekaterih častnikov si je ogledal slapove reke Krke, nakar jo spet odplul proti Aleksandriji. Vojni minister se nahaja na inšpekcijskem potovanju ter bo v teku naslednjih dni pregledal vsa sredozemska oporišča angleške mornarice. ■ Cena jajcem so se začele spet zviševati. Po hrvatskih krajih okrog Koprivnice, odkoder se izvaža največ jajc, se plačujejo jajca od 75 par do enega dinarja za kos. V okolici Avaničgrada pa so cene mnogo nižje. Debela jajca se plačujejo po 60 par za kos, drobnejša pa po 40 par. Japonski naskok na šangajskem bojišču. M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Angleški gostje so imeli še enkrat priliko prisostvovati plesu mladih lepotic, katerih je zdaj bilo okoli trideset. Trideset mladih teles je plesalo po ritmu strastnega na- peva, ki je plamenel kakor ogenj. Ples je drvel v vrtoglavem kolu, potem pa je melodija nanaglo prenehala in zaslišali so enolične, otožne zvoke piščali ter pritajeno spremljevanje bobnov. Nenadoma pa je godba čisto onemela in ples se je spremenil v živo sliko mirujočih teles. Prav tako nepričakovano naglo se je slika spet razbila in mlada, vitka telesa so spet izginila očaranim gledalcem izpred oči. Surat kan je s svojega vzvišenega sedeža gledal ples. Njegov obraz je bil miren kakor obrazi vseh dostojanstvenikov okoli njega in obrazi kopjenoscev za njim. Angleški častniki so bili še trudni od poti. Čeprav so uživali ob krasnem prizoru, so vendar bili srečni, ko je Surat na- zadnje vstal in s tem dal znamenje, da je slovesnosti konec. Spet je prišel k gostom, vsakemu podal roko in vsem žele) lahko noč. Na svidenje jutri, na lovu!« Dvorjani so vsakega gosta spremili do njegove sobe. Noč strahu in smrti Kljub trudnosti ni niti en sam Anglež mogel zaspati. Izkušeni Viekers jim je dejal, naj vsakdo ostane v svoji sobi in si prizadeva zaspati, ker bo zjutraj treba zgodaj vstati. Ob prvi zarji bodo trobentači zatrobili in maharadža ne čaka rad, pa čeprav bi šlo tudi za angleške goste. Mladi častniki so poslušali nasvet svojega starejšega tovariša. Baralay in Randall sta nazadnje zaspala, Pearson pa je še dolgo ostal buden. Skozi visoko, tako ozko, s čipkasto mrežo zavešeno okno je padala mesečina v sobo, ki je bila zdaj vsa posejana z njenimi sencami. Vse je bilo tiho, samo zdaj pa zdaj se mu je zazdelo, da sliši korakanje straže. Dve sliki sta neprenehoma vstajali pred njim. Prvo je bila kletka z ujedami, poleg kletke pa kan, ki se mu smehlja. Potem pa se je ta slika nenadoma razblinila najprej v rdečkasto, potem zelenkasto in nazadnje vijoličasto meglo... iz te megle pa je vstal obraz male plesalke, ki se je med plesom polahko z roko dotaknila njegove rame, ko se je v valovitem ritmu godbe polahko pomikala mimo njega. Pri tem ga je gledala s svojimi velikimi črnimi očmi, ki jih je meglilo neko hrepenenje. Častnik je v tem pogledu videl ponižno vabilo. Ti dve sliki sta se neprenehoma menjali. Kadar je zaprl oči in poskusil zaspati, so mu te prikazni spet vzrasle pred spominom, da se ni mogel pomiriti. Tisti indijski plesi, sijaj, razkošje na dvoru, tista mala plesalka, katere pogled je morda napak razumel, maharadža z zagonetnim nasmihanjem, občutje nevarnosti, ki je zaradi kanovega vedenja lebdela okoli njih vseh — vse to je učinkovalo na njegovo razpoloženje in domišljija mu je delala z mrzlično naglico. Hotel je do Vickersa v sosednjo sobo, tedaj pa se je sam začel sramovati svoje slabosti in razburjenja. Kaj pa naj Vickersu pove? Česa se prav za prav boji? Čemu bi ga sredi noči budil...? Oblečen je legel na počivalnik in čakal... Česa? Na koga? Ali bo tudi ponoči slišal krike onih ptičev, katerih slika se mu je tako globoko zarezala v spomin ...? Toda vse je bilo tiho in spokojno. »To so živci, vino, trudnost,« si je dejal Pearson. Toda zaspati ni mogel. Sključeno je ležal na počivalniku. Strmel je v vrata ves preplašen in pričakoval. Tedaj pa... videl je čisto jasno in razločno, kako so se vrata odprla neslišno, komaj zaznatno, polagoma, kakor da so pretežka za roko, ki jih je odrivala. Pearson je z drhtečo roko pogladil s čela potne srage. Bil je brez moči. Ni mogel ne misliti, ne se za kaj odločiti. Samokres je ležal na drugi strani sobe na mali okrogli mizi. Ali bi zavpil? Grlo mu je bilo suho in kakor da ga je neka nevidna roka davila in mu pritiskala ramena navzdol. Za nekaj časa so se mu zaprle oči in mislil je, da se bo onesvestil. »Kaj je to? Ali nisem častnik ...? Ne bojim se,,,!« S silo se je vzravnal in odprl oči. Pred seboj je zagledal tisto malo plesalko, ki je vrata spet zaprla in zdaj stala mirno na mestu, kakor da bi se bala, da ga ne bi prebudila. Pearson se je zravnal. Mala Indijka je stopila za korak naprej. Roke je držala na prsih in je bila še vedno nema. Poročnik jo je gledal začudeno, toda ni si upal vstati in stopiti proti njej, ker se je bal, da sanio sanja in da bo ta prikazen takoj zginila. Zdaj je jasno videl njen obraz, ki je bil v mesečini skoraj docela bel. Plesalka je z naglim korakom stopila bliže in sedla k njemu na počivalnik, »Kdo si?« Nič odgovora. Samo glavo je sklonila in mu jo položila na ramo. Pearson jo je prijel za roko in začutil, kako se je zdrznila-Potem je polagoma dvignila glavo in mu pogledala naravnost v oči. Smehljala se je v zadregi in srečno hkratu. Prijela je njegovo roko in preden ji je mogel preprečiti, mu jo je nekaj-krati poljubila. Pearson je potegnil roko nazaj. Zdaj se je čisto zavedel. Ni se več ničesar bal. Negotovost, ki ga je mučila in davila J vse dozdaj, je zginila na mah, čutil je resničnost, katero je zdaj doživljal. »SiuvousftJ dom« utoaiB »»a* delavnik <>t> n Mestoftna naročnina 12 Din. ca Inozemstvo 2S Din Uredništvo; Kopitarjeva a lica 8/IIL felefon ZW4 ta 29%. Uprata, kopitarjev« fc Telefon 29951 Za Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani: EL. Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. .Urednik: Jose Količek. Nemška, italijanska in madžarska vojaška godba nikdar zmanjkati dela, kakor bi tekal v brezkončnem krogu. ... ,. . Ko 60 prišli umetno privzgojeni japonski biseri prvič v Pariz, so se draguljarji neizmerno prestrašili Biseri so bili popolni. Ker se proizvajajo v ogromnih količinah. bi to pomenilo strašni padec cen pravih biserov. Zato so obsodili Japonce ponarejevanja biserov, začeli Mikimota sodnijsko preganjati in odvračati ljudi od njegovih proizvodov. Mikimoto pa je bil v telefonski zvezi 6 Parizom in 6e je 6am zagovarjal. »Pravite, da sem vam uničil cene pravih biserov? V resnici pa delani jaz za blagor človeške družbe. Zakaj bi 6i mogli privoščiti bisere samo milijonarji? Jaz bi jih rad dal ženskam vsega 6veta. vseh narodov in vseh družabnih položajev. Pravite, da je umetno gojenje biserov ponarejevanje! Potem je pa tudi kožuhovina srebrnih lisic, ki jih umetno gojite, ponarejevanje! Biseri, kakor kožuhovina, 60 naravni proizvod živali; če vi lahko gojite 6rebrne lisice, jaz tudi lahko gojim ostrige bisernice!« Mikimoto je zmagal. Mednarodni strokovnjaki so mu morali dati prav. Povpraševanje za njegovimi biseri je postalo tako veliko, da mu njegovih 14 nasadov ni moglo več dajati zadostne količine. Zato so vsako leto od junija do oktobra začeli loviti ličinke ostrig povsod, kjer 60 yedeli zanje, jih spravljali v ločena gojišča in pripravljali za operacijo. . Mikimoto je postal senator in elan vlade, vendar pa se je popolnoma umaknil iz javnega živlfenfa Sedaj živi na osamljenem otoku, kamor ima malokdo čast stopiti, narekuje svoji tajnici poslovna pisma in živi samo še za svoje poslovanje. Drži 6e starih japonskih navad, dasi je čisto modern mogočnik in preganja prosti čas s strastnim gojenjem cvetlic. Kot zvest prisiaš svojega verstva, ki uči, da 60 duše v vseh 6tvareh, je postavil krasen tempelj na čast duhu biserov. Vanj je zakopal deset milijonov biserov, da bi pomiril duše ostrig, katere je s svojim delom vznemiril. Na svetovnem trgu pa 60 sedaj njegovim biserom priznali petino vrednosti pravih biserov. V Parizu so ustanovili z najmodernejšimi aparati opremljen zavod, v katerem razni strokovnjaki preiskujejo razlike med pravimi in gojenimi biseri, dajejo potrdila pristnosti raznih bisernih ogrlic in lajšajo vest tistim bogatašem, ki 6e hočejo _ vsekakor ponašati 6amo z redkimi, pristnimi biseri, ki jih ne more nositi preprosta lepotica iz »nizkih, ljudskih slojev«. Pa naj še kdo reče, da niso ljudje otročji! Milijon za neumnost, 6amo da je edinstvena! Sodnik: »Zakaj 6te temu možu izbili štiri zobe?« Obtoženec: »Zato, ker jih več imel ni!« na velikem skupnem koncertu v Nemčiji. Kaj se vse zgodi v eni uri Ena sama ura človeškega življenja dostikrat prinese še dosti več dogodkov, kakor pa ima ta ura minut. Kaj se vse lahko zgodi v tem kratkem »hipu«, ki ga je človek časovno omejil s 60 minutami, kažejo n. pr. tile skrbno zbrani podatki: Eno samo uro se rodi na svetu 5440 otrok, umrje pa 4630 ljudi; poroči se jih 2400, 85 parov pa se loči. V eni uri obišče 6mrt 15 takšnih ljudi, ki jim vzame življenje nož ali krogla, to pa je mišljeno 6amo v civiliziranih državah. Zločinstva med divjimi narodi 60 nam v veliki meri še neznana in je tudi 6koraj nemogoče zbrati kaj zanesljivih podatkov. V eni uri predelajo na svetu 10.000 6totov bombaža in 3000 stotov volne v blago. Sladkorja pridelajo v tem času 99.600 ton, pojemo pa ga v istem kratkem času 98.000 ton. V zrak poženejo kadilci za 1.5 milijona dolarjev tobaka v borih 60 minut. V istem času popijemo 1.5 milijona litrov vina, približno toliko piva in najmanj 50 milijonov skodelic kave. Mesa pojemo v eni uri 3.6 milijonov ton, 30 milijonov ton kruha in 2.6 milijona jajc. Premoga izkopljejo ljudje v eni uri 122.000 ton. Vsako uro je pobitih 35.000 živali (mišljene 60 samo one, ki dajejo človeku mesno hrano). Iz zemlje spravijo v tem času 156 tisoč 420 6odov raznega zemeljskega olja. Tretjino od tega predelajo v bencin. V teku ene ure 700 novih avtomobilov. V eni uri je oddanih 114.000 telegramov. Trgovci jih za svoje poslovne 6tvari ne oddajo niti polovico in tako precej prevladujejo zasebna obvestila. Istočasno oddajo na poštah 1 milijardo 142 milijonov pisem in dopisnic. Ena sama ura zahteva 25 milijonov dolarjev poštnih pristojbin. Radio Drug) programi Torek. 5. oktobra; 11 'Šolska ura: Obramba in za Ščita našega živalstva (g. Bafael Bačar) — 12 Pisana šara (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13 15 Koncert Bad. ork. — 14 Vreme, borza — 18 Mozaik (plošče) — 18.40 Davčne oprostitve in olajšave (g. dr. Vladimir Murko) —.29 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Naci ura: Balkanski sporazum (dr.- Milorad Eadovanovič) — 19.59 Zabavni zvočni tednik — 20 Akademski pevski kvintet — 30.45 Koncert Bad. ork. — 22 Cas, vrome, poročila, spored — 22.15 Koncert tamburaškega seksteta. Programi Radio Uubljana Torek, S. oktobra: Belgrad: 18.50 Poljudni zvoki; 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20.00 Operni prenos — Dunaj: 19.40 Filmska glasba; 21.10 Igra; 22.30 Dunajski zvoki — Budapešta: 19.30 Igra; 20.50 Orkestralni koncert; 22.30 Plošče — Trst-ililan: 20.40 Pestra glasba; 21.00 Simfonični koncert — Rim-Bari: 20.40 Pestra glasba; 21.00 Borneo in Julija, opera — Praga: 19.15 Operne slike; 20.05 Poljudni koncert iz Brna; 22.55 Varšava; ?2.15 Plošče — Varšava: 19.30 Kitare; 20.00 Simfonični koncert; 22.10 Plesna glasba »Kralj biserov" Kako pridelujejo bisere Med najbogatejšimi Japonci je danes Kokiči Mikimoto, ki je dal svetu novo industrijo, umetno gojenje bisernih školjk in biserov ter postal narodni junak, o katerem med ljudstvom krožijo razne legende, ki jih starši pripovedujejo otrokom, po šolah pa 6e že uče zgodovino njegovega življenja. Rojen je bil leta 1852, ko je bila Japonska še popolnoma zaprta dežela. Nobenemu tujcu ni bil dovoljen vstop na njena tla in Japonci niso 6tneli vedeti za zunanji svet. Mladi 'Kokiči je bil sin trgovca z rezanci in moral že od zgodnje mladosti pomagati v očetovi trgovini, v prostem času pa se je sam učil pisati, brati in računati. Bil je s 14 leti samostojen trgovec z zelenjavo in je s svojim zaslužkom r>od-piral 11 člansko družino 6vojih 6taršev. Ko je bij star 18 let, je prvič videl tujce, ki 60 mu prinesli tudi prvo bogastvo, temelj njegovemu sedanjemu premoženju. Neke noči 6e je namreč prebudil in zagledal v mesečini sredi morja tuje bojno ladjo. Bila je prva angleška bojna ladja, ki je hotela pristati v Tobi. Takoj je vstal, prebudil vse. za katere je vedel, da imajo kokoši, pokupil od njih vsa jajca in se odpeljal z njimi v čolnu k tuji ladji. Angleščine sicer mi razumel, pač je znal tako zanimivo kazati vse, kar je hotel imeti in zvedeti, da 6e je novodošlecem na mah priljubil in preden se je mesto prebudilo, je naredil že sijajno kupčijo. Kapitan ladje je bil tako zadovoljen z njim, da ga je hotel obdržati na ladji. On pa je imel drugačne namene. Že od nekdaj je vedel, da 60 na japonski obali številna ležišča školjk bisernic da je vsa obala ob Tobi prevlečena z bi6erovino in da kitajski trgovci, ki hodijo po njo, delajo lepe dobičke. Zato je 6 6vojim prvim denarjem nakupil kolikor mogoče veliko množino biserovine in jo z lepim dobičkom prodal Kitajcem. L. 1890 je bila razstava japonske industrije na kateri je razstavljal tudi Kikimoto. Tedaj je videl majhno sliko Bude na neki črepinji, ki je bila lepo obrobljena z biserno prevlako. Neki profesor živalstva mu je razložil, da je črepinja prišla v lupino ostrige bisernice, ki je z izločanjem apnenca za svojo lupino, obrobila tudi črepinjo. Pravil mu je, da če bi v ostrigo položil droben okrogel kamenček, bi tudi ta dobil lepo biserno prevlako, vendar pa je kaj takega težko izvesti. Poskušali da so že v Evropi, pa niso dosegli nobenih posebnih uspehov. Umetno gojeni biseri niso lepo okrogli, njihov blesk ima umazano rumeno barvo in so le malo dražji kot navadne lupine školjk bisernic. Mikimoto pa je bil odločen za to, da pride stvari do dna, da si privzgoji lepe okrogle bisere, ki se bodo lahko merili s pravimi. Tri mesece je zbiral školike jih nabral več tieoč in v mnogih našel velike dragocene bisere. Nato pa jih je žive »odiral«, polagal vanje mala peščena zrnca, jih zopet zaprl in spustil na 6krivnem mestu nazaj v morje. Šele čez štiri leta jih je zopet poiskal, toda doživel je veliko razočaranje. Samo četrtina »cepljenih« ostrig mu je dala bisere, pa še ti so bili skrajno slabi. Druge tri četrtine pa so bile uničene. Zgubil je štiri leta in skoraj vse svoje imetje. Vendar se ni dal ugnati. Delal je še leta in leta, vsakih šest mesecev je jjotopil nove nasade, ki 60 se 6icer boljšali, biseri pa 60 po kakovosti še daleko zaostajali za pravimi. Njegovo ime je postalo že obče znano in prišli 60 mu vseučiliški profesorji naravoslovja iz Tokia na jx>moč. Leta 1905 ga je doletela najvišja čast, ki jo more navaden Japonec doživeti: za njegove poskuse se je zanimal 6am »potomec bogov«, japonski cesar, ga prišel obiskat in hvalit. Prvič je tedaj piosla! 6voje proizvode v Evropo, kjer so jih sicer precej občudovali in tudi kaj dobro plačali, vrednost pravih biserov pa ni mogel doseči. Čez 23 let zagrizenega dela pa je le dosegel željo svojega življenja. Njegova »trgatev« iz leta 1913 mu je prinesla lepe. popol-nom okrogle bisere, ki bi jih brez posebne stroge preiskave njihove se6tavine in smeri plasti ne mogel ločiti od pravih. Za 6voje pridelovanje je dobil pri cesarski oblasti patent. Pokupil je vsa japonska ležišča školjk, ustanovil delavnico za 2000 ljudi in se lotil pridelovanja biserov na debelo. Posebni strokovnjaki operirajo tri leta 6tare ličinke ostrig, ki jih goje v posebnih predelih morja, polagajo peščena zrnca v neki, žepu podoben organ- ga zašijejo v mesnati del školjke, kjer se izloča bisero-vina, vse skupaj lepo osnažijo in razkužijo, kot prt kaki pravi operaciji in jih v določenih predelih spuščajo v morje. Tam jih puste 6edem let, posebni delavci jih z nekimi pripravami odpraskajo od morskega dna, dekleta, ki 6e znajo izvrstno potapljati in plavati, pa jih nosijo na površje. Vsako leto toliko zopet »natrgajo«; kajti 6amo v začetku je bilo treba čakari 7 let 6 »trgatvijo«, potem so 6e pa začele vrstiti vsako leto, ker 60 jih vsako leto sadili (seveda vsako leto v drugem kraju); potem pa zopet od začetka tako, da ne more