DOMOLJUB. Stovonskomu ljudstvu v poduk in zabavo. Štev. 18. V Ljubljani, 16. septembra 1897. lietnlk X. Vseslovenski in istersko-hrvatski shod. Toliko slovenskih ia slovanskih odličnih mož, kot dno 14. t m. bela Ljubljana ie dolgo ni imeifc v svoji sredi. Dvorana »Narodnega doma" je bila ob 0. nri napolnjena do tadnjega kotička. Zbranih je bito gotovo nad 1000 iborovaicev. Vsem udeležencem sevala je radost is oči in nada, da nam dan vseslovenskega in istersko-hrvatskega shoda prinese podlago za boljšo bodočnost. S posebnim vesoljem smo opazili, da so bili slasti obmejni Slovenci zastopani v velikem in častnem številu. It Korotana jih je prispelo nad 100, med njimi častitljivi prošt tinjski Lovro Serajuik, vsi trije dež. poslanci, drž. posi. kanonik Ltmb. Eiuspieler in veliko število odličnih drugih, slasti kmetskih rodoljubov. Is zelenega Sta jerja so prihiteli skoro vsi deželhi in vsi državni poslanci in nebroj drugih narodnih zastopnikov posvetnega in duhovskega stanu. Primorce so zastopali njih deželni in državni poslanci, pl. Nabergoj in vsi vodje narodnega pokreta in gibanja nt Goriškem, v Trstu in Istriji. Ob četrt na deset pozdravi dr. Ivan Šuster-šič v navdušenih besedah vse mnogoštevilne vdeležence. Kot predsednika predlaga dr. Anton Gregorčiča, ki je bil izvoljen z vskUkem. Nate prevssnfe dr. €1 r egorčič, predsedstvo tet predlaga, fisslie predsednike defc glavarja kranjskega Oton* D etoto , l^uMjasakega fcupaea I*aiaa H i*tb«r j a, drž. poslanca in predsednika krščanske - sfovamSke zviw» A. Barv in«' k e g s, drž. peskttcM Šf. S t r a nskegn in hmatskugn pealnaes barotao' Ruksvrea, Mmfer ves shod burno pritrdi. Podpredsedniki so bili ktfetfottKiJ dr. J u r t«L*v kan. Lambt K i a>« pifcoHe r in pl. N a -b e r g o j; zapisnikarji pa dr. G r e g o r i n, dr. M e d-ved, dr. Rozina in dr. Z itn i k. Predsednik dr. Gregorčič potdritijk v zanosnih besedah Vse navzočhike, zlasti pa zastopnike drugih sio-vtnskih nsroaaostTj. Nato se oglasi za besedo fiel. glavar O. Deteta ter ptitfftno poidriti dinarji shod v imenu krdhjskih Slovencev kot sijSjtfo manifestacijir jugoslovanske stoge itt jedinostf. (Zftahni „ZiVio«-kttfW* 'H*v kratkih, a iskrenih ia zanosnih besedah sporoči ptodrar »d/ grobov slovanski)* apostolov ns Vabbradu ter ptosš oŠ obeh sveteet današnjemo shodu bolj »ga blagoslova^ Ko je še državni poslanec pl. Vukovid pozdravil shod v fcnemi narodne stranke v Dalmaciji, predlagal je pred- sednik shoda dr. Gregorčič sledečo udanostno izjavo, ki se je takoj odposlala: Ni. i. inkr. apostolskemu Veličanstvu 1 Dunaj. Na vseslovenskem in istersko - hrvatskem shodu v Ljubljani sbrani zaupniki slovenskega in hrvatskega na-roda polagajo pred stopnjiee najvišjega prestola izraze svoje neomahljive ndanosti in zvestobe do posvečene osebe Vašega veličanstva in prejasne vladajoče rodbine. Dr. Gregorčič, predsednik. Ko so utihnili naudušeni živio-klici na presvetlega cesarja, prešlo se je na dnevni red in predsednik podeli beeedo slovenskemu načelniku „zveze", dr. S u s t e r Ii i č u. V kratkih in točnih besedah raijasnuje dr. Susteršič se^ danji peKtični položaj in kaže na bodočnost, ki se sedaj še ne ds nikakor določiti. Toliko pač je gotovega, da se t Avstriji pripravlja prevrat v političnem življenju, da je nemlka obstrnkcija znak opravičene bojazni, da se prvenstvo nemštva bliža koncu. Vendar moramo biti pripravljeni, ako treba, morda še na večletno najostrejo in naj-odločnejo opozicijo. (Silno pritrjevanje, živio- in dobro-klici!) Mi hočemo videti dejanja, ne meneč se sa lepe besede in prazne obljube. (Dolgotrajno ploskanje.) Po dr. SusterSičevem političnem govoru, v katerem je označeno razmerje mej »zvezo' in ostalimi klubi desnice, sprejela se je jednoglasno predlagana resolucija, ki so v njej načrtani pogoji, pod katerimi bodo naSi poslanci pripravljeni, vlado podpirati. Zatem govorili so dr. Ferjsnčič o jezikovnem vprašanju, drž. posl. S p i n č i (i v burno priznanem govoru o isterskih, dr. Franko v srečno vbranih besedah o goriških, dež. posl. Grsfenauer humoristično navdahnjeno o koroških in dež. posl. dr. Dečko o štajerskih razmerah in težnjah. Omenjamo samo še, da so se vse predlagane resolucije jednoglasno qprejele. Kot zadnji govori še drž. posl. P o v š e o narodni avtonomiji in gospodarskem položaju našega in islersko-hrvatskega naroda. Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov iz raznih krajev Slovenstva in Slovanstva. Hesoluojje. Splošni politični položaj. 1. Vseslovenski in istersko • hrvatski shod sprejme združenje vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program .Slovanske krščansko • narodne zveze*. 2. Slovenskim in istersko-hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se isti pozivljejo naj v parlamentarni veČini vstrajajo, dokler bode odločno in neodvisno od trenotnih vladnih tendenc, dejansko izvrševala svoj program. Jeaikovno vprašanje. Vseslovenski in istersko-hrvataki shod zahteva, da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra leta 1867 "št. 142 drž. ak. zajamčena narodna in jezikovna jednakoprsvnost v iolij uradu in javnem življenja Isvrfi tudi glede sloven-skega in oziroma hrvatskega jesika na Kranjskem, St*. jerskem, Koroškem in Primorskem. Toraj se sabtevs, ds so pri vseh državnih uradih v eh deželah uradniki, ki Imajo občevati s slovenskim od-nosno hrvatskim narodom, vešči v govoru Ia pismu slo-venskega oziroma hrvatskega jezika in da se jezika ne-veščim že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem. Istersko in tržaške razmere Zbrani na vseslovenskem i istersko-brvatskem shoda pozivajo svoje poslance v državnem zboru, da skupaj a svojimi zavezniki zahtevajo s vso odločnostjo od e. kr. vlade, kot pogij m podpiranje isto: I. da se že dolgo trajajoči sistem v pokrajinah Trata okolico i Istri, kakor i v celem Primorju, idoči nartv- aost na zator slovenskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev ia Hrvatov, v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih i gospodarskih stvareh; ter v obče, ds preneha njih neznosno stanje in da se x njimi postopa po zakonih, kot ravnoprsvaimi državljani i ljudmi; II. posebej glede Trsta s okolico: 1. da se urede v mestu Trstu 1 okolici ljudske šole ako, da se slovenski otroci podučujejo v svojem materinem slovenskem jeziku; 2. da Be sa tržaško okolico — vseh Sest okrajev — ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo is prenešeni delokrog povse neodvisno od tržaškega magistrata, i odvisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu; 3. da se, oziroma na volitve v državni zbor, izloii okolica od mesta ter da okolica ssma svojega poslana voli. III. posebej glede ns pokrajino Istro: 1. da se, pod uplivom orgsnov c. kr. vlade i tudi novci hrvatskih vernikov, ne odgajajo duhovniki, skoro zključno sinovi talijsnskih voditeljev, v talijanskem jeziku duhu, ter ne nastavljajo med hrvatske vernike duhovniki talijanske narodnosti in čustva, nevešči hrvatskemu je-liku — kakor se to dogaja posebno v jednej diecezi ampak da so hrvatske vernike vzgajajoči duhovniki vešči hrvatskemu jeziku i zauzeti za blaginjo hrvatskega judstva; 2. da se ia 17.000 hrvatske odaosao slovenske dece, aeimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovenske ljudske iole i da se tudi obstoječe ljudske fiole preurede tako, ds bode vsa dees poučevana v svojem msterinem jeziku; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoja ljudskega šolstva, odpravi; 3. da se sa 140.000 Hrvatov ia 44.000 njim po'«1 orodnih Slovencev ustanovi v Pssinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom. Ostale resolucije priobči »Domoljub« prihodnji«. Razgled 00 svetu. JPOUHdni poMfaj. Pod predsedstvom vitem Ja-worskega seSli so m 1. t. m. voditelji desnici pripada« jočih strank. Krščansko slovansko svežo so zastopali Bai vvinski, Bulat, Ferjančič, Gregoreo in ŠusterSič. Sklicatelj je naznanil vladno izjavo, da hoče vlada nadalje opirati se le na večino. Zbrani poslanci so oziroma ne to izjavo soglasno sklenili: Zastopniki desnice jemljejo s zadoščenjem v vednost naznanilo viadino, strogo drse* se nadeU izraženih v adresnem načrtu in naglaSajoč z vsemi strankami večine. — Izvolili so pododsek, ki se je pogajal t vlado. Vsi govorniki so naglaSali, da pač hočejo vse stranke podpirati vlado, da pa si prldržč popolno neodvisnost od vlade. Nadalje so zastopniki po-sameznih strank označili svoje zahteve, tako dr. SusterSič gledč Slovencev in Hrvatov. Vse zahteve so vspre-jete kot zahteve skupne večine. Vspeh vseh obravnav je ta, da se večina nikakor ni vezala nasproti vladi, da vstraja pri svojih zahtevah, da pa na drugi strani gro Badeni težko vsprejme izražene zahteve, ker se težko loči od nekdaj toli mogočne levice. Grof Badeni je Cu pogoje, čara ima dovelj, da stvar premisli Dršavni »bor se vnovič enide dnč 23. septm Dolgo je odlaSal Badeni, predno je sklenil okleniti se desnice, da bode z njeno pomočjo vladal. No, bomo videli, mu je li vrjeti ali ne. Poskušal je tudi spraviti Čehe in Nemce med seboj, pa se mu ni posrečilo. Presvetli cesar bil je pred kratkem pri vojaških vajah na Moravskem. Ljudstvo ga je povsod burno pozdravljalo. Vojaške vaje vršile so se prav tako, kakor da bi bila v resnici vojska. — Cesar je. pri tej prilik obiskal tudi božjo pot Matere Božje na Hostinu. V •pomin tega dogodka vzidali so spominsko pioSčo v cerkvi. Velike vojaške vaje vrSe se sedaj tudi na Ogerskem. K tem je prišel nemški cesar. Italijanski kralj bil je navzoč pri vojaških vajah nemSke armade in se je pri tej priliki seSel z nemškim cesarjem. Razni listi vidijo v tem potrjenje trodržavne zveze. Med Grki in Turki mir Se zdaj ni sklenjen. Grki bodo morali pustiti, da jim bodo evropske vele-vlasti gledale na denarne dohodke. Kajti Grki so precej zagospodarili in če jim velevlasti ne bedo gledale na prste, Turki nikoli ne bodo dobili vojne odškodnine. Turek bi pa Se vedno rad več dobil in kaj od Grkov prisilil, zato pa se mu ne mudi hitro skleniti mir. Katoliški shod na Laškem. V jeseni 1.1874 bil je v Benetkah prvi katoliški shod na LaSkem in letos 30. avgusta bil je v Milanu 2e petnajsti. Shodi so tu precej drugačni, kakor v severnih državah; kajti tu imajo razmeroma prav veliko Škofov, tako, da se jih jednega samega takega shoda lahko prav veliko vdeleži. Letos je bil predsednik nadškof Ferrari, prisostvovali so Se Štirje drugi nadskofje in 28 Škofov. Dosedaj se je na teh shodih več govorov bralo, kakor prosto govorilo. Pri letošnjem shodu so Sli Se za korak dalje; sedaj velja predpis, da mora vsak, kdor hoče na shodu govoriti, svoj govor spisan oddati predsedniku v pregled. Komur so italijanske razmere znane, se temu ne bo čudil. Vde-ležencev na shodu je bilo do 3000. Dopisi. Iz krškega okraja, začetkom septembra. Tudi pri nas se je zasejalo seme soeijalne demokracije. Čuditi se moramo, da se je začela ta bolezen iiriti med naiim vernim in poštenim gorskim rodom. Naj povem, kako nastanejo socijalni demokrati. Nezadovoljne^ zapuščajo svoje rodne koče in domovja ter skuiajo v tujem svetu pridobiti d večjih zaslužkov z manjšim trudom. Seveda pre-mnogokrat se je mož gorostasno varal, in morda nasprotno našel. Videvši, da je treba povsod in vedno le delati ia zopet delati, ako hoče človek tavati še kaj dni po tem Širokem svetu, navdaja ga če večja nezadovoljnost, katera pa pri prvi nezgodi preide v obupnost V njegovem srcu se vzbuja zavist do bližnjega, ker vidi, da se morda istemu bolje godi; naposled pa dospč ta zavist v sovraštvo do vsaeega, ki ni njemu enak v premoženji in mišljenji. Na ta način napravijo ti nezadovoljneži svojo posebno stranko in svoja glasila in se popolnoma ločijo od poitenomislečih ljudij. Imenujejo se »soeijalne demokrate". Mnogo taeih soeijaldemokratov sem pri priložnosti vprašal, ali vedo pomen in smoter tega društva, nobeden mi ni znal jasno razkriti pomena. Iz tega spoznamo lahko, da obstoji ta stranka več ali manj iz takih bitij, ki sami za ei niso sposobni misliti, ne soditi, ter se puBte voditi od raznih hujskačev, ki žanjejo obilo plačilo za svoje govore in navduševanja, a tem siromakom, seveda obljnb ne morejo spolniti. Bodimo več nego prepričani, da se njihova vprašanja nikdar in nikjer ne rešijo; kajti to bi bil »narobe svet". Slovenski rod ai še tako duievno reven, in dal Bog, da ne bi nobenega sina našega naroda obhajale črne misli, izneveriti se Bogu in domovini. Dragi rojaki 1 Ostanimo pri domačem ognjišči; dela in živeža je še mnogo pri nas. Tako si bodeme ohranili nepopačena srca, ljubezen do Boga ia naroda. H. Dole pri Litiji, dne 9. septembra. Predragi .Domoljub" 1 Sprejmi par vrstic ia našega kraja v svoje prostore. Nimam Ti poročati posebnih novie ali zanimivosti, nego le omeniti mi je gospodarski in kmetijski položaj. Dolgo vže prebiram razne časopise in vseskozi najdem, kako po raznih krajih ljudstvo napreduje s tem, da si snuje razna gospodarska društva, v katerih se kmetje m skopaj shajajo in posvetujejo o raiuih rečeh. V naši občini pa še nimamo niti jednega dcultvn ne. Bes. naša občina prav sladko spi. - Žalostno I Čudno ni da gredo našim kmetom vedno posestva „rakom ivižgaf. In »ndar si tega aiame sami kriti, ker so letina takt, da ima kmet vedno jako velike atmške. Zbog tega ai moramo pa aaan pomagati ravno s tem, da si vatanovljame rasna društva, kakor .hranilniee 1» poaojUmea, Jw*8tt»n» fcočto ltd » katera nam pomagajo v umih odnošajih, da sa izognemo tujim prekapeem. Ti so v valifc Jljedo kautiji, F» koP»-vanji in prodajanji poljskih pridelkov, ter drazega blaga. Jako želim, da bi te iretic« na potiti* W»o kos Do-moljubovega papirja, temveč da bi padle v roke našim možem, ter da bi se takoj poprijeti resao dela, in bi tudi na Dolih vstanovili kako društvo. Kakor hitro se bode jelo kaj pripravljati. Vam Ukoj sporoči Vaš —s.— Svibno, dne 10. septembra. 2e v drugič moramo poročati cenj. čitateljem .Domoljuba*, da nas je opetno obiskala šiba Božja. V pretečenem tednu se je v drugič vsula toča ter pokončala še slednji grozdič. V obče je letina pri nas zelo slaba; ne vč se od kod bode ubogo ljudstvo dobilo potrebnih novcev za davke, ki se uprav idaj pobirajo. Vse nas tlači; — kruh prejemamo iz Radeč, in strmite — kg celo po 40 kr. (Pisee dokaže s pričami.) Za vse javne in cel6 zasebne naredbe se zanimajo za to postavljeni organi, a pri prodaji kruha se ni še Slišalo, da bi se bilo potrebno vkrenilo (vsaj pri nas ne I) t. j., da bi slavne oblastnije ukrenile potrebne korake, da bi Be kruh prodajal po primernih eenah, in sicer na tehtnico, kar je najpoštenejše. Bes je moki poskočila cena, vendar pa ne za 50 do 60%. V Radečah so ustanovili konaumno društvo, katero, kakor se čuje, dobro napreduje, a želeti bi bilo, da bi slavno vodstvo konsumne družbe tudi s krakom preskrbovalo svoje ude. Tako bi se enkrat za vselej nekaterim pekom pristrigle peruti, in ubogemu ljudstvu, ki je navezano po krajcarjih sproti kupovati kruh, zdatno pomoglo. Iz Ciriuiloe, 9. avgusta. Naši delavni poslanci prirejajo pa deželi shode, da ljudstvo gUsao zasliši, koliko ae sa ajegave žulje stori v detelamn ia državnem zbora. Državni sbor j« postal posebno v zadnjem zasedanju pradmet občne nejevolje in psa* je, da se nraaoine razmero ljudem ? najtiveji hrti naslikajo. V ta namen je napovedale katol. sloven. iaohraževalao društvo v Cir-knici daš 8. septembra ob 4 ari popoiadne na prostoru pred cerkvijo shod, na katerem naj bi poročala naša domača poslanca o delovanju daželaega in državnega ibora. A k« je imel vlak, a katerim se je pripeljal dr. Ignacij Žitnik poldrugo uro zanrade, se je shod pričal trie nekoliko pred peto uro. Zaradi tega »poznanja se je tanogo ljudstva rarflo, vendar jik je ostalo Se okoli 400 na shodu. Shod otvori preč. ga*, dekan framiiSek Kmstelj, in da besedo dežel, poslancu g. Pr. Modiou. Ta v strogo stvarnem ia bogatem poročilu omenja naj. prej vodovod, ki ga nameravajo zgraditi za Cisknico, Rakek in Unc, potem odpe|jave vode iz Jezera, za kar se vlada zelo zanima. Gleda pogozdovanja Krasa smo s'i«alf, da se je 2e blizu 20 milijonov drevescc nasadilo. N^to pojpsni pomen neposrednih tajnih volitev in prosi nnv*0če, naj v awi*h» aklepa katol. narodne stranke v deželnem sboru izreko o tem svoje mnenje. Predsednik da masnje aa glasovanje. Vri naMOčibcni ugavtrm po-slvnoa pooblasM, aej v njihovem imena glasuje za dir rektne tajne volitve s pristankom* naj ae vr*e v mnogih voUtaib okrajih, najbolje po oMinah. Gospod poslanse med gtesaimi živio-klioi konča svoj govor. Dvftaani po-alanec dr. Žitnik nate a vaeto pa desaačo besedo slika neplodno raagrajaitfe ia rogovi(jonje v dtfaeasm aboiu. Pravične jezikovne naredbe aa Ceeko ia Moravsko so povzročile take zvaao obatiukoijp, ki bi ji po slovensko rekli otrobe nagajanje. D«a meseoa ia štiri dni je zboroval državni sbor, pa razna pogodbe s Bolgarijo, Uje bila rešena v treh urah, ai ateril ničesar. Omenja kri* vidno pogodbo a Ogersko, katera je nafti polovici požrl« že toliko milijonov. Nato z ognjevitim besedami posivita, naj se kmetje združujejo v kmečkih zahrugah, da k>$* in a manjšimi stroški razprodajajo svoje pridelke ia sami določujejo oeno. Seveda, dokler država ne hoda podpirala zadrug, doUer zadruge ne bodo preskrboval* vojaštva a potrebščinami, bodo le bolj životarile. 8 tem m bo tudi zatrlo odMuštvo prekupčevanja Avstrija je poljedelska država, zato mora vlada kmetakemu stanu i \semi sredstvi odpomoči. Vpeljati ee mam tudi prisilna deželna zavarovalnica, da denar vstane v deželi, ne |M da odteka v že tako polne kapitalistične hanks- Oa j« za Ebenhocbov predlog aa poldaevaj pouk ia šestletno obvezno obiskovanje šole. Vojaštvo potre državi največ dohodkov. Uvede naj se dveletna rimbeu* doha in po letu naj ae pošljejo kmetski sinovi domov, dp pomagajo aa polju. Isto ljubezen in navdušenje sa kmet* kateri gori v njem sedaj, hoče ohraniti vedno. V6li ae kateri koli poslanec v državni sbor: a vsak tak zastopnik imej nekaj v glavi, dober jezik in neustrašeno zagovarjaj koripti svojih volilcev I Po jedno in pol ure trajajočem govoru so mu volilci izrekli zaupanje in ga burno pozdravljali. Nato predsednik s spomini na cesarja in pa-peta zaključi shod. Iz Tojririja 3. septembra. Ramo jedao leto j« minilo, ko smo pri nas ustanovili pooojilaice in kranilriov. Ker sem Umsko leto poročal o njeni ustanovitvi, asoram letos sporatiti o njenem vapehu. Ves promet anale do sedaj 54.093 gtd. 17'/. k»., okroglo 6* 000 gld. 89 vtaž« nikov je vložilo 18 923 gld. dff k». in 180 proriloam s« je posodilo 21400 gtd. 88 kr., ndigailose je 9484 gld. 70 kr. Nekq posojila smo vzeli pri »Ljudski posojil«** v Ljubljani. Akoravno je aala posejilmoa Mina Ljub-ljane, kamor hodijo ljudje po opravkih, vendar dobre napreduje ia ljudje imajo vedno ve*je lavprnje do nje* pridno denar vlagajo ia seveda ae tadl za posojila ogta No. Kake bi še 1« vspevale po mnog* tapoijab aa Kranjskem, ki so daleč od mesta, kjer je hrantfakia aH posojilaiea, ko H Mle več poguma »Domoljub« je * večkrat priporočal ustanovitev posojiMo, da bi ga H bolj ubogaM in poslušali. Truia je seveda pfeoif vriike pri tem, a korist v moralnem in gmotnem ozira j« večja in se bo pokamla najbolj po pretek« nebej let. - Psr nesreč ass je zadelo pred kratkim. Toča je zadela del ižanskega polja in precej Škodovala ajdi, in otroci so premočili ogenj, ki je vpepelil nesaj gospodarskih poslopij. — Omenil sem že lani, da je bila v prejšnjih časih v Tomišlju zelo sloveča ia obiskana Božja pot. Priča temu je najbolj velika cerkev, rotunda z drema zvonikoma ia kupolo, katere bi ne bili mogli sami domačini sezidati« ako bi ne bili k temu pripomogli s prispevki pobožni romarji in obiskovalci te cerkve. V nekem starem pismu is leta 1726 berem: Nova cerkev se je začela zidati leta 1720 in je bila dovršena I. 1724 ; cerkev, katera je zelo pripravna, vzbuditi v srcih istih, ki pribež6 k blateni Mariji Devici Tolažnici, pobožna čutila, katera je telo obiskovana od pobožnih obiskovalcev, ki so dosegli v njej že veliko milostij. Sezidala se je na mestu prejšnje staže cerkvice, ki je imela na steni letnico 1519, kar nam kaže veliko starost te Bofye poti. — Valvator pravi, da je bila stara cerkvica večkrat v veliki svetlobi v ponočuem času in da so se od tistega časa začeli veliki shodi v To-mjSlja Mar. Imena in Bo2. nedeljo. Iz ižanske župnije pride te nedelji še vedno veliko ljudij Marijo Tolažnico počastit, a iz drusih župnij, od koder so ljudje prihajali v procesijah in posamezno v obilnem Številu, so romarji zelo izostali. Glavni vzrok je bil ta, ker ni bilo več let tukaj stalno nameščenega duhovnika in ljudje niso mogli prejeti sv. zakramentov in zadostiti svojej dušni potrebi, kar je glavni namen Božjih potov. A v tem oiiru se bo od sedaj romarjem zopet lahko postreglo, ker tukaj zopet stalao biva duhovnik. Ravne na Goriikam, koncem avgusta.*) Ljubo dom A kdor ga ia>& I Kako so le besede resnične, ve ta, kateri jO imel dom, pa ga je po nesreči zgubil. Pravi domoljub jo ta, kateri zna ceniti višdnost ljubega doma. Svoj dom ceniti pa. saa gotovo ravei pogoralec. Vsako lato, vsak nese o, da, skoro vsaki dan nam prinašajo Oaaniki žalostne vesti, kako so vsled različnih nezgod *) Za zadajo Morilke preponi«. po naSi slovenski domovini jedni ali drugi nesrečniki zgubili svoj dom. To se zgodi pri požaru. Ta nesreča je zdaj zadela Sest posestnikov v Gornjfh Ravnali pri Cerknem na GoriSktm. Dn6 7. avgusta t. 1. pred poldnem je silni ogenj v kratkem času vničil sedem velikih his ia hlevov. Zgorelo je vse, kar je bito slamnatega In lesenega, obleka, jedila, živinska krma, kmetijski stroji, posoda, oro4je, bitne oprave, knjige, tudi nekaj denarja, vse sadno drevje okoli his. Tudi nekaj živine je v ognji poginilo. Kako je ljubo doma, se je videlo ob času naj-hujSepa ognja. Vsa živina je silila nazaj v hleve vkljub strašnemu požaru. Otrcci, žen6, starci, vse je vpilo vzdi-govaje roke proti nebu, ko so videli, da so brez domače strehe. Požrešni ogenj tudi hisi božji ni prizanesel, oropal jo je njenega kinča, zvonika, zvonovi so padi na zvonikov obok. Tudi svetiSče je bilo v nevarnosti. Cerkvena streha je že s plamenom gorela; ravno v zadnjem času je prav Bog poslal ljudi iz Cerknega, Zakriža, Reke, da so nam reSili zadnje naSe pribežališče, cerk.ev, kjer moramo Bogu svojo žalost potožiti in v naSi ob-upnosti iz vere tolažbe zajemati. SestinBtiridesei ljudij je brez strehe, deloma brez jedi m dostojne obleke. Živina se je morala potakniti po drugih hlevih. Veliko Škodo je napravil požar, Škodo, katere popraviti ne moremo sami. Le od usmiljenih ljudi je odvisno, ali bomo Se imeli svoj dom, ali ne, ker že tako močno zadolženi aimamo moči, da bi si popraviii ožgane hiSe in staje. Predragi bralci »Domoljuba«, pomagajte nam z milodari, da bomo mogli zopet reči: Ljubo doma, kdor ga ima I Vsem usmiljenim in radodarnim darovalcem pa naj pre-dobrotljivi Bop njih dom in stanovitejsi in prijaznejši ohrani v plačilo tega, da bi pogorelcem. pripomogli do varnega zavetja domače strehe). Neki sleparji baje pro-sijačijo okoli, čeS, da so pogoreloi is Ravne. Pravico v ta namen prositi imajo samo tisti, kateri imajo od gosposke pisano dovoljenje. Ravnskl pogorelci. L i s t e k. Iz Brazilije. Meseca julija. Prvo pismo. Dragi Domoljub I Nekdaj ja pisal Gore^ski Ambrož v »Domoljuba« o mznib stvareh pri kmetijstvu. Te vrstice brali so ljudje prav radi. Upam, da bodo dragi bralci tudi to meja vraUcot katero soas napisal is ljubezni do svojih soro« jakev, bivajoč v daljni Braa*j», radi brali. Tudi tu rad beran »Dosaoljufea« in ga nisem pozabit. Zato si vzamem čas, da natanko popitem braetfjako kmetijstvo in prosim »-Domoljuba«, da te moje vrstice stisne v kak kotiček. Pri nas v Braziliji ni tako kakor vam gospod Ger> golot v svojem časniku trobi in napeljuje ter zapeljuje ljudi. Rečem vam, gospod Gengolet dola sa svoj žep, ao pa vam dobro. Ko bi ta mož pokazal svojo glavo v Brasilgo, ne imel bi več toliko ljudij v hlevu zaprtih, lačnih in žejnih. Gospod Gergolflt vam pisari, kako je po ceni zemljišče, hiSa itd. Jaz vam bolj natanko razložim kakor gospod Gergotet, kar sicer meni nič no koristi, pač pa tistim, ki se pri vas na Kranjskem, zlasti na Notranjskem pogovarjajo: »Letos 2e slabo kaže, jo bo treba v jeseni pobrati v Brazilijo.« Tako mi zmiraj pišejo is Brazilije, kako je tam dobro, če nI drago dobrote, je vsaj to, da ne bodo več birlči vrat lomili okoli moje hiše, in da ne bodo vedno srečkati mojo hiSno Številko. Kakih pet tisoč jih bodem prihranil v petih leiih in potem se podam nazaj v svoj ro.itveni kraj.« Toda, dragi moj, če to misliš ali govorlfl, motiš se zelo, ker tukaj v Braziliji ne gre tako gladko kakor doma račun. Kadar kdo som pride, v4 Se4e, koliko je treba delati za pOt tisoč goldinarjev; Zato vam tukaj natanko popišem, kakšno je delo v BrasiUji in kakšno veljavo da ima. Seveda, tisi i, ki računa priti v Brazilijo in ki mene pozna, bode gotovo rekel: kaj ta vč, saj Se delati ne sna. Toda, dragi moj, motiš se, v Braziliji mora vsakdo delati, če hoče živeti, in bodisi Se večji gospod, ako ne zna dobro portugalskega jezika. Dobro poznam pisarja, ki je bil v Ljubljani v odvetniški pisarni, a tukaj je moral kavo pleti, ako je hotel jesti ris in fižol. Toraj sem moral tudi jaz delati, ako sem hotel soince gledati, in zato vam lahko popišem brazilske dobrote. Brazilija je zares rodovitna dežela. Devet mescev zemlja rodi, a tri počiva. Julija mosca krog sv. Jakoba je tukaj največji mraz, ko je pri vas najveja vročina. Ni tolikšnega mraza, da bi se delal led ali sneg, vendar tisti, ki so dalj časa tukq, in pa domači mraz tako občutijo, in jih tako zebe, da Se male reči delati ne morejo. Pade nekoliko slane, mod dežjem pa sodra in toča. Nekatero leto, ta mesec julij, veliko škode naredi pri kavi, ker jo veliko konte vzame od zime. No, kaj zima, poglejmo vročino, ki ni prav posebno huda, vendar je o Božiču taks, da v vsaki senci perotnina in živina Široko zijajo. — Večji del hodijo ljudje tukaj boai, razun trgovcev v mestih. Kar jih je pa zunaj mesta, so vsi jednako opravljeni, hlače zavihane do kolen, rokave do komolcev in hajdi z matiko na rami v kavine' nasade, ker se že dan dela. Gotovo bi marsikdo rad vedel, kako se prideluje kava. Dela se to takole: N^jprvo je treba kavino zrnje vsaditi v jeden čevelj globoko jamo, toda le plitvo se mora saditi. Založi se potem s suhimi drvmi, ki se vzamejo Se le tedaj stran, ko zraate kava dva čevlja visoko. Potem jo je pa treba opletl vsako leto petkrat, čo dežuje, do desetkrat. Kava je sajena vsaksebi tri metre in je sajena v kvadratih. Ko je drevo ali grm star Sest let,začne rodili, najbolj rodi, kadar je star deset let, ko je pa star trideset let, ga posekajo in drugega vsade. Kavin grm je podoben drenu, ima belo lubje in več razrastkov; visok je dva in pol sežnja in prav košat, cvete belo in sicer v mesecu oktobru. Zori prve dni maja. Zrnje je podobno vaSemu lumbarju, raste po celi vejiki, kakor češnje, tudi je cvetje čeSnje-vemu podobno in podolgasto; ravno tako je perje. Zdaj raste, kakšna je kava, zvedeli boste pa tudi, kako drsga je kava in koliko je ž njo dela, prodno jo v Evropi pijele. Vsak človek bo dejal, da je preveč po ceni. Pa o tem prihodnjič. Družba sv. Mohorja L 1897. 71.540 Slovencev se je letos zopet zbralo pod okriljem naše dičue Mohorjeve družbe! Zal pa, da je naše število letos nazadovalo za 3 6 8 7. Lani je bilo namreč število Mohorjanov doseglo doslej nedoseženo viso-čino 75.227 udov, predlanskem (1. 1895.) bilo jih je 72.097. Dasi je pa število Mohorjanov padlo, nas je vendar še častna, mnogoštevilna armada nad sedemdeset ti80čndovl S ponosom se oziramo na tako ogromno število Sloveneev, ki Bi hočejo z dobrim berilom bistriti um, blažiti srce, ki se hočejo ob lepih knjigah in zlatih naukih, katere ponujajo, navduševati in ogrevati aa vero, dom in eesarja! Udje se tako-le razde'6 po posameznih škofijah: 1. 1897: i. 1896: 1. Goriška . . 7.547 - 7.713 - torej manj 166 2. Krška . .5 509 — 5.813 — . . 304 3. Lavantinska 22.507 — 24,409 — „ n 1902 4. Ljubljanska 29.119 - 30.445 — „ " 1326 5. Trž. kopr. . 3.683 — 3.765 — „ „ 82 6. Sekovska . 479 — 486 — "„ " 7 7. Somboteljska 309 — 313 _ * 4 8. Zagrebška . 602 - 574 - " *eč 28 9.Senjska. . 174 - 197 - „ B1B, 23 10. Poreška. . 121- 111— „ / 10 11. Videmska . 199 — 209 — " i0 12. Bazni kraji 450 - 364 - "„ v"e5 86 13. Amerikanski 681 — 632__49 14. Afrika i. Azija 160 - 196 - " mini 36 Vkup : 71.540 - 75.227 - torej manj 3687 Najbolj nazadovala je, kakor kaže razgled, lavantinska ški lija, ki je bila lani napredovala za 433 udov. Ljubljanska škofija, ki pri družbi slej kakor prej nosi zastavo, je lani bila pridobila 1379 novih udov, a jih letos zopet zgubila 1826. — Primeroma jako nazadovali smo na Koroškem, kjer je bilo lani drožbi prirastlo 251 novih udov, a so letos zopet odskočili 304. To je veliko število in naša skrb mora tbKi, da v prihodnje zopet napredujemo ter isbrišemo le-ta madež I — V goriški nadškofiji, kjer smo lani napredovali sa 469 udov, smo letos padli za 166. Druge škofije kažejo bolj neznaten nazadek, napredovala pa je zagrebška nad-šhfija z 28 (lani z 31), razni kraji s 86 (lani s 55) in vrli slovenski Amerikanci z 49 (lani s 77) udi. Uzrokov, da je nazadovale število Mohorjanov v letošnjem letu, je več. Poglavitni uzrok je slabo gmotno stanje našega ljudstva po premnogih krajih, zlasti pa slabo gmotno stanje našega kmetskega stanu, katerega nazivljamo po praviei glavni steber našemu narodu, in izmed katerega se leto sa letom tudi zbira glavno krdelo aa veliko našo Mohorjevo armado. Slaba letina lanskega leta, ki se je preslabo obnesla malone po vsem Slovenskem, jo prizadjala našim kmetovalcem ogromno težkih skrbij, a je tudi naši družbi odnesla mnogo, mnogo udov I V vinskih krajih je izostal glavni pridelek, vino, da se je ljudstvo moralo boriti z veliko revščino. Drugod so razne nime pobrale kmetu poljske pridelke; mnogokje imajo še vedno nositi hude nasledke zadnjih potresov, — tako da se po vsem tem ne smemo čuditi, da se mnogokdo ni mogel več vpisati v družbo."- V mnogih župnijah je Število udov bilo že prej tako visoko, da se je le težko moglo vzdižati na svoji vi-sočini, in ni čuda, da je padlo. Maogo pa je Se vedno župnij, v katerih bi število udov lahko moglo Se zelo napredovati, da bi le bilo več zanimanja za dobro stvar. Upamo, da se take župnije vendar enkrat vzdramijo ter tekmujejo b svojimi sestrami I Ob jednem pa moremo biti posebej urerjeni, da družba še nikakor ni prekoračila svojega vrhunea, kakor se bodo morda veselili nasprotniki. Padlo je število udov, a to sme biti le za hip. Zastaviti moramo vse svoje sile, delati morajo na to v s i rodoljubi, da družba v prihodnje zopet napreduje, da je ne bo slovenske palače po naSih prvostolnicah, ne slovenskega doma po naših mestih in trgih, ne slovenske kmetske hiše in ne koče na zadnji naši planini brez M horjevih knjig. V to pomozi Bog, zato deluj slovenska požrtvovalnost in neutrudni, prezaslužni poverjeniki naše družbe! ->m kakih 20 m. so bili omamljeni. Raznoterosti. Ameriške novice. Dnč 21. sept. bo v Š\. Pavlu nadškof Ireland posvetil v Škofa naSega rojaka, preč. g. Jakoba Trobca. Slavnost bo nekda velikanska; navzočih bo sedem Škotov. — Mil. g. skof J. Vertin se je 11. avgusta vrnil v Marquette. B val je več tednov v Evropi. — V Miuesoti so na nekem kraju zasledili bogato zlato žilo. Nedavno so baje naSli več velikih kep zlata. Rudnik ima v lasti neki Luis A. HaH iz Novega Yorka, ki ga je pred kratkim kupil za 30 000 dolarjev. (Zmrznil v ognjn) Nekaj nezaslišanega, kaj ne da I Ia vendar se je to čudo dogodilo pred kratkim v New Yorku. Nastal je požar v neki pivovarni in ognjegasci so imeli opraviti tudi v kleti, kjer je stala priprava za umetno pripravljanje ledu. V aparatu je bilo mnogo kemične snovi, ki provzroča jako velik mraz, tako da nastane iz vode takoj led. Kar nastane razpok in ona tva-rina ae razlije po kleti, vsled česar je nastal tak mraz, da je jeden izmed ognjegaseov zmrznil, dva pa nevarno obolela. (Kako v Inigi dežja prosijo?) Iodjjaoi v suši takole prosijo svoje bogove dežja: V zemljo znbuejo viaok kol in čezenj potegnejo dolgo vrv tako, da se ta lahko doli in,gori premto. Na vsak konec te vrvi pri-vežejo po jednega Parija, katera se sama hočeta žrtvovati bogpvou t» občni blagor. T® dva potem toliko časa vlečejo dedi in gori, dokler ne umrjata od velikih muk. Ves nerad pa in popi med tem. časom glasno bogove dezjfl pr»sijp. Ko. prva dva Patua umrete, prideta na vrsto druga dva in to se potem toliko časa ponavlja dokler ne prične deževati. Ia ako prične deževati, imajo vsi dotične roveže sa svete može in jih visoko spo- Stujejo. (Grozna zamena) U Pariza se poroča: 17. avgusta umrl je mlad mož z imenom E imond Z ... V isti sobi kakor mrlič je ležal na drugi postelji njegov brat Karol, ki je bil mrtvouden. Oba brata sta imela stanovanje, katero je obstajalo iz dveh sob. Na d .ta smrti Ed-monda pride službenec mrliškega zavoda, da smeri dolžino mrliča za krsto, liti večer je prosila mati, gospa Z. svojega Soseda, da je prenesel mrtvoudaega Karola na posteljo mrličevo, čes, da bo mehkeje ležal, mrličs pa na drugo postelj. 18. dnč pride uslužbenec zavode za pokopavanje mrličov, da poloti mrtveca v krsto. Prosi gospo Z, naj stopi med tem, ko bo on spravil mrliča v kislo, v sosedno sobo, da se ne bo preveč vznemirjala. Uslužbenec stopi nato k postelji, kjer je po njegovem mnenja ležal mrlič, katerega je pxej£njj dan smeri!. Seveda ni vedel, da je gospa Z. zamenila mrliča s bratom. Začel je zavijati mrtvoudnega v mrliški prt. Nesrečnež je bil vkljub mrtvoudnosti pri polni zavesti Hotel se je premakniti, toda, nedopovedljivo grozni strah mu je onemogočil vsako gibanje. Kae se približa uslužbenec pri delu postelji, kjer je ležal pravi mrlič. — »Kai pa je to, tu imamo dva mrliča!« — vaklikne sosedu, ki mu je pomagal. - »Na ta je mrtvouden I« odgovori U — »Obraz je začel pa že trohnetir, — zavpije u*lu2bM>ec. Oha moža bila sta grozno prestralena. Hitro sta odvile mrliiki prt raz Karola in ta je latal e Široko odprtimi in štrlečimi očmi in se zaman trudil, da bi spravil kak 217 j i <• glas iz sebe. Seveda sta spoznala, da sta postelji zamenjani. Na njihov kilo pride gospa & in pade v nezavest, videč, kako grozna nesreča bi se kmalu zgodila. Kmalu se je uavedla in zdaj so nadaljevali svoje delo s pravim 11» _ mrličem. (Ženin): »Ti me tedaj ne maras v zakon. Jaz vem za nekega, ki bodo to zelo obžaloval.« — Ona: »Jaz že ne,« — On: »Ti morda ne, pač pt» tvoj bodoči mož.« — n i i .i.m . .........5 Narodno gospodarstvo. Tržne cene v Mariboru. Pšenica 8 gl. 40 do 80 kr., rž 6 gld. 60 kr. do 6 gld, ječmen 4 gld. 30 do 70 kr., oves 2 gld. 90 kr. do 3 gld. 20 kr., koruza 4 gld. 86 kr., do 6 gld. 15 kr., proso 4 gld. 50 do 90 kr., hajdina 5 gld. 16 do 66 kr., vse po hektolitra; kito govedine 48 do $8 kr., svinjetine 56 do 70, kr., povo-jene 75 do 85 kr.; puran 1 gld. 50 do 90 kr., gotika 1 gld. 15 do 50 kr., rac« 50 do 70 kr.; kilo jabolk 15 do 80 kr., kratek 12 do 18 kr.; 100 kdo sena 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 10 kr., slame lepe 2 gid. 40 do 60 kr., za krmo 1 gld. 50 do 70 kr., za ste|jo 1 gld. 30 do 50 kr.; 8 jajec 20 kr.; 100 vrat zelja 2 gld. 80 kr. do 8 gld. 80 kr.; kilo kislega zelja 12 kr., kilo kisle repe 12 kr. Kako »boljSati zemljišča? (Konec.) 8 tem smo dali duška studencem, da ne silijo na vrh in blatijo zemljo. Ako je kraj le nekoliko nagnjen, se to delo iabko izrrtt in ima trajen vspeb. seveda, na ravninah je to drugače. Da se pa kmet izogne vsled dela velikemu plačilu, svetujemo mu, naj ee sa taka ia enaka dela porabi čas po zimi, kadar ni veiiko snega, da se\; domačimi ljudmi to opravi. Povsod pa, kjer smo zemljo obdelali, ne pozabimo ji tudi na vrh oskrbeti gnoja ali redilnih snovij. V ta namen velja gnojiti z navadnim hlevnim gnojem, kompostom ali pa s pepelom. Kjer hočemo imeti travnik, obsejmo najprej z deteljo ali senenim drobirjem, da drn hitro zaraste. Zraven tudi ne pozabimo saditi sadno drevje, naj ni bo na vrtu, travniku ali paSniku. Seveda moramo poslednje izbirati take, katerim živina ne Škoduje, n. pr. oreh, kostanj itd. Kaj pa bo potem s pašniki, ako bomo vse v njive in travnike spremenili? bode me morda kdo vpraSal. Ne bomo spremenili vse v polje, marveč toliko, kolikor jih je o d v e č. Da je pašnikov pri nas vse preveč, kaže ravno omenjena gotčava, v kateri živina najde kaj malo pate. Kar jih je na roko, da veljajo za drugačno korist, naj se lepo predrogačijo, ostali naj se pa lepo o t r e-bij o goSčel V ta namen naj se poseka goSča in porabi za steljo, nato pa vsako leto kosi ondi gotča in praprot, kar se tudi porabi za stelja V nekaterih letih bode pušmk podoben travniku, tako se bode otrebia goščava in živina bode imela obflno dobre paSe. S taktnim ravnanjem pa ne bomo samo pospešili koristi in pridelke zem(jiSč, nego s tem bode rasla tudi njih vrednosti Vsaj nam Je znano, kadar se zemljišča cenijo, da ločijo ceno po pridelkih zemljišča, Tako na primer se ceni oral vrta od 400 do tisoč goldinarjev, med tem ko se računi oral pašnika časih komaj na deset goldinarjev ali le nitje. In vendar marsikje je kraj tako pripraven, da bi se s prav malimi stroški dalo veliko storiti. Pregledajte, dragi kmetje, svoja zemljišča in popravljajte, da se iz zapuščenega sveta s pridno roko spremeni kraj v lep in rodoviten. To bode prvič vam samim v korist in ponos, naslednikom vaSim v dobiček in domovini v kras. Saj poje že naš prvi pesnik: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava In pridnim nje lega tud' prava. iSfie te sreča, um ti je dan, NaSel jo bodeS, ak' nisi zaspan I Pohorski. Jeranova dijaška miza. Komaj smo srečno brez bankerota prebili zadnje Šolsko leto, napoveduje se nam že zopet novo. V mi-nolem šolskem letu je bilo v Jeranovi dijuSki mizi redno podpiranib 140 dijakov, gimnazijcev, učiteljskih pripravnikov, iz obrtna strokovne in in ljudskih Sol, od katerih jih je 120 dobro izvrfiilo Šolsko leto. Za celo leto je bilo trotkov 2940 gld. 40 kr., zares velika svota, ako pomislimo, da se je večinoma nabrala od milodarov, naklonjenih od požrtvovalnih prijateljev naSe revne šolske mladine. Hvala Bogu, da so za lansko leto vsi tro-Ski — blizo tri tisoč goldinarjev — plačani. Za novo šolsko leto nam je ostalo par etotakov, da bo mogoče odriniti prvi mesec, za naprej pa moramo zidati na pomoč božjo in podporo dobrotnikov Šolske mladine, kajti potrebovali bomo znatne pomoči. Za tekoče leto se je za podporo oglasilo 115 že doslej podpiranih dijakov; nemogoče je, jim prošnjo odbiti, ker so poSteni, marljivi in revni učenci. — Novih prosilcev se pa toliko oglaša, da oskrbniku Jeranove dijaflke mize res vroče prihaja ter da mora, če tudi s težkim srcem, marsikateremu pridnemu mladeniču odreči proSnjo za podporo. Prosim torej v ime Boga in v ime podpore zelo potrebnih učencev vse prijatelje šolske mladine, naj tudi to leto ne pozabijo na prepotrebni domači mi si-? j o n, na Jeranovo dijaško mizo, vsaj nebeSki Mladino-Ijub sam pravi, da Njega v&prejme, kdor vsprejme katerega malih v njegovem imenu. Darovi naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu. V Ljubljani, 1. septembra 1897. A. Kalan. Prihodnja itevllka .DOMOLJUBA" Izide da« 7. oktobra 1897 zvečer. Loterijske srečke. JhmaJ, 4. septembra: 8, 36, 39, 25, 66. Gradec, 4. septembra: 24, ,30, 76. 42, 83 line, 11. septembra: 18, 61, 7, 48, 19. Trst, U. septembra: 44, 10, 71, 88, 86. Ii, 218 Tržne cene v Ljubljani. 15. septembra. Pšenica m. st. Rež, » Ječmen, » Ore», > Ajda, Proao, » Koruza, ► Krompir, » Leča hktl. Grah, » Ftfol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, sveS » kr. 11 - 7 6C 6 20 6 20 8 20, 8 20 6 20 2 80 12 — • • 12 — 10 —T _ 94 _ 74 • • 68 Špeh, porojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . • Mleko, liter . • • Goveja maso kgr. Telečje » ► ' Svinjsko » » • Koštrunovo» » • Pišaaee..... Golob • . • • Seno, 100 kgr.. . Slama, > » • . Drva trda, 4 kub. mtr. > mehka . • • Jm _ 72, - 84 - 3 _ — M 56 _ 38 — bO —r 18, 1 70 1 60 6 60 4 50 I 100 de M u masao lahke pošteno zasluži sleherni ter pavsad brei »gube. ako boža prodajati pasta vas dapnitena srečke in državna pisma. Ponudb« na Ladavfka Oastarraiaher, Badapast VIII, Daatteksgassa 8. 459 10-5 V vaakeaa poitno-oddajnem okraji, r mkaj f»ri in po potrebi v vaakej oboini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot 104 10-4 zaupni mož, posredovalec i,. j u i . z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. o. O.", Gradec, post. resi podpisaae mesta« tape»»ti* naaaanja, da M bofe vrti 11 od konjski sejmi is sicer: D vsai Uvl poiMleljek vsakega mesca fako pad« na tak pendeljek praanik, vrii se sajm prihodnji pon-deljek), torej 18 sejmov; nadalje ojb vsakeai letaaa sejma, kakor 2) v tore^i)0 sv. iti)« i g) aprila v torek pred »v. Jurjem; 4) avgusta t torek po ev. Jerneji; B) oktobra v torek po sv. Lukežl; 6) (lecenibra ptvitotek v aOvetiiti. j>rvi konjski sejm je tU torej ^ ,t |gr dni 2. aVgnaia 1897 ~ k»t prvi pondeljak mesoa avgusta Prrejeno je za te sejme vsestranske pripravno io prostorno novo aajmli6a tik državne cest* ta Dotoiseikim pokep*liMem s posebnim dehedem in posebnim odhodom kakor tadi peskaievaliieem za konje na sejmišču samem. Mestno lupanatva ▼ Hovras mestu dne 10. julija 1897. Zupan: 202 s 2 Df. Schegula. ljudska posojilnica, registr. zadruga as neomejeno zavezo, v LJubljani, Oradifiče it L ---200 5 Stanje dne 31. avgusta 1897. (16mesečni obstanek.) Udov 362 z vplačanimi deleži ........gld. 2.621- Posojila ........ gld. 455.71193 Naloženo pri hranilnicah, bankah, poštni hranilnici ......~ in gotovine . . . . . gld. 96 32167 Raifajsnovim posojilnicam posodila gld. 186 246-28. Prometa t 8 mesecih, od 1. januvarija do 31. avgusta 1897, je 2.115,007 87. Hranilnih vlog 526.8*0'31 Vizltnioe ■i ■ . j . , > in koverte UtoL Mam litem u.ll 4.V i , »J JI učenca, u . . ' . .♦ ■ — ■ ■ . ---J n Trt iniei nanje oo xxjtto«* iarsksga obrt«. Več po dogo- vwrur — IffHaolj I^onAar, ključavničarski mojster v Lukovici na Kranjskem. 806 3-3 Pravo tirolsko sukno (loden) priznano najboljše tirolsko nevaljano enkno za zimska in letna oblačila, za moške in ženske vsakega stanu, le iz dobre volne napravljeno, vsega priporočevanja vredno po svoji trpežnosti in po nizki ceni, izdeluje iz razpošilja prva Gorajelntalska tovarna za sukno A. DraxeVd sinovi v Flirsch-u, Tirolsko D. 211 6-2 Škode S Klaaea pri Komendi, dni 80. avg. 1897. Dni 19. julija t leta sto mi pogorela gospodarska poslopja. ! je bilo 2000 gld. Poslopja sta bila zavarovan« pri c. kr. zavarovalni družbi Avstrijski Femks na Dunaju. a zavarovanje ni bilo več veljavno, ker nisem bil v pravem tasu plačal. Poakuail sem vendar svojo srečo ter naznauil generalnemu zastopu. Cenila se je Skoda ter izplačala v celem znesku 2000 gld. Za to velikodušno darilo ae slav. glavnemu aastopu v Ljubljani najtoplejše javno zahvalim. .. 213 1-1 Frane Pbgačar, poseatnik na Klanca pri Komendi. je najboljši in najčistejši primeseh 149 26-15 fiestite gospodinje! Zahtevajte in kupii|te to kavtf! Prodaja .e f rdefilli Ovitkih z belim trakom ali pa v ItatlJklL I EEkMESS«!«^ ip , , kolomeya «tr»ip», >Z»hu 401«) vselej Uroftno H0fb«lmy-j0T lip—M« % ettntpt Basi naj m 4iUU te, 1» Jo«M»Mj ObUitMM.taotokoUnM amtr«j|i vsaki «tekle*lei in. prosimo, no dajte m.HM| alti.s niUo 90JM>i Uiti s druilmi pr«»0MH«, kupili ksi* ponaredbe I i, 4 - VII/1, Kaiserstrasse n ^ Zaloga tudi skoro ▼ vssk lekarnak. t slovenskem jMHBl, *nti šolah od ptihod«j«ft M tet se dobiva , ag^Am »ali po 1.5^rM«Mi WW JVlpo nočen od zsTratvoUcov "m • . \ \ / Hlarijatuljsti jTBTitBD 0 M lodine.hapljioi ipovedaee t»ko^y*p>e;Al»rijacelj*e laloiidobi ( Plakati v vseh^ezkih n reklamo se Okrep&ljdfe, «tai*s,poi>*tjaJ»6, esv^žr^ v iiJMStHhiSM Mira bi« rno gsoadk, l*- Sreopo obrib, eis(ili • s najboljšo ii tprjreja»je ipost. i i ■ 11 »T 11 fMVpMUJSS, greaSeo najfinejšega „ . _____ oronje {srama) »n?1'- #oljiag» *kmm, »• aaperno n»a< larveš fr^etpo Sreopo ihsana sestava isredno dobrih iliM, «ajSesineta pripne«* s najbolišo (>dsts^,fMeOa, kateri krepke i idodeela tovrstno mčinkuje proti -oshtfjenj« želodca iin 5jMni)l rf>rg«o*. Bsipefočpn «d ^dcavniket, potrjen »o. nsltjisilitih .,. I«ahq»tali«~v$teWa»m» 30kr., 6st«*l. ^m 4 glAw — Dobiva i reeeb pia4Wolsip»h, tado pri J^^^i^MJUj^Ust* . jHravi ima varsUeno ipamko AbnUtao lOeUa. «tpra0e blaatBeno vkejiiena. Da pa se pri, kupovanji .obvaruje pona-»jaHwa,|di,^ttfcvaiij«n«9a.bUg», je .najpriporočljivejše obrniti« — naravnost do glavne za'oge o os MARKE Ukar« Triik5czy, Ljubljana, kranjski, tatera raepojltja r-llagom — najmanj Ia se pbjinstvo sewi»fli t pravim,^-----; steklenic z Obratno pošto po vseh del sveta 191 *-8 144 16 li l«kann »lohter-Jeve v Prn l&tes pgfeneso tomJ»«k> veeh laki doi zdrai no imacv —---. , ., . ter sprejo* % -previdnosti ie -v stoklsiilBsb nji viratveno marko .sidro" kot JtfUtae. , »▼a pri sistem leva v P*a*1. ______ karte in tovsfrni listi Kralj, belgijski poštni parpik Bed Star Llnle iz Antverpna lovi Jork in Koncesijonovano od visoke c. kr. Pojasnila daje radovoljno iHincastionoTana f^valnn fifsM-n« 194 12-6 iPlllf .. v Ljubljani, Marije Terezije cesta M. 4. popust. Prodajalo! Vse stroje za poljedelstvo! Vmlfi saliuM Trti«! orl "asciai tm » žito) v n»t»n^ni izvršitvi. Baštl-m trn aoinJaTO. — ikropilnloo proti ■a Mmn| lioliic; !«-ut V»rmo'eror. — Klatllnloo, —h«< U i&o, otMuUBlee (proAo) sa Tino ln aadjo ntiči.a «»( .te stiikalnice imajo ikoro ono tlači Ino moč, kater kulnvli^s« [r»doTedne] preie). — Blamoroznloe, Jutere m «0111,0. (m zelo uaernili oeo&k. — Bti- M mm 1» ilian. ter tm potrebne, vsakovrstne poljedelsko stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, II/, Praterstrasae 9. Pred ponarejanjem se Je posebao treba varovati! 182 10 Zastopniki se išče fo. 265 20-12 4 rl«*, » srekraik kolajn, S0 tastnHi ia prtmabiib diplom. Kwi/de «E korneuburiki redilni prašek. Žlvlaozdr. diet. sredstvo sa koaje, (?ovede ta ovco. Rabi se i« tekeai 49 let, po najveš hlevih, ake žival seč« Jesti, alabe prabavlja, vzkelj-Hnje aHaka in da da|« Ihriaa ve« ailaka. Cena: škatlj. 70 kr, pol škatlj. 85 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno inamko. Dobiva se v vieh lekarnah in drogverijah. Glavna zaloga: Franc It. Kwitda e. ia k. avstr. -ogerski in romunski 117 dvorni zalagatelj 8-7 okrožai lekarnar v Korneuborgu pri Danajn. M »1 I 00 FiscičF, ImI Knaisto. Poniino podpisani slavnemu občinstva uljudno na. znanja, da je . I. »•«•• MeuAni v mosta Kamnik, najprljetnojftom savetlita in kopallMo, prevzel zopet v lastno ret^o. Prlporoiujofi sa »lavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste t taborno vinsko kapljico, vaeloj avetUnU' pivom, s dobro, nknsno gotico in mrzlo kuhinjo.^ V hotelu se nahaja mnogo sob M pronodlMo, kakor tudi letu atanoranj*. 189 10-7 S spoštovanjem Frau Flsoher. V svrfco vanMati «b-činstva prod afčvrad-■imi poaaralaajl nosim »d sedaj aadalje te le »Maatvaaa rogi-strevane v ar siv so« Jediao pravi Balsam (Tinotura baUamica) le lokamo prt „an*«ljii varkn" in tova oovtitalh preparatov A. Thierry-ja v Pniriii pri Rogatee-81atlni. Prsskuiea le petrjoa od zdrav-stvaaih eklastov. Vajstarojo, najprlatnojo, najreelnejo ta najoonoje Sndako domaOo idravilt, sta« prsat i« plahi« bolesti krt v ietedea srebrno kapiuo, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adoir Thlorry. lokama prt „aafoMn va-rihu '. Vsak balzam, kt ne noti zgoraj stoječe reteno tt-tkaaa varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem ni« vrednejo ponaredbo. Pazt «a| sa tam) vedo* natančne aa zeleno varstveno znamko, kaker iflsrajl Peaarajaloa ia posnemovalca avejoga jodlne pravega balzama, kaker tudi prekapee nič vradalh ponarejenih, ebčlnstve »arajočlh dragih balzamov, zasleduje« aajstreije sedaijskim potom aa podlagi zakaoa a varstvenih znamkah. Kjer se no nahaja zalaga mojega mizama, aaj aa aarati dlrakiaa ia aaalavi: Ha ancolja varha lekarno A. ThlorryJa ▼ Fre-gradi pri Bogratoo-Slatlnl. 12 malih ah 6 dvojnih steklenic stene franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno ln Heroegovlno U »udih ali 4 dvojnih steklenic 4 krone 60 viaarjev. Manj kot 1« majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Baz-pošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju, Vast naj se vedno natančno na a*oraJ#no zeleno varstveno znamko, katere mora no-siti v znak priatnoatf vsaka otoklonion- Adelf Thlerrv, lekarmar 139 90—17 v Pregradi prt Bagatso-SlaMat. »96 80-1* 9r. tvaa taaažti Odievrai sndaik Hrm Rakova« TUka .Katoliška Tiskarna.«