v
Naš intervju: Eros Ramazzotti pred nocojšnjim ljubljanskim koncertom
/
12
Tanja Romano na SP v Nemčiji po kratkem programu šele na 2. mestu
/^23
Berlinski zid: 20 let po padcu je samo še za nostalgike
/^14
Primorski
Bo vrnil denar za ekspertizo?
Aleksander Koren
Vprašanje se glasi: bo odvetnik Sardos Albertini vrnil denar za ekspertizo »proti slovenskim vinje-tam«, ki mu jo je naročila tržaška Občina? Potem ko je komisar Evropske unije za transport Antonio Tajani napovedal umik postopka zoper Slovenijo, je namreč stvar dokončno »ad acta«. To je bila pravzaprav že letos poleti, ko je Slovenija privolila v spremembo prvotnih kategorij vinjet in uvedla tedensko, vendar se na lokalni ravni, še posebno v Trstu, marsikdo kljub temu ni mogel sprijazniti s tem, da je izgubil enega od tako privlačnih paradnih konj, s katerim še naprej prepričevati Tržačane o vedno preteči slovanski nevarnosti. Seveda, z vinje-tami ne morejo biti vsi zadovoljni (razen tistih, ki redno zahajajo v Slovenijo), vendar imajo zdaj tudi »pla-cet« Evropske unije in je zadeva končana.
Veliko smo v zadnjih letih brali in poslušali o sebični Sloveniji, celo o nelojalni konkurenci, kar vse naj bi zahtevalo takojšnje ukrepanje za zavarovanje obmejnega gospodarstva in prebivalcev. Problemi objektivno obstajajo, vendar je način reševanja, z zahtevo po protekcioni-stičnih ukrepih ali državnih podporah, preživet. Zgovoren je primer bencinskih črpalk. Veliko je bilo protestov, stavk in zahtev po administrativni prilagoditvi italijanskih cen slovenskim, niti enkrat pa nismo brali o tem, da bi bilo potrebno tudi pri nas prilagoditi zdaj »uradniški« urnik obratovanja črpalk potrebam uporabnikov, s čimer bi mimogrede morda tudi zaščitili ogrožena delovna mesta, ali v njihovih trgovinah razširiti ponudbo, kot to že leta velja, ne le za Slovenijo, temveč za celo Evropo. Na streznitev še čakamo.
vrh eu-rusija
EU opozorila na spoštovanje človekovih pravic
STOCKHOLM - EU je na včerajšnjem vrhunskem srečanju z Rusijo v Stockholmu opozorila na zaskrbljujoče stanje na področju človekovih pravic v Rusiji. Evropska in ruska stran sta sicer največ pozornosti namenili podnebnim spremembam in energetskim vprašanjem. Posebno pomemben premik je Rusija pokazala na področju podnebnih sprememb. Podpisanih je tudi bilo več sporazumov, tako da sta obe strani vrh naposled ocenili pozitivno.
Na 21. strani
dnevnik
ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 2009
Št. 274 (19.673) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
LJUBLJANA - Minister Žbogar o italijanskih prispevkih naši skupnosti
Slovenija pričakuje ukrepe za manjšino
Rim poslal v Ljubljano nove dokumente o uplinjevalniku
nogomet - Po zmagi proti Rusiji v dodatnih kvalifikacijah
Slovenija na SP
MARIBOR - Nogometna reprezentance Slovenije se je drugič po letu 2002 uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. Sinoči je v povratni tekmi dodatnih kvalifikacij z golom Koprčanka Zlatka Dediča v 44. minuti premagala Ru-
sijo, potem ko se je prva tekma v Moskvi končala z izidom 2:1 za Ruse. Odločilen je bil torej v bistvu gol Pečnika na prvi tekmi. Uvrstitev igralcev trenerja Keka na sklepno fazo SP, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki, je zaslužena. Rusija ni v Ma-
riboru upravičila vlogo favorita, izgubila je živce in tekmo končala v devetih, mala Slovenija pa je, kot na vseh zadnjih nastopih, pokazala zvrhano mero požrtvovalnosti in organiziranosti.
Na 22. strani
LJUBLJANA - Slovenska vlada pričakuje, da bo Italija izpolnila obljube o dodatnem financiranju slovenske manjšine. To je na včerajšnjem srečanju z novinarji poudaril slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je navezal na obljube italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija. Žbogar ni želel komentirati zapleta okrog odpovedanega skupnega srečanja zastopnikov Italije in Slovenije z obema manjšinama.
Italijansko okoljsko ministrstvo je medtem poslalo v Ljubljano dodatne strokovne dokumente o žaveljskem plinskem terminalu.
Na 3. strani
SSG: Primož Bebler bo nastavil sezono 2010
Na 6. strani
Obisk pri Slovenski socio-psihopedagoški službi v Trstu Na 6. strani
Burja, kavarne in ljudje Livia Rosignana
Na 10. strani
V	Tržiču predstavili ladijsko-navtični okoliš
Na 13. strani
Goriška v iskanju izgubljenega spomina
Na 18. strani
V	Občinski enotnosti pozitivno ocenjujejo sovodenjsko upravo
Na 19. strani
italija
Silvio Berlusconi noče predčasnih političnih volitev
RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi ne razmišlja o predčasnih volitvah, a jih nasprotno odklanja. Premier je s to izjavo pomiril duhove v desni sredini, potem ko je v torek predsednik senata Renato Schifani govoril o možnosti predčasnega razpusta parlamenta in torej volitev.
Za novo polemiko v desni sredini je medtem poskrbel Umberto Bossi, ki je pozval priseljence, da se vrnejo domov, ker v Italiji nimajo v resnici kaj iskati.
Na 5. strani
TRST - Koordinacijsko združenje obeležilo obletnico
Pred 25 leti so si Kraševci sami postavili dvojezične table
TRST - Predstavniki Koordinacijskega združenja kraških vasi so včeraj v Narodnem domu v Trstu obeležili 25. obletnico pomembnega dogodka v »epopeji« o vidni dvojezičnosti v tržaški občini. 18. novembra 1984 ob 5. uri zjutraj so namreč domačini v šestih kraških vaseh v bistvu na lastno pest postavili dvojezične table. Na trgu v Trebčah je tistega dne sledilo veliko praznovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi (na arhivski sliki).
Pri združenju menijo, da je imel dogodek dolgoročne učinke, zgodba pa se še ni končala: deželno upravno sodišče obravnava priziv proti Tondovemu odloku o izvajanju vidne dvojezičnosti.
Na 7. strani
2
Četrtek, 19. novembra 2009
ALPE-JADRAN
/
zagreb - V zvezi z arbitražnim sporazumom s Slovenijo
Kosorjeva presenečena nad ravnanjem Milanovica
V pogovoru za Globus je spregovorila tudi o odnosih s slovenskim premier jem Borutom Pahorjem
ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je izrazila presenečenje nad "odklonilno držo" predsednika opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zorana Milanovica glede dogovora o sprejetju arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Kosorjeva pa je v pogovoru za najnovejšo izdajo Globusa spregovorila tudi o odnosu s slovenskim premierom Borutom Pahorjem.
"V razpravi o arbitražnem sporazumu se je on (Milanovic) vedel milo rečeno nenavadno. Denimo, dogovorila sva se za srečanje, potem pa ni prišel in mi je prek medijev sporočil: 'Nimam se kaj pogovarjati s teboj'," je Kosorjeva opisala svoj odnos z Milanovicem. Dodala je, da gre za politika mlajše generacije, ki ne bi smel biti obremenjen z odločitvami ali z odnosi iz preteklosti, ter da je omenjeno Milanovicevo obnašanje slabo za prihodnost, ki naj bi jo vsi skupaj gradili na Hrvaškem.
Kosorjeva je dodala, da obstaja vrsta pomembnih državnih odločitev, za katere bo zahtevala soglasje SDP, med
manjšine
Minister Žekš o čezmejnem sodelovanju
Boštjan
ŽEKŠ
GORNJA RADGONA - Minister za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je včeraj v Gornji Radgoni srečal s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem in v Avstriji. Udeležil se je predstavitve projektov čezmej-nega sodelovanja, ob čemer so sodelujoči izpostavili nekatere težave pri njihovem izvajanju. Glavni namen predstavitve, ki ji je sledila razprava, je bil opis operativnega programa Slovenija-Madžarska v luči vključevanja zamejskih Slovencev ter oris dveh projektov - projekta Sosed - sosedu in projekta Mura - Raba TV, so sporočili iz urada za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
V razpravi o intenzivnejšem vključevanju zamejskih Slovencev v teritorialno sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami v okviru programov EU, so sodelujoči predstavili težave v zvezi s projekti čezmejne-ga povezovanja. Te so vezane predvsem na zagotovitev deleža lastnih sredstev, saj je njegovo pridobivanje kljub obljubam madžarske strani še vedno oteženo.
Žekš se je nato udeležil še predstavitve na temo zamejskega šolstva s strani višje svetovalke za šolstvo manjšinsko šolstvo v Porabju Valerije Perger, ki je predstavila slovensko narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem ter status slovenskega jezika v zamejskih vzgojno-izobraže-valnih ustanovah. Prisotni so izpostavili velik pomen slovenščine kot jezika komunikacije v zamejskih vrtcih in šolah ter pomen metodike in didaktike poučevanja slovenščine v manjšinski šoli. Poudarjen je bil tudi pomen ohranitve jezika na obeh straneh meje, zaradi česar se bo urad skupaj z ministrstvom za šolstvo zavzel za razvoj skupnih projektov za ohranjanje slovenskega jezika.
Jadranka Kosor se pritožuje, da je na Hrvaškem marsikdaj »ne razumejo«
njimi pa je omenila privatizacijo ladjedelnic, vse nujno potrebne reforme, kot sta pravosodja in javne uprave, ter arbitražni sporazum s Slovenijo. "Prepričana sem, da nobena izmed generacij po-
litikov ne bo prišla do boljšega dogovora, kot je dogovor s (slovenskim premierom Borutom) Pahorjem. Ta dogovor je plod najinega osebnega zaupanja in spoštovanja, ki se zgodi ali ne," je še
izjavila Kosorjeva.
Na novinarsko opombo, da njun odnos s Pahorjem nekateri na Hrvaškem ocenjujejo le kot navadno šarmiranje, pa je Kosorjeva odgovorila, da je to "žal res".Spomnila je, da je prejšnji teden v enem izmed hrvaških časnikov hrvaški ribič v svojem dnevniku zapisal, kako je gledal fotografije nje in Pahorja ter potem povedal svoji ženi, da v njunem odnosu ni "čistih poslov" zaradi načina, kako je Kosorjeva gledala Pahorja. Potem mu je žena odgovorila, da je slišala za to ter da je ta odnos sumljiv, je povzela Ko-sorjeva. "Moram priznati, da me je to prizadelo. Poglejte, na ta način se nikoli ne govori, če se pogovarjata dva moška, dva politika. Mislim, da seksizmu ni potrebno namenjati prostora v javnih medijih," je ocenila Kosorjeva.
Globus je včeraj objavil tudi pogovor z Milanovicem, ki govori predvsem v odnosih znotraj SDP. Milanovic pa je med drugim priznal, da ima "napako", in sicer preveč poudarjeni in ne vedno najbolj posrečeno nadzirani ego. (STA)
sežana - Civilna iniciativa Kras zahteva zaščito
Na Orleški gmajni odkrili pastirsko hiško za deset ljudi
SEŽANA - Nedavno je poznavalec kraške pastirske stavbne dediščine Boris Čok iz Lokve na Orleški gmajni našel eno največjih pastirskih kamnitih hišk (na posnetku desno arhivski posnetek primerka ene od kraških pastirskih hišk), v kateri lahko stoji deset ljudi. Ker stoji hiška na območju, ki ga je za postavitev Evropskega distribucijskega centra (EDC) kupila Luka Koper, so v Civilni iniciativi Kras (CIK) pozvali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, naj prostor zaščiti in tako obvaruje pred uničenjem. »Na tem delu Orleške gmajne pa nikakor ne smemo pozabiti na Ludvikovo jamo, ki leži kakih 100 metrov od asfaltne ceste Sežana - Orlek in je že zavarovana kot naravna vrednota. Po preverjanju v Prostorskem informacijskem sistemu občin ugotavljamo, da vhod v jamo leži na parceli št. 2725/165 k.o. Orlek, ki je vknjižena na Luko Koper,« so zapisali. Ludvikova jama je po prepričanju Zdravke Mevlja, ki je podpisala zahtevo, izrednega pomena tudi zato, ker so bili v njej najdeni ostanki prastare izumrle živali - jamskega žeruha, ki je podoben rosoma-hu. »Gre za jamo s približno 40 m globokim vhodnim breznom, ki se nadaljuje v spodnjem delu z večjim vodoravnim rovom s prečudovitim kapniškim okrasjem.« Sicer pa, še opozarja Mevlja, leži v bližini Orleške gmajne veliko število kraških jam in iz dokumentacije je razvidno, da je njihova gostota na kvadratni kilometer največja v Sloveniji. (Izjema je pogorje Kanina, kjer je prevotljenost še večja.) Zato so v CIK prepričani, da te enkratne lastnosti kraške krajine tako z vidika naravne kot kulturne dediščine zahtevajo nujno zaščito tudi na državni ravni.
V občini Sežana je v postopku izdelave občinski prostorski načrt, v katerega bodo umestili tudi območje za luški EDC. Ta se bo predvidoma raztezal na 70 hektarih. Pred mesecem dni je bil na obisku pri sežanskem županu Davorinu Terčonu predsednik uprave koprske Luke Gregor Veselko in tema razgovora je bil ravno razvoj distribucijskega centra. Kot smo razbrali iz sporočila za javnost, so sedaj aktivnosti zaradi gospodarske krize upočasnjene, vendar se nadaljujejo. »V prihodnje bodo aktivnosti prioritetno usmerjene k sprejemanju potrebnih dokumenta-
Policija opozarja pred zlorabami elektronskega bančništva
LJUBLJANA - Policija uporabnike elektronskih bančnih storitev opozarja pred zlorabami elektronskega bančništva. V zadnjih tednih so namreč na policijo prejeli večje število prijav kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami elektronskega bančništva, in sicer s področja cele države. Zato so se odločili za opozorilo ter objavo nasvetov uporabnikom tovrstnih storitev.
V	policiji ugotavljajo, da se neznani storilci v večini primerov izdajajo za podjetja, kot so Lesprom, Dia-group, Contici-travel ipd., ter da po elektronski pošti pošiljajo ponudbe za lažno poslovno sodelovanje naključnim osebam. Vsem, ki se javijo in izrazijo interes za sodelovanje, v podpis pošiljajo pogodbe, iz katerih je razvidno, da bodo na svoje transakcijske račune prejeli denar, ki ga morajo nato poslati na drug račun, večinoma prek plačilnega sistema Western Union in Money-gram.
Za to opravilo jim obljubijo plačilo, ki je lahko izraženo v odstotkih od posamezne transakcije ali kot mesečno plačilo. Računi, kamor se prenaša tako pridobljen denar, so večinoma v Ukrajini in Rusiji, kjer se izgubljajo koristne sledi za izsleditev storilcev.
Denarna sredstva, ki jih ljudje v takšnih primerih prejemajo na svoje transakcijske račune, izvirajo iz kaznivih dejanj. Vse, ki pridejo v stik z izmišljenimi podjetji, zato v policiji pozivajo, da se na tovrstne oglase in poskuse nezakonitega sodelovanja ne odzovejo.
V	nasprotnem primeru bi neznanim storilcem omogočili izvršitev kaznivega dejanja velike tatvine ter napada na informacijski sistem, zaradi česar bi bili tudi sami kazensko odgovorni. Zoper vse, ki bodo v Sloveniji na takšen način prejemali denar, bo policija ukrepala in podala kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Ob tem policija vsem imetnikom transakcijskih računov, ki uporabljajo elektronske bančne storitve, podaja nekaj nasvetov, ki so dosegljivi na spletni strani www.polici-ja.si. (STA)
Požar več vozil v Orehku najverjetneje podtaknjen
POSTOJNA - V vasi Orehek v postojnski občini je v torek zvečer zagorelo več vozil. Požar, ki je bil najverjetneje podtaknjen, so pogasili gasilci PGD Postojna, Hruševje in Slavina. Eno vozilo je zgorelo v celoti, tri pa delno, so zapisali v poročilu Centra za obveščanje RS.
cijskih podlag urbanistične zasnove oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta - OPPN, po sprejetju teh pa bo skladno z možnostmi in povpraševanjem na trgu sledila izgradnja potrebne infrastrukture. Gre za projekt, ki bo imel dolgoročne učinke tako za kraško območje, Luko Koper kot celotno regijo in državo.«
V zvezi z izdelavo prostorskega načrta pa v civilni iniciativi še opozarjajo, da se v predlogih osnutkov OPN pojavljajo ne le kmetijsko pomembna zemljišča, ampak tudi območja v Naturi 2000 in območja s prepoznanimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, dediščino in spomeniki, »kar je nedopustno in neodgovorno. To namreč pomeni, da pripravljavci osnutkov ne upoštevajo dokumentov in/ali zakonodaje, sprejete na ravni države.« Naj spomnimo, da smo nedolgo tega pisali o ustavni presoji Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Sežana - vzhod, kjer ležita Jama Bukovnik in Jama 1 v Ka-njeducah, del območja pa je tudi v Naturi 2000. Na zahtevo civilne iniciative so v Luki odgovorili, da se v okviru prostorskega načrta pripravlja tudi okoljsko poročilo, ki bo podalo celovite strokovne rešitve glede varovanja narave na obravnavanem območju.
Irena Cunja
anketa na spletni strani
Ste za združitev krovnih organizacij?
Možnost združitve krovnih manjšinskih organizacij - Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij - ni za vogalom, je pa vedno aktualno vprašanje. Na to sta se v nedavnih intervjujih v našem dnevnika navezala predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka, to vprašanje pa se tako ali drugače postavlja in pojavlja tudi v drugih okvirih.
Problem je pravzaprav še kar občuten, kljub različnim stališčem, ki se pojavljajo v SSO in SKGZ. Prav zaradi tega ponujamo obiskovalkam in obiskovalcem naše spletne strani to novo anketo, ki - ponavljamo - nima statističnih namenom, lahko pa odraža občutke, ki so o tem vprašanju prisotni v slovenski manjšini.
Ste za združitev krovnih organizacij Slovencev v Italiji SKGZ in SSO?
o da
o ne o ne vem o me ne zanima
www.prlmorskl.eu
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 19. novembra 2009
3
slovenija - Novinarska konferenca zunanjega ministra Samuela Žbogarja
Slovenija pričakuje od Italije izpolnitev obljub za dodatno financiranje manjšine
Vodja slovenske diplomacije zadržan o zapletih na Brdu - Rim poslal v Ljubljano dodatne dokumente o žaveljskem terminalu
LJUBLJANA - Odnosi med Slovenijo in Italijo so dobri, a na tej osi ostaja odprto vprašanje slovenske manjšine, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. V zvezi s slovensko manjšino je povedal, da je na ministrskem srečanju prejšnji teden na Brdu pri Kranju dobil zavezo italijanskega ministra Franca Frattinija, da bodo finančna sredstva za manjšino zagotovljena in da se v primerjavi z letošnjimi ne bodo zmanjšala. Glede znanega zapleta, ki je nastal glede napovedanega skupnega sestanka zunanjih ministrov s predstavniki slovenske in italijanske manjšine, je bil Žbo-gar precej zadržan. Do zapleta je po njegovem prišlo, ker v zvezi s sestankom ni bilo vse točno dogovorjeno.
Z Italijo je odprto tudi vprašanje tržaških plinskih terminalov. Žbogar je ocenil, da je ministrsko srečanje na Brdu, ki sicer ni prineslo končnih rešitev, začrtalo pot. »Dosegli smo neposredne pogovore med obema okoljskima ministroma, ki jih doslej ni bilo. Dobili smo iz Rima tudi dodatno dokumentacijo o žaveljskem uplinjevalni-ku,« je izpostavil slovenski minister. A na drugi strani je opozoril, da bo Slovenija vztrajala pri nasprotovanju terminaloma in da se še ni odrekla možnosti tožbe, če v zvezi s tem vprašanjem ne bo dogovora.
Žbogar je na novinarski konferenci ob prvem letu vodenja ministrstva sicer izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom. Posebej je ponosen na sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško, sicer pa tudi na ureditev razmer na ministrstvu, okrepitev gospodarske diplomacije in oblikovanje ključnih zunanjepolitičnih strategij. Žbogar je v oceni dela nanizal sedem ključnih točk. Kot prvo je izpostavil urejanje razmer na zunanjem ministrstvu, pri čemer je ocenil, da so se zadeve uredile in da se na ministrstvo znova vrača pozitivno delovno vzdušje. V tej luči je izpostavil tudi ukrepe - med njimi tudi novelo zakona o zunanjih zadevah -, ki naj bi okrepili karierno diplomacijo.
Kot drugo pomembno točko je Žbo-gar izpostavil tesnejše sodelovanje ministrstva s potrebami slovenske družbe, predvsem gospodarsko diplomacijo, ki so jo v minulem letu močno okrepili. Kot je dejal si ministrstvo prizadeva za odpiranje vrat slovenskemu gospodarstvu, tudi z odpiranjem novih diplomatskih predstavništev na območjih, kjer je večji gospodarski interes. To je sicer predvsem Zahodni Balkan in pa tudi Azija, zato slovenska diplomacija preusmerja težišče na vzhod, je pojasnil Žbogar.
V minulem letu je bilo za ministrstvo zelo pomembno tudi urejanje od-
nosov s sosedami. Kot je dejal Žbogar, težavna vprašanja v odnosih s sosedami niso posledica slabe zunanje politike, ampak dejstva, da se ta vprašanja v preteklosti enostavno niso rešila. Kot velik uspeh slovenske diplomacije je izpostavil predvsem sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško in na splošno otoplitev odnosov z južno sosedo.
Z Avstrijo, s katero imamo sicer zelo dobre odnose, ostaja odprto vprašanje pravic slovenske manjšine, vendar pa, kot je poudaril minister, so v rednih stikih tako s predstavniki manjšine kot vlado na Dunaju. »Mislim, da je pomembno z vsemi sosednjimi državami graditi partnerstvo na različnih področjih in na ta način tudi presegati probleme, ki obstajajo iz preteklosti,« je dejal Žbogar.
V nadaljnjih točkah svojega letnega pregleda je Žbogar izpostavil še druge vidike delovanja ministrstva, od delovanja na Zahodnem Balkanu, kjer si je Slovenija zavzemala za vizumsko liberalizacijo za te države, do polletnega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope, ki ga zaključuje danes in ki je bilo - kot je izpostavil Žbogar - tudi po mnenju drugih zelo uspešno. (CR-STA)
Slovenski zunanji minister Žbogar pričakuje od Italije, da bo izpolnila finančne obljube do slovenske manjšine. Italija je medtem poslala v Ljubljano nove dokumente o žaveljskem terminalu (spodaj načrtovana lokacija)
bobo-kroma
ljubljana - V Cankarjevem domu od 25. do 29. novembra
»Srebrni« knjižni sejem
Letošnji je namreč petindvajseti - Slavnostno odprtje 24. novembra - Na včerajšnji predstavitvi pozvali k nakupu knjig
LJUBLJANA - Med 25. in 29. novembrom bo CD gostil jubilejni, 25. slovenski knjižni sejem, ki velja za največji praznik knjige. Člani upravnega odbora so na novinarski konferenci predstavili nekatere sejemske poudarke, vodja Debatne kavarne Luka Novak pa je v kriznih časih pozval k nakupu knjig: »Če ne kupujemo knjig, je to 'šparanje', ki se najmanj obnese.« Slovenski knjižni sejem je konec novembra postal vsakoletna stalnica Cankarjevega doma. Do leta 1997 je imel sejem bienalni značaj, potem pa je prešel v vsakoletno prireditev, ki je v tem času doživela številne vsebinske obogatitve. Debatne kavarne, Šolski in strokovni knjigosled, Založniška akademija in tematske razstave vsako leto navdušijo številne ljubitelje knjig. Lanski sejem je zabeležil skoraj 40.000 obiskovalcev, organizatorji letos upajo na dodatnih 10.000 obiskovalcev.
Predsednik upravnega odbora 25. slovenskega knjižnega sejma Rudi Zaman je dejal, da se je s kolegi
odločil, da bo letošnjo izdajo sejma vsebinsko še dodatno obogatil. Ne zgolj zaradi tega, ker sejem praznuje 25 let, temveč tudi zaradi prihajajočega leta 2010, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige.
Lani je denimo pod okriljem Društva slovenskih pisateljev (DSP) zaživel sklop Poskusimo besedo. Po napovedih predsednika pisateljskega društva Slavka Pregla bodo letos v ospredju tisti pisatelji, ki so določili leto ali pa je leto določilo njih. Obetajo se prejemniki nagrad in oni, ki so se v tem letu še posebej priljubili slovenskim bralcem. Pregl je opomnil tudi na obisk pisateljskih kolegov s Hrvaške in na nastop novega kandidata za predsednika DSP Milana Jesiha.
Med obiskovalci sejma so že 10 let zelo priljubljene Debatne kavarne, ki jih vsebinsko koordinira Luka Novak. Letošnji vsebinski poudarek bo na elektronskih knjigah, spletnih druženjih in svetovni finančni krizi.
Debatne kavarne slovijo po sproščenih pogovorih, ki jih ne oblikuje le ožji literarni krog, temveč vsi ljudje z mnenjem. Včasih so Debatne kavarne tako burne, da preglasijo celo obisk učencev in dijakov.
Vlado Grlica, ki vodi Šolski knji-gosled, je dejal, da v treh dneh sejem obišče 3000 šolarjev. Obisk se najbolj zgosti okoli desete ure dopoldne, ko je na sejmu hkrati 500 mladih bralcev. Po nekaj letih suše bodo šolarjem ponovno ponudili ček za branje v vrednosti dva evra.
Kot je obljubil Mitja Zupančič, pri sejmu odgovoren tudi za marketing, se bodo v prihodnje trudili za trdna javno-zasebna partnerstva, ki bi prispevala k višji vrednosti čeka. Sicer pa je za šolarje v času obiska sejma poskrbljeno tudi na ravni drugih kulturnih prireditev, ki sodijo v redne kulturnovzgojne in humanistične programe CD.
Če je Forum za obiskovalce s svojim prostočasnim programom na-
menjen kar najširšemu občinstvu, je Založniška akademija rezervirana za strokovno javnost. Le nekaj naslovov predavanj: Britanec Iain Stevenson se bo posvetil temi Ekologija in založništvo, Nemec Rüdiger Wischenbart Elektronski knjigi in založništvu, Hrvatica Nives Tomaševic pa je svoje predavanje naslovila Chick-lit: teorija in praksa.
Sicer pa se organizatorji sejma strinjajo z mnenjem Luke Novaka, da v času finančne krize ne gre varčevati pri knjigah, temveč pri katerih drugih rečeh. Knjige ugodno vplivajo na um in tega se ne sme zanemariti.
Obisk knjižnega sejma, ki bo odprt vsak dan od 9. do 20. ure, ostaja brezplačen. Slavnostno odprtje, na katerem bodo podelili že tradicionalne sejemske nagrade, bo v torek, 24. novembra, ob 18. uri v Linhartovi dvorani. Sejem bo odprl minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, častni gost pa bo predsednik države Danilo Türk. (STA)
ljubljana
Žbogar zelo kritičen do Ruplovega dela
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj zavrnil je kritike svojega predhodnika Dimitrija Rupla in dejal, da so Rupla, uslužbenca na ministrstvu, v zvezi z njegovimi izjavami v javnosti že dvakrat opozorili. »Nihče doslej ni imel toliko časa in toliko moči in toliko priložnosti, da uredi razmere v zunanjem ministrstvu in v zunanji politiki, kot jo je imel nekdanji minister Rupel. Mislim, da je najmanj pristojen za to, da ocenjuje delo tega ministrstva, razpoloženje v tem ministrstvu ali pa delovanje slovenske zunanje politike,« je poudaril Žbogar.
»Razumem njegovo razočaranje, da po toliko letih, ko si zunanji minister in ko tudi vodiš predsedovanje Evropski uniji, zaključuješ svojo kariero kot uslužbenec zunanjega ministrstva. Pa vendar mu to ne daje nobene pravice, da ruši vse, kar je sam gradil oz. da deluje tako, kot je sam prepovedoval, ko je bil zunanji minister,« je še povedal vodja slovenske diplomacije.
Pojasnil je, da Ruplovo delovanje na MZZ ni v skladu z internimi akti, pravilnikom o sodelovanju z mediji, niti ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah. Zato so ga že dvakrat opozorili. Razmišljamo pa lahko tudi o drugih ukrepih, ki so nam na voljo. Ampak sam vendarle mislim (...), da je verjetno največja kazen zanj ravno to, da je uslužbenec v tem ministrstvu v tem trenutku, je še dejal Žbogar.
Včeraj popoldne se je Rupel odzval na Žbogarjeve besede. Poudaril je, da je minister v začetku svojega mandata pokazal, kako si predstavlja »višek demokracije» na ministrstvu s tem, ko je »prispeval k diskvalifikacijam in poskusom likvidacije svojega predhodnika, kar je bil zagotovo najvišji višek slovenske demokracije po osamosvojitvi«. Kot Žbogarjev predhodnik si takšnih viškov nikoli nisem dovolil,« je sporočil Rupel in dodal, da je svojemu nasledniku omogočil kvečjemu napredovanje in delovanje na mestih državnega sekretarja in veleposlanika v ZDA.
Rupel je poleg tega kot neresnične zavrnil Žbogarjeve navedbe o svoji nepristojnosti za ocenjevanje dela ministrstva. Prepričan je, da deluje povsem skladno z državno zakonodajo. (STA)
4 Četrtek, 19. novembra 2009_MNENJA, RUBRIKE
/
GLOSA
Bob ob
Jo2e Pirjevec
Dvorana Časnikarskega krožka v Trstu ima nenavadno obliko. Gre za dve krili, ki se združujeta v pravem kotu kakor kraka črke L. Med obema je podkvasta miza, ki dovoljuje, da poslušalci na levi in na desni lahko vidijo govorce, čeprav se med sabo ne morejo videti. V tej čudni dvorani sem v zadnjih letih doživel dve predstavitvi svojih knjig, ki ne bi mogli biti bolj različni druga od druge. Na prvi, posvečeni knjigi »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje, sta že na cesti stala dva uniformirana policista, kakor so mi povedali, med občinstvom v civilu pa jih je bilo tudi nekaj. Očitno so se varuhi reda bali, da bo zaradi provokativnega naslova prišlo do kakega incidenta. Čeprav je omenjena študija napisana v slovenščini, je bila dvorana polna Italijanov, med njimi tudi takih, ki niso bili prijateljsko nastrojeni. Po predstavitvi je prišlo do burne diskusije, kakor se pač v Trstu spodobi, ko se dotakneš lokalne zgodovinske tematike komaj minulega časa.
Prepričan sem bil, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi na predstavitvi knjige o »fojbah«, ki smo jo v Časnikarskem krožku predstavili prejšnji teden, toliko bolj, ker je tokrat knjiga pisana v italijanščini in gotovo ni brez izzivalnega naboja, začenši s podnaslovom, ki pravi, da gre za »italijansko zgodovino«. (Ne slovensko ali jugoslovansko etnično čistko, kot bi mnogi želeli).
Zgodilo se je prav nasprotno od tega, kar sem pričakoval. O policistih ne duha ne sluha. Pa tudi o ljudeh iz ezulskega ali desničarskega tabora ne. Dvorana je bila sicer polna, a kakor sem mogel ugotoviti, so med publiko prevladovali Slovenci in Slovencem naklonjeni Italijani. Diskusija je po uvodnih besedah stekla kot po olju: posegi Claudie Cer-nigoj, Sandija Volka in še koga, ki se tako ali tako strinjajo z mano (ali jaz z njimi). Nobene ostrine, nobene polemične note, nobene nacionalistične zadrtosti. Kot sem v sklepni besedi to ugotavljal in nekoliko izzivalno vprašal: »Istrani, kje ste?«, je vstal en sam gospod. Pa še ta se mi je pozneje skoraj opravi-
čeval, češ: »Nisem pravi Istran. Rojen sem v Trstu, samo moja mama je bila z Reke«. Očitno je prevladala parola, ki sem jo v zvezi s knjigo nekje bral na internetu: »Bojkotirajmo Einaudi« - turinskega založnika. Predvsem bojkotirajmo knjigo, ki po mnenju Uga Fi-nettija, recenzenta časopisa »Il Giornale«, s svojo vsebino obnavlja »železno zaveso«. »Železno zaveso« je seveda podrla mitska interpretacija »fojb«, kakor se je izoblikovala v italijanski publicistiki od leta 1943 dalje, ko se je v času nemške zasedbe »Operacijske cone Jadransko primorje« začela gonja proti barbarskim Slovanom, morilcem nedolžnih Italijanov »samo za to, ker so bili Italijani«. Tej interpretaciji, ki so jo povzeli fašistični in nacionalistični krogi med vojno in po njej, so se pridružili v devetdesetih letih tudi številni levičarji in s tem izničili ideološka razhajanja znotraj italijanskega javnega mnenja. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je zgodovinska resnica, povsem zanemarljivo, kaj govore arhivi, ki smo jih avtorji knjige (poleg mene, še Bajc, Dukovski, Troha, Franzinetti) pregledali in ovrednotili kakor še nihče. Ameriški, britanski, hrvaški, italijanski in slovenski arhivi »fojb«, deportacij, medvojnih in povojnih maščevanj ne zanikajo, okvirjajo jih pa v čas, v katerem so se zgodili in jih številčno omejujejo. S svojo uvodno študijo, ki se začenja v 18. stoletju in se zaključuje v 21. pa sem skušal prikazati, zakaj je v severno-ja-dranskem prostoru prišlo do tiste etnične napetosti med sosednjimi narodi, brez katere fenomena »fojb« ni mogoče razumeti. Obenem sem skušal tudi poudariti, da se ta etnična napetost v zadnjih desetletjih, tudi potem ko je prišlo do dokončnega začrtanja meje, ni umirila, ker si očitno določeni italijanski krogi na lokalni in državni ravni tega ne želijo. In tudi sam sem raziskavo podprl z bogato gradivsko bero, ki sloni predvsem na italijanski pa tudi na slovenski publicistiki. Ta napor je bil kot bob ob steno. Pri nas se je pač zgodila načrtovana in z vso krutostjo izpeljana »etnična čistka« in basta!
VREME OB KONCU TEDNA
Vlaga se bo postopno delno zmanjšala
Darko Bradassi_
Ko smo zadnjič zapisali, da se z jugo-zahodnikom za naše kraje ne obeta nič kaj dobrega, se nismo zmotili. Pa ne, da bi pričakovali kakšno izrazitejšo vremensko motnjo, temveč večdnevni dotok zelo vlažnega zraka, ki nam je, kot pričakovano, prinesel meglo, rosenje in večjo zračno onesnaženost. Zanimivo, da je vremenska slika, kot je običajno v takih pogojih, najbolj siva in vlažna ravno pri nas ter še deloma na Primorskem. Drugod v osrednji Sloveniji prevladuje normalna oblačnost, v vzhodnih predelih pa tudi sončno vreme. Jugozahodnik je predvsem za naše južnejše obmorske in nižinske predele navadno zelo neugoden, severovzhodno od nas se namreč dviguje višje zaledje, zato se ob njem vlažni tokovi zaustavljajo. Vlaga in oblačnost pa se pri nas kopičita. Za nameček so se po predvidevanjih občutno segreli najvišji sloji ozračja, zato je nastal tudi temperaturni obrat, ki je sliko še poslabšal. V gorah je v teh dneh vreme občutno boljše, v nižinah pa zrak stagnira in so razmere kar neugodne. Ničta izoterma se je v zadnjih dneh povzpela nad višino 3000 metrov, predvsem pa sta se segrela sloja na višini 3000 metrov in 5000 metrov. Radiosonda je na višini 3000 metrov včeraj opoldne namerila ničlo, oba zračna sloja pa sta bila v preteklih dneh za okrog 10 stopinj Celzija toplejša od dolgoletne normalnosti. Nastal je temperaturni obrat, nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak se je zadrževal v nižjih plasteh, v višjih pa je bil zrak suh in toplejši. Ta je tudi razlog za tako megleno in vlažno vreme z občasnim rosenjem.
Vremenska slika se tudi v prihodnjih dneh ne bo bistveno spremenila, možne bodo le manjše spremembe. Predvsem bo ozračje v višjih slojih nekoliko manj toplo, zato se bo delno zmanjšala stanovitnost in z
njo posledično tudi stagnacija. Težko je ugotoviti, ali bo to zadostovalo za manj megleno vreme. Za zdaj kaže, da bo še vlažno, kje bo točen mejnik med meglo in občasnim rosenjem ali zgolj zadrževanjem vlage pa je težko napovedati. Po vsej verjetnosti se bo vsekakor sivo vreme še nadaljevalo, morda pa bo postopno le nekoliko manj vlažno. Od danes do vključno sobote vsekakor ne bo bistvenih vremenskih sprememb. Še naprej bo vlažno in oblačno, občasno bo rosilo.
Zgleda pa, da bo vremenska fronta, ki se bo v nedeljo zvečer pomikala v naši bližini, le nekoliko prevetrila ozračje. V nedeljo bomo od vlage in ponekod še megle naravnost prešli v padavine. Prihodnji teden se bo vremenska slika nekoliko spremenila. Spet se bo sicer okrepil anticiklon in bo v prizemlju pritekal proti nam vlažen jugozahodni zrak, v višjih plasteh pa kaže na severozahodne tokove. Ozračje bo spet stanovitno in razmeroma statično, stopnja vlage pa se bo predvidoma malo zmanjšala. Za izrazitejšo spremembo kaže, da bomo morali počakati še dober teden. Nato naj bi se po sedanjih projekcijah vreme poslabšalo in ohladilo. Toda o tem drugič.
Na sliki: nad našimi kraji se je včeraj zadrževal zelo vlažen zrak
avstrija - Proti zakonu so se oglasili BZO, brambovci, pa tudi OVP
Osnutek reforme zakona o narodnih
skupnosti že tarča ostrih napadov
CELOVEC/DUNAJ - Še preden se je prav začela razprava o (nujno potrebni) reformi skrajno restriktivnega in s strani ustavnega sodišča delno celo razveljavljenega Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, je osnutek reforme že predmet ostrih in polemičnih napadov. Pri tem izstopa predvsem gibanje BZO koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, skrajno nemškonacionalno usmerjeni brambovci (KAB), pa tudi ljudska stranka (OVP) na Koroškem.
Ostri napadi so očitno uvod v razpravo o osnutku, katerega so izdelali ugledni avstrijski strokovnjaki. Razprava bo stekla 3. decembra na Dunaju, osnutek pa je 28. septembra predal Center avstrijskih narodnosti (CAN) predsednici parlamenta Barbari Prammer. Nov zakon naj bi »omogočil sodobno manjšinsko pravo«, je ob predaji pojasnil ugledni ustavni pravnik in profesor na dunajski univerzi Dieter Kolonovits.
Osnutek sta kot prva na novinarski konferenci na Dunaju ostro kritizirala predsednik zveznega BZO Josef Bucher in tajnik stranke, nekdanji Haiderjev osebni govornik Stefan Petzner. Poudarila sta, da je nesprejemljivo, da predlog v zvezi z vprašanjem dvojezične topografije sledi razsodbam ustavnega sodišča, ki je za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov predlagalo 10-od-stotni delež slovensko govorečega prebivalstva skozi daljše obdobje. BZO zato trdi, da bi reforma za Koroško imela »dramatične posledice v obliki poplave dežele z več sto novimi dvojezičnimi krajevnimi tablami«. Petzner je še pozval zveznega kanclerja Wernerja Faymanna in državnega sekretarja Ostermanna, naj osnutka v tej obliki nikakor ne sprejmeta.
Podobno kot v prvih odzivih v preteklosti sta se Buchner in Petzner nadalje obregnila ob definicijo, ki jo za status narodne skupnosti predlagajo pravniki, namreč, da bi morali imeti pravico do manjšinske zaščite in pospeševanja tudi narodnostne skupine, ki že v tretji generaciji, torej okoli sto let, živijo v Avstriji. To bi v praksi pomenilo, da bi status narodne skupnosti s povezanimi pravicami dobili tudi potomci nekdanjih
Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer je osnutek reforme zakona o manjšinskih skupnostih dobila že konec septembra
priseljencev iz Srbije ali Turčije, sta javnost svarila politika zavezništva, ki ga je leta 2005 ustanovil pokojni desničarski populist Jorg Haider.
Kritiki BZO se je takoj pridružila tudi skrajno nemško-nacionalna Zveza koroških bram-bovcev, ki več ali manj že napoveduje ponoven obrambni boj proti načrtovani reformi, s katerim bo soočena zvezna vlada v primeru, da bi sprejela osnutek zakona, ki za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov predvideva 10-odstotni delež slovensko govorečega prebivalstva. Nadalje brambovci vnovič zahtevajo ugotavljanje številčne moči slovenske manjšine na Koroškem.
Tudi koroška ljudska stranka se jasno izreka proti predlogu novega zakona o narodnih skupnostih. Zakoni, ki določajo, da je treba že pri 10-odstotnem deležu pripadnikov manjšin
postaviti dvojezične krajevne napise, so »udarec v obraz«, je menil predsednik poslanskega kluba OVP v koroškem deželnem zboru Stefan Tauschitz. Slednji je tudi poudaril, da je za koroško ljudsko stranko »mogoča le rešitev v interesu koroškega prebivalstva«. Kaj je s tem konkretno menil, pa iz tiskovne izjave ni bilo razvidno. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju Marjan Pipp in tudi predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik sta »napad desnice« pričakovala, povsem nerazumljivo pa je po njunem mnenju stališče ljudske stranke na Koroškem. Osnutek v glavnem sledi razsodbam najvišjega avstrijska sodišča in utira pot za sodobno manjšinsko pravo, sta poudarila predstavnika manjšine.
Ivan Lukan
celovec - Manjšina
NSKS kritizira delo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev je v tiskovni izjavi nenavadno ostro kritiziral Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu. Očita mu, da deluje »pomanjkljivo« ter poudarja, da je pričakoval, da bo Urad delal »učinkovito in inovativno«. Obenem se pridružuje nedavni kritiki (opozicijske) Slovenske demokratske stranke, ki je prav tako kritizirala delovanje urada vlade oz. ministrstva.
NSKS v tiskovni izjavi kritizira, da namesto da bi urad prevzel aktivno vlogo in bil gonilna sila, ko gre za uveljavljanje pobud zunanje politike Republike Slovenije v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem, »le zavira ta prizadevanja.« Podobno neresno vlogo, tako NSKS, je Urad igral, ko je šlo za novelo zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, »saj jo je Urad tako slabo pripravil, da si sploh ne zasluži tega imena«. Pri tem bi lahko, poudarja NSKS, sprememba zakona predstavljala priložnost, da se mdr. uveljavijo in organizacijsko nagradijo že uzakonjena načela »celovitosti, sub-jektivitete in avtonomnosti slovenske narodne skupnosti, enotnega predstavništva posamezne skupnosti ter državniškega, demokratičnega in partnerskega pristopa v medsebojnih odnosih«.
»Razumemo simboliko, ki jo ima samostojno ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na to, da je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zunanjepolitično izoliran, in kritične pripombe SDS nas v tem dodatno potrjujejo, se NSKS skladno z 8. točko 'celovškega dokumenta' SLOMAK ponovno izreka za to, da se močneje poudari zunanjepolitična vloga Urada in se Urad organizacijsko spet vključi v ministrstvo za zunanje zadeve,« je NSKS zapisal v tiskovnem sporočilu.
NSKS uvodoma tudi poudarja, da so zadnji odločnejši premiki v zunanji politiki Republike Slovenije glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem za manjšino nadvse spodbudni. »Še posebej velja to za pobude predsednika Slovenije dr. Danila Turka in zunanjega ministrstva RS ter za sklepe, ki sta jih v Državnem zboru na skupni seji sprejela Odbor za zunanjo politiko in Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Enako velja tudi za slovenske evropske poslance, ki aktivno podpirajo prizadevanja slovenske narodne skupnosti za uresničitev zajamčenih pravic in razsodb avstrijskega ustavnega sodišča na evropski ravni,« še piše v tiskovni izjavi NSKS. (I.L.)
/
ITALIJA
Četrtek, 19. novembra 2009
5
politika - Stališče ministrskega predsednika
Berlusconi izključuje možnost predčasnih političnih volitev
Nova polemika med Finijem in Bossijem o vprašanju priseljencev
RIM - »Nikoli nisem razmišljal o predčasnih volitvah in tudi ne o zamenjavah v vladi«. Silvio Berlusconi je včeraj zanikal, da bi kdaj koli mislil na predčasne volitve, o katerih pa marsikdo razmišlja v desni sredini, še posebej v stranki Ljudstva svobode. O tem priča torkovo stališče predsednika senata Renata Schifanija, ki je izrecno omenil možnost volitev, če bodo v vladni koaliciji prevladale zdrahe. Precej neobičajna izjava za drugo institucionalno oblast v državi. Ministrski predsednik je v zvezi z volitvami in z domnevnimi razhajanji v desni sredini povedal, da s Finijem (včeraj se je srečal z ministrom Giuliom Tremontijem) nima kaj pojasnjevati in da je s predsednikom poslanske zbornice že vse razčistil.
Berlusconi je dejansko demantiral torkovo izjavo predsednika senata, ki velja za njegovega zelo tesnega sodelavca. Marsikdo je zato prepričan, da je želel predsednik vlade preveriti občutke in vzdušje v vladnem zavezništvu in dan po Schifanijevi neobičajni izjavi pomiriti duhove in izključiti možnost predčasnih volitev. O njih sicer ne odloča Berlusconi in niti Schifani, temveč predsednik republike, ki je po ustavi edini poklican za predčasno razpustitev parlamenta in za sklic volitev.
Berlusconijeve besede o volitvah je med prvimi pozdravil vodja poslancev Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto, ki poziva vlado, naj nadaljuje na poti izvajanja svojega programa. S Cicc-hittom ne soglaša notranji minister Roberto Maroni, ki je sicer pred Berlusconijevo izjavo povedal, da popolnoma podpira stališča predsednika senata.
Za novo polemiko v vladni koaliciji je medtem včeraj poskrbel vodja Severne lige Umberto Bossi, po katerem so priseljenci v Italiji nezaže-ljeni in morajo zato čimprej domov. Med prvimi je Bossiju odgovoril Fini, ki pravi, da je za večino priseljencev Italija pravzaprav druga domovina, saj se tukaj čutijo doma.
Bossija je zelo razjezil zakonski predlog o volilni pravici za priseljence, ki so ga včeraj v poslanski zbornici vložili predstavniki vseh strank, razen Severne lige. Med vlagatelji zakonskega predloga sta tudi poslanca Flavia Perina in Fabio Granara, parlamentarca Ljudstva svobode, ki sta politična sopotnika predsednika poslanske zbornice. Njuno zadržanje je ostro obsodil Cicchitto, po katerem gre za osebno pobudo, ki nima nič skupnega s politično usmeritvijo Ljudstva svobode in vladnega zavezništva.
Kaj si imata še povedati Fini in Berlusconi?
ansa
Rudy Guede: Nisem ubil Meredith
PERUGIA - »Želim, da družina Kerc-her ve, da nisem umoril niti posilil njihove hčerke. Edina stvar, za katero bo moja vest morala odgovarjati in glede katere me ne more oprostiti nobeno sodišče, je ta, da nisem storil vsega, kar bi mogel, da bi jo rešil.« Tako je na včerajšnji obravnavi na prizivnem sodišču v Perugii dejal Rudy Guede, ki ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na trideset let zapora zaradi umora britanske študentke Meredith Kercher leta 2007. Na obravnavi, na kateri je tožilec zahteval potrditev obsodbe, je Guede dejal, da se je na dan umora Meredith sprla s sostanovalko Amando Knox, ki je tudi obtožena umora.
Prepoved javnega pogreba za mafijskega šefa
REGGIO CALABRIA - V ponedeljek je v zaporu San Giminiano v Sieni za posledicami srčne kapi umrl mafijski šef, 59-letni Pietro Costa; bil je na čelu istoimenskega klana kalabrijske 'ndranghete iz Siderna. Kvestor iz kraja Reggio Calabria Carmelo Casabo-na je določil, naj bo pogreb strogo zaseben, da ne bi morebiti prišlo do izgredov, ki bi ogrožali javno varnost. Pred nekaj dnevi so namreč nogometaši ekipe San Luca glasno »demonstrirali« ob smrti šefa 'ndranghete Antonia Pelle, poznanega pod vzdevkom »Gambazza«.
politika - Podtajnik naj bi sodeloval z mafijo
Primer Consentino razdvaja vladno večino
RIM - Odbor za avtorizacije poslanske zbornice je včeraj zaslišal vladnega podtajnika za gospodarstvo in finance Nicola Cosentina, za katerega so javni tožilci iz Neaplja pred nekaj dnevi zahtevali aretacijo pod obtožbo zunanjega sodelovanja pri združevanju v mafijske namene. Povezan naj bi bil s klanom camorre Casalesi. Cosentino je dejal, da je nedolžen in da je žrtev preganjanja ter pristavil, da ga javni tožilci niso hoteli nikoli zasli-šati. Na to se je takoj odzval neapeljski javni tožilec Giovandomenico Lepore, rekoč, da preganja le zločine in tiste, ki so odgovorni zanje, ter pristavil, da se Cosentino lahko kadarkoli javi na neapeljskem javnem tožilstvu.
Odbor je svojo odločitev odložil za teden dni. Sicer pa je Cosentino zatrdil, da sam ne bo odstopil. »O tem lahko odloča le predsednik vlade Silvio Berlusconi. V njegovih rokah je tudi usoda Kampanije,« je še dejal podtajnik, ki na spomladanskih volitvah namerava kandidirati za predsednika svoje dežele.
Medtem je Italija vrednot v poslan-
Nicola Cosentino
ansa
ski zbornici predložila resolucijo, s katero zahteva Cosentinov odstop. Vladna večina pa ni enotna. Načelnik skupine Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto je dejal, da resolucijo ne jemlje niti v poštev, medtem ko je njegov namestnik Italo Bocchino, ki je politično blizu predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju, Cosentina pozval, naj se sam umakne. Podobno stališče je zavzel poslanec Ljudstva svobode Fabio Granata. Načelnik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri pa je dela, da bi bil višek, če bi član vladne večine podprl pobudo Antonia Di Pietra.
parlament - Ronchijev odlok
Zaupnica vladi za »privatizacijo« distribucije vode
RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala zaupnico vladi ob glasovanju o t. i. Ronchijenem zakonskem odloku, ki predvideva vrsto liberalizacij na področju javne uprave, med drugim tudi »privatizacijo« vode. Za zaupnico se je izreklo 320 poslancev iz vrst vladne večine, proti pa jih je bilo 270. Dokončno glasovanje o tem zakonskem ukrepu je predvideno za danes.
Kot rečeno, obsega odlok dokaj različna določila. Z nekaterimi izmed njih bo vlada sanirala prekrške evropskih direktiv. To velja npr. za določili o liberalizaciji krajevnih javnih prevozov in upravljanja občinskih lekarn. A največ politične pozornosti pa je zbudilo določilo, po katerem bo tudi distribucija vode po novem lahko v zasebnih rokah. S tem se med drugim ni strinjala Severna liga, ki pa je kljub temu na glasovanju discipliniralo podprla Ronkijev odlok.
Združenje potrošnikov Codacons se je kritično odzvalo na glasovanje v poslanski zbornici. Po njegovih navedbah bo cena vode v treh letih poskočila za 30 do 40 odstotkov. Istega mnenja je združenje Cittadinan-zattiva, ki je že napovedalo začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o tem vprašanju. Odločno proti temu ukrepu je tudi sindikat javnih uslužbencev Fp-Cgil. »Privatizacija vode in ravnanja z odpadki pomeni uslugo mafiji,« je dejal njegov tajnik Carlo Podda.
brazilija - Nedokočna odločitev
Vrhovno sodišče naklonjeno izročitvi C. Battistija Italiji
BRASILIA -Brazilija bo po vsej verjetnosti v kratkem izročila Italiji skrajno-levičarskega aktivista Cesareja Battistija, ki ga je italijansko sodstvo zaradi umorov in drugih zločinov obsodilo na dosmrtno ječo. Brazilsko vrhovno sodišče se je namreč včeraj z večino glasov (5 sodnikov je bilo za, 4 proti) izreklo za ekstradicijo, češ da je bil v Italiji obsojen zaradi »navadnih«, in ne zaradi »političnih« zločinov. Vrhovno sodišče se bo moralo zdaj izreči še o tem, ali je ta razsodba obvezujoča za predsednika države. Če ne bi bila, bi zadnjo besedo imel predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
Včerajšnjo razsodbo so v Italiji pozdravili. Poslanci so jo na zasedanju sprejeli s soglasnim ploskanjem. Spomnimo naj, da je Battisti zbežal iz Italije leta 1981, ko je v zaporu čakal na sojenje zaradi štirih umorov, ki naj bi jih zakrivil kot član skupine Oboroženih proletarcev za komunizem. Dolga leta je živel v Franciji, leta 2004 pa je zbežal v Brazilijo. Tu so ga leta 2007 na osnovi Interpolove mednarodne tiralice aretirali marca 2007. Odtlej si Italija prizadeva, da bi ji ga brazilske oblasti izročile.
Cesare Battisti
ansa
fiat - Protesti v Palermu in Milanu
Delavci na bojni nogi
Alfa Romeo odhaja iz Lombardije, avtomobile Lancia Y bodo proizvajali na Poljskem
PALERMO, MILAN - Delavci italijanske avtomobilske industrije se upirajo zapiranju tovarn in podobnim ukrepom. Slabih tristo delavcev tovarne Fiat v kraju Termini Imerese pri Palermu so včeraj zasedli županstvo, ker namerava družba Fiat do leta 2011 zaustaviti proizvodne dejavnosti sicilskega obrata. Naslednji model avtomobila lancia Y bodo proizvajali na Poljskem. Ravno včeraj se je za sicil-ske delavce začelo novo dvotedensko obdobje dopolnilne blagajne.
Družba Fiat pa medtem ni sprejela zahteve sindikatov in vztraja pri selitvi 232 delavcev centra za načrtovanje Alfa Romeo v Areseju. Sindikati se bojijo, da bo slovita znamka avtomobilov po sto letih dokončno zapustila Arese in torej Milan. Delavce naj bi 4. januarja preselili v Mirafiori. Corrado Delle Donne (SLAI-Cobas) je izjavil, da so znamko Alfa Romeo pred časom že podarili Fiatu s podkupninami, slednja pa bo zdaj zaprla zgodovinski sedež pri Milanu.
Arhivski posnetek iz tovarne Alfa Romeo v Areseju
ansa
vatikan - Pospešen postopek
Janez Pavel II. bliže beatifikaciji
VATIKAN - Kongregacija rimske kurije za zadeve svetnikov je soglasno potrdila odlok o herojskih krepostih papeža Janeza Pavla II. Prefekt kongregacije, škof Angelo Amato, bo dokument predal v podpis papežu Benediktu XVI. Gre za korak k beatifikaciji Janeza Pavla II., ki bi ga lahko razglasili za blaženega že aprila 2010.
Kongregacija za zadeve svetnikov mora sicer dokazati še en čudež Karola Wojtyle. Gre za čudežno ozdravljenje francoske redovnice Marie Simon-Prierre, ki je tako kot Janez Pavel II. trpela za Parkinsonovo boleznijo. Dva meseca po papeževi smrti so znaki bolezni pri redovnici iz nepojasnjenega razloga izginili.
Vatikan mora presoditi, ali bi ta primer lahko razglasili za čudež in ga pripisali umrlemu papežu. Postopek beatifika-cije je tako v končni fazi, po poročanju italijanskih medijev pa bi papeža Janeza Pavla II. lahko za blaženega razglasili že ob peti obletnici njegove smrti, torej 2. aprila 2010.
Postopek za beatifikacijo Karola Wojtyle so sprožili že dva meseca po njegovi smrti 2. aprila 2005. Tako kratek rok - običajno mora preteči pet let - je določil njegov naslednik, Benedikt XVI. in s tem odgovoril na pozive vernikov, predvsem iz Poljske, naj Janeza Pavla II. takoj razglasijo za svetnika.
Doslej najhitrejšo beatifikacijo so opravili v primeru Matere Tereze. Za blaženo je bila razglašena leta 2003, šest let po smrti, pri čemer je sam Janez Pavel II. odpravil daljše čakalno obdobje.
tibet
Dalajlamo zanima model Južne Tirolske
RIM - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj prispel v Rim, da bi se udeležil 5. svetovnega parlamentarnega kongresa o Tibetu v prostorih poslanske zbornice v Palači Montecitorio. Ob tej priložnosti ga je v zasebni obliki sprejel predsednik zbornice Gian-franco Fini, visoki gost pa se je srečal tudi z rimskim županom Gian-nijem Alemannom. Spremljal ga je ameriški filmski igralec Richard Geere.
V preteklih dneh se je dalaj-lama mudil na Južnem Tirolskem, kjer ga je med drugim sprejel predsednik avtonomne pokrajine Luis Durnwalder. Dalajlama se je hotel od blizu seznaniti s posebno avtonomijo, ki jo uživa Južna Tirolska, saj bi po njegovem to lahko predstavljalo model tudi za ureditev statusa Tibeta znotraj Kitajske. Tudi ob tej priložnosti je dalajlama zanikal, da bi se zavzemal za odcep Tibeta.
6	Četrtek, 19. novembra
2009
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
slovensko stalno gledališče - Izredna upravitelja poverila nalogo umetniškemu vodji
Primož Bebler bo pripravil projekt za sezono 2010
Berdon in Marchesi sta se srečala tudi z odbornikom Ravidajem in odbornico De Francesco
Kdaj bo obrekovalnica s svojimi vajami spet zaživela?
kroma
Dosedanji umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Primož Bebler bo pripravil projekt za gledališko sezono 2010. Tako je bilo odločeno na včerajšnjem srečanju med novima izrednima upraviteljema slovenskega teatra, odvetnikom Andrejem Berdonom in komercialistom Paolom Marchesijem, ter dosedanjim upravnim in umetniškim vodstvom ustanove.
Berdon se je včeraj vrnil v Kulturni dom v družbi kolege-soupravi-telja Marchesija. Sestala sta se z vodjo upravnega osebja Barbaro Briščik, zatem še z dosedanjim upravnim direktorjem Tomažem Banom in umetniškim vodjo Primožem Beblerjem. Le-temu sta naročila, naj v nekaj dneh pripravi projekt repertoarja za letošnjo sezono, ki bo nujno nosila le letnico 2010, ker se bo dejansko začela januarja. Izredna upravitelja sta Beblerju zadala zelo jasen okvir: predvideni stroški morajo biti omejeni na finančne razpoložljivosti ustanove.
Govor je bil tudi o izpolnitvi pogojev za prejem prispevka državnega sklada za prireditve (FUS). Predpogoj je zaposlitev osebja do konca meseca, da bi s 1. decembrom do konca leta lahko odigrali še 11 predstav iz lastne produkcije in tako izpolnili pogoj stotih letnih predstav.
»Za zaposlitev osebja je najprej treba imeti jasno sliko o dohodkih,« je včeraj pojasnil Berdon. Prav v ta namen sta se po obisku v Kulturnem domu z Marchesijem najprej srečala z občinskim odbornikom za finance Giovan-nijem Battisto Ravidajem in nato še s pokrajinsko odbornico za finance Ma-riello De Francesco. Ravida jima je zagotovil, da je Občina pripravljena fi-
nančno podpreti delovanje gledališča, to pa bo storila, ko »ji bodo statutarni okviri to omogočili«. Odbornik je v bistvu ponovil, da računa Občina na mesto v upravnem svetu ustanove, za kar pa bo potrebna sprememba sedanjega statuta. Berdon in Marchesi bosta morala ugrizniti tudi v to jabolko.
Odbornica De Francesco, predsednica skupščine SSG, je seznanila Berdona in Marchesija z njunim ter-minsko omejenim mandatom (do 30. junija 2010). Izredna upravitelja bosta morala urediti račune ustanove in postaviti gledališče na trdne finančne noge. Program nove sezone bo zato nujno prilagojen tem zahtevam.
Berdon in Marchesi se bosta v prihodnjih dneh srečala še z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom in Adrianom Sosičem, ki zastopata preostala člana ustanove, to je Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in Društvo Slovensko gledališče. Prav tako pa se bosta srečala z osebjem gledališča, ki je takoj po njunem imenovanju zaprosilo za srečanje, da bi jima predočilo položaj kolektiva.
Po dosedanjih napovedih naj bi uvodno premiero nove sezone uprizorili januarja. Vprašljivo pa je, ali bo to Oblomov Ivana Aleksandroviča Gon-čarova, ali kako drugo delo. Igralski ansambel je že septembra - čeprav brez podpisanih pogodb - začel z vajami
Oblomova, ki pa so bile po dobrih dveh tednih, po odstopu upravnega sveta, prekinjene. Drama je napol že naštu-dirana, ni pa znano, ali bo srbski režiser Egon Safin delo lahko dokončal. Njegov delovni termin se je pred slabim mesecem iztekel, za morebitni dodatek pa bi se morali šele domeniti.
Berdon je ocenil, da bi bila res škoda, ko bi ovrgli že napol pripravljeno delo in bi bil doslej vloženi trud igralskega ansambla in tehniškega osebja zaman. V prihodnjih dneh bo mogoče izvedeti, ali bo projekt Oblomov mogoče nadaljevati (morda tudi ob koncu sezone), ali pa bo dokončno propadel.
M.K.
vzhodni kras
Regulacijski načrt: podpisi za pripombo
Na Vzhodnem Krasu nadaljujejo te dni z zbiranjem podpisov pod kolektivno pripombo zoper gradnjo turistične cone pri Padričah in proti rezidenčni namembnosti nekdanje kasarne pri Banih, ki ju -poleg drugih za kraško ozemlje negativnih prijemov - predvideva novi regulacijski načrt tržaške občine.
Rok za vložitev ugovorov in pripomb zapade v sredo, 25. novembra, zato se akcija zbiranja podpisov zaključuje. Kdor namerava s svojim podpisom izraziti nasprotovanje tem kvarnim posegom na kraškem območju, lahko to stori v Prosvetnem domu na Opčinah, v javnih lokalih v vaseh vzhodnega Krasa ali pri prostovoljcih, ki so pristopili k akciji.
Na Vzhodnem Krasu so se odločili za kolektivno pripombo po prvem javnem srečanju, ki ga je priredil vzhodnokraški rajonski svet pri Banih, kateremu so sledila še srečanja v Bazovici, Gropadi, na Pa-dričah, v Trebčah in na Opčinah. Po razpoložljivih podatkih naj bi kolektivno pripombo doslej podpisalo kakih 2 tisoč občanov. Pole s podpisi bodo zbrali v ponedeljek, 23. novembra, ter jih priložili dokumentu, ki bo vložen tržaški občini. S tem pa se akcija ne bo zaključila. Z zbiranjem podpisov proti določilom novega regulacijskega načrta tržaške občine, ki bodo v prvi vrsti prizadela prav območje Vzhodnega in Zahodnega Krasa, bodo nadaljevali vse do ponovne razprave v tržaškem občinskem svetu, da bi tako podkrepili nasprotovanje vsiljenim ukrepom proti Krasu.
zdravstvo - Deželni svetnik Igor Gabrovec (SSk) obiskal Slovensko socio-psihopedagoško službo v Ul. Farneto
Dan odprtih vrat kot priložnost za razmislek
Služba sledi preko štiristo mladoletnim in odraslim osebam - Negotovost zaradi prekernosti in pomanjkanja nekaterih profilov - Obisk tudi pri Operativni enoti za otroke in mladostnike v Ul. San Marco
Prostori Slovenske socio-psihopedagoške službe so urejeni in primerni, a malce pretesni. Tako meni deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki si je v torek popoldne ogledal prostore v Ul. Farneto, v katerih deluje služba, ki je, kot smo na kratko že poročali, v torek, tako kot ostale službe drugega zdravstvenega okraja tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve, priredila Dan odprtih vrat, ko so operaterke bile na voljo obiskovalcem za oris delovanja in storitev.
Služba deluje v drugem nadstropju stavbe v Ul. Farneto 3, kjer se po slikovitem vhodu z napisom »Slovenska služba« na hodniku, ki je hkrati tudi čakalnica z igrali za otroke, zvrsti pet sob: v prvi so uradi, v drugi in tretji delujejo psihologi oz. psihologinje ter specialna pedagoginja, zadnji dve sobi pa sta namenjeni delovanju fizio-terapevtk, psihomotoricistke in logopedinje.
Slovenska socio-psihopedagoška služba je bila ustanovljena leta 1982 na pobudo nekaterih ravnateljev slovenskih šol, posveča pa se osebam s težavami z dojemanjem učnega procesa zaradi stiske oz. težav in ovir pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju, pri čemer jemlje v poštev populacijo od 0 do 18. leta starosti (se pravi otroke in mladostnike), poleg tega pa skrbi tudi za skupino odraslih, vsega skupaj pa po besedah operaterk obravnavajo preko štiristo primerov. Težav je več vrst, izvirajo pa bodisi iz fizičnih okvar ali pa dejstva, da gre za osebe s posebnimi potrebami, v drugih primerih pa gre za čisto normalne osebe, ki pa se soočajo z učnimi težavami, kar jim oškoduje samopodobo. V okviru službe se ukvarjajo tudi s socialnimi težavami, obenem so povezani tudi s sodiščem za mladoletne, vsekakor, kot pravijo, se je število hujših primerov v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo, tako da prevladujejo primeri težav, ki se v teku let lahko rešijo. Služba je seveda
povezana s šolami, nanjo pa se lahko neposredno obrnejo starši, ki pri svojem otroku zaznajo težave. V okviru službe gledajo na otroka globalno ter upoštevajo vse trenutke in aspekte njegove vsakdanjosti, obenem delujejo ekipno na področju preventive, diagnostike, terapije in rehabilitacije, piše v predstavitveni zgibanki.
Trenutno so na voljo tri psihologinje (z novim letom se jim bo pridružil še en psiholog), dve fizio-terapevtki, psihomotoricistka, pedagoginja, dve bolniški sestri (odgovorna za službo za otroke in mladostnike drugega okraja Daniela Vidoni nas je opozorila, da nista »izposojeni«, kot smo pred časom zapisali, ampak sta polnopravno vključeni v delovanje službe) in logopedinja, ki je trenutno ni, ker je dejavna v Gorici, predvidena pa je njena vrnitev. Veliko operaterk je začasno zaposlenih, kar je eden
Prostori Slovenske socio-
psihopedagoške službe so lepi in urejeni, a verjetno pretesni in nezadostni
kroma
od vzrokov za negotovost (drugi so v zmanjšanju števila tedenskih ur, pomanjkanju nekaterih poklicnih profilov in koordinatorke z znanjem slovenščine), zaradi katere se je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pred dvema tednoma sestal z direktorjem zdravstvenega podjetja Francom Rotel-lijem, direktorico drugega zdravstvenega okraja Mario Grazio Cogliati in odgovorno za službe za otroke in mladostnike v tem okraju Danielo Vidoni. Gabrovec je tudi izkoristil Dan odprtih vrat, da je v torek obiskal prostore Slovenske socio-psihopedago-ške službe in se tam ponovno sestal z Vidonijevo, s katero si je v nadaljevanju ogledal tudi sedež Operativne enote za otroke in mladostnike (Uoba) v Ul. San Marco, ki je italijanska različica slovenske službe. Enota skrbi za približno sedemsto otrok, je pojasnila Vidonijeva, glede razmerja med številom
otrok in številom operaterjev pa po njenih besedah ni velike razlike s slovensko službo. Res pa je, da slednja npr. ne razpolaga s pediatrično ambulanto, kjer opravljajo tudi cepljenja, da o precej večjih prostorih, ki jih zaseda enota v Ul. San Marco, niti ne govorimo: v pritličju deluje družinska posvetovalnica (ki bi lahko bila skupna tudi za slovensko službo, meni Vidonijeva), v prvem nadstropju pa je prav enota za otroke in mladostnike, kjer je na voljo več sob za pogovore in skupinske dejavnosti, dalje sta na razpolago tudi telovadnica in soba, namenjena dojenju. V slučaju tujih državljanov je predvideno sodelovanje kulturnih posrednikov.
Odgovorna za službo za otroke in mladostnike je pri tem pojasnila, da se tudi za slovensko službo pripravlja preureditev prostorov, prav tako je stekel postopek za ureditev staleža fiziote-rapevtke in logopedinje, medtem ko so se po njenih besedah nekatere sodelavke odločile za polovičen delovni urnik.
Gabrovčev končni vtis je bil, kot je povedal novinarjem, da ni mogoče preurediti službe brez soudeležbe tistih, ki v njej delujejo, poleg tega je nepojmljivo, da Slovenska socio-psihopedagoška služba deluje le na Tržaškem, čemur je po njegovem mnenju botrovalo dejstvo, da je služba nastala kot eksperimentalna. Pozitivno pa je, da se določeni primeri začasne zaposlenosti rešujejo, problem dolgotrajne prekernosti, zaradi česar zaposleni v takem položaju ne morejo delati na najboljši način, pa bi morali obravnavati prvenstveno na sindikalni ravni. O tem bi morala vsekakor teči beseda tudi na srečanju med Gabrovcem, odgovornimi pri zdravstvenem podjetju in nameščenka-mi oz. nameščenci slovenske službe, ki je bilo dogovorjeno že na nedavnem srečanju z Rotellijem, a do katerega še ni prišlo.
Ivan Žerjal
/
GOSPODARSTVO
Četrtek, 19. novembra 2009
7
narodni dom - Koordinacijsko združenje kraških vasi obeležilo 25-letnico odmevne pobude
Ko so se v kraških vaseh ob zori pojavile dvojezične table
Poglavje v dolgi zgodbi o dvojezičnosti - Deželno upravno sodišče obravnava priziv na Tondov odlok
18. novembra 1984 so prebivalci Ferlugov, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice ob 5. uri zjutraj sami postavili dvojezične table. Na trgu v Trebčah se je zatem zbralo več tisoč ljudi, spregovorili so slovenski politiki, ljudje so se veselili podviga. Koordinacijsko združenje kraških vasi (KZKV) je včeraj na srečanju v Narodnem domu obeležilo 25-letnico pomembnega dogodka, ki je imel po mnenju organizatorjev dolgoročne pozitivne učinke. Transparent v mali dvorani Narodnega doma je spraševal: »Če bi leta 1984 sami ne postavili dvojezičnih tabel, bi danes imeli dvojezične table pred vasmi Občine Trst?«.
Glavno besedo sta imela včeraj predstavnika koordinacijskega združenja David Malalan in Karlo Grgič. Prvi je podrobno opisal dogajanje izpred četrt stoletja, spregovoril pa je tudi o predhodnih in poznejših dogodkih v zvezi z vidno dvojezičnost-jo. Spomnil je, da je Spaccinijev občinski odbor kot prvi postavil dvojezične table, in sicer v 70-ih letih, zatem pa so te table zamenjali s enojezičnimi. Sledili so protesti civilne družbe in politikov. Leta 1984 se je porodila zamisel, da bi domačini v svojih vaseh sami postavili neuradne dvojezične table. Na pobudo društev, srenj in jusov, povezanih v združenje, so se tisto jesen zvrstila razna srečanja, enotna delegacija strank in krovnih organizacij je pobudo podprla. Datum akcije so nekajkrat odložili, po razgretih razpravah pa so določili operativne službe in organizirali dogodek. 18. novembra ob 5. uri zjutraj so domačini v šestih vaseh vzhodnega Krasa postavili table. Sledilo je slavje v Trebčah, kjer so mediji našteli pet tisoč, organizatorji pa sedem tisoč ljudi.
»Lonjerci in Svetoivančani so spočetka napovedali sodelovanje, nato pa k pobudi niso pristopili, medtem ko so nas na Opčinah hladno sprejeli in skoraj zasmehovali,« se spominja Malalan. Leta 1993 je tržaški župan Staffieri ukazal odstraniti table pred vasmi, dve leti pozneje pa jih je njegov naslednik Illy vrnil v črno-beli obliki. Vmes so bile demonstracije (Malalan je omenil, da je množici na Velikem trgu leta 1993 sam napovedal, da so Bazovci spet postavili svojo tablo) in samostojna postavitev rjavih, turističnih tabel. Zgodba se je nadaljevala vse do danes. Združenje KZKV in domačini so lani na glas zahtevali dvojezične table na novem odseku avtoceste, nazadnje pa so vložili priziv proti Tondo-vemu dekretu, ki naj bi bil omejevalen, saj na zahtevo župana Dipiazze predvideva vidno dvojezičnost samo na začetku in koncu vasi v tržaški občini. Paritetni odbor tovrstne interpretacije zaščitnega zakona ni
David Malalan in Karlo Grgič včeraj v Narodnem domu
kroma
podprl. Sprva so kraški aktivisti naslovili priziv na predsednika republike, po zahtevi deželne uprave pa se pravdanje zdaj vrši na Deželnem upravnem sodišču FJK.
Karlo Grgič se je spomnil Lucijana Malalana in drugih pokojnikov, brez katerih tedanji podvig ne bi bil mogoč. »Brez jezika in zemlje ni Slovencev,« je dejal in izrazil upanje, da bo KZKV v sodelovanju s strankami in krovnima organizacijama nadaljeval po tej poti, v boju proti asimilaciji, kljub temu, da so mladi premalo angažirani. Malalan in Grgič sta še opozorila, da je KZKV pogosto osamljen, pogrešata namreč podporo SKGZ in SSO, obžalovala pa sta, da »naši župani, ki so od družbe ANAS zahtevali dvojezične table na avtocesti, ne dosegajo rezultatov, medtem ko tržaški župan na svojem ozemlju dela, kar hoče« (tako Malalan).
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je pohvalil delovanje združenja in dodal, da so mnogi politiki po 25 letih veliko bolj pragmatični in previdni. Občinski svetnik Igor Švab je v imenu SSO dejal, da bo krovna organizacija vedno ob strani ljudem, ki zastopajo pravice Slovencev, sama pa si vseskozi prizadeva, da bi čim več dosegli. Žal pa smo včasih tudi sami Slovenci krivi, ker ne zahtevamo, ali pa ne izkoriščamo priznanih pravic. Podobnega mnenja sta bila Samo Pahor in Karlo Mezgec, medtem ko je Darko Kobal opozoril, da so Katinarci svoj čas postavili svojo tablo, zdaj pa je nimajo več. (af)
zapori - Tiskovna konferenca
SKP, Zeleni in Občani: razmere so kritične
Razmere v zaporih v Furlaniji-Julijski krajini so kritične, saj se ustavna načela ter vrednote človečnosti in civilizacije v nekaterih primerih kršijo. V to so prepričani deželna svetnika Stranke komunistične prenove-Mavrične levice Igor Kocijančič in Roberto Antonaz ter tržaška občinska svetnika Alfredo Racovelli (Zeleni) in Roberto Decarli (Občani za Trst), ki so na včerajšnji tiskovni konferenci opozorili na slabosti zaporniškega sistema. Na srečanju so še posebej izpostavili dva primera: prvi zadeva hrvaškega državljana, ki je priprt v neogrevani varnostni celici policij -skega komisariata pri Sv. Soboti, na razpolago pa ima samo na zid pritrjeno dolgo in ozko klop. Moški je zaprosil za zdravniško pomoč zaradi zdravstvenih težav, ki mu povzročajo bolečine v nogah in hrbtu. Zaradi tega so se Kocijančič, Racovelli in Decarli s pismom, ki so ga poslali tudi županu Robertu Di-piazzi, obrnili na prefekta Giovannija Balsama in ga zaprosili za srečanje, pri
čemer se sprašujejo, če obstaja dogovor z zdravstvenimi službami glede prošenj priprtih oseb in katere kritičnosti so ugotovili. Podpisniki namreč ugotavljajo, da policija pripre povečini tuje državljane, ki živijo na obrobju in ki zaradi zdravstvenih razmer bi, bolj kot pripor, potrebovali posege za zaščito zdravja in dostojanstva človeške osebe.
Drugi primer se nanaša na maroškega državljana, ki je zaprt v centru za prebežnike v Gradišču, kjer že 54. dan gladovno stavka. Deželni svetnik Antonaz je ministrstvo za notranje zadeve zaprosil za dovoljenje, da ga lahko obišče, vendar je bila prošnja zavrnjena, že teden dni pa skuša govoriti z Maročanom po telefonu, a brez uspeha.
V zvezi s položajem v zaporih v FJK so Demokratska stranka, SKP-ML in Občani tudi vložili predlog deželnega zakona, ki bi uvedel lik deželnega garanta za osebe, ki so podvržene ukrepom omejevanja osebne svobode.
trst - Od 9.30 do 1 2.30 in od 16. do 1 9. ure središče zaprto za promet
Tudi danes prometna omejitev
Onesnaženost še ni popustila - Mestni redarji včeraj kaznovali prvih 27 voznikov - »Skupinske vožnje« dobra izbira
Redar je na Korzu Italia zasačil kršitelja odredbe
kroma
Stopnja prašnih delcev PM10 v tržaškem zraku ostaja previsoka, zato bo mestno središče tudi danes zaprto za promet. Vozila ne bodo smela na prepovedano območje od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure (zemljevid smo objavili v včerajšnji izdaji). Možno je, da bo ukrep občinske uprave obveljal tudi jutri, vse je odvisno od stopnje onesnaženosti zraka. Dež in veter sta v teh primerih dobrodošla.
Tržaški mestni redarji so včeraj že kaznovali prve kršitelje. Med 16. in 19. uro so v osmih ulicah skupaj ustavili 144 vozil, našteli pa so 27 glob. Kazen za voznike, ki brez dovoljenja vozijo v mestnem središču, znaša 78 evrov. Naj spomnimo, da je vstop v mestno jedro ob vseh urah dovoljen vozilom, v katerih sedijo vsaj tri osebe (»skupinske vožnje« so torej dobra izbira), pa še tovornim vozilom, vozilom na plinski pogon, avtomobilom tipa eu-ro5 ali euro4 ter motornim kolesom eu-ro3 in euro2, avtobusom, taksijem ipd. Vse podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Občine Trst www.comu-ne.trieste.it.
Izpad odbornice in svetniško vprašanje
Svetniška skupina SKP poziva predsednika Dežele FJK Renza Tonda, naj poskrbi, da se bodo njegovi odborniki dostojno vedli. Igor Kocijančič in Roberto Antonaz, ki sta omenila deželno odbornico za delo Alessio Ro-solen, sta vložila vprašanje v zvezi z vi-deoposnetkom, ki je na ogled na portalu YouTube in se nanaša na srečanje s spornim nemškim zgodovinarjem Ernstom Noltejem v muzeju Revoltella. 9. novembra so protestniki v dvorani muzeja prekinili uvodni poseg občinskega odbornika Massima Greca in vpili »Sramota, sramota« ter »Nacisti ven«. Odziv predstavnikov krajevnih uprav je bil prav tako goreč in barvit, »odlikovala« se je zlasti deželna odbornica Rosolen, ki jo je pro-testnik ujel v svojo kamero. Odborni-ca v videu poziva protestnike, naj zapustijo dvorano, enemu izmed njih, ki Nolteja označi kot fašista, pa odbor-nica odgovori s stavkom »ti pa si komunist, usr... komunist«.
Padec v hladno morje
Včeraj dopoldne je 78-letni Tržačan, ki je s svojo dvometrsko barčico plul pred obalo Lazareta, izgubil ravnotežje in padel v morje. Večjih valov ob tisti uri ni bilo. Z obale so ga zagledali očividci, ki so poklicali službo 118, slednja pa je ob 10.15 nemudoma obvestila tržaško pristaniško kapitanijo. Poleg obalne straže so se na prizorišče odpravili gasilci, miljski karabinjer-ji in policija. Tržačana, ki se je znašel v hladni vodi na območju, kjer gojijo klapavice, je po navedbah tržaške kapitanije že po nekaj minutah rešil občan, ki se je z manjšim plovilom nahajal v bližini. Premraženega 78-let-nika je privedel na kopno, od koder ga je avtomobil službe 118 odpeljal v ka-tinarsko bolnišnico. Pristaniška kapitanija opozarja občane, naj v podobnih primerih pokličejo na brezplačno telefonsko številko 1530, ki deluje sedem dni v tednu, 24 ur dnevno. Poseg obalne straže bo tako hitrejši in učinkovitejši.
Niso ga hoteli prijaviti
Varnostnik je v rojanskem supermar-ketu opazil, da ena izmed strank krade živilske proizvode. 69-letni upokojenec je nekaj proizvodov položil v voziček, druge pa spravil v žepe. Pri blagajni je moral žepe izprazniti: iz njih je potegnil nekaj pločevink in čokolad, vse skupaj je bilo vredno okrog 30 evrov. Varnostnik je poklical policijo, vodstvo rojanske prodajalne pa upokojenca, ki je v preteklosti že kradel v istem marketu, ni hotelo prijaviti.
Nevarna spolzka cesta
Vlažno vreme in slaba vidljivost sta jo včeraj zagodla marsikateremu vozniku, predvsem tistim, ki so vozili prehitro. V popoldanskih urah se je avtomobil renault clio, ki je bil namenjen v Trst, prevrnil pri uvozu na avtocestni priključek pri Trebčah. Po navedbah prometne policije se ni nihče poškodoval. Podobna nesreča se je popoldne pripetila pred mostom na Re-pentabrski ulici, med Opčinami in Co-lom. Tržaški mestni redarji so povedali, da se je ena oseba lažje poškodovala. Zaradi tretje nesreče je bil promet začasno zaprt na tržaški hitri cesti.
Regulacijski načrt: pripombe in ugovori
Koordinacija Več zelenja manj cementa sporoča, da je še do 24. novembra čas za vložitev pripomb in ugovorov k novemu regulacijskemu načrtu občine Trst. Pri tem so občanom na voljo združenja Legambiente (e-pošta info@legambientetrieste.it), Wwf (wwfts@libero.it), Italia Nostra (mobilni telefon št. 347-5989410) in Pro Loco za Sv. Ivan in Kolonjo (ob torkih in četrtkih med 9. in 10. uro v Ul. San Cilino 44a - mobilni telefon 328-9074018) ter sama koordinacija Več zelenja manj cementa (mobilni telefon 381-413563).
8
Četrtek, 19. novembra 2009
AVTOMOBILI
/
slovenski klub - Torkov večer v znamenju ženske ustvarjalnosti
Desa Muck: občutljivi ljudje se branimo s humorjem
S priljubljeno pisateljico, ki ljubi gledališče, se je pogovarjala režiserka Katja Pegan
Kot bi poslušali pogovor med dvema prijateljicama, pisateljico in gledališko režiserko, ki ju označuje izostren smisel za humor. Kot bi skoraj prisluškovali njunim skrivnostim, na primer pogovorom o telesni teži in življenjskih težavah, ki so v prvi vrsti ljubezenske narave. Tak je bil tokratni večer Slovenskega kluba ...in morda se je zaradi tega na njem zbrala pretežno ženska publika.
Gregorčičeva dvorana je v torek gostila Deso Muck, ki je na osrednji slovenski
sceni prava zvezda. Njene knjige so v slovenskih knjižnicah najbolj izposojene, učenci so jih več let zapored izbrali za najljubše knjige leta, vsaka gledališka dramatizacija njene serije knjig Blazno resno ...(o seksu, zadeti, popolni itd.) je presegla sto ponovitev. Predstave je režirala Katja Pegan, Desina prijateljica in torkova sogovornica, v njih je seveda nastopala tudi Desa, neprofesionalna igralka, ki ljubi gledališče. »K sreči ne živim v tem svetu, zato mi je vse, kar je v zvezi z
Slovenski klub je tokrat gostil Deso Muck (desno) in Katjo Pegan; prihodnji teden bo debata, posvečena mladim in spletnim omrežjem
kroma
gledališčem, zelo luštno. Ni je vloge, ki me ne bi zanimala, na vajah čarobno uživam, ker se lahko igram.« Desa je na oder ljubljanske Drame sicer stopila še kot otrok, saj je je takrat na njem nastopal njen stric Kristjan Muck: v tistem času so Deso večkrat spraševali, ali je njegova sorodnica, vprašanje pa sedaj pogosteje postavljajo njemu -profesorju na ljubljanski akademiji.
Desa je medtem postala mama treh hčerk: preživljala jih je s pisanjem ljube-
zenskih romanov. »To delo je bilo izredno slabo plačano, včasih sem napisala tudi 35 strani na dan, da smo preživele. Garaško delo pa se je obrestovalo: dobila sem pisateljsko kondicijo, od takrat pišem veliko hitreje.« Sicer pa je njeno življenjsko vodilo: ko padeš, se poberi in zlezi dalje ...
Danes piše knjige za otroke in najstnike, ki so po oceni Katje Pegan tako uspešne, ker zna komplicirane zadeve zapisati na zelo enostaven način ...kar uspe le modrim pisateljem. »Pišem humorno, ker je to del mene,« pravi Desa, »občutljivi ljudje se branimo pač s humorjem.« Humor izžareva tudi iz njenih kolumn, ki jih je objavljala v Oni in Jani, izšle pa so tudi v dveh knjigah (Pasti življenja). Dva hudomušna odlomka o peki orehove potice in mučnih pripravah na vozniški izpit sta prebrali Mairim Cheber in Eva Kranjac, gojenki šole Studioart.
Da se Desa rada igra, je bilo očitno tudi med torkovim pogovorom, ko je priznala, da ljubi računalniške igrice, predvsem tiste, ki jo popeljejo v virtualni svet. »Eno leto sem bila prav odvisna od Sim-sov, zdaj je veliko bolje. No, zdaj mi nekaj težav povzroča Facebook...«In že je beseda tekla o virtualnem planetu Farmville, kjer se Desa igra virtualno kmetico, njena soseda pa je igralka Vesna Pernarčič ...
Ja, kako pa naj po teh besedah zaključim ta pogovor, je zaskrbelo Katjo Pegan. »Pa reci, da sem po duši kmet,« ji je svetovala Desa. (pd)
glasovi iz geta - Koncerta
Samospevi in židovska glasba
Igralka Lidia Kozlovich je bila redna obiskovalka dogodkov pobude Voci dal ghetto (Glasovi iz geta), kjer je tudi nastopila z branjem besedil samospevov Straussa in Ma-hlerja. Zato ji je umetniški vodja Gianni Gori želel posvetiti enega od koncertov letošnjega programa, da bi se z govorico glasbe spomnili »umetnice, ki je veliko ljubila in trpela ter je pustila globoke sledi v tržaški kulturi«. Spomin se je povezal z molitvijo v pretežno nabožnih vsebinah koncerta z naslovom Magnificat anima mea. Program je sestavila in izvedla sopranistka Sabina Macculi, ki jo tržaška publika pozna zaradi pogostih sodelovanj na festivalu operete. Repertoarni razpon pevke je zelo obsežen, saj se je ob izpopolnjevanju iz antične glasbe preizkusila v romantični komorni glasbi, a tudi v operi in v muziklu. Program večera je zrcalil to fleksibilnost z raznolikostjo stilov, obdobij in vsebin, med katerimi je pevka pokazala največjo naklonjenost do melodramskega značaja komorne arije Gae-tana Donizettija. Na krilih hvaležne cerkvene akustike so zazvenele nabožne arije Purcella in Bacha, znan Mozartov motet Exultate Jubilate in sodobnejša meditacija Križanje Samuela Barbera kot tudi operne arije iz opusov Händla, Verdija in Wagnerja. V programu je izstopal občuten prizor iz Goethejevega Fausta v uglasbitvi Carla Loeweja. Pianistka in čembalistka Alessandra Sagelli je tudi na klaviaturi starih orgel cerkve Blažene Device Rožnega venca pokazala svojo muzikaličnost s primernimi stilnimi prijemi. Koncert se je odvijal na koru, zaradi televizijskega snemanja pa je publika lahko sledila izvedbam tudi na platnu, ki je stalo pred oltarjem.
Čisto različna glasba pa je pričakovala obiskovalce naslednjega, ponedeljkovega koncerta niza, ki so prisluhnili izboru klasikov židovske, jidiš in sefardske pevske kulture v izvedbah igralke Caterine Venturini. Ženske so bile ponovno protagonistke, tokrat s posebnim posvetilom predstavnicam večkrat preganjanega naroda, katerega je program prikazal najbolj prikupno plat glasbene tradicije v melanholičnih, ironičnih, ljubezenskih in plesnih tonih. Program je bil razpet med vzhodnimi sugestijami harmonike Fabia Ceccarellija (ki je komaj zaključil dolgo turnejo z igralcem Luco Zingarettijem) in sredozemsko toplino kitare Massima Aurelija (sodelavec Francesca de Gregorija). Recital »Ti ricordi, Sara?« je že nekaj let na gostovanju v raznih italijanskih mestih; prehlad ni omogočil pevki, da bi se tudi v gledališču Orazio Bobbio lahko izrazila s celotnim potencialom, njen nastop s pesmimi, poezijami in hudomušnimi vici pa je vsekakor, nepretenciozno in prijetno pospremil gledalce po znanih in priljubljenih poteh židovske tradicije. Festival Glasovi iz geta, ki letos poteka v sodelovanju z društvom Epicantica s podnaslovom Wundergarten, se bo zaključil v torek v prenovljenem gledališču Dei Fabbri, kjer bo antična lutnja srečala moderne digitalne zvoke v posebnem glasbenem projektu dua Accrocco.(ROP)
novinarski krožek - Okrogla miza Skupine 85
Fulvio Tomizza v luči njegovih tržaških romanov
Desetletnico smrti pisatelja Fulvia Tomizze obeležujejo v Trstu z raznimi pobudami, vključno s sprehodi po »njegovem Trstu«, v ponedeljek pa je Skupina 85 priredila v novinarskem krožku okroglo mizo o pisateljevih tržaških romanih. Iz različnih izhodišč so Tomizzevo pisanje obravnavali Patrizia Vascotto, Marta Moretto in Fulvio Denardi, z njimi se je pogovarjala Stella Rasman (joto Kroma).
Patrizia Vascotto je govorila predvsem o avtobiografskih elementih, ki so prisotni v skoraj vseh Tomizzevih romanih. Začela je pri knjigi Lhlbero dei sogni iz leta 1969, katere glavni junak je Stefano Markovich, ki v marsičem spominja na pisateljev lik. Roman je kompleksen, zaznamuje ga velika tema Tomizzevega težkega odnosa z očetom (tema se bo pojavljala tudi v naslednjih delih). Mar-kovich je v mladih letih potoval po Istri, v Trst, Ljubljano in Beograd ter nabiral izkušnje. V Trstu se je zagledal v najstnico in jo zasledoval po ulicah judovskega Trsta, od sinagoge do Ulice del Monte, z njo pa je začel razmišljati o judovski skupnosti, ki je ni poznal. Deklica v knjigi La citta di Miriam (Miriamino mesto) postane ženska in se pozneje z Markovichem-Tomizzo poroči. V romanu Dove tornare glavni junak ni več pomočnik barmana, temveč novinar, Tomizza pa razmišlja o Trstu, ki po njegovem mnenju sodi pravzaprav v slovanski svet, ter o Istri, ki ima svoj neizbrisen benečanski, italijanski pečat. Sam na koncu izbere Istro, a ne zara-
di njene italijanske duše. Istra mu pač bolj prija, saj se sam ima za pisatelja-kmeta in ne meščana (kakor npr. Svevo ali Saba). »Jaz sem gotovo Italijan in gotovo Slovenec,« Trst ima svoj slovenski obraz, Istra pa svojo italijansko dimenzijo, je trdil.
Marta Moretto je strokovno obravnavala jezik istrskega pisatelja, ki je po definiciji Mirana Košute navidezno preprost, v resnici pa poln semantičnih ganglijev, ki spravijo prevajalca v težave. Morettova je dejala, da si vsak pisatelj v mislih ustvari svojega idealnega bralca. Tomizzev jezik je tako linearen, da se bralec sprašuje, kaj skriva. Površen ali nepodko-van bralec ne bo dojel vseh zank in celotne stratifi-kacije besedila, ki je prepojeno z ironijo, protislovji in besednimi igrami.
Tomizza je bil po Denardijevem mnenju prelomen književnik, ker je spremenil odnos tržaških pisateljev italijanskega jezika do Slovencev. Tržaški pisatelji so po tradiciji ignorirali Slovence, ali pa jih omenjali z negativnim pristopom (citiral je Stuparichev odlomek o služkinji Berti v knjigi Ritorneranno). Izjeme so bržkone predstavljali Slataper, Svevo in Delia Benco. Tomizza pa je vse skupaj postavil na glavo. Spočetka je v Trstu naletel na določeno nezaupanje, ko je zaslovel na italijanski sceni pa so se mu odprla še vrata literarnega Trsta. Izvlekel je zama-šek predsodkov in pripisal Slovencem tudi pozitivne lastnosti, to zaslugo pa mu je med drugimi v svojem eseju priznal tudi Biagio Marin. (af)
Draga v fotografiji Petra Cvelbarja
Fotograf Peter Cvelbar je v svojem približno trideset letnem obiskovanju in fotografiranju vsakoletne Drage zbral več tisoč fotografij v črno beli in barvni tehniki o predavateljih, organizatorjih, razpravljavcih in obiskovalcih septembrskih študijskih dni na Opčinah. Ob ljubezni do fotografiranja pa ima avtor hkrati poseben občutek za dušo ljudi, za občutke posameznikov in za njihove izraze. Vse to je zaobjeto v razstavi »Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov Drage«, ki je prvič zaživela v Bambičevi galeriji na Opčinah septembra letos. Po uspešnih postavitvah v Ljubljani in Sežani prihaja sedaj na pobudo domačega prosvetnega društva v Mačkolje . Fotografije bodo na ogled v slikovitih prostorih Torkle v pritličju mačko-ljanske Srenjske hiše. Odprtje razstave bo jutri ob 20.30. O fotografu in njegovem ustvarjalnem svetu, pa tudi o samih študijskih dneh bo spregovoril Saša Martelanc. Besede in podobe bo obogatilo petje društvenega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Andreje Štucin. Razstava bo odprta do sobote, 28. novembra, vsak dan v poznih popoldanskih urah, v nedeljo 22. novembra pa dopoldne. (NT)
20-letnica konvencije o pravicah otrok
Tudi na Tržaškem bodo obeležili 20-letnico sprejetja konvencije o pravicah otrok in mladostnikov. Tako tržaški odbor Unicef prireja jutri dopoldne na Trgu sv. Antona pobudo Drevo pravic: na drevo bodo otroci italijanskih in slovenskih vrtcev oz. osnovnih šol obesili napise na temo pravic. Niz pobud je pripravil tudi otroški park Mini mu, ki deluje v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Tako bo jutri od 10. ure do 11.30 delavnica za šole na temo pravic, v soboto pa bo od 10. do 12. ure delavnica s prof. Cristino Fedrigo s konservatorija Tartini na temo ustvarjalnosti in glasbe.
Študijska dneva na filozofski fakulteti
Naravi in antropologij, ki sta osnovi etičnega razmišljanja bosta posvečena današnji in jutrišnji študijski dan na filozofski fakulteti (v dvorani aktov Arduino Agnelli, Androna Campo Marzio 10). Govorniki bodo spregovorili o svobodi(danes ob 16. uri), o stari in srednjeveški filozofiji (jutri ob 10. uri). Popoln program je na spletni strani http://web-news.units.it/allegati/ptg.pdf.
Film La Hora Fria
Na sedežu združenja La Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) bodo ljubiteljem fantastike danes postregli s pokušino festivala znanstvene fantastike Scien-ce+Fiction. Ob 21. uri bodo predvajali španski film La Hora Fria (Hladna ura) Elia Quiroga.
Kava protagonistka v besedi in pesmi
Kava bo danes protagonistka dogajanja v kavarni Tommaseo. V okviru posveta Caffe Trieste oziroma srečanja med nemško-kri-škim pisateljem Veitom Heinic-henom in Pierluigijem Sabatti-jem (moderatorka Carla Moca-vero) bo danes zadonela tudi vesela in igriva Kantata o kavi Johanna Sebastiana Bacha. Ob 18.30 bosta zanjo poskrbela pevca s konservatorija Tartini Marianna Prizzon in Slavko Sekulic. Vstop je prost.
/
GOSPODARSTVO
Četrtek, 19. novembra 2009
9
gledališče miela - Izložba afriškega filma Nollywood
Predstavlja se filmska produkcija črne celine
Jutri na sporedu tudi kratkometražec slovenskega režiserja Janeza Burgerja Na sončni strani Alp
Gledališče Miela od včeraj do jutri gosti izložbo afriškega filma Nollywood. Na sporedu je štirinajst kratkometražnih in dolgometražnih filmov, izbor najboljših produkcij iz programa letošnjega Festivala afriškega filma v Veroni, ki je nov partner društva Raz/seljeni. Med filmskimi produkcijami je afriška verjetno najmanj razširjena in poznana, zato je filmski maraton zanimiva priložnost za spoznavanje vsebin, govoric in estetike režiserjev iz Nigerije, Ugande, Kenije, Senegala, Mozambika in drugih afriških držav, ki delujejo v rodnem kraju ali v tujini. Uvodoma je o plodni nigerijski filmski industriji (je namreč tretja po ZDA in Indiji) spregovoril dokumentarec This is Nollywood, nato bo revija segala od komedije do srhljivk, od socialno angažiranih filmov do kriminalk. Mali festival bo imel tudi svoje goste; igralec Gian-carlo Esposito bo danes predstavil svoj najnovejši film o bitkah afroameriške skupnosti, slovenski režiser Janez Burger (na sliki) pa bo jutri uvedel predvajanje svojega kratkometražnega filma Na sončni strani Alp. Kratkometražec prikazuje vsakdanje življenje tipične slovenske družine ...Afričanov v prekrasni, sončni deželi, kjer so vsi srečni in strpni. Gre za hudomušno razmišljanje o več-kulturni družbi, ki je za mnoge države že vsakdanja realnost, za Slovenijo pa verjetno le vizija možne bodočnosti.
Katero je pravilno branje?
To je v bistvu provokacija, ki je nastala kot odgovor na takratno politično situacijo, posebno na sovražne govore proti romski skupnosti in vsem drugačnim. Take zadeve me zelo iritirajo, zato sem se skušal postavljati na stran tistih, ki so za družbo »drugačni« in prikazati svoj politični daltonizem glede tega vprašanja. Edini aspekt filma, ki preseže meje čisto normalnega pogleda, je prikaz totalne asimilacije, ki je seveda nemogoča v kateremkoli primeru.
Film iz leta 2007 so že zavrteli v Trstu v okviru festivala Alpe Adria, kjer je predstavljal izraz srednjeevropske filmske ustvarjalnosti, zdaj pa se spet pojavlja v čisto različnem kontekstu, kot evropska izjema v reviji afriških ustvarjalcev.
Perspektiva gledalcev se zagotovo ne bo spremenila, po drugi strani se mi zdi prav, da se film lahko pojavi v različnih kontekstih, saj je tudi njegov značaj tak, da v osnovi ne spada v kontekst, ki bi ga pričakovali, saj Afrika ni v Alpah in obratno. Mislim, da je taka perspektiva zdrava, glede na
narodni dom
Jutri
»italijanski« Boris Pahor
Mesečna revija Trieste ArteCultura s pokroviteljstvom tržaške univerze prireja jutri ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Fil-zi 14) srečanje s slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem.
Srečanje bosta uvedla rektor tržaške univerze Francesco Peroni in založnik oz. odgovorni urednik mesečnika Trieste ArteCultura Claudio H. Martelli. Z našim književnikom Borisom Pahorjem se bosta pogovarjala docent ita-lijanistike na tržaškem univerzitetnem polu Elvio Gua-gnini in namestnik direktorja zgoraj omenjenega mesečnika Walter Chiereghin. Vsi udeleženci bodo prejeli brošurico, ki bo med drugim vsebovala vse članke o pisatelju, intervjuje z njim in recenzije njegovih del.
trenutek, v katerem živimo in na probleme, s katerimi se ukvarjamo.
Sporočilo filma ni tako nevtralno, da bi ne ustvarilo zadržkov. Kakšen je bil odziv medijev in publike?
Odzivi so bili na mednarodni ravni zelo pozitivni. Film so predvajali na raznih festivalih po vsem svetu, tudi na znamenitem filmskem festivalu v Rot-terdamu. Druga plat tega uspeha pa je reakcija Filmskega sklada Slovenije, ki je podprl produkcijo, dokler se ni soočil z vsebinami. Film so hoteli odstraniti iz uradnega kataloga za promocijo slovenskih filmov v tujini, vendar so ga morali na zahtevo producenta tja spet vrniti. Film se je pojavil skoraj v vseh medijih tistega leta in je postal tako eden od najbolj promoviranih filmov. Reakcije so prihajale tudi iz skrajnih političnih opcij in so bile v skladu s tem skrajne. Od tega, da mi je treba prepovedati snemanje filmov v Sloveniji, ker se norčujem iz nacionalnih simbolov, do tega, da je film rasističen. To samo kaže na to, da je drugačnost tema, ki buri v Sloveniji duhove, čeprav na prvi pogled izgleda, da smo zelo strpna družba.
Rossana Paliaga
cerkev - Sinoči maša ob odprtju akademskega leta
Msgr. Crepaldi: Med univerzo in vero mora priti do srečevanja
Med univerzo in krščansko vero mora priti do obnovljenega in plodnega srečevanja, prav tako pa se kot nuja postavlja vzgoja, ki je danes v krizi. To je bilo sporočilo homilije tržaškega škofa msgr. Giampaola Crepaldija, ki je ob odprtju novega akademskega leta 2009/2010 sinoči daroval mašo v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Ul. Cologna. Opirajoč se na okrožnice, dokumente in govore papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., je msgr. Crepaldi opozoril, kako je univerza kraj, ki je v največji meri poklican, da se tam sistematsko išče resnica, kjer se različne vede srečujejo, da sodelujejo v nekem enotnem okviru. Enovitost znanja je torej možna, je dejal, saj se tako razum kot vera stikata v sporočilu, da ne živimo v slučajnem svetu, saj kristjan veruje, da je na začetku bila večna beseda, se pravi razum, ne pa ira-
cionalnost. To globoko prepričanje mora po škofovem mnenju voditi k živahnemu dialogu in resnemu soočanju znotraj univerze, prav tako pa je neobhodno potrebno, da se intelektualni in duhovni pogled obrne k Bogu, ki je ljubezen in inteligenca, saj se teh dveh pojmov ne sme nikoli ločevati.
Škof Crepaldi je, kot že rečeno, opozoril tudi na neobhodno potrebo
po vzgoji. Vzgajati, je dejal, ni bilo nikoli lahko, danes pa kaže, da postaja vedno bolj težavno, celo tudi spričo dejstva, da so sami vzgojitelji zmedeni in se sprašujejo, čemu vzgajati, kar je posledica razširjenega vzdušja, miselnosti in kulture, ki peljejo v dvom o človeški osebi kot vrednoti, o samem pomenu resnice in dobrega in konec koncev v dvom o življenju kot dobrini. Vendar, je opozoril tržaški škof, vzgajati je neobhodno potrebno, saj na področju vzgoje in moralne rasti oseb ni mogoče združevati sedanjih dosežkov s tistimi iz preteklosti, saj je človekova svoboda vedno nova in zato se morata vsaka posamezna oseba oz. vsaka posamezna generacija odločati na novo. Zato tudi največjih vrednot iz preteklosti ni mogoče podedovati, ampak jih je treba osvojiti in obnoviti preko osebnih izbir, ki so večkrat tudi težke.
jutri v mestu
Slomedia odpira nove prostore
Jutri bodo v središču Trsta, točneje v Ul. Polonio 3, odprli nove prostore internetnega portala Slovencev v Italiji Slomedia.it. Slovesnosti se bodo udeležili povabljeni gostje, sobotno popoldne pa bo namenjeno širšemu krogu prijateljev, znancev in obiskovalcev spletnih strani. Nova redakcija Slomedie bo v bistvu mala multi-medijska dvorana, v kateri se bodo zbirali mladi sodelavci in kjer bo potekalo redno delovanje portala, hkrati pa bo to sodobno urejen multimedijski prostor, ki bo lahko sprejemal 30 do 40 obiskovalcev.
V dvorani se bodo vrstili tudi kulturni dogodki, filmski večeri in družabnosti. Prostori Slome-die bodo na razpolago tudi za srečevanja, za krajši obisk ali po-kramljanje ob skodelici kave ali ob čaju. Za ustanove, organizacije in podjetja je predvideno najetje dvorane za prirejanje manjših konferenc, predstavitev in podobnega. Poudariti velja, da je projekt nastal izključno iz lastnih finančnih virov, kajti portal Slomedia doslej ni nikoli prejel niti evra podpore od nikoder, piše v sporočilu za javnost.
Portal Slomedia.it je v preteklih mesecih v Ljubljani podpisal partnersko pogodbo s Cankarjevim domom, s Slovensko filharmonijo ter z družbo Even-tim. V novih prostorih bodo tako na voljo vstopnice za prireditve v Cankarjevem domu, za prireditve Slovenske filharmonije ter za koncerte in druge dogodke, ki jih prireja družba Eventim. Ravno tako bo na ogled izbor izdelkov slovenskih zamejskih obrtnikov in umetnikov ter izdelkov slovenske ljudske obrti.
Portal Slovencev v Italiji Slo-media je prvič zagledal luč pred dobrim letom, prvega oktobra 2008. V prvem letu delovanja, ko je bila Slomedia skoraj neznana, do prvega oktobra letos, je njene strani dodalo med priljubljene 7.712 obiskovalcev, tem se pridružuje v zadnjih mesecih povprečno okrog tisoč obiskovalcev mesečno. V istem obdobju je bilo na straneh Slomedie 409.791 obiskov in 32.473.492 zadetkov (klikov z miško), piše še v vabilu za jutrišnjo prireditev.
mladinski krožek dolina - Tradicionalno martinovanje
Veselo petje v čast novemu vinu
Nastopili so MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Tončka Čok iz Lonjerja in mladi harmonikar Erik Kofol
Lonjerski mladi pevci na nedeljskem martinovanju
Sv. Martina praznujemo danes vsepovsod, tudi v Dolini. Kot je že tradicija, je bilo tudi letošnje mar-tinovanje pestro in veselo. Na praznovanju, ki ga je priredil Mladinski krožek Dolina, so nastopili MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Tončka Čok iz Lonjerja in mladi Erik Kofol (učenec Marka Manina), ki je večer obogatil s svojo diatonično harmoniko.
Pevci domačega zbora Valentin Vodnik so vedno dobrodošli na dolinskem martinovanju, saj sodelujejo z mladinskim krožkom že več let. Na nedeljskem večeru so pevci pod vodstvom Anastazije Pu-rič predstavili program ljudskih in skladb na vinsko tematiko. Ob njih so se predstavili tudi mladi pevci in pevke mladinskega mešanega zbora Tončka Čok iz Lonjerja pod taktirko Manuela Purgerja, ki so prvič nastopili pred dolinsko publiko. Zbor je postregel s programom slovenskih, hrvaških, furlanskih in seveda narodnih vinskih pesmi. Večer se je zaključil z družabnostjo, na kateri so počastili novo vino.
Mladinski krožek je začel novo sezono s polno paro. V prostorih krožka namreč potekajo raznora-zne dejavnosti, od tečaja latino-ameriških plesov in tečaja modernega plesa za otroke osnovne šole, pa vse do srečanj, na katerih mladi odborniki pomagajo otrokom pri reševanju domačih nalog. V sodelovanju s skavti SZSO pa pripravljajo miklavževanje. (CecK)
1 0 Četrtek, 19. novembra
2009
TRST
/
revoltella - Od jutri do 6. decembra
Burja, kavarne in tržaški ljudje na platnih Livia Rosignana
Miran Košuta danes o Josipu Tavčarju
Na pobudo tržaško-goriškega zavoda Istituto giuliano di storia cultura e documentazione bo profesor Miran Košuta danes ob 17.30 v dvorani zavarovalnice generali (Trg Duca degli Abruzzi, 6. nadstropje) predstavil delo in lik dramatika in esejista Josipa Tavčarja, medtem ko bo igralka Nikla Petruška Panizon postregla z branjem odlomkov iz njegovih del. Tavčar je bil posrednik med italijansko in slovensko kulturo; dolgo let je bil umetniški vodja in dramaturg ter predsednik upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča in zunanji sodelavec Radia Trst A.
Zbornik slovenskega športa in natečaj Drobci iz športnega sveta
Jutri bo dvorani ŠKD Škamperle na Stadionu 1. maja potekala predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji, ki ga letno ureja Branko Lakovič in izdaja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Poleg podrobnega pregleda vse razvejane in bogate aktivnosti naših športnih društev so v Zborniku tudi letos objavljeni najboljši prispevki literarnega in likovnega natečaja Drobci iz športnega sveta. Literarni natečaj, ki je bil namenjen dijakom nižjih srednjih šol, je letos potekal že sedmič, medtem ko je likovni natečaj, namenjen osnovnošolcem, letos potekal petič. Literarna komisija, ki so jo sestavljali glavni urednik revije Mladika Marij Maver, prof. Marinka Pertot in prof. Ivan Peterlin, je morala pregledati skoraj 40 prispevkov in naposled izbrala tri izdelke za nagrado in pet za objavo v Zborniku slovenskega športa v Italiji. Likovno komisijo sta sestavljala prof. Jasna Merku, arh. Marino Kokorovec in Štefan Turk. Slednja sta preverila 287 likovnih prispevkov in od teh izbrala deset izdelkov. Vsi nagrajeni izdelki, bodisi literarni kot likovni so objavljeni v novi izdaji. Vsi avtorji nagrajenih prispevkov bodo na slavnostni predstavitvi Zbornika, ki bo na sporedu ob 18.30 nagrajeni. Priznanje pa bodo prejeli prav vsi mentorji, ki so na natečaju sodelovali, saj se moramo prav njim zahvaliti za velik uspeh natečajev.
Burja na Velikem trgu, kavarni Tom-maseo in San Marco, jesenska kraška planota, tržaške ulice, umetnikov studio s platni, spomini na taborišče v Dachauu in pa ljudje, povečini samotarji ali pa ženski akti. Kakih osemdeset slik tržaškega likovnika Livia Rosignana bo od jutri do 6. decembra na ogled v prostorih galerije Scarpa nad avditorijem muzeja Revoltella. Priznani tržaški likovnik praznuje namreč jutri častitljivi 85. rojstni dan in tržaška občina se mu je želela pokloniti z večjo razstavo, ki so jo naslovili Livio Rosignano. Caffe...Bo-ra...E la gente. Omaggio a Trieste.
Rosignano je sicer po rodu Istran, saj se je rodil v hrvaškem Buzetu leta 1924, v Trstu pa je preživel večji del svojega življenja. Tu se je v mladih letih izučil pri Le-vieru in Bergagni, tehniko upodabljanja aktov pa spoznal pri Edgardu Sambu v muzeju Revoltella leta 1945, drugače pa lahko rečemo, da je samouk. Likovni ljubezni se je popolnoma posvetil v letih pet-
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 19. novembra 2009
ELIZABETA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 18.18.
Jutri, PETEK, 20. novembra 2009
SREČKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje C, zračni tlak 1025,8 mb raste, veter 3 km sever, vlaga 97-od-stotna, nebo močno pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,3 stopinje C.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
[I] Lekarne
U Kino
Do sobote, 21. novembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300305), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A.
Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 6 (040 371377).
AMBASCIATORI - 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »The Twilight saga: New Moon«.
ARISTON Dvorana je rezervirana.
CINECITY - 16.00, 19.00, 22.00 »2012«; 16.30, 19.50, 22.15 »Gli abbracci spezzati«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.15, 18.30, 19.30, 20.45, 21.15, 22.00 »The Twilight saga: New Moon«; 19.45, 22.20 »Nemico publico«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »L'uomo che fis-sa le capre«; 15.45, 17.45 »Up«.
FELLINI - 16.20, 22.00 »Il nastro bian-co«; 18.40, 20.20 »Basta che funzio-ni«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.00, 22.00 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il dia-volo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Julie & Julia«; 16.40 »Trilli e il tesoro perduto«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Gli abbracci spezzati«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.10, 19.10 »Božična pesem - 3D«; 21.10 »Julie & Julia«; 15.00, 18.00, 21.20
»2012«; 17.00, 19.20, 21.40 »Žena popotnika v času«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 16.20, 20.20 »Un alibi perfetto«; 18.10, 22.00 »Nemico pubblico«; Dvorana 3: 16.45, 18.40, 20.20, 22.00 »L'uomo che fissa le capre«; Dvorana 4: 16.30, 19.10, 21.50 »2012«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »2012«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli abbracci spezzati«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »L'uomo che fissa le capre«; Dvorana 5: 17.40, 20.40 »Nemico pubblico«.
¿j Čestitke
Rosignano je ljubljeno tržaško burjo naslikal na platnu
kroma
deset, istočasno pa je na straneh dnevnikov Il Gazzettino in II Piccolo objavljal umetnostne kritike.
Podobno kot leta 1978 in pred štirimi leti bo v muzeju Revoltella skozi več novih del spet zadihal Rosignanov duh. Na platnih bo zapihala burja - kot nekakšna futuristična tema bo zaživel boj med človekom in njenimi sunki; zaživel bo inte-lektualno-umetniški vrvež v tržaških kavarnah, kjer se je svoj čas snovalo prave revolucije, in razbohotil se bo ljubljeni Trst in njegovi ljudje med opravljanjem vsakodnevnih opravkov. Skratka prava poezija ob vsakem pogledu na Trst. Na stenah bodo visele samo slike na olje, prednjačila pa bodo najnovejše, letošnje slike. V manjši dvorani pa bo na ogled nekaj platen, na katere je Rosignano ujel svoje spomine na kruto taboriščno izkušnjo.
Razstavo si bo mogoče ogledati vsak dan (razen ob torkih) od 10. do 18. ure. (sas)
Danes praznuje rojstni dan naša sestrična ADA KOZINA iz Boljunca. Še na mnoga srečna zdrava leta in veselja v krogu svoje družine ji želita Vida in Marta z družinama.
Danes praznuje okrogla leta naša sestrična ADA KOZINA iz Boljunca. Vse najboljše ji želi Neri-na.
Živijo ADA! Vse najboljše za okrogla leta ti želijo vsi sorodniki, ki te imajo radi.
Danes praznuje ADA iz Bo-ljunca okrogla leta. Mnogo sreče in veliko zdravja ji želimo sestra Neva ter Robert in Sara. Na trikrat živijo ji kliče tudi vsa žlahta.
Danes praznuje naša draga mama ADA 70. rojstni dan. Da bi prebila z nami še mnogo lepih in srečnih let ji želijo Katja, Roberto, Lisa in Matteo ter Martina in Franco.
Naš predsednik je sina RUBE-NA dobil in cel Partizanski Klub razveselil.
Vesela novica po Občini Dolina odmeva, da v družini Mahnič se je rodila mala DEVA. Srečnima staršema Emanueli in Alekseju ter sestricama Dani in Lizi iskreno čestitamo vsi kolegi Občine Dolina.
Ob rojstvu male DEVE se veselijo z Lizo in njeno družino vsi v otroškem vrtcu Miškolin.
Nona DRAGICA, zopet leto je minilo in prišel ta novembrski dan, ko praznuješ rojstni dan. Zato je želja najina, naj sreča se k tebi poda in ti izpolni vse želje tvojega srca! Tvoji pupici Josette in Marisol.
Donatella in Fredi sta spet starša
postala,
mali
Ruben
je privekal na svet. Da bi zrastel v pridnega fantka in da bi bil vedno zdrav in vesel, novorojenčku prisrčno voščimo
vsi domači
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. MIL-ČINSKI-KATINARA organizira v soboto, 28. novembra, izlet v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave »Knjiga o džungli« v Lutkovnem gledališču. Kdor se nam želi pridružit, naj pokliče tel. št.: 340-1434351 v popoldanskih urah (Helena) ali piše na mrsvolpi@yahoo.it.
ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zi-movanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com.
M Izleti
bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072.
0 Prireditve
SLOVENSKO KULTURNO DRUSTVO GRAD OD BANOV vabi na predstavitev knjige Veita Heinichena »La calma del piu forte«, danes, 19. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. Pisatelja bo predstavil Sergej Verč.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO Mačkolje vabi v petek, 20. novembra, ob 20.30 v »Torklo« v pritličju Srenjske hiše v Mačkoljah na otvoritev razstave fotografij Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. O fotografu in študijskih dneh bo spregovoril Saša Martelanc, za glasbeni utrinek bo poskrbel MePZ Mačko-
lje.
SPD KRASJE vabi v soboto, 21. novembra, ob 20. uri v Luteransko cerkev na Largo Panfili v Trstu na koncert Čezmejnega dekliškega pevskega zbora Krasje. Kot gost bo nastopil Komorni zbor Ipavska. Zborovodja Matjaž Šček.
DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE »Polka in valček brez meja« v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Na mednarodni narodno-zabavnem večeru bodo nastopili: Ansambel Lojzeta Slaka, Jože Bur-nik, Ano urc'o al pej dvej, Goldried Quintett (Avstrija), Krainer Quintett (Hrvaška), Krain Baby (Madžarska), harmonikarja Tomaž Boškin in Uroš Župančič ter Vinko Šimek. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika, vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta.
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri koncert klavirskega dua štiriročno Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. Na sporedu Goetz, Dvorak in Rachma-ninov. Vabljeni.
TFS STU LEDI vabi na večer ljudskih plesov in pesmi »Čez tri gore, čez tri dole...« v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo folklorne skupine: GF »Federico Angelica« Danzerini di Aviano, FS Razor Tolmin, TFS in ŽPS Stu ledi.
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO - Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev filma Trst je naš, diplomsko delo režiserja Žige Virca. Sledi posnetek o nastanku filma v četrtek, 26. novembra, ob 20.30.
H1 Osmice
KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko
JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326.
OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 3356322701.
V	MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375.
V	REPNU je odprl osmico Renzo Tavčar, Repen št. 42, tel. št. 040-327135.
Moja domača žival
»Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali.
AVTOMOBILI	/
443
iS	Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na
Podelitev Nagrad In Priznanj	
4.	NATEČAJA ZA ZBOROVSKE SKLADBE IGNACIJ OTA
v petek, 20.11. ob 18. uri Galerija Narodnega doma Trst, (ul. Filzi 14)	
	Glasbena kulisa PZ Tončka Čok (dir. Manuel Purger)
ÜK Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repen-taborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Valentina Šuber 347-4421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org.
DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI CVET se pripravlja na nastop na državnem finalnem tekmovanju otroških zborov, ki bo spomladi v Zagorju ob Savi. Potrebuje torej novih pevskih moči. Zato vljudno vabi nove pevce, predvsem osnovnošolske otroke, da pristopijo k zboru. Vaje so enkrat tedensko ob sobotah ob 17. uri v Dolini ali ob nedeljah ob 9. uri v Trebčah. Informacije: tel. 3334339664.
SKAVTI SZSO 1.-2. stega Trst vabimo nove člane, da se nam pridružijo na tedenskih srečanjih: otroci od 7 do 10 let ob sobotah na Opčinah (Marja-nišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 14.30-16 ure (info: Metka 348-0841705); 11-15 let ob sobotah na Opčinah (župnišče) od 1516.30 in v Devinu (sedež zborov) od 16-17.30 (info: Daniel 328-1157568); od 16. leta dalje ob ponedeljkih od 20.30-22 ure (info: Jasna 3491267928).
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040
-	411635 ali 040 - 415797.
SKD IGO GRUDEN Jutranja vadba Ki-nesys - Pilates poteka vsak ponedeljek, od 9.30 do 10.30. Prijave na 3496483822 (Mileva). Vabljeni vsi, ki želite narediti kaj zase!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825.
VETERANI SKD BARKOVLJE imajo že 30 let odbojkarsko sekcijo v telovadnici v Zgoniku. Dobijo se vsako sredo ob 20.45 v telovadnici. Če se jim želiš pridružiti, poklici na tel. št. 040
-	411635.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC sporoča, da bo miklavževa delavnica za otroke iz vrtca in osnovne šole ob sobotah od 15. do 18. Delavnica pod mentorstvom Barbare Gropajc se bo nadaljevala tudi v mesecu decembru kot priprava na Božičnico. Miklav-ževanje bo v soboto 5. decembra ob 16.30 v prostorih Mladinskega Doma. Za informacije tlbert, telefon +39335-8045700.
KINAESYS SKD IGO GRUDEN - razpisan je nov termin za vadbo gibalne terapije, in sicer ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Obvezne prijave na 0038640-303578 (M. Sajna).
KLUB GAIA, klub ljubiteljev vrtnarjenja vabi na predavanje, ki bo v večnamenskem prostoru v pritličju občinske stavbe v Hrpeljah danes, 19. novembra, ob 18. uri. Predavala bo strokovnjakinja Nevenka Breznik na temo »Načrtovanje in oblikovanje ekološkega vrta«.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 19. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Proseku št. 159).
V KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, se prične danes, 19. novembra, ob 20.30 tečaj šivanja tržaških noš pod vodstvom Marte Košuta. Toplo vabljene nove in stare tečajnice. Tel. št.: 040-382541.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM dom prireja tečaj izdelave božičnih okraskov. Tečaja, ki ju bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bosta v petek, 20. novembra in v torek, 24. novembra, od 10. do 12. ure v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Za podrobna pojasnila lahko pokličete na telefonsko številko 040-415176.
OBČINA ZGONIK ob 20-letnici občinske knjižnice v Saležu ter ob 20-letnici konvencije otrokovih pravic vabi v petek, 20. novembra v občinsko knjižnico v Saležu ob 20.00 na odprtje razstave risb otrok osnovnih šol L. Kokoravec- Gorazd iz Saleža in 1. maj 1945 iz Zgonika »Otrokove pravice - naše pravice«, ob 20.30, v obnovljenih prostorih ter v sodelovanju s KD Rdeča Zvezda in Kinoa-teljejem iz Gorice predvajanje filma »Otroci« (režija Vlado Škafar). Med 12.00 in 13.30 ter med 18.00 in 20.00 bomo v knjižnici zbirali igrače, potrebščine in obleke za otroke, ki jih bomo nato predali Skladu Fonda-zione Luchetta Ota D'Angelo Hro-vatin O.N.L.U.S.
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZA-GONIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'albero azzurro obveščajo, da bodo v igralnem kotičku Palček - Naselje Sv. Mavra - v mesecu novembru na sporedu naslednje delavnice: 25. novembra Igrajmo se s pašto; 20. in 27. novembra Igrajmo se s kartonom oz. Igrajmo se z barvami. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrtnete na tel. št. 040-299099.
SKUPINA 85 vabi na društveno večerjo v petek, 27. novembra, ob 20. uri v znani restavraciji na obrežju. Obvezne rezervacije do petka, 20. novembra na naslednje tel. št.: 3485289452, 040-212636 ali 3387417105.
SPOMENIK LONJER - MZ Lonjer Ka-tinara sklicuje v prostorih Kulturnega društva informativni sestanek za upravo spomenika v petek, 20. novembra, ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14).
30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal!
KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 21. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Za ples bo igral Duo Melody.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z As-sociazione donatori Trieste - FIDAS vabi v soboto, 21. novembra, med 8.30 in 12.30, na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v premični krvodajalski postojanki pred Županstvom, ob prisotnosti strokovnega osebja centra FIDAS.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v soboto, 21. novembra, ob 11.40 v društvene prostore na stadjon 1. Maj na
pravljično uro in likovni kotiček: »Čebelica Meli«. Avtorja: Isabelle Maquoy in Quentin Greban. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Ne pozabi: s seboj prinesi kartonski tulec (od wc papirja).
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da prvo srečanje španskega jezika »Fin de semana espanol«, tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom, je prenesen na 21. in 22. novembra 2009. Informacije in predvpisi: tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: pon-pet 10.00-14.00.
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77, v soboto, 21. novembra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) »Bolt«, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 0402028028).
OB 30-LETNICI SKLADA MITJA ČUK je v dvorani ZKB na Opčinah odprta dokumentarna razstava. Ogled do nedelje, 22. novembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.00; ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
POT DO DOBREGA POČUTJA- Sc
Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 22. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 3284559414, info@melanieklein.org.
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040-327335) do ponedeljka, 23. novembra.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah ob 20.45 v torek, 24. novembra, redna pevska vaja in v sredo, 25. novembra, seja odbora.
OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: 25. novembra »Naučimo se pravilnega gibanja« s fiziotera-pevtko K. Vitez; 9. decembra »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Ce-lea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 ali 349-2809846.
PESEM JESENI 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2009, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici v soboto, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri.
PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00.
SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v
Sesljanu 41/d. Prodaja do nedelje, 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00.
SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov prireja seminar »Na sončni strani ulice« - od swinga do jazza. Vodila ga bo pevka Martina Feri z Mlajšo dekliško pevsko skupino Vesela pomlad, ob klavirju Aljoša Starc. Vabljeni pevci in zborovodje, ki jih zanima muzikal in modernejši pristopi k zborovski glasbi. Seminar bo v nedeljo, 29. novembra, od 14. do 18. ure v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Informacije: Nataša (040 3357841541).
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo rdečih vin iz okolice Verone, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.15 na sedežu združenja: Lonjerska cesta, 267. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano).
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do ponedeljka, 30. novembra, na sedežu odbora, Prosek 159.
OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENE-GA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122.
S Poslovni oglasi
NUDIM LEKCIJE fizike, matematike.
320-2842698
0 Mali oglasi
ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me
naučila strojiti kože (obdelava usnja) na naraven način. Tel. št.: 0404528403 (ob večernih urah).
IŠČEM DELO kot kuhinjska pomočnica. Tel. št.: 347-4798467.
IŠČEM DELO kot varuška otrok ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 345-3594409.
IŠČEM DELO kot otroška varuška, v jutranjih urah, ob delovnikih. Večletna izkušnja na tem področju. Tel. 3473052843.
IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe 24 ur dnevno, brez nadomestila ali kot hišna pomočnica. Tel. 040274102.
OPEL ZAFFIRA 2.0 DTI Elegance, 7 mest, 2002, v dobrem stanju, sive barve, nove pnevmatike prodam za 5.800,00 evrov. Tel. št.: 333-4872311 (od 12. do 16. ure).
PRODAM 1.200 kv.m. nezazidljivega zemljišča v Dolini. Tel. št. 040228390.
PRODAM ekstra deviško oljčno olje Belica 2009 iz Brega, iztisnjeno po hladnem postopku. Tel. št. 3383120247 (ob urah obedov).
PRODAM kraški portal. Tel. št.: 3346475337.
PRODAM stanovanje na Opčinah v bližini centra, z velikim parkom, 105 kv.m., velika dnevna soba s teraso, bi-
Četrtek, 19. novembra 2009
valna kuhinja, 3 spalnice, 2 kopalnici, terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, prenovljeno in deloma opremljeno. Tel. št.: 333-4449809.
PRODAM vino za kis. Tel. št.: 3473203527.
PRODAM toyota celica, 1.8, 16 v, črne barve, 33.00 prevoženih km, motor popolnoma nov, letnik 2001. Cena: 9.000 evrov. Tel. 040-639280 ali 3281157586.
V	BORŠTU PRODAM zemljišče, 1.300 kv. m., sončna lega, primerno za oljčni nasad ali vinograd. Tel. št. 040226225 ali 335-8168889.
Prispevki
V	spomin na Silvano Križmančič darujeta Vojko in Tatjana Križmančič 25,00 evrov za Hospice Pineta Onlus.
Ob 6. obletnici smrti mame Mare daruje Lida Turk 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Danilo Košuta Stergon-šek darujejo Marina, Elena in Tamara 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Olga in Zivko darujeta 100,00 evrov za popravila na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Nosilci krste Marije Čuk vd. Pauletič darujejo 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za FC Pri-morje.
Miriam Peršič
Od naše drage se bomo poslovili v soboto, 21. novembra od 11. do 12. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Družina
Zabrežec, 19. novembra 2009
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob prerani in boleči izgubi drage Mirjane izražamo možu Bogdanu, sinu Andreju, hčerki Katji in vnuku Pa-tricku občuteno sožalje
sestra Vesna z Jordanom, nečaka David in Alenka z družino
Ob izgubi žene in mame Mirjane izreka Bogdanu, Andreju in Katji iskreno sožalje
Vitka z družino
Ob boleči izgubi drage mame izrekava iskrene sožalje Katji in svojcem
Martina in Davorin z družinama
Ob nenadni smrti mame Miriam Peršič por. Kosmač izreka Katji in družini iskreno sožalje
AŠD Breg - Odbojkarska sekcija
Ob nenadni izgubi očeta Pepija Le-giše izreka občuteno sožalje Katji in Jani
Jasna z družino
Ob izgubi dragega očeta in sina izrekamo hčerkama in materi iskreno sožalje
družine Antonič, Fonda, Štoka
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Jani in njeni družini
kolektiv TPPZ Pinko Tomažič Draga Katja
v tem težkem trenutku smo ti ob strani
prijateljice in prijatelji, bivše sošolke in sošolci
Tebi in Jani gre naše iskreno sožalje.
Ob nenadni izgubi dragega Stojana Sancina izrekamo iskreno sožalje ženi Jolandi in svojcem
odborniki in člani Srenje Dolina
Ob težki izgubi dragega moža Stojana izrekamo ženi Jolandi iskreno so-žalje
Walter in njegove pupe
12
Četrtek, 19. novembra 2009
AVTOMOBILI
/
naš intervju - Rimski pevec bo v sklopu svetovne turneje nocoj nastopil v Ljubljani
Eros Ramazzotti: »Italija je ferrari, ki ga šofira slepec«
Nova plošča Ali e radici doživlja izreden uspeh - »Italijani se znajo vsakič pobrati
«
Prodal je milijone plošč, njegove pesmi poslušajo in pojejo mlade in manj mlade množice po vsem svetu. V torek je pel v Pragi, nocoj bo nastopil v Ljubljani, jutri bo začel prvega od štirih koncertov v rimski dvorani Palalottomati-ca. Svetovno turnejo Ali e radici (Krila in korenine) bo aprila zaključil v Moskvi.
Eros Ramazzotti je med najbolj razpoznavnimi italijanskimi pevci v svetu; iz »fanta iz rimskega predmestja« se je prelevil v zvezdo svetovnega formata. V zvezdo, ki se lahko ponaša z odličnim bendom in lahko fotografije za novo ploščo poveri priznanemu Brucu Weberju (med njimi je tudi posnetek, ki ga objavljamo).
Nova plošča Ali e radici je že v predprodaji požela izreden uspeh: kje se skriva skrivnost zanj?
V večletnem delu. Vsaka plošča zahteva dolge in potrpežljive priprave; uspeha ne pripraviš v zadnjem letu, gradiš ga leta in leta, z vsako svojo ploščo.
Ploščo Ali e radici je zaznamovala pesem Parla con me, ki je prava himna dialogu: je to poskus vzpostavitve dialoga z generacijo vaše hčerke Aurore?
Moja hčerka se veliko pogovarja ...,ampak uporablja Messenger, Skype, Facebook. Priznam, da se mi to zdi nekoliko pretirano. Še bolj pa me straši lahkota, s katero danes dobiš prijatelja. Ko sem bil mlad, sem prijateljstvo doživljal kot globoko čustvo, ki sem ga gojil in ščitil. Danes pa so vsi prijatelji! Svoji hčerki bi rad pojasnil, da je treba tudi danes, v tehnološki in hitri družbi, selekcionirati prijateljstva.
Druga pesem nosi naslov Non possiamo piu chiudere gli occhi. Pred čim?
Pred leti sem se s pesmijo Se bastasse una bella canzone spraševal, ali lahko glasba spremeni svet. Vem, da pesmi nimajo te moči in da lahko le sen-zibilizirajo množice. Pesmi pišem zato, ker želim prodreti do srca poslušalcev ...in morda je tudi to skrivnost mojega uspeha.
S to pesmijo sem želel svoje poslušalce spomniti, da ne smemo zatiskati oči
pred najpomembnejšim: pred žensko, otrokom, Zemljo. Na tem področju se moramo izboljšati, ne pa zatiskati oči.
V Ljubljano prihajate v sklopu svetovne turneje: kako si razlagate svoj uspeh med ljudmi, ki ne poznajo italijanskega jezika?
Samo z enim dejstvom: z ljubeznijo, ki jo veliko tujcev goji do Italije, njenega jezika in kulture. Čeprav seveda tudi pri nas ni vse pozitivno in lepo ...
Ste res izjavili, da je Italija kot ferrari, ki ga vozi slepec?
(smeh) Res. Ampak pri tem nisem mislil na Silvia Berlusconija. Tudi v preteklosti so Italijo slabo upravljali in na dan je prišlo veliko grdih stvari. Zato ponavljam, Italija je ferrari, ki bi lahko zasedel prvo mesto, a ga vozijo nesposobni ljudje, saj ne znajo izrabiti vseh njegovih zmogljivosti.
Zaznavate to tudi med nastopi v tujini?
Trideset let potujem in zdi se mi, da Italijo istovetijo s pico, špageti, mafijo. Istočasno pa je tujcem všeč italijanski temperament. Italijani imajo posebno moč, ki izvira iz njihove kreativnosti, kulture, zgodovine: tudi sredi kaosa, ki ga največkrat sami ustvarijo, se znajo vsakič pobrati.
Nastopili ste že marsikje, na Kubi pa še ne. Ali res načrtujete koncert na otoku?
Na Kubi sem želel nastopiti že leta 1993, a so mi kubanski emigranti, ki upravljajo radijske postaje zunaj Kube, povzročali težave. Če bi nastopil na Kubi, ne bi več vrteli mojih pesmi. To je bilo psihološko izsiljevanje, danes pa se nanj požvižgam: če mi uspe, grem! A situacija ni enostavna, na tem delamo že dobro leto in srčno upam, da bom leta 2011 lahko zapel na Kubi.
Poljanka Dolhar
Drevi v ljubljanski Hali Tivoli
V ljubljanski Hali Tivoli bo drevi nastopil priljubljeni italijanski popevkar Eros Ramazzotti. Koncert sodi v okvir turneje Ali e radici, ki se je pričela 21. oktobra v Riminiju in se bo nadaljevala še na preko šestdesetih koncertih, z zaključkom leta 2010 v Latinski Ameriki. Erosova ekipa šteje skupno 80 ljudi, ki potujejo v štirih ogromnih avtobusih in v spremstvu 10 tovornjakov z opremo. Na turneji uporabljajo najnovejšo tehnologijo. Album Ali e radici, ki ga je ekipa ustvarjala v Los Angelesu, sta producirala Eros Ramazzotti in njegov dolgoletni prijatelj Claudio Guidetti, besedila za pesmi sta napisala Eros in Adelio Co-gliati, pri šestih skladbah pa je z njimi sodeloval tudi Michele Canova, ki je znan predvsem po delu z Lauro Pausini, Tizianom Ferrom in Jovanottijem. »Na eni strani imamo svobodo duha, željo po begu in tveganju, na drugi strani pa stabilnost in potrebo po umirjenem življenju«, Eros na kratko pojasnjuje večno življenjsko dilemo, ki se odraža tudi v naslovu albuma. Vsi Erosovi oboževalci, ki še nimajo vstopnice, lahko stopijo do predprodajnih mest: blagajna Križank, Hiša vstopnic (City Park), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, poslovalnice Big Banga, Modri študentski servisi, 3DVA, blagajna Hale Tivoli ali pa lahko vstopnico kupijo kar na internetu:	www.eventim.si, www.koncerti.net	in www.vstopnice.com ali po telefonu: 00386-1-4205000. (td)
»Rojstni dan« mačka Murija in muce Mace
Letos mineva 25 let od nastanka glasbenega projekta Maček Muri in muca Maca avtorja besedila Kajetana Koviča, avtorja glasbe kitarista Jer-ka Novaka ter pevke Nece Falk. Ob tej priložnosti bo v Mestnem muzeju Ljubljana mogoče prisluhniti trem koncertom z originalno zasedbo - s pevko Neco Falk ter kitaristoma Jer-kom in Mirom Novakom. Pesnik in esejist Milan Dekleva, ki je ob obletnici spisal Hommage Mačku Mu-riju in Muci Maci, je na včerajšnji novinarski konferenci v Mestnem muzeju Murija označil kot mačka, ki zna delati otroške lumparije, zna pa biti tudi resen in pošten ter sanjav, kadar je potrebno očarati muco Maco. Njegov lik je označil kot »hkrati unikaten in univerzalen«, Jerku Novaku, Neci Falk in drugim v ekipi pa je uspelo s tem, ko so Murijev lik prenesli v glasbo, njegovo življenje za večkrat podaljšati. Prva dva koncerta, ki bosta v petek, 20. novembra, ob 19. uri in v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri, sta že razprodana, zato so včeraj napovedali še dodatni koncert, ki bo v nedeljo, 20. decembra ob 16. uri in za katerega je že mogoče kupiti vstopnice v predprodaji. (STA)
60 let Folklorne skupine Sava Kranj
V	počastitev 60-letnici Folklorne skupine Sava Kranj se je sinoči s slovesnim odprtjem razstave Folklorna skupina Sava Kranj - 60 let - Gremo naprej začel jubilejni teden. Razstavo je včeraj v avli mestne občine Kranj slavnostno odprl kranjski župan Damijan Perne. Etnologinja Gorenjskega muzeja Tatjana Dolžan Eržen je na odprtju spregovorila o vsebini razstave, po kateri je nato udeležence popeljal predsednik folklorne skupine Zvone Gantar. Dogodek so pod vodstvom Mojce Rozman popestrile pevke iz folklorne skupine, citrarka Tanja Kozjek in literarna skupina Kulturnega društva Sava Kranj.
V	soboto, 21. novembra, bo v primeru lepega vremena ob 13. uri na Joštu nad Kranjem vsegeneracijski shod Savinih folklornikov, v okviru prireditev pa bo 28. novembra tudi slavnostni koncert 60 let - Gremo naprej. (STA)
gorica - Andrea Bellavite na srečanju v knjigarni Libreria Editrice Goriziana
»Pahor je lik evropskega in svetovnega pomena«
Glede našega časa je Boris Pahor dejal, da tudi danes preži nevarnost biti »ponižani in razžaljeni«, zlasti »z vlado, ki dela vse po svoje«
Gost v nizu srečanj z avtorji, ki ga prireja Libreria Editrice Goriziana, je bil v torek Boris Pahor. Kot je bilo pričakovati, je bila dvoranica knjigarne na Verdijevem korzu v Gorici premajhna za vse, ki jih je privabilo ime tržaškega pisatelja.
Zamisel za srečanje se je porodila pred mesecem dni, preden je avtor s svojimi knjigami »miroljubno preplavil« italijanski knjižni trg (v oktobru je pri Rizzoliju izšla še knjiga Tre volte no), je v imenu prireditelja povedal Adriano Ossola in dodal, da gre za »pomembno pričevanje o kulturnem bogastvu naše zemlje«. Časnikar, teolog in direktor skupnosti Arcobaleno Andrea Bellavite, ki je vodil pogovor s pisateljem, je poudaril, da je Pahor lik evropskega in svetovnega pomena, posredovalec resnice in svobode, čeprav je bil italijanski publiki do nedavne televizijske oddaje skoraj nepoznan. Njegov pogled na zgodovino je poln modrosti in upanja, saj je nosilec sporočil, ki so posebno pomembna za mlade rodove. Pahor je preko anekdot iz svojega dolgega življenja povedal, da je kot študent v Gorici odkril roman Dostojevskega Ponižani in razžaljeni. Takega, ponižanega in razžaljenega, se je čutil še kot otrok, ko je videl goreti Narodni dom, ko je doživljal prisiljeno ita-lijanizacijo, ko je fašizem sistematično brisal in poniževal vse, kar je izražalo slovensko narodno identiteto. "To je bilo hujše od nacizma". Vse to ga je psihološko globoko zaznamovalo. Sledila so leta težav v šoli, izkušnja semenišča, italijanska vojska, koncentracijsko taborišče, po drugi svetovni vojni dolgo zdravljenje v francoskem sanatoriju, univerza v Padovi itd. Kmalu je prišel v spor z jugoslovanskim režimom. Več kot
20 let - »in brez denarja« - je vodil revijo, ki se je upirala komunistični »ne-svobodi«.
O prevodih svojih del je Pahor povedal, da mu je prijatelj Ezio Martin prelil v Dantejev jezik Nekropolo. »Prevod je celih 20 let pobiral prah.« Nesel ga je k prijatelju Evgenu Bavčarju v Pariz, kjer je izšel leta 1990, v New Yorku 1995, nato v esperantu, leta 2001 pa v Nemčiji. »V francoščino je prevedenih sedem mojih del. Tam moje ime obstaja; da bi pa prišel do Trsta, je bilo potrebno več časa ...«. Vzrok za to vidi v političnem vpra-
Boris Pahor (skrajno levo) na goriškem srečanju
f. bumbaca
šanju. Stvari se spreminjajo zelo počasi, in vendar »Trst polagoma spet postaja evropsko mesto, kot je bilo ante litteram v 19. stoletju.«
»Ko ne bi bilo televizije, bi ne bilo vsega tega zanimanja zame,« in vendar, »če ljudje kupijo knjigo samo zato, ker te vidijo po televiziji, ti res padejo roke,« je še dejal pisatelj. Na Bellavitejevo vprašanje o prijateljevanju s Kocbekom in dilemah okrog NOB-ja in krščanstva pa je zatrdil, da je bila Cerkev podložna fašizmu, mi - manjše skupnosti - pa smo za to drago plačali, kot zgovorno priča-
jo svetli liki, npr. nadškofa Sedej in Fogar ali Uk-mar. »Kocbek kot krščanski socialist je vedel, da mora povedati svojo, in vendar ni bilo lahko.« Tudi zaradi tega je dvignil mnogo prahu izid knjižice, ki sta jo leta 1975 izdala Pahor in Rebula v Trstu in v kateri je Kocbek prvič spregovoril o povojnem pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev.
Glede našega časa je Pahor v Gorici povedal, da tudi danes preži nevarnost biti »ponižani in razžaljeni«, zlasti »z vlado, ki dela vse po svoje«. Pogosto ga vabijo na razne proslave v nemška taborišča: »Tam gledam, kako to delajo, in bi želel, da bi bilo tako tudi v Italiji.« Vsi Italijani bi morali vedeti ne le o fojbah, ampak tudi o tem, kar je delal fašizem. Glede nekaterih izjav o tem, koliko Italijani poznajo zločinska dejanja črne diktature, o zgodovinskem revizionizmu in Ernstu Nolteju sta se dva izmed poslušalcev obregnila ob Pahorjeve besede, on pa je zelo jasno podčrtal, da eno so knjižne izdaje in šolski sistem, drugo pa politika: »Obstajajo tudi poštene zgodovinske knjige, politika pa zaradi svojih interesov molči in prikriva.«
Na sklepno vprašanje Bellaviteja, ki je pisatelja prosil za sporočilo upanja za naš čas, je Pahor kot »pridigar laicizma, ki temelji na ljubezni«, spregovoril o - tudi kulturnih - pobudah, ki spodbujajo prijateljstvo med sosednjimi narodi; poleg tega je omenil krščansko ljubezen, in še prej Antigono, rojeno za ljubezen: »Ljubezen do bližnjega, bolnega, lačnega.« Tako bi morali po pisateljevem mnenju vzgajati mlade »iz spoštovanja do dejstva, da smo ljudje, in to razumni ljudje«. Te dni so na luni odkrili vodo in v to gotovo vložili ogromno sredstev, je rekel, »v Afriki pa ljudje umirajo od žeje«.
/
GOSPODARSTVO
Četrtek, 19. novembra 2009
13
tržič - Uradna predstavitev tehnološkega ladijsko-navtičnega okoliša Ditenave
Glavni cilj podpora majhnim in srednjim podjetjem tega sektorja
Gre za pospeševanje konkurenčnosti, razvoja, inovacij in sektorskega izobraževanja
TRŽIČ - V prisotnosti predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda so v Tržiču včeraj uradno predstavili tehnološki ladijsko-navtični okoliš (DITENAVE) Furlanije-Julijske krajine, ki ga je Dežela, skupaj s približno dvajsetimi partnerji uradno ustanovila 5. aprila letos, njegova zamisel pa sega še dve leti nazaj, v čas deželnega odbora Riccarda Illyja. Njegov glavni cilj je pospeševanje tehnične in ekonomske konkurenčnosti na ladjedelniškem in navtičnem področju in pri tem še posebej srednjih in malih podjetij, ki delujejo v teh dveh sektorjih.
Ob Tondu je Deželo na včerajšnjem srečanju za stopala še deželna od-bornica za delo Alessia Rosolen. Ton-do je poudaril pomen okoliša Ditena-ve, ki ima v obdobju krize še večjo vlogo. »Sistem Ditenave je že dokazal, da s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja predstavlja pravi instrument za pridobitev evropskih sredstev,« je še dejal predsednik FJK in zagotovil, da bo Dežela pomagala pri iskanju sredstev. Odbornica Rosolen pa je izpostavila, da bo okoliš Ditenave podjetjem zagotavljal ustrezno podporo. Povedala je še, da celoten sistem temelji na treh predpostavkah, in sicer: da je prevoz po morju učinkovitejši in cenejši, da pomorski promet narašča in da predstavlja turizem najvažnejšo industrijsko panogo. Odbornica je še dodala, da ima Ditenave na razpolago že 13,5 milijona evrov, od katerih jih je 5 iz evropskih skladov, 3,5 iz državnih in 5 iz deželnih, ki so jih v torek dodelili Enaipu za izobraževalni del sistema Ditenave.
O krizi je spregovoril tudi tržiški župan Gianfranco Pizzolitto in poudaril, da je prav v takih trenutkih potreba po večji inovativnosti in konkurenčnosti še posebej velika. »Zato so taki instrumenti, kot je Ditenave, še bolj pomembni, saj podjetja potrebujejo podporo in to tako za prenovo proizvodnih procesov kot za nove proizvode,« je še dejal Pizzolitto in dodal, da sta ladjedelniški in navtični sektor v Tržiču bistvena.
Predsednik združenja Ditenave Livio Marchesini pa je poudaril, da predstavljajo zaposleni v ladjedelni-škem sektorju Furlanije-Julijske krajine nad 12 odstotkov vseh zaposlenih v tem sektorju na državni ravni. Kar pa zadeva navtični sektor je v FJK 370 podjetij z 2300 zaposlenimi, ki skupaj ustvarijo 290 milijonov evrov prometa.
Od leve Gianfranco Pizzolitto, Alessia Rosolen, Renzo Tondo in Livio Marchesini
bumbaca
Sistem Ditenave je razdeljen na tri področja. Rinave se ukvarja z raziskovanjem, Enaip bo skrbel za izobraževanje, tretjo vejo pa predstavlja inovacijski odbor. Glavna naloga sistema je pomoč podjetjem pri pripravi potrebne dokumentacije za sodelovanje na raznih natečajih za finančne prispevke (natečaji Fesr zapadejo 2. februarja 2010, namenjeni pa so za financiranje projektov v vrednosti od 400 tisoč do 1,5 milijona evrov), pomoč pri pripravi projektov, iskanju partnerjev in pri ustanavljanju začasnih interesnih združenj. Poleg tega pa bo Ditenave tudi garant v odnosih z Deželo, da bodo imeli vsi vloženi projekti izrazito industrijski značaj.
Sedež okoliša je v Tržiču (v prenovljenem hotelu Europalace Hotelu), ki s svojimi številnimi ladjedelniškimi in navtičnimi podjetji in predvsem zaradi ladjedelniškega giganta Fincantie-rija predstavlja najprimernejše okolje za Ditenave. Ob Deželi FJK so ustanovni člani okoliša Ditenave še Fincantieri, Univerza Trst, Sissa, Konzorcij za znanstveno raziskovanje, Konzorcij Ri-nave, Confindustria, Deželna zveza malih industrijskih podjetij, CNA FJK, deželna obtniška zveza Confartigiana-to, Videmska in Tržaška trgovinska zbornica, Občina Trst, mesto Lignano Sabbiadoro, Pristaniška oblast, Cetena, Rina, Enfap, Enail in Ial.
tržaško pristanišče - Podatki za oktober
Ob padcu pretovora prvi znaki okrevanja
slovenija - Posvet GZS in Združenja Manager
Prestrukturiranje gospodarstva je nujno za okrevanje po krizi
LJUBLJANA - V času gospodarske krize se številni poslovni subjekti soočajo s težavami na področju likvidnosti in posledično tudi z insolventnostjo, pri čemer je nujno učinkovito ukrepanje poslovodstva in organov nadzora v smeri ustreznega finančnega prestrukturiranja, so se strinjali udeleženci torkove okrogle mize o prestrukturiranju podjetij v krizi.
Posvet sta organizirala organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje Manager, udeleženci pa so razpravljali predvsem o ureditvi insolventnih postopkov tako z vidika gospodarskega prava kot z vidika reševanja delovnopravnih vprašanj. Kot je uvodoma poudarila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, gre za tematiko, ki se tiče praktično vseh podjetij, ki sta jih nelikvidnost in nekonku-renčnost pripeljala v stanje, da s svojim premoženjem ne morejo več poplačati svojih obveznosti. Po njenem mnenju je prestrukturiranje potrebno praktično v vseh podjetjih, saj so le redka tista, ki jim kriza resnično predstavlja prednost, ki jo izkoriščajo v tržnih nišah, ki so jim bile pred krizo zaprte.
Partner v družbi Pristop Dejan Verčič je v nadaljevanju poudaril, da je izrednega pomena, da v podjetjih obstajajo vodje, ki so avtoritete in uživajo zaupanje pri vseh deležnikih, obenem pa pritegnejo zaposlene, da jim sledijo. To jim po Verčičevih besedah namreč omogoča, da si v zaostrenih razmerah pridobijo čas. V kriznih razmerah morajo odločni vodje po njegovih besedah biti sposobni sprejeti tudi odločitve, ki so v nasprotju z javnim mnenjem.
Predsednik uprave koprskega Cimosa Franc Krašovec je izpostavil predvsem težave z vrednotami, s katerimi se srečujejo v Sloveniji. Po njegovem prepričanju v tem trenutku potrebujejo jasno sporočilo in zaupanje predvsem v vlado. Predsednica uprave Peka Marta Brejc Gorjup je ob tem izrazila potrebo po spoštovanju vseh poklicev, saj je "iluzorno pričakovati, da bi imeli v Sloveniji le visokotehnološke proizvode in le visoko izobraženo delovno silo".
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da je Slovenija kot majhna država življenjsko odvisna od izvoza, in je nujno, da je mednarodno konkurenčna. "Sleherno politiko, vsak ukrep, od izobraževanja do sistemske podpore izvoznikom, je treba oceniti z vidika, ali ukrep pripomore k slovenskemu izvozu," je dejal Hribar Milič. Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob tem napovedal, da bo trajalo od tri do štiri leta, da se bo gospodarska rast vrnila na raven kot pred krizo. Po drugi strani Vasle napoveduje, da bo potrebnih šest let, da se bo število nezaposlenih, ki se bo v prihodnje še povečevalo, ponovno znižalo.
Predstavnik ljubljanske Ekonomske fakultete Jože P. Damijan je Vasletove napovedi potrdil ter dodal, da bodo v vsem procesu okrevanja dodaten šok z zahtevami po dvigu plač povzročili tudi sindikati. Šok bo po Damjanovih besedah sicer pomagal, "da se bo gospodarstvo takoj prestrukturiralo. Vendar se bo hkrati povečalo tudi število brezposelnih. Določena podjetja bodo propadla, brezposelni bodo morala najti nova delovna mesta. To bo socialno izredno boleče," je dejal Damjan. (STA)
EVRO

1,49S7 $ +0,60
TRST - V prvih desetih mesecih letošnjega leta so v Tržaškem pristanišču pretovorili 36.782.728 ton blaga, kar je 9,17% manj kot v enakem obdobju lani, ko so pretovorili 40.497.407 ton blaga. Dobrih 3,7 milijona ton manj je posledica zmanjšanja pretovora najrazličnejših vrst blaga. Za dva milijona manj so pretovorili tekočih tovorov, 300 tisoč ton manj je bilo trdih tovorov, 1,3 milijona ton pa je znašal upad pri generalnih tovorih.
Če upoštevamo samo oktober, so dobre rezultate zabeležili na RoRo.Fer-ry terminalu, kjer so prvič letos tako po številu tovornjakov kot po tonaži tovora presegli rezultate odgovarjajočega lanskega meseca. Kot kaže, bo sektor, ki je prvi občutil krizo, tudi prvi, ki se bo iz nje izvlekel. Podatki o skoraj 18 tisoč vkrcanih oziroma izkrcanih tovornjakih predstavljajo lep rezultat, tudi če ga primerjamo s podatkih iz najuspešnejših let pristanišča.
Kar zadeva pretovor zabojnikov, so podatki manj ugodni. Oktobra letos so jih pretovorili 20.076 (oktobra lani 30.841), v desetih mesecih pa 233.636 ali 18 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, ko so pretovorili 284.706 zabojnikov. Kljub temu pa je oktobrska številka še vedno boljša, če izvzamemo lanski oktober, kot kdajkoli prej. Ob tem velja še povedati, da so podatki glede količine tovora v zabojnikih boljši, saj je upad v prvih desetim mesecih le 8-odstoten.
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
18. novembra 2009
valute	evro (povprečni tečaj) 18.11. 17.11.	
ameriški dolar japonski jen	1,4957 133,39 102111	1,4875 132,76 101544
kitajski juan ruski rubel inHiicka riiniia	42,9048 69,0420	42,7995 68,9230
MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti mt	7,4408 0,88950	7,4409 0,8862
1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina	10,2120 8,3520	10,2220 8,3475
1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona o/irsrcKi Tra n K	25,443 15112	25,495 15111
jVILOIjKI llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint	15,6466 265,55	15,6466 266,00
1 1 la<j£.a 1 JM IUI II 1 L poljski zlot	4,0973 1,5657	4,1012 1 5735
Kol laUjIM uuigi avstralski dolar nAlnafCki IA\/	1,6026 1,9558	1,6023 1 9558
UUIUal Jl\l 1CV romunski lev liiY*\\/CK i ifac	4,2800 3,4528	4,2945 3,4528
IILUVjM IILaj latvijski lats ICKI rpa	0,7085 2,5505	0,7084 2,5489
UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira	290,00 2 2150	290,00 2,2050
LUI jNg lila hrvaška kuna	7,3170	7,3200
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
18. novembra 2009
1 mesec 3 meseci	6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD) 0,2368 0,2703	0,5062 1,0593
LIBOR (EUR) 0,3962 0,6737	0,9775 1,2125
LIBOR (CHF) 0,09 0,255	0,3566 0,6558
EURIBOR (EUR) 0,433 0,715	0,987 1,224
ZLATO
(999,99 %%) za kg
24.S89,64€ +100,91 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
18. novembra 2009
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,46 IMTTIDCI IDDDA fi 3Q		-1,61 -1 85
KRKA 1 UKA KOPER	70,40 2631	-0,73 -1 94
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	171,88 32721	+0,73
TELEKOM SLOVENIJE	140,27	-0,22 -0,25
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 AERODROM LJUBLJANA 34,44 DELO PRODAJA - ctni		-2,57
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 V _Q 1A		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct	13,17	-2,30
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA	26,07 14,40	-1,10 -1,10
SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ	460,00 460,00 209,55	-1,63
IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	27,48	-1,01
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. novembra 2009 -0,19		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,31 84,35 1815	+0,77 -0,53
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	6,00 1 28	+0,83 +0,33
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	5,44 1 04	-0,69 +2,64
EDISON ENEL ENI	4,32 1741	-0,76 +0,76
FIAT FINMECCANICA	10,8 1195	-0,29 +0,28
FINMECCANICA GENERALI IFIL	17,99	+1,19 -0,33
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	3,08 1469	+0,00
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	17,25	+0,07 +0,94
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	5,02 8,62	+2,45 -1,26
PIRELLI e C PRYSMIAN	2,01 0,42 1199	-0,99 +0,72
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	22,29	+0,00 -0,49
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,35 6,00	+0,00 +2,30
TENARIS TERNA	1,14 14,16	+0,09 +1,14
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,81 0,16 1021	+0,27 -0,24
UNICREDIT	2,44	+0,99 -2,59
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	79,69 $	+0,14	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. novembra 2009		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	4.288,94 1.038,48	-0,71 -0,59
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ	2.128,63	-0,33
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pan^.-jfl		
SRX, Beograd BIFX Saraie\/0	328,15 1.921,89	+1,10 -0,97
Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	3.298,01	+2,63
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	10.426,31 1.801,74	-0,11 -0,58
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.109,80 1.169,56 5.787,61	-0,05 -0,50 +0,16
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai	5.342,13 3.828,15 2.649,22	-0,07 -0,02 +1 50
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.145,5 2.908,53	-0,60 +0,06
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	9.676,80 2.745,04 22.840,33 3.303,23 16.998,78	-0,54 -0,72 -0,32 +0,62 -0,30
Kovček v Ber zid v kovčku
Berlin je bil prejšnji teden prestolnica sveta. O mogočni proslavi, ki je pred Brandenburškimi vrati, združila poglavarje sveta, z Angelo Merkel in Hillary Clinton na čelu, ste že brali. Prisluhnili so ji tisoči, ki so kljub dežju napolnili berlinske ulice med trgom Potsdamer Platz in Reichstagom (parlamentom) ter trga pred Brandenburškimi vrati: tista trga, ki sta do leta 1989 stala v dveh različnih mestih, dveh različnih državah.
Nemci so svetu tokrat ponudili igro: tisti zid, ki jih je več desetletij delil, so spremenili v lepilo, ki jih druži. V igro, živobarvne domine, ki so jih poslikali otroci nemških šol in različnih koncev sveta. V igro, ki je vzbudila zanimanje številnih turistov, ki so 9. novembra napolnili Berlin in čakali, da pade prva dvometrska domina. Iz naključnih pogovorov z nekaterimi domačini si dobil občutek, da jih proslave ne zanimajo preveč: življenje je šlo zdavnaj naprej, zid je preteklost. Preteklost, na kateri pa kljub temu stoji velik del berlinskega turizma ...
Berlinski zid je bil v tistih dneh najbolj fotografiran predel mesta; tako imenovano East Side Gallery, del zidu, ki ga krasijo mu-ralesi, so restavrirali in pred njo se je trlo turistov, filmskih kamer in fotografov. Podobno je bilo v muzejih; ob slovitem mejnem prehodu Check Poin Charlie so pred nekaj leti odprli tudi muzej v Bernauer Strasse, ulici, ki jo je postavitev zidu dobesedno razpolovila. Tu stoji tudi del 167,8 km dolgega in tri metre visokega zidu, pri prekoračenju katerega je življenje izgubilo med 136 in 206 ljudi (natančno število žrtev še danes ni znano). Nekatera njihova imena so vklesana v obcestne spomenike. Tu obiskovalec tudi spozna, kako težki so bili poskusi bega: zid je namreč dopolnjeval še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, kontrolnimi vozili in opazovalnimi stolpi. Najbližje okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje zgradbe (v Bernauer Strasse celo cerkev), tako da je v premeru 100 metrov od zidu zevala praznina.
Delno je tista praznina še danes pri-
sotna, delno so jo napolnili z novimi zgradbami: Berlin je nenehno gradbišče.
NDR-nostalgija ali kje so tisti stari časi
V današnji gospodarski krizi, ali bolje rečeno krizi politične pripadnosti, je edino zgodovinsko obdobje, po katerem se mnogim še živim vzhodnim Nemcem in drugim, ki so se v Berlin preselili ali ga obiskali po padcu zidu, toži, nekaj desetletij oddaljeni čas NDR. No-stalgični spomin na to obdobje, prečiščen žalostnih in težkih spominov ter občutka nemoči vseh tistih, ki so pe-stovali pregrešne želje o begu iz države, danes poznamo kot NDR-nostalgija. Ta jugo-nostalgiji podoben modni trend se je razvil v zadnjem desetletju in nedvomno ga je podkrepila tudi filmska uspešnica Good Bye Lenin!.
Da gre bolj za neko čustveno navezanost na pretekle čase kot pa za pogrešanje socializma, so večkrat pokazale različne javnomnenjske raziskave, po katerih bi naj veliko prebivalcev dežel nekdanje NDR bilo razočaranih nad prehodom v demokracijo in kapitalizem, saj ta nista prinesla tiste svobode, po kateri so dolgo hrepeneli. Tudi ka-
Kronologija betonskega zidu
Avgust 1945: Franklin Delano Roosevelt, Winston Churchill in Stalin, vodje držav zmagovalk druge svetovne vojne, so na Potsdamski konferenci med drugim določili nove evropske meje ter Nemčijo, kot tudi Berlin, razdelili na štiri dele: sovjetski, britanski, ameriški in francoski.
1949: ustanovitev Zvezne Republike Nemčije (ZRN) in Nemške demokratične republike (NDR). Meje med obema se začnejo kmalu zaostrovati.
26. maj 1952: zaprtje meje med ZRN in NDR ter med vzhodnim in zahodnim delom Berlina.
Do leta 1961 se 2,6 milijona prebivalcev odseli v ZRN. Problem bi naj rešila izgradnja zidu, čeprav še istega leta predsednik NDR Walter Ulbricht izjavi, da nihče ne razmišlja o gradnji zidu.
V noči med 12. in 13. avgustom 1961: na mejnih prehodih so Sovjetske enote v bojni pripravljenosti. Zaprtje vseh povezav med obema deloma Berlina, ki ga sedaj deli 167,8 km dolga in tri metre visoka antifašistična pregrada, vsem bolje poznana kot Berlinski zid. 17. december 1963: prebivalci zahodnega Berlina lahko prvič obiščejo vzhodni Berlin. Zahodni Berlin postane otok sredi teritorija NDR. Za vzhodnonemške vojake, ki so stražili mejo, velja ukaz naj vsak poskus pobega na vsak način preprečijo, v skrajnem primeru tudi z ubojem. Vojaki so ukaz redno izvrševali. Mejni prehodi so bili omejeni le na določene skupine, za tujce sta bila dodeljena prehod Checkpoint Charlie in Bahnhof Friedrichstrasse. 9. november 1989: padec Berlinskega zidu. Povod so bila množična zborovanja in protesti, zahteve po svobodi, potovanja vzhodnih državljanov, množični pobegi iz vzhoda na zahod, deloma preko evropskih prestolnic in deloma preko madžarsko-avstrijske meje. Ključni dejavnik je bila konferenca, na kateri je predstavnik Enotne socialistične partije Nemčije Günter Schabowski govoril o novih pravilih potovanja. Konferenco je prenašala televizija, zato je govor spremljalo veliko ljudi. Na novinarki-no vprašanje, kdaj bo možno prehajati skozi vse mejne prehode, se je Schabowski zagovoril, da se bo to zgodilo nemudoma. Več tisoč Berlin-čanov je takoj odhitelo k mejnim prehodom in zahtevalo njihovo odprtje. Brez posebnega ukaza ali navodila je obmejna vojska pod pritiskom množice začela odpirati prehode po vsem mestu.
pitalizem ima namreč svoje dinamike in pravila: ravno s tem se večina razočaranih ne more sprijazniti, saj je nov sistem, skupaj z zdajšnjo gospodarsko recesijo, mnoge pahnil v hude finančne težave, tako da se tudi v Nemčiji slišijo stavki tipa »...saj nismo imeli veliko, imeli pa smo streho nad glavo, redno plačo in nikoli nismo bili lačni.« Vendar si nazaj nihče ne želi, čeprav je razočaranje nad razpletom dogodkov prisotno v vsakdanjih pogovorih.
Nostalgija je tako naletela na rodovitna tla in se v kratkem spremenila v pravi modni trend, ki se ga ponuja tudi turistom: na ulicah se prodajajo koščki, ali celi kosi zidu, priložnostni poulični prodajalci dobrih starih časov pa razstavljajo najrazličnejše broške, majice, kape, celo policijske uniforme, fotografije, originalne in ponarejene dokumente iz vzhodne Nemčije (na dan proslave 20-letnice padca zidu je bila pred tistim pred Brandenburškimi vrati vrsta). Pri njih si lahko celo zagotovite potni list demokratične republike ali pa mošnjiček z nemškimi (seveda demokratičnimi) markami. Popularni so celo postali bari in nočni lokali s tapiserijo izpred 30 ali več let, v katere lahko stopite le, če nosite srajce rjavih odtenkov in oranžne kravate ali rožnata krila iz socialističnih časov. Mnoga stanovanja krasijo mize, kavči, sve-
rlinu... nostalgik
tilke in telefoni, ki so leta 1989 romali najprej v kleti in nato na odpad, kajti nadomestile so jih plastične pisane Ikeine rešitve. Na lov za temi predmeti se danes ob vikendih odpravljajo predvsem mladi, ki niso izkusili politične klime časov NDR in zanje na bolšjih sejmih zapravljajo svoje nizke plače.
Vsaka nostalgija pridobiva obraze, ki jih čas ni mogel prežvečiti. Stari, a še ne toliko oddaljeni časi, pa imajo očitno veliko večjo vrednost, kot so jo imeli v vladavini NDR, saj jih postkapitalizem na novo izumlja, na njih prilepi listek s ceno ...in prodaja teče, kot po tekočem traku. Je odčaranost tega sveta še daleč?
Tisoč obličij za en sam obraz
Video-reportaža o tako zapletenem mestu, kot je Berlin, bi zahtevala dobro glasbeno kuliso. Pozorno izbrane skladbe bi tako obogatele slikovni material in bi gledalcu ponudile popolnejšo podobo opisanih krajev in dogodkov, objele bi gledalčevo srce in pri tem zaigrale na note njegove čustvenosti. Ko bi tudi pisani besedi lahko dodali melodije, bi v primeru pričujočega zapisa zagotovo izbrali glasbo Hildegard Knef. Ikona nemškega
šansona druge polovice stoletja je namreč v svojih včasih hudomušnih, v
glavnem pa dramatičnih in doživetih interpretacijah najraje pela o nemški prestolnici, o biseru ob reki Spree, o večno mladem Berlinu, mestu, kateremu nihče po prvem zmenku ne more reči več »adieu«. Pela je v letih, ko Berlina iz šansonov že nekaj desetletij ni bilo več, vendar so ta besedila še danes aktualna, kot bi bili ti opisi brezčasni. Kot da bi mesto, kljub številnim spremembam, nekajkratnim začetkom, uničenju, delitvi, obnovi, ponovni združitvi in hitremu bežanju pred preteklostjo v smeri vrtoglavega urbanega, kulturnega in tehnološkega razvoja, še vedno bilo tako, kot je bilo nekoč.
Verjetno pa Berlin ne bi mogel biti tak, kakršen je, če ne bi v relativno dokaj kratkem obdobju dal skozi toliko pomembnih sprememb, ki jih mora po vsej verjetnosti še prebaviti. Kljub temu pa se iz dneva v dan razvija v izjemno živo metropolo, ki še zdaleč ne prenese vklenjenosti v enostavnih, danes prepogosto klišejsko uporabljenih pridevnikih: zahodni, sodobni, večkultur-ni, umetniški, študentski, medkulturni itd. Raje bi spričo vsega, kar se v velikem berlinskem loncu kuha, uporabili izrazno protislovje in zapisali, da je nemška prestolnica sproščeno in razumljivo kaotična.
Mesto, v katerem danes živi največja turška skupnost v Evropi, hrani na več različnih točkah, tako na odprtih avenijah kot v skritih uličicah, veliko zgodb in trpkih spominov, predvsem pa različne predstave, ki niso več aktualne, za katere pa želi vsak obiskovalec vseeno preveriti, ali so resnične ali ne. Mesto, ki
je pravzaprav skupek zelo različnih mest: vsako bi bilo vredno ogleda ...
Zagotovo ni več Döblinovo glasno in kaotično velemesto izpred 90 let, niti sledov bombardiranj iz leta 1945 ni več (z izjemo zbombardiranega zvonika, ki stoji sredi nakupovalnega vrveža) - iz ruševin so naredili griče in vanje poskusili zakopati še zadnje spomine na zadnji nemški rajh. Dekadentna območja, kjer so si Christiane F. in ostali otroci s postaje Zoo poskušali polniti nesmisel življenja s heroinom, so ostala samo še na filmskih platnih in med knjižnimi platnicami, melanholična poezija Wendersovih angelov pa se prepušča pozibavanju v objemu romantičnih misli.
Knef je pela o kovčku, ki ga je nekega dne pustila v Berlinu. Vanj je zložila svoje melanholične spomine in mladostniška hrepenenja ter vsakič, ko se je odpravila ponj, je s kančkom grenkobe znova odkrivala njegovo vsebino. Na koncu je razumela, da je smisel kovčka ravno ta, da ostane tam, kjer je, tako da se bo lahko spet in spet vračala v nemško prestolnico. In kdor je Berlin - v vsem njegovem protislovju - vzljubil, natančno razume zapisane misli.
In pokojna Hildegard ni edina, ki je tam pustila svoj kovček.
Besedilo in fotografije: Poljanka Dolhar in Mitja Tretjak
Kaj lahko beremo in gledamo o Berlinu?
Propad (Der Untergand, 2004), režija: Oliver Hirschbiegel.
Nemški zgodovinski film, ki prikazuje zadnje dni Adofla Hitlerja in Tretjega rajha. Film temelji na istoimenski knjigi zgodovinarja Joachima Festa, Spominih Alberta Speera in spominih Hitlerjeve tajnice Traudl Junge.
Mi otroci s postaje ZOO (Wir Kinder vom Banhof Zoo) - knjiga in film
Resnična zgodba, ki je pred približno dvajsetimi leti s svojo neposrednostjo pretresla svetovno javnost. Prvič je bil najprej s knjižnim, nato pa še s filmskim delom svet narkomanov predstavljen brez vsakršnih olepšav in iluzij.
Milijoni mladih so spoznali tragično življenjsko zgodbo mlade Christane F. Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, 1987), režija: Wim Wenders.
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo. Damiel, eden izmed angelov, se zaljubi v cirkuško artistko. Ze poč-lovečeni angel mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
Zbogom Lenin (Good Bye Lenin!, 2003), režija: Wolfgang Becker
Zbogom Lenin je retro, čista nostalgija za vse, ki se še spominjajo komunističnega režima ter železne zavese.
Vzhodna Nemčija, 1989. Christiane Kerner (Katrin Sass), ki zavzeto podpira komunistični režim in ideologijo, pade v komo in tako prespi padec berlinskega zidu. Ko se Christiane prebudi, ji zdravniki odsvetujejo kakršnokoli razburjenje ter ji dajo le nekaj mesecev življenja. Alexander (Daniel Brühl) se odloči, da bo svoji mami pričaral stare čase, komunistično NDR ... Življenje drugih (Das Leben der Anderen, 2006), režija: Henckel von Donnersmarck Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi pa obrne na glavo tudi njegovo lastno razmišljanje.
Sončna aleja (Sonnenallee, 1999), režija: Leander Haussmann.
Film na humoren način prikazuje življenje najstnika Michela, ki odrašča v ulici v Berlinu, kjer je bil v času razdeljene Nemčije mejni prehod med vzhodnim in zahodnim delom Berlina. Sag niemals nie - die Räumung der Mainzer Straße in Berlin (1991)
Po padcu berlinskega zidu je bilo v vzhodnem delu mesta veliko zasedenih hiš, v Mainzer Stras-se celo dvanajst. V dokumentarnem filmu je zabeležen brutalen napad policije, ki je v pičlih dveh urah opustošila ulico, priprla 300 stanovalcev - kot odgovor na akcijo pa se je še isti dan, 14. novembra 1990, na ulici zbralo 10.000 demonstrantov.
Wladimir Kaminer: Vojni rock (Militärmusik) in Ruski disko (Russendisko). Ruski disko je zbirka kratkih zgodb. Berlin, kot ga vidi in živi tja priseljeni Rus. Kami-nerjevi ruski junaki v berlinskem izseljenstvu so iznajdljivi, a v tuji domovini, jeziku: Kaminer reče bobu bob. Monika Maron: La mia Berlino
Poetična knjiga, v kateri avtorica opisuje Berlin: njene »Kneipen«, a tudi pogumne prebivalce vzhodnega Berlina, ki so se v palači solz (Tränenpalast) srečevali z zahodnimi sosedi. Aleš Šteger: Berlin
Knjiga je plod Štegrovega enoletnega bivanja v tem mestu in prinaša petintrideset zaključenih krajših tekstov. Za vse, ki bi radi spoznali mesto ...tudi skozi Štegrove fotografije. Anna Funder: Zloglasni Stasi (C'era una volta la DDR)
Zanimiva reportaža avstralske avtorice o vzhodnonemški tajni policiji; intervjuji z njenimi agenti ...in žrtvami.
1 6 Četrtek, 19. novembra 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Zaskrbljenost zaradi napovedanega krčenja denarja
»
Brez rajonov bo uprava izgubila stik s teritorijem«
Bandelj, Brescia in Persoglia menijo, da bi bilo bolje ukiniti sejnine ali nekaj rajonskih svetov
Dodatno krčenje sredstev bi popolnoma ohromilo delovanje rajonskih svetov, brez katerih bi goriška občinska uprava izgubila stik s prebivalci in potrebami teritorija. Da je korist, ki jo ima občina Gorica od rajonskih svetov mnogo večja od proračunskih sredstev, ki jih vanje vlaga, opozarjajo predsedniki slovenskih rajonov Walter Bandelj (Podgora), Marjan Brescia (Štandrež) in Lovrenc Persoglia (Pevma-Štmaver-Oslavje), ki so se v ponedeljek s predstavniki ostalih krajevnih skupnosti udeležili sestanka na goriškem županstvu. Goriški župan Ettore Romoli, podžupan in odbornik Fabio Gentile in odbornik Guido Germano Pettarin so desetim predsednikom napovedali, da bo krčenje denarja, ki ga predvideva finančni zakon dežele FJK za leto 2010, prizadelo tudi delovanje rajonskih svetov, ki bodo deležni nižjih prispevkov.
Klestenje denarja so rajonski sveti utrpeli že letos, saj so se sredstva, ki so jih prejeli, v primerjavi s prejšnjimi leti prepolovila. Leta 2008 je bilo v občinskem proračunu desetim rajonskim svetom skupno namenjenih približno 95.000 evrov, letos pa okrog 50.000 evrov. Zato so bili prispevki v letu 2009 v primerjavi s prejšnjimi leti približno polovični: rajonski svet za Podgoro je letos za razne dejavnosti prejel 4.700 evrov, rajonski svet za Štandrež 5.800, rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje pa okrog 6.300 evrov. »Zaradi krčenja deželnih prispevkov bo naša občina v letu 2010 imela na razpolago še manj denarja. Trenutno nimamo podrobnih informacij o tem, kolikšno bo krčenje, po dosedanjih navedbah pa naj bi bilo v povprečju 15-odstotno,« je povedal Pettarin.
»Dodatno krčenje bi pomenilo avtomatsko odpoved krajevnim skupnostim, brez katerih bi uprava izgubila stik s teritorijem in prebivalci. Z nižanjem prispevkov ne soglašam, saj smo bili že letos močno prizadeti. Zakaj ne razmišljajo o nižanju števila občinskih svetnikov ali krčenju plač upraviteljem? Vsote, ki jih porabijo rajonski sveti, so itak minimalne, saj temelji delova-
nje na prostovoljnem delu,« je povedal Bandelj. Po njegovem mnenju bi stroške vsekakor lahko omejili z znižanjem števila rajonskih svetov, znižanjem števila svetnikov ali z ukinitvijo sejnin in mesečnega prispevka predsednikom. »Mnogi svetniki sejnine sploh ne dvigujejo. Naših rajonskih svetov ni mogoče primerjati s tistimi, ki jih najdemo drugje po Italiji, in ki imajo visoke stroške. Mi namenjamo ves denar šoli, kulturi in društvom, večji del dejavnosti pa prire-
dimo z denarjem, ki nam ga dodeljujejo sponzorji. Če bi občina morala neposredno plačevati dejavnosti, ki jih izvajamo, bi potrosila veliko več,« je poudaril Brescia, Persoglia pa je dodal: »Nižanje prispevkov ni uradna ukinitev rajonskih svetov, vendar gre v to smer. Upati je, da bodo ohranili vsaj tiste rajone, v katerih živita slovenska in furlanska manjšina.« Odbornik Gentile je povedal, da je deset rajonskih svetov preveč, zato bo treba znižati njihovo število. »De-
Glavna cesta skozi Podgoro, vzdolž katere je t.i. »zid petih jezikov«, za uresničitev katerega ima zasluge tudi rajonski svet
bumbaca
gorica - SSk
»Livarna
tudi štandreški
problem«
Zaradi polemik, ki so se ponovno razvnele v Gorici zaradi solkanske Livarne, je stranka Slovenske skupnosti preko koordinacije med občinskimi in rajonskimi svetniki sprejela naslednje stališče: »Livarna Gorica je postavljena na občutljivem področju ob meji in bi bilo zato prav, da lokalne oblasti v Novi Gorici daljnoročno razmišljajo o njeni premestitvi na bolj ustrezen kraj. Onesnaževanje, ki ga obrat povzroča, skrbi prebivalce na obeh straneh meje in je zato treba iskati rešitve v okviru čezmejnega sodelovanja med občinami. Ta način dela je uveljavila prejšnja Brancatijeva uprava, sedanja pa je takšno sodelovanje prekinila in se problemov loteva z neplodnimi polemikami. Prav zato se sedanja goriška uprava prav nič ne zmeni za soroden problem v Štandrežu, kjer livarna Princi ravno tako moti tiste, ki prebivajo v okolici. Rajonski svet iz Štandre-ža je prek svojega predsednika že večkrat opozoril tudi na ta problem, vendar od občinske uprave ni dobil odgovora. Politično obarvane enostranske akcije sedanje občinske uprave ne bodo privedle do nobenega rezultata, če bo meja še naprej predstavljala zid, ki ločuje skupnosti, ki živijo na obeh straneh meje. Slovenska skupnost zato poziva mestno upravo in odgovorno odborništvo, da ponovno uvede konstruktivne stike z upravami obmejnih občin na slovenski strani, da se s skupnimi močmi poiščejo najboljše rešitve za obstoječe probleme, tudi za Livarno Gorica.«
gorica - Javno zborovanje na temo solkanske Livarne
Razprava vroča
Del Sordi o prizadevanjih občine za rešitev problema, Cibejeva kritična - Občani za selitev obrata
ji
i
V

Solkanska Livarna je bila predmet vroče javne razprave, ki je potekala v torek zvečer v goriškem Kulturnem domu v priredbi rajonskega sveta Svetogorska-Placuta in občine Gorica. Srečanja se je udeležilo okrog trideset občanov, prišli pa so tudi nekateri predstavniki zveze Legambiente, predstavniki odbora proti čezmejnemu onesnaževanju ter rajonski in občinski svetniki.
Občinski svetnik Francesco del Sordi je želel z javnim srečanjem predvsem seznaniti občane z dosedanjimi prizadevanji goriške občine za rešitev
Pogled
na udeležence javnega zborovanja v Kulturnem domu
bumbaca
problema smradu in onesnaževanja, s katerim se že veliko let spopadajo prebivalci severne goriške mestne četrti. V teku večera je tekla beseda o analizah in študijah, ki so bile opravljene v prejšnjih letih, o poteku postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga Livarna pričakuje s strani slovenske agencije za okolje, ter dejstvu, da je s pomočjo evropskega poslanca Berlata goriška občina opozorila na problem Livarne tudi pristojne evropske organe.
»Občina zahteva, naj Livarna pri obratovanju spoštuje teritorij, na kate-
žela FJK bo prihodnje leto določala nova pravila na tem področju. Pristojne bomo gotovo opozorili na specifiko nekaterih območij v goriški občini, kot so slovenski in furlanski rajoni,« je zaključil odbornik. Za ukinitev vseh rajonskih svetov pa so se izrekli predstavniki združenja radikalcev Traspa-renza e partecipazione, po katerih je občina v proračunu namenila le-tem čez 100.000 evrov, in sicer 54.000 za sejnine in mesečnine ter 60.000 za delovanje in sedeže. (Ale)
tržič - Danes
Gabrovec in Pizzolitto o romjanski šoli
Deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se bo danes ob 15. uri na občini v Tržiču sestal z županom Gianfrancom Pizzolittom. Upravitelja se bosta pogovarjala o odprtih vprašanjih slovenske osnovne šole v Romjanu, ki jo bremenita huda prostorska stiska in pomanjkanje prevoza otrok.
Prejšnji teden je Gabrovec obiskal šolo v Laškem, kjer so ga ravnateljica Sonja Klanjšček, njen namestnik Dario Bertinazzi, ronška podžupanja Marina Cuzzi in odbornik Livio Vecchiet podrobno seznanili z nelahkim stanjem, ki bi lahko že v prihodnjem šolskem letu privedlo do omejitev. Zupan Piz-zolitto je že po prvem stiku z Ga-brovcem vprašanje romjanske šole vključil na dnevni red prihodnje seje upraviteljev tržiškega mesta okrožja, saj gre za problem, ki se ne tiče le občin Ronke in Tržič, temveč zadeva širše območje.
gorica - Zdravstvo
Razzini: »Deželni načrt je klofuta«
Deželni svetnik Severne lige Federico Razzini je izrazil razočaranje nad deželnim načrtom za zdravstvo, ki jo uprava Renza Tonda namerava izpeljati v triletju 2010-2012. Po njegovem mnenju je namreč načrt, ki ga je predstavil deželni odbornik Vladimir Kosic, krivičen, saj močno klesti ponudbo goriške in tržiške bolnišnice ter s tem »ogroža zdravstvene storitve in zdravje samih občanov«.
»To je le zadnja etapa postopka, ki poteka že 15 let,« je povedal Razzini in spomnil, da je volilni program severne lige in Ren-za Tonda predvideval vsaj ohranitev današnjih standardov goriškega zdravstvenega podjetja, v resnici pa bosta po racionalizaciji goriška in tržiška bolnišnica podobni ambulantama. »Zakaj uprava klesti tam, kjer je zdravstvo dobro delovalo, in ne tam, kjer imajo dvojnike, kot sta dve univerzitetni kliniki v Trstu in Vidmu?« sprašuje Razzini in dodaja: »Ob koncu vedno plača Gorica. Goriško zdravstveno podjetje je že dosti žrtvovalo, poplačano pa je s klofuto.« Podobnega mnenja je tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Gaetano Valenti, po katerem načrt sploh ne rešuje problema tratenja denarja v FJK. »Prava potrata so dvojniki, na primer univerzitetni kliniki in onkološki centri,« pravi Valenti in dodaja: »Goriško zdravstvo in njegova bolnišnica, ki ima sedež v Gorici in Tržiču, bo s tem načrtom utrpela najhujši udarec.«
V bran goriškega zdravstva se je dalje oglasil goriški sindikat UIL za javni sektor, po katerem bi posegi, kot so ukinitev postelj v oddelkih za kardiologijo in oživljanje ali ukinitev nuklearne medicine močno oškodovali goriške bolnike. Sindikat opozarja tudi na potrebo po ohranjanju delovnih mest in potenciranju storitev na teritoriju. »Od deželnega odbornika Kosica in deželne agencije za zdravstvo bomo zahtevali jasnost in enake pravice za vse bolnišnice v deželi. Ne glede na politična gledanja se morajo sindikati, občani in uslužbenci strniti in delati skupaj za rešitev goriškega zdravstva,« je povedal deželni tajnik UIL za javni sektor Luciano Bressan.
rem deluje. Livarna se namreč nahaja med dvema stanovanjskima območjema, goriška severna četrt pa se v tem smislu lahko še razvija. Zagotovil ne zahtevamo le za naše ljudi, pač pa za vse prebivalce obmejnega območja,« je poudaril Del Sordi. Občinski odbornik je med drugim povedal, da si je goriška občina v zvezi s problemom Livarne prizadevala za sodelovanje z novogo-riško upravo, v kateri pa - po njegovih besedah - ni našla podpore, ki jo je pričakovala. Spregovoril je tudi predsednik rajonskega sveta Svetogorska-Pla-cuta Giancarlo Karlovini, ki je pozitivno ocenil dejstvo, da so pred nedavnim postavili temelje za sodelovanje s Krajevno skupnostjo Solkan na temo okoljske problematike.
V teku srečanja v kulturnem domu so glasno posegli številni občani, ki so izrazili prepričanje, da bi se morala Livarna seliti drugam, drugi pa so ocenili, da so institucije doslej naredile premalo. Ravnanje goriške občine je negativno ocenila rajonska svetnica Demokratske stranke Giuseppina Cibej, kateri se je zoperstavila Silvia Paoletti. Ci-bejeva je bila sredi oktobra med predstavniki levosredinske opozicije, ki so protestno zapustili sejo rajonskega sveta Svetogorska-Placuta, ker se ga je udeležil tudi občinski odbornik Del Sordi, ki po njihovem mnenju politično zlorablja vprašanje Livarne. (Ale)
standrez
Probleme avtoceste naj rešuje omizje
Deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec od predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in hkrati izrednega komisarja za širitev avtoceste A4 Renza Tonda ter od deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccar-dija zahteva sklic omizja, v okviru katerega naj se preuči celotna problematika gradnje avtoceste med Vile-šem in Gorico, na kar opozarja rajonski svet iz Štandreža.
»Štandreški rajonski svet že veliko let zaman opozarja na potrebe občanov, ki živijo v bližini odseka hitre ceste Vileš-Gorica, ki ga bodo širili in spremenili v avtocesto,« pravi Gabrovec in dodaja: »Rajonski svet je na primer večkrat opozoril na potrebo po ukrepih, ki bi zajezili problem hrupa, ki ga povzročata promet na hitri cesti in železnica, v ospredju pa je tudi vprašanje pomanjkanja steze za kolesarje in pešce, ki bi le-tem omogočala, da bi se izognili nevarnemu krožišču pri Štandrežu, v bližini katerega sta tudi pokopališče in letališče.« Gabrovec se ogreva za možnost, da bi v načrt prekvalifikacije hitre ceste v avtocesto vključili dodaten izhod na Majnicah, ki bi zrahljal promet skozi Štandrež. K reševanju problematike je zato povabil še družbi Autovie Venete in ANAS ter goriško občino in pokrajino.
Ponudbe veljajo do 28. novembra 2009
Mleko UHT
CANDIA W1'
delno posneto
Hiter	^
1 kg
Regular
PEPSI
4 x ,5 litra
Fotografski aparat
SONY DSC-S 930
•	ločljivost 10,1 milijona pik
•	12mb notranjega pomnilnika,
dodatno snemanje na Memory stick kartice
•	bliskavica z zmanjševanjem učinka rdečih oči
•	face detenction: funkcija za zaznavanje obrazov
•	vgrajen mikrofon • podpira funkcijo Pict bridge
Dojenček Cicciobello in basni
9,9
s>
- JM /
■
Prašek za pralni stroj
ACE	€
68 pranj
99,oo
V NEDELJO, 22. ODPRTO
17,90
Punčka Baby Amore Pollicino
ll.mnv^'------—
Hipermarket Emisfero
MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740
Odprto od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMIESFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI)
18
Četrtek, 19. novembra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - V dvorani centra Bratuž predstavili knjigo Cena domoljubja
Zgodba o padalcih diši po junakih in vohunih
Avtor, John Earle, se je v londonskih arhivih dokopal do še neraziskanih dokumentov
Knjigo Cena domoljubja Johna Ear-la, ki je v marsičem povezana z Gorico in njeno širšo okolico, so v torek predstavili v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Komorna dvorana je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so prišli prisluhnit pripovedim o času, zaznamovanem s spopadi ljudi in ideologij. Naj še zabeležimo, da je na knjižni predstavitvi prevladovala starejša generacija, zlasti tista, ki je na lastni koži doživljala drugo svetovno vojno.
Earlova knjiga, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu, opisuje manj znano dogajanje med drugo svetovno vojno tudi na Goriškem. Pripoveduje o slovenskih padalcih, ki so jih v Egiptu izurili Angleži in so jih že leta 1943 spustili na naša tla, kjer so se pridružili partizanom. Žal so bili nekateri med njimi po vojni obtoženi vohunstva in se je za njimi izgubila vsaka sled. Vprašanje, ali so bili padalci junaki ali angleški vohuni, je bilo izhodišče za razpravo na goriškem večeru. Poleg centra Bratuž sta ga priredila še tržaška založba Mladika, ki je knjigo izdala, in pa Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice.
Uvodoma je pozdravil časnikar Jurij Paljk, nakar je potek večera vodil radijski in televizijski novinar Ivo Jevnikar, ki je odličen poznavalec zgodbe o slovenskih padalcih. Pojasnil je, da je knjiga izšla v angleščini že leta 2005, v italijanščini pa tri leta kasneje. Zasluga za njen izid v slovenščini gre Mladiki, ki se je z nemajhnim finančnim in organizacijskim naporom vrgla v prevod in tisk dragocene knjige, vrednost katere je predvsem v tem, da odkriva marsikaj še neznanega ali malo poznanega. Avtor knjige, angleški novinar John Earle, ki že preko dvajset let živi v Trstu, je bil prisoten na goriški predstavitvi. Navzoči so bili tudi prevajalka Nataša Stanič, ki živi v Londonu, 93-letni Stanko Simčič iz Bilj, eden zadnjih še živečih padalcev, ter Stojan Fakin, brat enega od padalcev. 88-letni Earl je zbrane v dvorani centra Bratuž najprej presenetil z zelo dobrim znanjem slovenskega jezika. Med vojno je bil član angleških misij v Jugoslaviji - v Srbiji, Črni gori in Bosni -, je povedal in pojasnil, da je do zamisli, da bi raziskal in napisal knjigo o slovenskih padalcih, prišel povsem naključno. Pred leti se je udeležil proslave ob obletnici partizanske tiskarne na Vojskem in je tam prišel v stik z enim od padalcev, ki mu je zaupal svojo življenjsko zgodbo. V londonskih arhivih se je nato dokopal do pomembnih, še neraziskanih dokumentov, prišel pa je tudi v stik z drugimi še živečimi padalci in z Ivom Jevnikarjem, ki mu je posredoval
dodatno dokumentacijo.
O svojem pristopu do slovenskega prevoda Earlove knjige je spregovorila Nataša Stanič, ki poučuje v Londonu in uvaja v slovenski jezik večino diplomatov, ki odhajajo na konzularna predstavništva v Slovenijo. S svojim pripovedovanjem, začinjenim s pristnim humorjem, pa je pu-
bliko osvojil nekdanji padalec Stojan Simčič, ki je bil med vojno saboter in je v zrak pognal marsikateri okupatorski vlak. Nazadnje je spregovoril še Stojan Fakin, ki je najbolj zaslužen za to, da so bili padalci rehabilitirani in jih je priznala tudi zveza slovenskih borcev. Prisotnim na goriškem večeru je med drugim zaupal pretresljivo pri-
poved o tragični usodi svojega brata padalca. Fakin ima tudi zaslugo, da je bila na pročelju njihove domačije pred leti postavljena spominska plošča izginulim padalcem. Ob udeležbi veleposlanikov Velike Britanije in Združenih držav Amerike poteka vsako leto 11. novembra ob tamkajšnji plošči spominska svečanost. (vip)
Jevnikar (z leve), Simčič, Earle, Staničeva in Fakin na goriški predstavitvi Cene domoljubja
bumbaca
gorica - Slovik
Na vrsti sta Jančar in Magris
V organizaciji Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) bo v goriškem Kulturnem domu v petek, 27. novembra, ob 18.30 javno srečanje z naslovom »Na slepo / Alla cieca«, ki ga bosta oblikovala dva velika ustvarjalca sodobne književnosti, Claudio Magris in Drago Jančar; prisotna bo tudi prevejalka Veronika Brecelj. Izhodišče večera je izid slovenskega prevoda Magriso-vega romana »Alla cieca« (Na slepo), ki ga je prevedla Brecljeva, izdala pa letos poleti založba Slovenska Matica. Jančar, urednik založbe, je avtor spremnega eseja.
Magris in Jančar sta odmevni imeni dveh sosednjih književnosti. To sta izvrstna sogovornika znotraj srednjeevropske stvarnosti, ki se nenehno spreminja. Njuna dela, poznana in cenjena po vsem svetu, se vedno pogosteje pojavljajo tudi v »sosednjih« knjižnicah in knjigarnah. Število slovenskih prevodov Magri-sovega opusa in italijanskih prevodov Jančarjevega nenehno narašča, krog njunih bralcev se zato širi in ustvarja vse večje zanimanje za teme, ki jih oba avtorja obravnavata.
Pred tem je Slovik že organiziral podobna in odmevna srečanja z Milanom Kučanom, Dimitrijem Volčičem in Slavojem Žižkom.
gorica - Mednarodni klavirski natečaj za nagrado Giuliano Pecar
V mestu sedemdeset talentov
Tekmovanje se bo začelo 23. novembra - Kvalifikacije v centru Lojze Bratuž, nagrajevanje v deželnem avditoriju
*
V sredini predsednica organizacijskega odbora Elisabetta Pecar
bumbaca
Med 23. in 28. novembrom bo Gorica gostila 70 mladih in perspektivnih pianistov iz držav vsega sveta, ki bodo tekmovali na deveti izvedbi mednarodnega klavirskega natečaja za nagrado mesta Gorice in posebno nagrado Giuliano Pecar. Tekmovanje, ki so ga predstavili včeraj na goriškem županstvu, prireja glasbeno združenje Florestan, pri njegovi organizaciji pa sta aktivno soudeležena Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prestižni natečaj z dvojno nagrado prirejajo s finančno podporo dežele FJK, občine Gorica, Fundacije Goriške hranilnice, goriške pokrajine in drugih pokroviteljev.
Kvalifikacije, ki se bodo začele v ponedeljek, bodo kot vsako leto potekale v dvorani centra Bratuž, nagrajevanje in koncert zmagovalcev pa bosta na vrsti v soboto, 28. novembra, v deželnem avditoriju v Gorici. Za nagrado mesta Gorice tekmu-
jejo pianisti od 9. do 18. leta, za nagrado Pecar pa izvajalci do 35. leta. Publika bo lahko brezplačno sledila vsem avdicijam in tudi zaključnemu večeru, ki se bo začel ob 20.30.
»Tudi mi se spopadamo s krčenjem prispevkov, vendar smo se tudi letos potrudili in ohranili visoko raven prireditve. Na prihodnji, jubilejni izvedbi, si bomo prizadevali tudi za sodelovanje orkestra,« je povedala predsednica organizacijskega odbora Elisabetta Pecar, ki se je zahvalila za sodelovanje tudi predsednici KC Bratuž Franki Žgavec, Alessandri Schettino in ravnatelju centra Komel Silvanu Kerševanu. Občinski odbornik Antonio Devetag je ocenil, da je nagrada Pecar med najbolj pomembnimi mestnimi prireditvami, umetniški vodja Sijavuš Gadžijev pa je opozoril tudi na kakovost žirije, ki jo sestavljajo Dario De Rosa, Vincenzo Balzani, Igor laz-ko, Erwin Kropfitsch in Gadžijev sam. (Ale)
nova gorica - Stasijevo knjigo »Intorno a Gorizia« predstavili na kromberškem gradu
V iskanju izgubljenega spomina
Romoli: »Brez kančka nacionalizma ali revanšizma... Gorica si je s schengnom ponovno prisvojila svoje ozemlje« - Na obzorju prevod knjige
Srečanja v Goriškem muzeju v Kromberku ob torkovih večerih, ki jih popestrijo predavanja ali predstavitve knjig, so postala že stalnica. Povabilu direktorja muzeja Andreja Malniča se je tokrat odzval Dario Stasi s svojo knjigo »Intorno a Gorizia«. Spremljala sta ga sodelavec Auro Accurso in Aldo Rupel, tokrat v vlogi prevajalca, ki pa je napovedal, da si pri časopisu Isonzo Soča prizadevajo, da bi bila knjiga čim prej prevedena v slovenščino.
Stasi je svojo predstavitev začel s pozdravom v slovenščini, a nadaljeval v italijanščini, ker - kot pravi - v Gorici danes ni primerne podlage, »da bi se mi, Italijani, v mestu lahko naučili in govorili slovensko«. Kljub večkratnim poskusom, da bi na obmejnem območju funkcioniral tudi z znanjem slovenščine, »sem dejansko privilegiral vizualno komunikacijo. To nas združuje. To, kar vidimo, nam je skupno«. Prav s slikovnim gradivom, ki v knjigi bogati trinajst let Stasi-jevega dela, se je sprehodil po bolj ali manj znanih kotičkih Goriške, govoril o svojih občutjih, ko jih je, predvsem tiste v Sloveniji, po letih precej nepredušno zaprte meje odkrival in zbranim skušal povedati in pokazati, kako sta sicer dva naroda, danes živeča v dveh mestih, ki sta pravzaprav eno s svojo okolico, vendarle povezana s skupno zgodovinsko potjo in združena v iskanju izgubljenega spomina.
Pomembnost spomina je v nadaljevanju večera izpostavil tudi župan Gorice Ettore Romoli, čigar udeležbo je avtor knjige označil za močno in simbolično. Romoli je uvodoma izrazil presenečenje nad tem, da Stasi pozna »vsak kamen v Gorici in okolici, ne le tiste spomenike in obeležja, ki jih v glavnem bolj ali manj poznamo tudi ostali«. Prepričan je, da gre za pomembno delo, ki iz več zor-
nih kotov ohranja spomin tega območja, »brez nostalgije, ki se včasih zdi prekomerna, a je pomembna«. »Treba je ohranjati zgodovinski spomin na kraje, kjer živimo. Kajti kraji brez spomina so obsojeni na izginjanje,« je dodal Romoli in poudaril, da je knjiga pomembna tudi zato, ker ne govori le o Gorici in njeni okolici, temveč o nekem ozemlju, ki je edinstveno, ki je bilo umetno razdeljeno z mejo in ki se danes vrača v celoto. »Brez kančka nacionalizma ali revanšizma ... Gorica si je s schengnom ponovno prisvojila svoje ozemlje. Gorica ima zdaj spet svojo provinco, ki jo je izgubila, a ponovno pridobila, za skupno življenje s skupno usodo,« je svoje razmišljanje zaključil Romoli.
»Tako kot je Gorica dobila svojo provinco, je tudi provinca ponovno začutila svoj center, pravzaprav dva, ki se morata skupaj tudi razvijati,« je na to odgovoril novogoriški svetnik Tomaž Vuga, ki se je srečanja udeležil kot član Komisije za mednarodne odnose na mestni občini Nova Gorica. Pomudil se je pri dveh od predstavljenih fotografij, povezanih s Sočo, ki »teče skozi obe mesti, a z njima ni povezana. Mesta brez vode so kot mesta brez duše. Na žalost Gorica in Nova Gorica vode ne čutita. Pred tremi leti sem z dvema kolegoma arhitektoma iz Gorice pripravil študijo, kako Sočo in obe mesti povezati v celoto. Odkrili smo veliko točk in možnosti povezovanja. Ena od teh je možnost povezave kolesarske poti od Solkana do Plav, ki je v izgradnji, z Gorico. Upam, da bo tudi ta knjiga pripomogla k temu, da bo ta ideja kdaj uresničena,« je s svojimi mnenji druženje zaključil Vuga.
Tamara Benedetič
Stasi, Accurso in Rupel na predstavitvi v kromberškem gradu
fotot.b.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 19. novembra 2009
19
sovodnje - Občinska enotnost pozitivno ocenila prvih 150 dni delovanja uprave
V vrhu prioritet Malnišče, parkirišča in kotalkališče
Na občini trije novi uslužbenci - Vložili priziv k razsodbi o jusarskem zemljišču
Po uspehu na junijskih občinskih volitvah se je sovodenjska Občinska enotnost (OE) sestala in postavila pod drobnogled prvih 150 dni delovanja nove občinske uprave. Županja Alenka Florenin in ostali odborniki so poročali o pomembnejših posegih in problematikah, s katerimi so se soočili v tem obdobju.
V poletnih mesecih so občinski delavci opravili potrebna popravila v šolskih poslopjih, prepleskali prostore sovodenjske osnovne šole in poskrbeli tudi za košnjo trave in čiščenje občinskih cest. Delovanje uprave je bilo sicer oteženo zaradi zamenjave občinskega tajnika, v kratkem pa bodo v organik za obdobje enega leta namestili tri nove uslužbence, dva delavca in enega uradnika. Gre za osebje, ki je sicer zaposleno v različnih podjetjih oz. tovarnah, je pa trenutno zaradi krize v dopolnilni blagajni. Dežela v ta namen krije potrebno razliko, zato ta začasna zaposlitev ne bo finančno bremenila občinskih financ. Z novo delovno silo sovodenjski upravitelji računajo, da bodo lažje opravljali tiste manjše posege, ki večkrat tarejo občane.
Prisotni so pozitivno ugotovili, da so bili rešeni problemi nedovoljenega odlaganja odpadkov na nekaterih lokacijah (pri telovadnici in sovodenjskem pokopališču), poskrbeti bo treba tudi za druge kraje, čeprav se je izredno težko zoperstaviti tako nespoštljivemu obnašanju ljudi, ki večkrat prinašajo odpadke tudi izven občinskega teritorija. Na sestanku so nato pregledali potek raznih javnih del, kot so dograditev novega nogometnega igrišča, ki je v zaključni fazi, delna obnovitev pločnikov na Prvomajski ulici in poseg za valorizacijo ostankov iz prve svetovne vojne na območju Vrha. Obravnavali so tudi problem sanacije odlagališča na Malnišču in potrdili potrebo po ureditvi parkirišč na Prvomajski ulici tako, da bi preprečili sedanje mestoma »divje« parkiranje po glavni sovodenj-ski prometnici. Med pomembnejše nove načrte nedvomno sodi pokritje kotalkališ-ča na Peči, za katero je uprava že pridobila glavnino potrebnih finančnih sredstev.
Poseben poudarek je bil namenjen razširitvi avtocestnega odseka in z njim povezane problematike. Glede napadov vidnih predstavnikov stranke Slovenske skupnosti na občinsko upravo, ki naj ne bi na primeren način zaščitila interesov občanov, so prisotni izrazili prepričanje, da je bilo delo uprave neoporečno, saj je pravilno izvajala vse naloge in dolžnosti, ki pripadajo javni ustanovi. Neosnovane kritike deželnega tajnika in somišljenikov iz vrst SSk pa predstavljajo nekonstruktivno politično špekulacijo, so ocenili in se v nadaljevanju
avče - Nesreča
43-letnik tragično umrl pod vlakom
S Slovenskih železnic so včeraj, kmalu po 8. uri zjutraj, delavce operativno-komunikacij-skega centra novogoriške policijske uprave obvestili, da so na relaciji Avče - Kanal, približno 500 metrov od železniške postaje v Avčah v smeri proti Kanalu, opazili povoženega moškega. Po dosedanjih ugotovitvah je vlak, ki je po vsej verjetnosti vozil v smeri Nove Gorice, povozil moškega v nočnih urah oz. zgodaj zjutraj. Nesreča se je pripetila približno 70 metrov pred začetkom galerije v smeri Nove Gorice. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za 43-let-nega moškega iz okolice Kanala ob Soči. V zvezi z omenjeno nesrečo so izključili tujo krivdo, o njej pa so obvestili tudi preiskovalnega sodnika in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (nn)
soočili tudi s problematiko domnevnega ju-sarskega zemljišča na Vrhu. Nedavna razsodba sodišča, ki jo je sprožil odbor tega novonastalega subjekta, je gmotno prizadela domačina, ki je pred leti odkupil del terena na tem območju. Zaradi tega in zato, da bi primerno zaščitila interese in pravice občine, je uprava vložila priziv k razsodbi, ki je sicer zadevo obravnavala zgolj iz formalnega vidika ne pa iz vsebinskega, sicer bi bil njen zaključek popolnoma dru-
gačen, saj je pri tej zadevi občina ravnala pravilno ob spoštovanju vseh zakonskih predpisov. Upravitelji so poudarili, da je v prizivu izpostavljena pravilnost procedure, hkrati pa podčrtana skrb, da se vprašanje reši pozitivno za vse subjekte, vključno z jusom.
Člani OE so tudi zelo pozitivno ocenili delo županje, ki je znala vzpostaviti odlične odnose tako z deželnimi kot tudi s pokrajinskimi upravitelji. Debata je stekla še
o pripravi proračuna za naslednje leto, za katerega se žal predvideva znižanje deželnih prispevkov, ki predstavljajo glavni vir občinske blagajne. O omenjenih temah bo uprava razpravljala tudi z občani. Jutri bo namreč stekel prvi niz vaških posvetov, ki se bodo zvrstili po vseh zaselkih občine. Pred zaključkom skupščine pa so prisotni vzeli v pretres še izide primarnih volitev Demokratske stranke in čestitali županji za izvolitev v deželni organ te stranke.
gorica - Ob 28-letnici Kulturnega doma
Na juriš in leteča brata
Komel:»V času krize se moramo povezovati - Strnili bomo moči in priskočili na pomoč SSG-ju«
Prinčič, Komel, Budal in Marsič in, spodaj, pokriti Rusjanov kip pred pokrajino
V času krize se moramo povezovati, pravi ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel, ki je zvest temu pozivu povabil k obeleževanju 28-letnice slovenskega doma v Ulici Brass vsa društva in organizacije, s katerimi tradicionalno sodelujejo. »Obenem letos obeležujemo še 30-letnico naše telovadnice, ki je bila odprta dve leti pred Kulturnim domom. Obletnico bomo počastili z akademijo v decembru,« je napovedal in k dobri praksi povezovanja pozval vse, ki se v Gorici in v čezmejnem prostoru ukvarjajo s kulturo. Izrazil je hkrati pričakovanje, da bo Slovensko stalno gledališče prebrodilo krizo in da bo gledališko sezono izpeljalo tudi v Gorici. »Gledališču bomo priskočili na pomoč tudi tako, da bomo strnili moči vseh slovenskih organizacij in ustanov v Gorici,« je zatrdil Komel.
Ob svoji 28-letnici bo Kulturni dom ponudil mestu koncert vrhunskega dekliškega zbora Carmina Slovenica, ki bo v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 predstavil svoj najnovejši CD z naslovom »Na juriš in the mood«. Zbora ni treba posebej predstavljati, saj se je že proslavil tako na slo-
venskih kot na tujih odrih, nekajkrat je tudi že prišel v goste na Goriško, toda vsak njegov scensko oblikovani koncert je prav poseben užitek; prodaja listkov poteka v uradu Kulturnega doma.
Še pred tem se bo Kulturni dom vključil v praznovanja ob stoletnici prvega poleta bratov Rusjan. To bodo storili na predvečer stoletnice, 24. novembra, ko bo v Kulturnem domu najprej ob 18. uri projekcija igrano-dokumentarnega filma »Leteča brata Rusjan«, ki so ga posneli lani tudi na Goriškem, ob 20.30 pa bo sledila gledališka predstava »Eda - Zgodba bratov Rusjana« avtorice in režiserke Nede Rusjan Bric. »Dan kasneje, 25. novembra, bo pred palačo goriške pokrajine odkritje kipa s podobo bratov Rusjan, ki sicer že stoji, a bo do slovesnosti skrit očem,« je včeraj napovedal Vili Prinčič, ki spremlja vse z Rusjanoma povezane prireditve. Opozoril je še, da je v veži Kulturnega doma na ogled razstava o letečih bratih z gradivom iz bogate zbirke Združenja slovenskih športnih društev v Italiji - »Edvard je bil namreč odličen športnik!« - in da bodo v prihodnjem tednu odkrili model Rusjanove Ede tudi v KB centru na goriškem Korzu. Komel je k temu pristavil, da so že leta 1986 postavili v galeriji Kulturnega doma razstavo o goriških pionirjih letalstva, vendar je takrat priložnost bila stoletnica Edvar-dovega rojstva.
Čestitke je Kulturnemu domu včeraj izrazil deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič: »Obeleževanje obletnice pomeni kontinuiteto v neprecenljivih prizadevanjih Kulturnega doma na področju kakovostne kulturne ponudbe, povezovanja čezmejnega prostora in spodbujanja sožitja na Goriškem.«
sovodnje
Taval ob Soči
Včeraj zgodaj popoldne je pri Sovodnjah potekala iskalna akcija, ki se je srečno razpletla. Goriške gasilce je namreč okrog 13.45 poklicala na pomoč ženska in povedala, da se je njen mož izgubil na bregovih Soče na območju sovo-denjske občine. Gasilska ekipa se je takoj odpravila na kraj, pridružil pa se ji je tudi rešilni avto službe 118 s sireno, ki so jo krajani slišali in so se zato tudi vznemirili.
Preplah je bil vsekakor odveč. Moškega, ki je Goričan, so iskali približno poldrugo uro, našli pa so ga tavajočega na bregu Soče v bližini mosta. »Utrpel je začasno izgubo spomina. 66-letnik je telefoniral ženi in ji povedal, da ne ve, kje se nahaja, zato je vznemirjena poklicala na pomoč,« so o dogodku povedali gasilci in dodali: »Ko smo ga našli, je bil nekoliko zmeden, vendar umirjen. Poškodb vsekakor ni utrpel.«
gorica - Med organizatorji SKGZ in ezuli
Volčič in Gawronski
o zidovih, ki padajo	Večerjužnoameriške glasbe
® ^	V dvorani novoaoriškeaa Kulturnega
Gladovna stavka Maročana
Po navajanju deželnega svetnika Roberta Antonaza je v centru za priseljence pri Gradišču zaprt 42-letni Maročan, ki že preko 50 dni izvaja gladovno stavko. An-tonaz, ki ga je hotel obiskati, a mu je notranje ministrstvo zavrnilo prošnjo, je bil z njim v stiku prek telefona. Že en teden pa se mu moški ne javlja več. »Stanje je alarmantno,« je poudaril Antonaz in tako opozoril na nečloveške življenjske razmere v tovrstnih centrih.
Naraščajo prosilci pomoči
Rdeči križ Slovenije je letos razdelil že 2.400 ton hrane, 80.000 ton prehrambenih paketov in 90 ton pralnega praška ter tako pomagal 135.000 posameznikom oz. družinam. Obenem je zabeležil več kot 40-odstotno povečanje števila prosilcev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Iz lanskih 168 družin, ki so se na novogo-riško združenje Rdečega križa obrnile lani, je število letos naraslo na več kot 400.
Suplenti v jaslih in vrtcih
Goriška občina je sprejela sklep, ki predvideva poenostavljen postopek za začasno zaposlitev suplentov v občinskih jaslih in otroških vrtcih v primeru odsotnosti vzgojitelja zaradi bolezni ali poroda. Odslej ne bo več potrebno, da se bo o zaposlitvi suplenta moral izreči občinski odbor.
Literarni večer z Vodopivcem
V	Točki ZKD v Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici bo drevi ob 20. uri potekal literarni večer z Dominikom Vo-dopivcem. Mladi pesnik iz Šempetra obiskuje drugi letnik liceja Simon Gregorčič v Gorici in je dobitnik Župančičeve frulice 2009 za najboljšega srednješolskega pesnika. (nn)
Poezije Marie Chiare Coco
V	avditoriju klasičnega liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo danes ob 17. uri predstavitev pesniške zbirke Marie Chiare Coco, 16-let-ne študentke iz Gorice. Njene poezije so presenetljivo zrele in razodevajo neobičajno občutljivost pesnice. O njenih verzih se je entuziastično izrazil muzikolog Quirino Principe, ki bo danes prišel v Gorico predstavljat njeno zbirko, ki je izšla pri založbi Prometheus iz Milana.
PM10, alarm je mimo
Zaradi torkovega upada koncentracije drobnih prašnih delcev PM10 v zraku je goriška občina včeraj sporočila, da je alarm zaradi onesnaženosti mimo. Naprava agencije ARPA je v Ulici Duca DAosta namreč izmerila 39 mikrogra-mov delcev na kubični meter zraku, medtem ko znaša mejna vrednost 50 mikro-gramov.
Tudi letos darežljivi kmetje
Tudi letos so k praznovanju sv. Martina v slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici odločilno prispevali kmetje iz Štandreža in Sovodenj, ki se jim za obilno pošiljko sadja in zelenjave iskreno zahvaljujejo.
Zidovom, ki še padajo, bo namenjeno jutrišnje javno srečanje s prav posebnima gostoma. V dvorani Karla X. v Hotelu Entourage na Trgu sv. Antona v Gorici se bosta v razpravo na to temo spustila Dimitrij Volčič in Jas Gawronski, ki sta bila priči dogajanja na evropskem vzhodu. Oba sta bila najprej RAI-eva poročevalca iz Rusije in držav vzhodne Evrope, nato pa sta se z njimi spopadala kot evroposlanca v ključnem obdobju širjenja Evropske unije.
Javni pogovor z njima, ki se bo začel ob 18. uri in ga bodo pospremili z nekaterimi dragocenimi posnetki, bo vodil odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo, Paolo Possamai, ki ju bo izzval ne temo dvajsetih let po Berlinu, v iskanju nove Evrope, kot se glasi podnaslov pobude, ki je že sama primer padlega zidu. Ob Pic-colu in skupini KB 1909, ki je priskočila na pomoč, sta prireditelja srečanja še Slovenska kulturno gospodarska zveza in ezulska organizacija Associazione Na-zionale Venezia Giulia e Dalmazia. »To
Dimitrij Volčič
bumbaca
sodelovanje je za Gorico nekaj prelomnega. Če danes padajo tudi ideološki zidovi med različnimi komponentami v mestu, lahko pričakujemo, da bo Gorica postala normalno mesto,« pravi Livio Semolič iz SKGZ in opozarja, da je to tudi prva priložnost konkretnega sodelovanja med krovno organizacijo in ezuli po lanskem prvem soočanju v KB centru.
O ozadjih padca Berlinskega zidu bo Volčič govoril tudi danes, z začetkom ob 18. uri, v knjigarni Ubik na goriškem Korzu.
V dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo drevi ob 20.15 uri nastopila zasedba Javier Rodriguez & Chensamble Argentino, ki izvaja izvirne argentinske folklorne pesmi, tango in skladbe drugih južnoameriških držav. Na koncertu bodo zaigrali na bogat izbor tradicionalnih instrumentov od čarange, kene, kitare, ca-je peruane in razna druga folklorna tolkala. (nn)
Bourek se vrača v Ajdovščino
Po več kot petih desetletjih se v Ajdovščino vrača priznani hrvaški akademik, scenograf, kostumograf, kipar, slikar, ilustrator, gledališki in filmski režiser igranih ter animiranih filmov Zlatko Bourek. Odprtje razstave njegovih risb in slik bo jutri ob 19. uri v Pilonovi galeriji. Bourek se vrača s ciklusom 45 risb, ki so nastale leta 1956, ko je umetnik v Ajdovščini služil vojaški rok pri XIII. proletarski brigadi Rade Končar. Več desetletij pozabljena mapa je bila javnosti prvič predstavljena šele pred kratkim v Osijeku, tokrat pa prvič v Sloveniji.
20
Četrtek, 19. novembra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
prvačina - V nedeljo prireditev
Aleksandrinke prinesle društvu Murkovo listino
goriška - Danes in jutri atraktiven vinski festival
Vinarji v Ljubljani
»Njihove zgodbe niso samo tragične, kot velja splošno prepričanje« Velika večina vin iz Brd in s Krasa je že prisotna na slovenskem tržišču
Glavna naloga Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina, ki je bilo ustanovljeno leta 2005 in šteje okrog 60 članov oz. članic, je zbiranje dediščine aleksandrink. Za svoje delo je prejelo društvo minuli teden na Ptuju Murkovo listino, najvišje priznanje za dosežke na področju etnologije v Sloveniji, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo.
Kot je ob včerajšnji predstavitvi delovanja društva, ki je vodilo do priznanja, in nedeljske prireditve, s katero se bodo v Prvačini spomnili aleksandrink, povedala predsednica društva Dejana Ba-ša, njegovi člani s terenskim delom zbirajo ustno izročilo in materialno dediščino, rezultate svojega dela pa predstavljajo na razstavah, ki so jih pripravili že sedem. Poudarila je, da brez pomoči Slovenskega etnografskega muzeja in Goriškega muzeja ne bi bili tako uspešni. »Naše razstave si vsako leto ogleda okrog 1.500 ljudi. V Aleksandriji smo leta 2007 postavili spominsko ploščo v Domu šolskih sester, kjer so se aleksandrinke zbirale, pripravili smo tudi spletno stran društva, televizija Vi-tel pa je posnela film o aleksandrinkah Prejem Murkove listine nam daje še dodatno motivacijo,« je poudarila in dodala, da od leta 2008 sodelujejo tudi z režiserjem Metodom Pevcem, ki pripravlja dokumentarni film o aleksandrinkah. Izrazila je tudi upanje, da bo Murkova listina zbudila večjo pozornost mestne občine in države, saj bi društvo potrebovalo finančno pomoč za odkup in adaptacijo hiše v Prvačini, kjer običajno pripravijo razstave, v njej pa bi radi postavili stalno zbirko, saj društvo hrani že vrsto fotografij in predmetov.
Poleg hiše, ki jim jo lastniki zdaj brezplačno nudijo v uporabo, a propada, propada tudi dediščina v Aleksandriji in Kairu, pri čemer gre predvsem za grobove, ki jih nihče ne obnavlja. Točnega števila grobov v društvu sicer nimajo, a ocenjujejo, da jih je sto in več, za vzdrževanje vsakega posameznega gro-
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 21.00 »La vedova allegra«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Gli abbracci spezzati«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »2012« (Digital 2k).
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli abbracci spezzati«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »L'uo-mo che fissava le capre«. Dvorana 5: 17.40 - 20.40 »Nemico pub-blico«.
~M Koncerti
ba pa bi bilo treba vsako leto odšteti tri evre. Baša je dodala, da se jim je s postavitvijo spletnih strani odprlo okno v svet, saj se jim oglašajo potomci alek-sandrink pretežno iz tujine in s svojimi pričevanji pomagajo pri bogatenju zbirke. Napovedala je tudi nedeljsko prireditev v Prvačini, ki se bo začela ob 15. uri z odprtjem gostujoče razstave Goriškega muzeja »Skriti obrazi Aleksandrije« v hiši na placu pri cerkvi. Odprtju razstave, ki jo je pripravila Inga Brezigar Mi-klavčič, bo sledila predstavitev priznanja Murkova listina, temu pa še projekcija filma »Aleksandrija, ki odhaja« v produkciji televizije Vi-tel.
O vse večjem zanimanju za alek-sandrinke je včeraj spregovorila tudi Da-ša Koprivec, kustosinja za slovensko iz-seljenstvo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. »Po izidu knjige Do-rice Makuc leta 1993, ki je zbudila zelo veliko zanimanja za raziskovanje alek-sandrink, je potem ta tema kljub vsemu zamrla, zato je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink tako pomembno,« je poudarila. Pristavila je, da je bil najbolj množičen val odseljevanja oz. priseljevanja aleksandrink v Egipt med letoma 1922 in 1935. »To so bile dojilje, kuharice, sobarice, varuške, guvernante, šivilje in podobno,« je navedla in pojasnila, da zgodbe aleksan-drink niso samo tragične, kot velja splošno prepričanje, saj naj bi bilo takih, po njenih izkušnjah oz. študiju, kakšna tretjina. Tretjina jih je živelo nekje vmes in so se vrnile domov ter normalno zaživele naprej, lepo število slovenskih deklet pa se je uspešno poročilo z Grki, Armenci, Italijani, Judi in njihovi potomci še danes živijo vsepovsod po svetu. »V Slovenskem etnografskem muzeju imamo zbranih zelo veliko pričevanj potomcev aleksandrink, ki živijo v Avstraliji, Kanadi, Braziliji, Argentini, tako da dobivamo zelo raznolike življenjske zgodbe,« je še povedala.
Nace Novak
cum z mezzosopranistko Eriko Regu-ljovo, baritonistom Eugeniom Leggia-drijem Gallanijem in organistom Mar-com Colello ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. Dne 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž oblikovala še koncert z naslovom »Vse najlepše...«.
VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 20. novembra, ob 20.45 bo koncert komornega orkestra Furlanije Julijske krajine; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, www.lipizer.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prireja v soboto, 21. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri 51. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanko. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je 50-le-tnici Zveze slovenske katoliške pro-svete.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO prirejata v spomin na Bernardko Radetič v petek, 20. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah orgelski koncert Mirka Butkoviča in Eve Dolinšek z violinsko spremljavo Ane Cotič.
PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja koncert z naslovom Visoka pesem 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Musi-
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 22. novembra, ob 13. uri.
FESTIVAL ŠNOPCA IN JOTE 2009 bo v
petek, 20. novembra, in v soboto, 21. novembra, ob 20. uri ter v nedeljo, 22. novembra, ob 12. uri pod šotorom v Velikih Zabljah. Ob tekmovanju v kuhanju tropinovca in plesu bodo obujali stare običaje Vipavske doline.
MAŠA V SPOMIN NA MIRKA ŠPACA-PANA bo v petek, 20. novembra, ob 18. uri v cerkvi v Podgori.
OBČINA DOBERDOB obvešča, sprejetje variante št. 8 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago v občinskem tehničnem uradu (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) do 31. decembra in v tem roku lahko vsakdo pisno predloži doberdobskemu županu svoje opombe in nasprotovanja. Poročilo glede okolja in sinteza bosta na razpolago za obdobje 60 dni na tehničnem uradu.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu
Evangelos Paraschos (z leve), Sara Devetak, Avguštin Devetak in Franko Sošol (Il Carpino)
fotoa.w.
V Ljubljani bo danes in jutri Slovenski festival vin. Dvanajsta izvedba bo potekala v prostorih hotelov Slon in Union od 13. do 21. ure. Namen festivala je predstavljati slovenska in tuja vina ter širiti kulturo pitja vina. Obiskovalcem bodo predstavili vinarje in vina iz slovenskih vinorodnih okolišev in tudi iz tujih predelov.
Lani je na festivalu preko 220 vinarjev predstavilo kar 600 različnih vin, ki jih je po-kusilo več kot 3.500 pretežno slovenskih obiskovalcev. To je torej odlična priložnost za predstavitev ali prodor na majhno, a zanimivo slovensko tržišče. Pomena tega tržišča se zavedajo tudi vinarji iz Goriške, tako iz briškega kot iz kraškega vinordonega okoliša. Večina le-teh je že prisotna v najpomembnejših slovenskih restavracijah in vinotekah ter redno sodeluje na raznih predstavitvah. V Ljubljani bodo tokrat svoja vina neposredno predstavili kmetija Draga Milana Miklusa, posestvo Paraschos in kmetija Franko Terpin iz Števerjana, Stanko Radikon, Dario Prinčič in posestvo La Castellada bratov Bensa z Oslav-ja, Benjamin Zidarich, Edi Kante, Matej Škerlj, Matej Lupinc in Sandi Škerk s Tržaškega krasa. Preko slovenskega uvoznika bodo na vo-jo tudi vina kleti Jermann iz Fare in Primo-sica z Oslavja. (aw)
bo v ponedeljek, 23. novembra, zaprta.
SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA
bo v naslednjih dveh tednih opravila niz srečanj z občani. Prvo bo v petek, 20. novembra, ob 20.30 na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah, naslednje v Rupi, v torek, 24. novembra, ob 19. uri, potem pa še v Sovodnjah in na Vrhu.
V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v
Doberdobu bo v soboto, 21. novembra, ob 19.30 gost večera kuharica Ema-nuela Pillin; predavala bo o divjih zeliščih in zimskih šadežih. Nujna je predhodna rezervacija na inforo-gos@gmail.com, tel. 333-4056800.
0 Prireditve
ŠOLSKI ODBOR STARŠEV DOBERDOB v sodelovanju z Večstopenjsko šolo Doberdob vabi učitelje, profesorje srednjih in višjih šol, starše, učence 3., 4. in 5. razreda osnovne šole, dijake srednjih in višjih šol oz. vse zainteresirane na predavanje Dušice Kunaver Učim se učiti in Učenje tujega jezika po mavrični bližnjici, ki bo danes, 19. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu; vstop s prostovoljnimi prispevki za nadaljne pobude. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Strokovna vzgojiteljica Pao-la Scarpin bo danes, 19. novembra, ob 19. uri predavala na temo Materinstva: razglabljanje in soočenje med ženskami; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. UNIVERZA V NOVI GORICI prireja javno predavanje z naslovom Podiranje hitrostnih rekordov z vozili na človeški pogon, ki ga bo imel Damjan Zabov-nik, predstavnik društva za vozila na človeški pogon - Horizoa. Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri bo danes, 19. novembra, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral Gregor Veble, docent
na festivalu kulinarike
Delavnici s Sirkom in bratoma Starec
Sirkov kis
fotoa.w.
Slovenski festival vin bo tudi letos spremljal Festival kulinarike. Svetova jedi in vin sta si zelo blizu, kot priča spojenka eno-gastronomija, ki zaobjema v sebi tudi kulturo gostoljubja. V programu Festivala kulinari-ke so tudi zanimive delavnice, na ka-
terih med drugimi sodelujejo Joško Sirk in brata Starec.
Joško Sirk iz restavracije pri Su-bidi je zelo poznan v Sloveniji. Sam je veliko prispeval k uveljavitvi kakovostne kulinarike v matični državi in k prodoru slovenskih gurmanskih hramov v Italiji in drugih državah. Pred nekaj leti se je tudi lotil priprave kisa in ponuja danes visoko kakovostni proizvod. Na današnji delavnici ob 17. uri v beli dvorani Hotela Union bo Sirk predstavil skrivnosti uporabe kisa v kuhinji, gostje pa bodo lahko spoznali blagodejne in zdravilne učinke kisa na zdravje in vitalnost. Jutri ob 14.30 pa bosta na istem mestu Robi in Paolo Starec predstavila kakovost istrskih brezkoščičnih oljčnih olj iz dolinskega okoliša. (aw)
za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici.
DRUŽBA ROGOS IN LEG prirejata v nedeljo, 22. novembra, ob 11. uri v centru Gradina v Doberdobu srečanje s pisateljem Hansom Kitzmuellerjem, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »E in lontananza Gorizia«.
OD PADCA IMPERIJEV DO ROJSTVA NOVIH EVROPSKIH DRŽAV je naslov dvodnevnega posveta, ki ga v okviru projekta o prvi svetovni vojni prirejata Fundacija Goriške hranilnice in Goriški raziskovalni inštitut za poga-jalstvo. Posvet bo potekal na sedežu fundacije v Ulici Carducci v Gorici in se bo začel v četrtek, 26. novembra, ob 10.30 s predavanjem Emilia Gentileja, nato bo Dimitrij Volčič uvedel in vodil predavanja Micheleja Torresa, Carla Jeana in Silvia Fagiola, ob 12.15 bo na vrsti Fulvio Salimbeni. Popoldne od 15.30 dalje bodo predavali Pietro Del Negro, Alberto Monticone, Ulderico Bernardi, Rita Bernini in Giorgio Pressburger. V petek, 27. novembra, bodo predavali Fabio Todero, Paolo Gaspari, Roberto Todero, Paolo Vol-pato, Marco Mantini, David Erik Pipan, Silvo Stok, Nicola Persegati, Paolo Pizzamus, Stefano Zucchiatti in Giorgio Millocco.
SKRŠD TRŽIČ IN SKRD JADRO vabita na predstavitev zgodovinske knjige Kras, avstroogrskega vojaka Abela Kor-nela, ki jo bo predstavil raziskovalec njegovega dela Dario Frandolič v petek, 4. decembra, ob 18. uri v prvem nadstropju občinske knjižnice v Tržiču.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 24. novembra, ob 18. uri ob 28-letnici delovanja Kulturnega doma projekcija filma Leteča brata Rusjan in ob 20.30 gledališka predstava Eda -Zgodba bratov Rusjan.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 19. novembra, ob 18. uri se bo o padcu berlinskega zidu Dimitrij Volčič pogovarjal z novinarjem Igorjem Devetakom; v petek, 20. novembra, ob 18. uri bo Francesco Masi govoril o svoji prvi knjigi »Cento parole«.
Društvi Jadro in Tržič
prirejata v spomin na Bernardko Radetič
v pelek, 20. novembra, ob 20. uri
v cerkvi sv. Nedelje v Selcah
orgelski koncert Mirka Butkovica in Eve Dolinšek
z violinsko spremljavo Ane Gotic
GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Goriška med vojnama. Slovenci in fašizem na Goriškem 1920-1926 v torek, 24. novembra, ob 20. uri na gradu Kromberk.
[W Osmice
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 11.00, Edoardo Cechet v cerkvi, sledila bo upepeli-tev.
DANES V KRMINU: 14.00, Littoria Tur-rini por. Bon (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 12.30, Libero Furlan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Nicolina Al-tamura vd. Ionche iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Maria Antonia Penco por. Bartoli s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče.
/
GOSPODARSTVO
Četrtek, 19. novembra 2009
21
eu-rusija - Na včerajšnjem vrhu v Stockholmu
EU opozorila Rusijo na človekove pravice
Sicer pa je vrh uspel - Pomemben napredek na področju podnebnih sprememb
STOCKHOLM - EU je na včerajšnjem vrhunskem srečanju z Rusijo v Stockholmu opozorila na zaskrbljujoče stanje na področju človekovih pravic v Rusiji. Evropska in ruska stran sta sicer največ pozornosti namenili podnebnim spremembam in energetskim vprašanjem.
Predsedujoči EU, švedski premier Frederik Reinfeldt je po pogovorih dejal, da so izmenjali poglede v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in delovanjem pravne države v Rusiji. Dodal je, da je položaj človekovih pravic v Rusiji "vse večji razlog za zaskrbljenost".
Pred vrhom je sicer več organizacij za zaščito človekovih pravic unijo pozvalo, naj pritisne na Moskvo glede človekovih pravic. Kot ocenjujejo omenjene organizacije, ruske oblasti niso sprožile ustrezne preiskave o nedavnih ubojih in ugrabitvah na območju Kavkaza.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se na Reinfeldtove kritike ni odzval, je pa na novinarski konferenci dejal, da je treba "odkrito povedati", da EU in Rusija nimata enakih stališč o razmerah v Gruziji ter o samostojnosti Abhazije in Južne Osetije. "Vendar ni treba dramatizirati, nasprotno, treba se je pogovarjati," je dodal ruski predsednik.
Razlike so se pokazale tudi v zvezi z ruskim vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Rusija je edina velika gospodarska sila, ki še ni članica WTO, za vstop pa se pogaja že od leta 1993. Lani po rusko-gruzijskem konfliktu so njen vstop blokirale ZDA, letos pa je Moskva začela svoj vstop povezovati z vstopom Kazahstana in Belo-rusije, s katerima želi vzpostaviti carinsko unijo. Unija se zato sprašuje, kakšen je sploh interes Rusije za vstop v WTO. "Razumemo njihov interes za carinsko unijo", je dejal predsednik Evropske komsisije Jose Manuel Barroso, a poudaril, da se Evropa boji, da ta unija ne bi vzpostavila carinskih dajatev, ki bi bile "negativne" za članice EU. Medvedjev je sicer to skrb zavrnil, češ da bodo carinske stopnje v skladu s pravili WTO, in poudaril, da si Moskva želi v WTO čim hitreje.
Pomembna tema vrha so bile podnebne spremembe. Kot je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, je Moskva izrazila pripravljenost, da se bo na decembrskem podnebnem vrhu v Koeben-havnu zavezala k 25-odstotnemu znižanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020 glede na leto 1990. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dodal, da morata unija in Rusija zdaj še druge prepričati v nujnost hitrega ukrepanja.
Rusija je doslej napovedovala 10-od-stotno znižanje izpustov, z včerajšnjo ponudbo pa se je postavila ob bok z EU. EU
se je namreč zavezala, da bo do leta 2020 emisije znižala za 20 odstotkov, pripravljena pa je celo na 30-odstotno znižanje, če bodo tako storile tudi druge ključne države v svetu. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo so sicer ruski izpusti danes za okoli tretjino nižji od tistih leta 1990, kar je posledica propada težke industrije iz obdobja Sovjetske zveze.
EU in Rusija sta včeraj podpisali tudi pet sporazumov o financiranju različnih programov v regijah ob meji med Rusijo in unijo v skupni vrednosti okoli 437 milijonov evrov. Programi obsegajo krepitev gospodarskega sodelovanja, razvoj turizma in prometne infrastrukture ob ruski meji s Finsko, Latvijo, Litvo, Estonijo in Poljsko.
Vrh sta sicer obe strani ocenili pozitivno. Predsedujoči uniji je poudaril, da sta EU in Rusija na poti v odnos, ki bo temeljil na zaupanju, kar dokazuje v ponedeljek sklenjeni dogovor o zgodnjem opozarjanju v primeru težav pri dobavi plina. Medvedjev pa je dejal, da so bili pogovori koristni in da imata strani zdaj "priložnost in voljo", da razvijata dobre odnose na vseh področjih. (STA)
Ruski predsednik Medvedjev in predsedujoči EU, švedski premier Reinfeldt
kitajska - Ameriški predsednik danes v Južni Koreji
Obama ob koncu obiska še s kitajskim premierom
PEKING - Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj, zadnji dan tridnevnega obiska na Kitajskem, sešel s kitajskim premierom Wen Jia-baom. Pred pogovori sta pozdravila prizadevanja obeh strani za izgradnjo novega partnerstva med državama. "Dialog je boljši kot spopad in partnerstvo je boljše od rivalstva," je ob začetku pogovorov dejal Wen. Obama pa je izrazil upanje, da bosta državi odnose dvignili na novo raven.
Ameriški predsednik, ki ga na Kitajskem med drugim spremljajo državna sekretarka Hillary Clinton, minister za trgovino Gary Locke in minister za trgovino Steven Chu, je ocenil, da so bili njegovi pogovori na Kitajskem "produktivni". Dodal je, da se odnosi, ki so bili nekoč osredotočeni le na gospodarstvo in trgovino, sedaj širijo še na druga področja, na katerih je sodelovanje Washingtona in Kitajske ključno ne le za državi, temveč za ves svet.
Wen Jiabao
ansa
Tudi kitajske oblasti so prvi obisk Obame na Kitajskem že ocenile pozitivno. Kot je povedal namestnik kitajskega zunanjega ministra He Yafei, je najpomembnejši rezultat obiska okrepitev zaupanja med velesilama.
Obama je ob zaključku obiska obiskal še znameniti Kitajski zid, ki je bil na tem delu zaprt za ostale obiskovalce. Zid je po besedah Obame spek-takularen in predstavlja spomin na starodavno zgodovino kitajskega naroda.
V torek se je Obama v okviru obiska na Kitajskem v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom. Po pogovoru sta se sogovornika zavzela za poglobitev sodelovanja na vseh področjih, čeprav v stališčih glede številnih ključnih vprašanj med državama obstajajo razlike.
Obama in Hu sta povedala, da se strinjata, da je treba nadaljevati še-ststranska pogajanja o Severni Koreji, kitajski predsednik pa je dejal, da podpirajo ostrejše sankcije proti Pjongjangu, če bo ta nadaljeval svoj jedrski program, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ameriški predsednik je medtem odpotoval v Južno Korejo, zadnjo postajo svoje azijske turneje. V Seulu se bo danes med drugim sestal z južno-korejskim predsednikom Lee Myung-Bakom, s katerim bosta po napovedih govorila o severnokorejskem jedrskem programu in zastalem sporazumu o prosti trgovini med ZDA in Južno Korejo. (STA)
Prehranski vrh FAO brez konkretnih zavez
RIM - Vrh Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) o varnosti preskrbe s hrano, ki je od ponedeljka do včeraj potekal v Rimu, se je končal brez konkretnega dogovora o dodatnih sredstvih za boj proti lakoti. Zaradi zaključka brez konkretnih zavez so bili kritični tako generalni direktor FAO Jacques Diouf kot nevladne organizacije.
"Želel bi si jasnih, kvantitativnih ciljev in konkretnih časovnih rokov, v katerih bi te cilje dosegli," je dejal Diouf in dodal, da "lačni ne morejo več čakati". Izrazil je razočaranje, da je le okoli 60 od skupno 192 članic FAO na srečanje poslalo predsednika države oz. vlade, druge so večinoma zastopali kmetijski ministri. Proizvodnja hrane namreč presega pristojnosti ministrov za kmetijstvo, je dejal Diouf in dodal, da lahko le predsedniki vlad odobrijo sredstva, potrebna za financiranje tako razvoja tehnologij kot izgradnjo infrastrukture.
Motaki: Iran ne bo pošiljal urana v tujino
TEHERAN - Iranski zunanji minister Manušer Motaki je včeraj dejal, da so oblasti v Teheranu izključile možnost pošiljanja nizko obogatenega iranskega urana v tujino, so pa pripravljene razmisliti o ponudbi za sočasno menjavo jedrskega goriva na območju Irana. Motaki je po poročanju iranske tiskovne agencije Isne tudi dejal, da je Teheran pripravljen na nov krog pogovorov s svetovnimi silami glede zagotavljanja jedrskega goriva Iranu za njegov raziskovalni jedrski reaktor. Prvo srečanje na to temo je potekalo na Dunaju 19. oktobra.
Varnostni svet ZN podaljšal misijo Eufor v BiH
NEW YORK - Varnostni svet ZN je v sredo soglasno za leto dni podaljšal mandat misije EU v Bosni in Hercegovini (Eufor), ki skrbi za izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, s katerim se je končala najbolj krvava vojna ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Resolucija Varnostnega sveta pravi, da imajo oblasti Bosne in Hercegovine primarno odgovornost za uspešno uresničevanje mirovnega sporazuma in da je nadaljnja vojaška, gospodarska in politična pomoč mednarodne skupnosti odvisna od obnašanja vseh strani oziroma upoštevanja dogovorjenega in navodil. (STA)
evropska unija - Danes vrh za imenovanja na vodilne položaje, ki jih uvaja Lizbonska pogodba
Favorit za prvega stalnega predsednika je belgijski premier Van Rompuy, favorit za zunanjega ministra pa Italijan D'Alema
BRUSELJ - Voditelji EU naj bi danes na izrednem neformalnem srečanju v Bruslju izbrali prvega stalnega predsednika Evropskega sveta, visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko EU ter generalnega sekretarja Sveta EU. Ugibanj je veliko, a dejansko EU pred vrhom tava v temi in kaže, da bo srečanje dolgo. Omenjene tri vodilne položaje v EU uvaja Lizbonska pogodba, ki bo začela veljati 1. decembra, tako je za EU nujno, da te tri visoke predstavnike izbere do njene uveljavitve. Pojavljajo se tudi ugibanja, da bi lahko današnji vrh propadel, kar bi bilo po mnenju evropskih diplomatov "nevarno" in celo "tragikomično".
Vrh EU izbere prvega stalnega predsednika Evropskega sveta, ki z Lizbonsko pogodbo sicer postane ena sedmih institucij EU, s kvalificirano večino za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata, medtem ko sedaj zasedanja Evropskega sveta vodi šef države članice, ki šest mesecev predseduje EU.
Novi visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU, neuradno pogosto imenovan tudi kar zunanji minister EU, bo po novem "dvoklo-bučnik" - bo podpredsednik Evropske komisije oziroma komisar za zunanje zadeve, sicer pa bo stalno vodil zasedanja zunanjih ministrov EU in novo evropsko zunanjo službo.
Z Lizbonsko pogodbo se spremeni tudi položaj generalnega sekretarja Sveta EU. Tega sedaj zaseda visoki zunanjepolitični predstavnik EU, torej Španec Javier Solana. Po novem pa bo položaj generalnega sekretarja ločen, in sicer naj bi zajemal naloge, ki jih sedaj opravlja namestnik generalnega sekretarja.
Posvetovanja o novih vodilnih položajih v EU vodi predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki je v stalnem stiku s svojimi kolegi. Za zdaj sicer kaže, da dosedanja posvetovanja niso bila najbolj uspešna in da so predvsem ustvarila kaos ob curljanju številnih bolj ali manj preverjenih imen v javnost. Po navedbah diplomatskih virov pri EU švedsko predsedstvo državam članicam ni predstavilo še nikakršnega predloga favoritov za tri vodilne položaje v EU, tako nikomur ni prav jasno, kakšna je taktika Švedov in ali imajo kakšno pravo kombinatorično formulo kot zadnjega asa v rokavu. Sicer pa švedsko predsedstvo nima lahke naloge, saj mora v iskanju pravega ravnotežja upoštevati številne dejavnike: politično in geografsko ravnovesje, razmerje med malimi in velikimi ter novimi in starimi državami članicami ter v zadnjem času v javnosti precej izpostavljano ravnotežje glede spolov.
Glede na to, da sta predsednik Evropske komisije in Evropskega parlamenta Jose Manuel Barroso in Jerzy Buzek pripadnika desnosredinske politične op-
cije, je mogoče pričakovati, da bo vsaj enega od preostalih dveh ključnih položajev zasedel predstavnik socialistov. V javnosti se ustvarja vtis, da naj bi bil predsednik Evropskega sveta konservativec, visoki predstavnik pa socialist, čeprav to ni nikjer zapisano pravilo. Poleg tega se med kandidati za zunanjega ministra kot razmeroma močan kandidat pojavlja sedanji evropski komisar Olli Rehn, ki je liberalec.
Najpogosteje omenjana morebitna vodilna para v zadnjih dneh v Bruslju sta desnosredinski belgijski premier Herman Van Rompuy kot predsednik in socialist Italijan Massimo DAlema kot visoki predstavnik ali socialist Tony Blair kot predsednik in liberalec Rehn kot visoki predstavnik.
Med očitnimi favoriti ni nobene ženske in po mnenju diplomatov v EU je težko pričakovati, da bo na enega od dveh ključnih vodilnih položajev na koncu imenovana ženska, kljub številnim pozivom iz Evropskega parlamenta in na sploh v javnosti, da EU na vodilnih položajih potrebuje ženske.
Spomniti velja tudi na to, da se je v zgodovini EU pogosto zgodilo, da je na koncu zmagal popolnoma nepričakovan kandidat, ki je stopil v bitko v sami končnici. Tako je bilo na primer pri izbiranju predsednika Evropske komisije pred petimi leti, ko sta bila favorita Britanec Chris Patten in Belgijec Guy Verhofstadt, na kon-
cu pa je zmagal Portugalec Barroso. Poudariti velja tudi, da gre pri imenovanju na vodilne položaje v EU vselej za vezano trgovino. Nemčija na primer ne izraža zanimanja v boju za predsednika in visokega predstavnika, ker naj bi se potegovala za položaj predsednika Evropske centralne banke (ECB), na katerem je sedaj Francoz Jean-Claude Trichet in ki se sprosti novembra 2011. Spomniti velja, da tudi ECB z Lizbonsko pogodbo postane ena sedmih institucij EU.
Idealno bi bilo, da bi vrh EU tri ključne visoke predstavnike izbral soglasno, saj bi bila to zanje dobra popotnica, vendar to očitno ne bo mogoče. Izbrani bodo s kvalificirano večino. 27 držav članic ima v Svetu EU skupaj 345 glasov in kvalificirana večina je dosežena z najmanj 255 glasovi, kar predstavlja 73,9 odstotka skupnega števila glasov. Poleg tega lahko država članica zahteva potrditev, da glasovi za predstavljajo vsaj 62 odstotkov celotnega prebivalstva unije. Slovenija ima v Svetu EU štiri glasove. Največ, po 29, jih imajo Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, tako bo njihova podpora kandidatom ključna. Poljska in Španija jih imata po 27, Romunija 14, Nizozemska 13, Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska po 12, Avstrija, Bolgarija in Švedska po 10, Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska po sedem, Ciper, Estonija, Latvija in Luksemburg enako kot Slovenija po štiri, Malta pa tri. (STA)
2 2 Četrtek, 19. novembra 2009

APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Po zmagi z 1:0 v povratni tekmi dodatnih kvalifikacij v Mariboru proti Rusiji
Slovenska reprezentanca še drugič na sklepni fazi SP
Slovenija - Rusija 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Dedič (45.).
SLOVENIJA: S. Handanovič, Brečko, Šuler, Cesar, Jokič, Radosavljevič, Koren, Kirm, Birsa (od 78. Pečnik), Novakovič, Dedič (od 90. Stevanovič).
RUSIJA: Akinfejev, Anjukov, Ignaše-vič, V. Berezucki, Biljaletdinov (od 76. Po-grebnjak), Denisov, Pavljučenko (od 46. Keržakov), Aršavin, Janbajev (od 46. Se-mak), Zirjanov, Žirkov.
Rumeni kartoni: Birsa, S. Handano-vič, Koren; Žirkov, Biljaletdinov, Denisov. Rdeča kartona: Keržakov (66.), Žirkov (90.).
MARIBOR - Slovenija se znova veseli. Čeprav je le malokdo to pričakoval, je majhna deželica s sončne strani Alp preskočila velikana z vzhoda Evrope in se drugič uvrstila na zaključni turnir najboljših reprezentanc sveta v Južnoafriško republiko. Prvič je to uspelo zlati generaciji pod vodstvom Srečka Katanca in Zlatka Zahoviča, ki je zaigrala na SP 2002, nocoj pa je to uspelo Matjažu Keku in njegovi ekipi.
Slovenci so bili praktično ves čas tekme boljši tekmec, nadzorovali so potek tekme, junak pa je postal Zlatko Dedič, ki je zmagoviti gol zabil ob koncu prvega pol-
rajko žeželj
Ključ zmage
fanatična
borbenost
»Fantastično, enkratno,« je bil po sinočnji tekmi evforičen Rajko Žeželj iz Lucije, trener najmlajših Pomladi. »Zmaga je
povsem zaslužena. Uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južno Afriko je sad dolgoročnega dela in načrta naše nogometne zveze. Naša reprezentanca je na kvalifikacijah blestela po izjemni kolektivni igri in fantastični organizaciji igre. Tudi izbire selektorja Keka so bile pravilne.«
Kekovi varovanci so začeli zelo agresivno in tudi zadetek je padel ob pravem času.
Mogoče sem pričakoval še večjo agresivnost, čeprav bi bilo to nekoliko nespametno, saj bi veliko več tvegali. Za zadetek pa je bilo pomembno le, da smo ga dosegli. Sicer bi lahko še enkrat ali dvakrat zatresli rusko mrežo. Pred vrati pa so naše nogometaše izdala prevelika pričakovanja in v drugem polčasu tudi utrujenost. Dedič in No-vakovič sta veliko pretekla. Vsi so igrali odlično in dali vse od sebe. Vsa čast vsem igralcem.
Ali vas je Rusija razočarala?
Rusija se ne zna braniti. V fazi obrambe so igrali katastrofalno, branilci so bili prepočasni. Vsekakor so na tej tekmi prišli na dan slabi odnosi med posamezniki v ruski selekciji. Hiddink nima homogene skupine kot je naša. Predvsem v drugem delu sem pričakoval, da bo Rusija igrala napadalno in da bo prevzela vajeti igre v svoje roke. Rusi očitno tega ritma ne zdržijo.
Kateri je bil ključ slovenske zmage?
Glavni ključ je bila fanatična borba in kolektivna igra. Tokrat pa je zelo dobro igrala zvezna linija, s kapetanom Korenom na čelu. (jng)
časa. V drugem je bilo pričakovati rusko ofenzivo, toda čvrsta in borbena igra Ke-kovih izbrancev je tekmecem vse namere preprečila in Sloveniji dala novo pravljico.
Kek je na zelenico Ljudskega vrta poslal povsem identično postavo kot na moskovske Lužnike, medtem ko se je Hiddink odločil na klopi pustiti Sergeja Semaka. Namesto njega je tekmo začel Renat Janbajev. Tako on kot soigralci so takoj okusili čar Ljudskega vrta. Prepolne tribune razpoloženih navijačev so pričarale resnično peklensko vzdušje.
V	tretji minuti se je sam pred Igorjem Akinfejevom znašel Milivoje Nova-kovič, toda slovenski napadalec je meril naravnost v ruskega vratarja. Šest minut pozneje je z leve strani v sredino podal Andraž Kirm, Sergej Ignaševič pa je žogo poslal v vratnico lastnih vrat.
Slovenci so imeli tudi v nadaljevanju več od igre in zadetek je kar nekako "visel v zraku". V 45. minuti je štajerska prestolnica lončno "eksplodirala". Valter Birsa je z desne strani izvrstno podal v kazenski prostor, kjer je bil ob ruskih srednjih branilcih najspretnejši Dedič in matiral nemočnega Akinfejeva ter poskrbel za zasluženo vodstvo.
Rusi, ki v prvem polčasu niso imeli praktično niti ene priložnosti (razen poskusa Romana Pavljučenka v 19. minuti) in so se zdeli precej zadržani, so se na začetku drugega polčasa znašli v takšnem položaju kot na prvi tekmi Slovenija. Nizozemski čarovnik na ruski klopi Guus Hiddink, ki je ruski selektor že od julija 2006, je moral poskrbeti za spremembe v igri svojih izbrancev. Sprva je poskusil kar z menjavama: vstopila sta Sergej Semak in Aleksander Keržakov.
Toda vstopa teh dveh igralcev nista prav nič zmotila borbenih slovenskih nogometašev, ki so še naprej čvrsto držali vajeti igre v svojih rokah. Že v 51. minuti se je Dedič spet znašel v kazenskem prostoru, vendar mu ob "ruskem spremstvu" ni uspelo dobro zadeti žoge, neuslišana pa je ostala tudi zahteva po najstrožji kazni (tako kot tudi v 59. minuti, ko je v ruskem kazenskem prostoru spet padel Dedič).
V	61. minuti je do strela z roba kazenskega prostora znova prišel Novakovič, a spet preslabo streljal za Akinfejeva. Na drugi strani je po Aršavinovm prostem strelu do žoge prišel Vasilij Berezucki, a jo je s
Slovenija se je v Ljudskem vrtu borila za vsako žogo, Rusi pa so v bistvu razočarali
ansa
treh metrov namesto proti golu poslal v igrišče. Nato pa se je ob že sicer dobri predstavi domače vrste na slovenski mlin ulilo še malce vode. Ruski napadalec Aleksander Keržakov si je namreč zaradi prekrška nad Samirjem Handanovičem prislužil rdeč karton in predčasno pot v slačilnico.
Hiddink je Keržakovo izključitev nadomestil s Pavlom Pogrebnjakom, ki je imel takoj lepo priložnost, a je bil Handanovič na mestu. Rusi so tudi sicer poskušali na vse načine priti v slovenski kazenski prostor (v 86. minuti je Juriju Žirkovu zanesljiv zadetek preprečil znova odlični Handanovič), toda domači igralci so zdržali in bi štiri minute pred koncem tekme lahko Ruse dokončno pokopali. V hiter protinapad je stekel Dedič, ki pa je na koncu povsem sam zadel le zunanji del mreže. A ta zamujena priložnost na srečo ni bila kaznovana, tako da so se Slovenci zasluženo veselili druge uvrstitve na največje nogometno tekmovanje. Rusi so tekmo končali le z devetimi igralci, saj je ob koncu tekme zaradi drugega rumenega karton moral z igrišča še Jurij Žirkov.
•••
zanimivost
Zamejski navijači so proslavljali
Tekmo Slovenija - Rusija so si ogledali tudi številni tržaški in goriški Slovenci. V baru v Sežani, kjer so srečanje v živo predvajali po televiziji, so bili »zamejci« celo v večini.
»Vzdušje je bilo res prijetno in veselo. V baru se je zbralo kakih petdeset ljudi, vsaj dvetretjinsko večino smo predstavljali navijači s tržaškega konca,« je povedal vratar Zarje Gaje Jaš Grgič. »Po golu in še posebno po zmagi Slovenije je bar ponorel. Vsi smo nazdravili slovenski zmagi in uvrstitvi na SP. Nekateri so po tekmi odpotovali v Ljubljano, kjer bodo zmago proslavljali pozno v noč.«
nogomet - Dodatne kvalifikacije
Francija naprej po neveljavnem golu, reprezentanci BiH ni uspelo
Po včerajšnjem dnem so znani vsi udeleženci nogometnega SP 2010 v Južni Afriki, do zaključka redakcije nismo prejeli le rezultata povratne tekme med Urugvajem in Kostariko.
Že v popoldanskih urah je preboj na SP uspel Alžirji, ki je na nevtralnih tleh v sudanskem Omdurmanu na dodatni tekmi kvalifikacij z 1:0 (1:0) premagala nogometno reprezentanco Egipta. Slavje alžirskih navijačev je bilo veliko, kar je razumljivo, če vemo, da bo Alžirija prvič nastopila na mundialu po letu 1986 ter šele tretjič v svoji zgodovini. Edini, odločilni gol, je Alžircem priigral 27-letni obrambni igralec Boc-huma, v Franciji rojeni Antar Yahia v 40. minuti. Tekma je upravičeno nosila oznako visokega tveganja, a je tokrat minila brez incidentov. Na zelenici sicer ni zmagal nogomet, sodnik s Sejšelov Eddy Maillet je za grobo igro pokazal kar sedem rumenih kartonov. Za varnost je pred, med in po tekmi je skrbelo kar 15.000 policistov in vojakov.
Skozi šivankino uho se je na SP uvrstila Francija. Trapattonijeva Irska je v Parizu z golom Keana (32. min.) izsilila podaljšek, v katerem je odločilni, a neregularni gol dosegel Gallas, potem ko je Henry igral z roko.
Podvig žal ni uspel reprezentanci BiH, ki je v Zenici proti Portugalski izgubila z enakim izidom kot na prvi tekmi 1:0. Igralci Bih so zelo napadali, puščali pa nasprotnikom veliko prostora za protinapad, zadel pa je Raul Meireres.
Doma bo ostala tudi Ukrajina Andrija Ševčenka Izločila jo je Grčija, ki je v povratni tekmi v Donjecku zmagala z 1:0 (1:0). Zmagoviti grški gol je v 32. minuti dosegel Dimitrios Salpingidis. Grki in Ukrajinci so se na sobotni tekmi v Atenah razšli brez golov.
Francozi so imeli proti Irski srečo
ansa
prijateljska
Italija zadovoljila proti Švedski
Italija - Švedska 1:0 (1:0)
STRELEC: Chiellini v 28.
min.
ITALIJA (4-3-3): Marchetti 6.5, Maggio 5.5 (od 46. Cassani 6), Legrottaglie 6, Chiellini 7, Crisci-to 6 (od 55. Bocchetti 6), Can-dreva 6 (od 1. Rossi 5.5), Monto-livo 6 (od 66. Palombo 6), Bion-dini 6 (od 45. Galloppa 6), Marc-hionni 7 (od 78. Camoranesi), Pazzini 6.5, Di Natale 6
ŠVEDSKA (4-2-3-1): Isaks-son 5, Lustig 5 (od 28. Wernblom) Mellberg 5.5, Majstorovic 5, Dor-sin 5 (od 58. Wendt 5.5), Elm V. 6 (od 46. Elm R. 5.5), Svensson A. 5, Larsson 5.5, Elmander 6 (od 79. Rosenberg), Safari 5 (od 58. Dju-ric 5.5), Hysen 5 (od 73.Toivonen).
CESENA - Zelo spremenjena italijanska reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala Švedsko z golom Chiellina. Gledalci so bili s prikazano igro zadovoljni, posebno pa se je izkazal nekdanji nogometaš Triestine Galloppa.
SLOVO - Giorgio Rocca bo po olimpijskih igrah v Vancouvru (od 12. do 28. februarja 2010) smučarsko opremo postavil v kot. »Kapetan« italijanske smučarske ekipe se bo po koncu športne kariere posvetil družini.«Povsem se bom posvetil svoji družini,» je dejal 34-letni smučar, ki je na svetovnem prvenstvu v slalomu tako leta 2003 kot 2005 osvojil bronasto kolajno. «Do pred enim letom sem se počutil kot najstnik in sem tako tudi živel. Ko je lani skoraj umrl moj 40 dni star sin Francesco, se je v meni nekaj spremenilo. Spoznal sem, da sem poročen in da imam tri otroke. Želim prevzeti odgovornost in biti dober oče,« je še dejal Rocca.
DOPING - Potem ko so kolesarju Davideju Rebellinu zaradi dopinga odvzeli srebrno olimpijsko kolajno s cestne dirke, je včeraj enaka usoda doletela še v Maroku rojenega atleta iz Bahrjana Rashida Ramzija, ki je na 1500 m v Pekingu lani osvojil naslov olimpijskega prvaka. Ramzi je bil eden od peterice športnikov, ki so jim aprila letos s pomočjo novih do-pinških testov dokazali zlorabo nove različice krvnega dopinga (CERA) na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu. Poleg Rebellina in Ramzija so bili pozitivni še nemški kolesar Stefan Schumacher, hrvaška atletinja Vanja Peri-šič, ki je nastopila na 800 m, ter grška tekmovalka v hitri hoji Ah-tanasia Tsoumeleka. Preostali trije na igrah niso osvojili kolajn.
TENIS - Izžrebali so skupini sklepnega teniškega mastersa ATP, ki bo od 22. do 29. novembra v londonski areni O2. V skupini A bo igral najboljši igralec sveta Švicar Federer, Britanec Murray, Argentinec Del Potro in Španec Verdasco, v skupini B pa Španec Nadal, Srb Bokoviča, Rus Davidenko in Šved Soderling, ki je vskočil po odpovedi Američana Roddicka zaradi poškodbe levega kolena.
/
ŠPORT
Četrtek, 19. novembra 2009
23
umetnostno kotalkanje - Svetovno člansko prvenstvo
Tanja Romano v Freiburgu po »shortu« na drugem mestu
Vrhunski nastop skazila dva padca - Vodi Italijanka Sbei - Dolgi program bo v soboto
Za osvojitev sedmega naslova svetovne prvakinje v prostem programu v umetnostnem kotalkanju se bo morala Poletova šampionka Tanja Romano še truditi. Po včerajšnjem kratkem programu je namreč šele na 2. mestu za mlado »azzurro« Cristino Sbei.
Romanova je na ploščo dvorane Neue Messe na velesejmu v nemškem Freiburgu stopila kot predzadnja med 27 tekmovalkami. Njen nastop je bil po pričakovanjih najbolj zahteven in tehnično in koreografsko najbolj dovršen, vendar sta končno oceno članov žirije iz Koreje, Urugvaja, Nemčije, Portugalske, Nove Zelandije, Francije in Japonske pogojevala dva nepričakovana padca. Po uspešnima dvojnim axolom in trojnim toelopom je Tanja zgrešila trojni rittberger, nato pa še trojni flip.Za tehnično izvedbo si je Romanova prislužila ocene med 9, 2 in 9,4 točke, francoski sodnik pa ji je prislužil celo oceno 8,7. Za umetniški vtis je Romanova prejela ocene od 9,1 do 9,6. Brez padcev bi bila prav gotovo daleč pred ostalimi, tako pa zlate medalje še nima v žepu. Zagotovo se bo do nje dokopala, če v soboto ne bo ponovila včerajšnjih napak. Raven tekmovanja je bila solidna, vendar pa nobena izmed tekmovalk se s Tanjo še vedno ne more primerjati. Sbeijeva ni naredila večjih napak (je pa enkrat izgubila ravnotežje), vendar je njen program lažji.
Druga mlada Italijanka Cristina Trani, ki je veljala za resno Tanjino tekmico, je drago plačala izpuščeni dvojni axel in napako med izvedbo piruete tik pred zaključkom svojega nastopa. Ta čas je šele osma. Tudi zadnje leta zelo uspešna Slovenka Lucija Mlinarič je doživela padec in je po »shortu« peta. Varovanka Sama Kokorovca Nika Arčon je bila deseta, s čimer je dosegla osnovni cilj, da se pred sobotnim dolgim programom uvrsti v skupino najboljših. Na presenetljivem 3. mestu pa stoji zdaj Američanka Kylee Berger.
Tanjin trener Mojmir Kokorovec, ki je nastop poletovke spremljal skupaj z Lauro Ferretti, je takole komentiral Tanjin nastop. »Tekma je pač tekma. Tanjini skoki so daleč najzahtevnejši, zato se ji lahko napaka vedno prikrade. Druga napak je bila najbrž predvsem posledice velike želje, da ne bi zgrešila. Šla je na vse ali nič in bila nekoliko neprevidna. Še vedno je vse odvisno od nje same,« je povedal Kokorovec. Tanje včeraj nismo mogli zaslediti, po objavi ocen se ji je sicer na ustih razlegel nasmeh. Jezna najbrž je, potrta pa zagotovo ni. (ak)
Taja Romano med včerajšnjim nastopom v Freiburgu
corbelletti
košarka - Promocijska liga na Goriškem
Proti solidni Mossi je Dom dosegel zelo pomembno zmago
pri mladosti
Sambo odšel, novi trener je Stojan Kravos
Fabio Sambo ni več trener doberdobske Mladosti v 3. AL. »Vodstvo kluba se je zaradi slabih rezultatov odločilo za zamenjavo trenerja. Žal nam je za Samba, ki je dve leti in pol odlično vodil našo ekipo in s katerim smo se prijateljsko razšli,« je povedal predsednik Ivan Pahor. Mladost je doslej zbrala le osem točk. Novi trener ekipe je novogoriški prof. Sto-jan Kravos, ki je pred nekaj sezonami vodil Sovodnje.
■
1_ ■■ ú
k ■ Wfe
4
¡em
košarka - Deželno prvenstvo U14
Sokol zmagal, Brežani pa so se borili do konca
Neulovljivo prednost so si sokolovci priigrali v drugi četrtini
kroma
Breg - Sokol 68:80 (14:19, 21:49, 45:64)
BREG: Coretti 0, Geleni 7, Giaco-mini 10,Gruden 4, Fonda 0, Gregori 12, Vascotto 0, Grill 0, Matarrese 9, Zobec 20. Trener: Borut Sila.
SOKOL: Ušaj 14, Regent 9, Kojanec 7, Sardoč 10, Devetak 8, Pernarchich 0, Peric 5, Bevilaqua 0, Ridolfi 27. 3T: Ušaj 1, Devetak 1, Kojanec 1, Peric 1. Trener: Peter Brumen, Jure Rogelja.
V petek je v telovadnici Silvana Kla-bijana v Dolini potekal slovenski derbi med ekipama Brega in Sokola. Začetek tekme je bil precej izenačen, v drugi četrtini pa so igralci Sokola predvsem po zaslugi agresivne obrambe prisilili Bre-žane k številnim napakam in si s protinapadi priigrali neulovljivo prednost 28 točk. Drugi polčas je z nekoliko boljšo igro pripadel brežanom, ki so nekoliko znižali zaostanek in omilili poraz na končnih 68:80. Tako so se zmage zasluženo veselili igralci Sokola.
Dom, ki prav tako nastopa v tem prvenstvu, bo igral jutri na domačem igrišču ob 18.30 proti Albi.
Dom - Mossa Basket 74:59 (19:14, 36:25, 55:41)
DOM: Voncina 2, Belli, Collenzini, Furlan 13, Cej 18, Čotar, Garra 27, Dor-nik, Kos 5, Bon 7, Kristancic 2, Zavad-lav, trener Peter Brumen. SON: 25, PON: nihče, 3T: Garra 2, Furlan 1.
Domovci so dosegli pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu v boju za playoff. V dvorani Kulturnega doma je namreč padla solidna ekipa iz Mo-ša, ki se je pred letošnjo sezono močno okrepila in visoko cilja. Brumnovi varovanci so tekmo pričeli s pravim pristopom in z agresivno obrambo ter z v napadu razpoloženo dvojico Cej - Bon takoj dosegli rahlo prednost. V drugi četrtini so se gostje odločili za consko postavitev obrambe, ki pa jo je takoj kaznoval mvp tekme Marco Garra s serijo desetih točk od končnih 27!
V drugem polčasu so nasprotniki poskušali zaustaviti domovce z nekoliko grobo igro, a niti ta poteza ni zaustavila razpoložene Brumnove ekipe, ki je tedaj dosegla najvišjo prednost sedemnajstih točk. Poslednjo četrtino so domovci borbeno začeli v slogu »avstro-ogrske« košarke, kot jo je zahteval in imenoval Peter Brumen, in tako odgovorili nasprotnikovemu pressingu čez celo igrišče. Do-movci so tako dosegli tretjo zaporedno zmago proti solidnemu nasprotniku, pri katerem je nedvomno izstopal dolgoletni član Doma Cristiano Franco (skupno 22 točk). Pri Domu pa je že spet blestela trojica Furlan, Cej, Garra, za katere nasprotniki niso nikoli našli pravega protiorožja. Pohvaliti je treba tudi gledalce, saj so tokrat lepo napolnili sedeže v Kulturnem domu. (av)
jadranje - J24
Trener Sirene Alan Mahne Kalin slovenski podprvak
Sirenin jadralec in trener Alan Mahne Kalin je prejšnji konec tedna nastopil na slovenskem državnem prvenstvu v razredu J24 (monotipne jadrnice dolge približno 7 metrov). Zaradi brezvetrja v soboto niso tekmovali, dve preizkušnji pa so ob blagem vetru izpeljali v nedeljo. Petčlanska posadka, ki jo je krmaril Juri Zbogar (brat olimpijca Vasilija, op.a.), je bila dvakrat druga in tako osvojila v konkurenci 12 posadk tudi končno drugo mesto. Boljša je bila le posadka Jureta Orla, ki je slavil na obeh izpeljanih regatah. Alan Mahne Kalin je bil na monotipni jadrnici odgovoren na premcu, ob Zbogarju pa so posadko sestavljali še Košir, De Lucia in Ravhekar. Član in trener Sireninih optimistov je tokrat nastopil pod zastavo Akademskega jadralnega kluba, torej univerzitetne ekipe Fakultete za pomorstvo in promet. Tretje mesto je pripadlo Vesni Deklevi Paoli (YC Portorož).
nogomet na mivki
M. Leghissa v četrtfinalu proti Braziliji
Po zmagi proti Kostariki se je italijanska reprezentanca v nogometu na mivki, katere steber je tudi slovenski igralec Michele Leghissa iz Medje vasi, uvrstila v četrtfinale svetovnega prvenstva, pod pokroviteljstvom svetovne nogometne zveze FIFA, v Du-baju. »Azzurri« so zmagali s 3:1, mrežo Kostarike pa so zatresli Feudi, Ca-rotenuto in Palmacci. Italija je že po prvi tretjini vodila z 2:1. Tretji gol pa je padel v zadnjem delu. Vesnin nogometaš Michele Leghissa, ki je odigral večji del tekme, je večkrat neuspešno streljal proti vratom. Na drugi tekmi skupine C je Argentina šele po kazenskih strelih premagala Rusijo. Z Italijo pa se je v četrtfinale uvrstila Rusija. »Azzurre« čaka jutri težka naloga, saj se bodo pomerili s svetovnimi prvaki Brazilci. Tekma bo ob 16.30 (neposredni prenos po satelitskih kanalih RaiSportPiu in Eurosport).
NOGOMET - CICIBANI
Na Tržaškem brez zmage
Na Goriškem so zaradi sobotnega derbija promocijske lige v Sovod-njah (Sovodnje-Juventina) preložili oziroma že odigrali večino tekem cicibanov. Na Tržaškem so vse ekipe naših društev izgubile. Cgs C - Kras 7:4
KRAS: Gruden, Lenisa, Vidali (2 gola), Calzi (1), Suppani, Smotlak (1), L. Carli, G. Carli. Vesna B - San Luigi E 1:8
VESNA: Rodella, Lenardon, Sed-mak, Zennaro, Golfetto, Dekovič, Vat-tovaz (1), Savi, Del latte, Nabergoj, Ac-harya.
Vesna A - Trieste Calcio A 2:4
VESNA A: Fornasari, Nabergoj, Košuta, Vasquez (1), Celea, Majcen, Auber (1), Vattovaz, Covarelli, Bi-cocchi, Grison.
Breg - Muggia 1:2
BREG: Franco, Coslovich, Maver, Harej (1), Brundo, Segarelli, Antinoz-zi, Gruden, Polliano, Hervat, Stefančič.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
vljudno vabi no predstavitev
Zbornika slovenskega športa v Italiji 2009
(avtor Branko lakovič)
In nagrajevanje najboljših prispevkov literarnega in likovnega natečaja 2009 "Drobci iz športnega sveto"
v petek 20. novembra 2009 ob 18.30, v dvorani SKD Slavko Skamperle na Stadionu 1. maja,
Vrdelska cesta (Str. di Guordiella) 7 v Trstu
24
Četrtek, 19. novembra 2009
ŠPORT
/
kolesarstvo - Pri SK Devin se mučijo s pomanjkanjem tekmovalcev
Kolesa samevajo v društvenem skladišču
V prihodnji sezoni se bodo vnovič bolj usmerili v gorsko kolesarstvo
Pri kolesarski sekciji Smučarskega kluba Devin so letošnjo sezono, kljub vsem težavam, srečno in še kar pozitivno izpeljali do konca. »Žal smo številčno zelo šibki. Devinovo mladinsko ekipo je letos sestavljalo le sedem kolesarjev in le pet je bilo aktivnih od začetka sezone marca, do konca septembra,« je priznal kolesarski trener Ivan Sossi. V kategoriji začetnikov (letniki 1995 in 96) so nastopali Erik Mozan, Matteo Visintin in Cristiano Pieri, pri starejših naraščajnikih (letniki 1993 in 94) pa še Peter Sossi in Enrico Catania. »Z nami je tekmoval še mlajši Max Zanier in še en kolesar, ki pa je nastopal le občasno,« je dodal Sossi, ki je pohvalil predvsem obetavnega Mattea Visintina in Mar-tinščine. »Matteo je na cestnem državnem prvenstvu v kraju Sarnonico pri Trentu zasedel odlično 5. mesto (1. mesto med kolesarji iz naše dežele). Matteo je uspešno tekmoval tudi na velodromu,« je povedal Devinov trener.
Devinovci so trenirali trikrat tedensko, tako s cestnim kot z gorskim kolesom. Sossi upa, da bo v prihodnji sezoni imel bolj številčno skupino. »Ta šport je pač v krizi in starši otroke raje preusmerjajo drugam. Povrh tega je kolesarstvo tudi zelo zahtevno in naporno. Treba je veliko trenirati in žrtvovati veliko prostega časa,« meni Sossi, ki je pred nekaj sezonami vodil več kot trikrat večjo skupino mladih kolesarjev.
Matteo Visintin in Erik Mozan sta opravila največ nastopov, na sliki sta s trenerjem Ivanom Sosičem in Visintinovim očetom Paolom
Predsednik SK Devin Dario Štol-fa obenem pravi, da starši dvakrat premislijo, preden otroka vpišejo v kak kolesarski klub. »Mladi kolesarji trenirajo namreč na cesti, kar je včasih nevarno, saj so ceste zelo prometne. Prav zaradi tega se bomo v prihodnji sezoni znova osredotočili na gorsko kolesarstvo, saj so treningi po gozdnih poteh nekoliko bolj varni. Kljub temu ne bomo povsem opustili dejavnosti na
cesti,« je napovedal Štolfa, ki je še dodal, da so pred kako sezono veliko vložili v kolesarsko mladinsko sekcijo. »Kupili smo veliko športne opreme, ki je zdaj žal obstala v društvenem skladišču. Še pred kratkim smo vsako leto tudi organizirali mladinske dirke. Ne preživljamo lahkih trenutkov, vseeno pa smo optimisti in upamo, da bomo znova postavili na noge bolj številčno mladinsko kolesarsko ekipo.« (jng)
□ Obvestila
SK DEVIN sporoča, da se nadaljuje smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Prodaja vsako soboto in nedeljo do 29. novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na: info@skdevin.it ali 040 209873
odbojka - Under 16
OK Koper osvojil turnir Govolleyja
V nedeljo se je v športnem centru Mirka Špacapana v Gorici, v organizaciji AŠZ Govolley in pod pokroviteljstvom ZSŠDI, odvijal mednarodni mladinski turnir v ženski odbojki za kategorijo U16, Pokal mesta Gorica. Na turnirju so sodelovale štiri ekipe in sicer združena ekipa Bor/Govolley, OK Luka Koper, AR Fin-cantieri in OK HIT Gorica. Po zmagah OK Kamnik leta 2006, AŠZ Govolley leta 2007 in AS Olimpie Porpetto leta 2008 je letošnji turnir osvojil OK Luka Koper, ki je v finalu premagal združeno ekipo Bor/Govolley. Za najboljšo igralko na turnirju je bila imenovana Katerina Pučnik (Bor/Govolley). Po nagrajevanju so se vse igralke, njihovi trenerji in spremljevalci zadržali v prijetni družabnosti na skupnem kosilu.
Izidi: Bor Govolley - HIT Gorica 2:0 (25:22, 25:21); Luka Koper - Fincan-tieri 2:0 (25:19, 25:19), za 3. mesto Fin-cantieri - HIT Gorica 2:1 (22:25, 25:6, 15:13), finale Luka Koper - Bor Govol-ley 2:0 (25:14, 26:24). (IT)
UNDER 13 MEŠANO Autoscuola Davanzo Fincantieri - Soča Hrast 1:3 (19:25, 19:25, 25:23, 23:25)
SOČA HRAST: Gregor Braini, Simon Cotič, Saša Gergolet, Ivana Gerin, Marta Savignano, Christian Visintin, Gaja Zužič, Chiara Bruzzechesse. Trener: Štefan Cotič.
Krstni nastop mešane ekipe Soče v Tržiču je bil zelo uspešen. Kljub razumljivi tremi so se že od vsega začetka držali trenerjevih naovdil in prepričljivo osvojili prva dva seta. Nato je prišla na dan utrujenost, kljub temu pa jim je uspelo zmagati, čeprav so nasprotnicam prepustili tretji set. Za vse igralce in igralke Soče je bil to krstni nastop na velikem igrišču, za nekatere pa krstni nastop sploh.
PLANINSKI SVET
Razmišljanje ob smrti
Tomaža Humarja
Prostor današnje rubrike Planinski svet, v kateri planinci in pla-ninke iz slovenskega obmejnega prostora opisujemo svoja doživetja v gorah izkoriščam za kratko razmišljanje ob smrti kamniškega alpinista Tomaža Humarja.
Prejšnji teden so nam slovenski in tuji mediji posredovali novico, da je Humar v težavah na himalajski gori z eksotičnim imenom LangtangLi-rung v oddaljenem Nepalu za obstoj katere, razen redkih posameznikov, skoraj nihče ni vedel. Ponovno se nam je v mislih zavrtela napeta nadaljevanka Humarjeve epopeje izpred štirih let, ko je kamniški alpinist zaradi serije neugodnih okoliščin postal ujetnik osemtisočaka Nanga Par-bat in se po šestih dneh s pomočjo pakistanske helikopterske reševalne ekipe izognil hujšemu.
Razvoj dogodkov pa je tokrat šel v drugo smer in potrdil, da tokrat ne bo srečnega razpleta, da se je tokrat Humar med vzpenjanjem po steni hudo fizično poškodoval in da bo tokrat, kljub posredovanju reševalne ekipe strokovnjakov iz Švice, za vedno ostal v objemu ledene himalajske lepotice.
Slovenska javnost se je po tragičnem dogodku zopet razdelila. Na tiste, ki so jim alpinisti neki nespametni samosvoji hribovci, ki s svojim početjem silijo v težave in za reševalne stroške katerih mora nazadnje poskrbeti država oziroma vsi davkoplačevalci. In na one druge, ki pa jim je alpinizem in njegova humana plat pri srcu in ki so Humarja spoštovali kot človeka akcije in neizmerne volje, človeka z izjemnimi sposobnostmi, ki mu je bilo plezanje pisano na kožo.
Humarjev izjemen življenjski opus bodo sedaj, preden bo morda tonil v pozabo, še zadnjič oživljale številne kolumne tiskanih in drugih medijev. Na spletu se že najdejo številni video-fotografski zapisi, ki tragediji dajejo odtenek romantičnosti in Hu-marja prikazujejo kot hrabrega vite-
za smelega srca, ki kljubuje viharjem in težavam visokogorskih sten. Pogosto lahko naletimo tudi na njegove aforizme »Sam plezat sem hotu!« ali »Če življenja ne znaš živeti zase, potem se ne pomiluj s tem, da ga živiš za druge,« ki je med vrhunskimi alpinisti postal že izrabljena parola.
Za vedno bo seznam vseh njegovih izrednih dosežkov na številnih gorah: Anapurna, Ama Dablam, Nupt-se, Daulagiri, Siša Pangma, Aconcagua itd. ostal zapisan v zgodovini slovenskega alpinizma. Za svoje udej-stvovanje na tem področju je prejel tudi številna javna priznanja med katerimi častni znak Republike Slovenije. Bil je tudi nominiran za zlati cepin.
Mislim pa, da bi bilo potrebno se ob tej tragediji za trenutek zaustaviti in razmisliti o tem kateri je danes pravipomen alpinizma. Ali se v njem res da še najti nek socialni prizvok? Ali dejanja nadpovprečnežev res odražajo človeški napredek in razvoj? Ali pa je alpinizem zašel v vrtinec človeške zmotnosti, ki poveličuje osebno famo in podpira sponzorske zasluške?
Taka in podobna vprašanja nimajo enostavnih in enoumnih odgo-
vorov sem pa po svojih skromnih izkušnjah prepričan, da je alpinizem še vedno, tisto »nekoristno« početje, ki nam ob premagovanju težav v nepre-kosljivo lepi naravi krepi dušo in srce. To je bilo navsezadnje morda tudi osnovno načelo za Tomaža Hu-marja. (VaS)
Spominski pohod na Volnik
Člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva Trst se bodo zbrali v soboto, 21. novembra 2009 v zgodnjih popoldanskih urah, v Za-gradcu in se podali na Volnik. Ta, slikoviti, 544 m visoki vrh, ki se nahaja v središču istoimenskega Naravnega rezervata, je pogosto cilj pohodnikov in ljubiteljev naravnega okolja.
Tržaški planinci pa se že tradicionalno podajajo na Volnik v pozni jeseni, pa ne le zato, da bi se navžili krajevnih naravnih lepot in jesenskih barv, ampak tudi zato, da s pohodom obudijo spomin na nepozabnega prijatelja, navdušenega planinca in delavnega odbornika Marija Miliča. Njemu v spomin je društvo pred trinajstimi leti na vrhu Volnika postavilo kamnito sedežno obeležje. Zbirališče v Zagradcu ob 14.00 uri.
Pobrateni planinci na Cerju
Sivo, megleno vreme z napovedanim dežjem prejšnjo nedeljo ni zmotilo kar sto planincev iz Ljubljane in Trsta, ki so se zbrali, tokrat v Ga-brjah na Goriškem, z namenom, da s pohodom na Cerje in družabnostjo v gabrjiskem društvu Skala potrdijo skoraj tridesetletno pobratimstvo.
Bilo je to vsakoletno, že tradicionalno srečanje SPDTjevcev in In-tegralovcev na Martinovo, priložnost za utrjevanje prijateljstva, obujanje spominov na opravljene planinske podvige in sproščeno dogovarjanje o skupnih problemih in načrtih.
Pri vodnjaku v Gabrjah pozdravi in rokovanja in potem na pot. Prečkanje državne ceste in dalje, po spočetka položnih poteh mimo njiv in travnikov, do državne meje in na postopoma dvigajočo se kraško gmajno do Grabca, mala vzpetina pred prehodom v borov gozd, na stezo, ki mimo mirenskega gradu pripelje naravnost na Cerje, do stolpa spomenika rodoljubom Primorske. Nezahtevna zložna hoja v čudovitem naravnem okolju jesensko obarvanega drevja, grmovja in podrasti v vseh njansah, od nežno rumene do vinsko rdeče. Prava
paša za oči in veličasten duhovni in srčni užitek. Le škoda, da je bila ta prekrasna jesenska narava ovita v megleno sivino, ki je udeležence pohoda na Cerje prikrajšala za sicer čudovite razglede na Vipavsko dolino, na Ča-ven, do nasprotne Korade in tja do Jadranskega morja.
Planince je potem prizedevni vodja Bernard Florenin usmeril na krožno pot po gmajnah in vzpetinah do Lokvice, še na Nad Logem in potem sestop do Gabrji, kjer so jih vesele in zadoščene za opravljeno pot sprejeli prosvetarji domačega društva Skala. Tu je bilo za utrujene in žejne, a tudi zadovoljne ljubljanske in tržaške planince že vse pripravljeno: izdatno kosilo, pijača in pečen kostanj, kot se spodobi za Martinovo. Do večera ni manjkalo veselja in razigranosti, za kar sta s harmoniko in klarinetom poskrbela neugnana Integralovca. (L.A.)
Planinci SPDT na Cerju
abram
/
GOSPODARSTVO
Četrtek, 19. novembra 2009
25
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Orazio Bobbio - La Con-trada
Molière: »Tartufo« / Nastopajo: Licia Maglietta, Elia Shilton in Angelica Ip-polito, režija: Carlo Checchi. Urnik: Od danes, 19. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. novembra ob 16.00. Gledališče dei Fabbri Pino Roveredo: »Caracreatura« Nastopajo: Maria Grazia Plos in Massi-miliano Borghesi. Režija: Franco Pero. Urnik: do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. novembra ob 16.30. Stalno gledališče FJK Rossetti Dvorana Bartoli
Dacia Mariani: »Stravaganza« Režija: Claudio Misculin, nastopajo: Claudio Misculin, Sabrina Nonne Wagner, Dario Kuzma, Donatella Di Gilio, Gabriele Palmano in Giuseppe Feminiano. Urnik: od danes, 18. do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. novembra ob 17.00.
Molière: »Tartufo«: / Nastopajo: Carlo Cecchi, Licia Maglietta, Elia Schilton, Angelica Ippolito, Antonia Truppo, Roberto De Francesco, Francesco Ferrie-ri, Rino Marino, Barbara Ronchi in Diego Sepe, režija: Carlo Checchi. Urnik: Od danes, 19. do sobote, 21. ob 20.30 in v nedejo, 22. novembra ob 16.00.
GORICA Kulturni dom
V	soboto, 21. novembra ob 20.30 /
»Napoli Milionaria«. Nastopa gledališka skupina »Gli Ignoti« iz Neaplja.
V	torek, 24. novembra ob 20.30 / »EDA - Zgodba bratov Rusjan«.
_SLOVENIJA_
DEKANI Kulturni dom
V	soboto, 21. novembra ob 19.00 /
Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder
Danes, 19., jutri, 20. in v soboto, 21. novembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«.
V	ponedeljek, 23. in v torek, 24. novembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«.
V	sredo, 25. novembra ob 16.00 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«.
V	četrtek, 26. novembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron«.
Mala drama
Jutri, 20. novembra ob 20.00 / Jean-Luc
Lagarce: »Samo konec sveta«. Jutri, 20. in v soboto, 21. novembra ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«.
V	ponedeljek, 23. novmbra ob 20.00 /
Yasmina Reza: »Art«.
V	torek, 24. novembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«.
V	sredo, 25. novembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«.
V	četrtek, 26. četrtka ob 20.00 / Evri-pid: »Helena«.
V	petek, 27. novembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«.
Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder
Danes, 19. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jue Styne in Bob Merrill: »Su-gar - nekateri so za vroče«. Jutri, 20. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	soboto, 21. novembra ob 19.30 / Peter Stone, Jue Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
V	ponedeljek, 23. in v torek, 24. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jue Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
V	sredo, 25. novembra ob 15.30 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
Mala scena
Jutri, 20. novembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«.
V	četrtek, 27. novembra ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Danes, 19. novembra ob 19.00 Spodnja dvorana / Sarah Kane: »Sla (Cra-ve)«.
V	sredo, 25. novembra ob 10.00 Zgornja dvorana / »Kekec« režija: Branko Potočan.
Šentjakobsko gledališče
V	soboto, 21. novembra ob 19.30 / J.
Austen in J. Jory: »Prevzetost in pristranost«. (romantična komedija). Režija: Zvone Šeldbauer.
zgonik - V nedeljo Polka in valček brez meja
Novato, Slak in drugi
Muzikantje Evrope bodo zaigrali ob vodilnem zamejskem harmonikarju
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Luteranska cerkev (Largo Panfili)
V	soboto, 21. novembra ob 20.00 / SPD
Krasje vabi na koncert dekliškega pevskega zbora Krasje. Kot gost bo nastopil Komorni zbor Ipavska oz Vipave. Zborovodja Matjaž Šček.
Gledališče Verdi
Giuseppe Verdi: »Il trovatore« Urnik: jutri, 20. ob 20.30, v soboto, 21.in v nedeljo, 22. ob 16.00, v torek, 24. in v petek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. novembra ob 17.00.
■	WUNDERKAMMER
Festival antične glasbe
V	soboto, 28. novembra ob 20.30 Grad Svetega Justa - dvorana koncertov / »Come chiara luce del giorno«. Nastopa nizozemska skupina »Red Rose Four«.
■	WUNDERGARTEN
Glasovi geta
V	torek, 24. novembra ob 20.30 Gledališče dei Fabbri / »Accrocco«. Nastopajo Fabio Accurso in Stefano Rocco.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 22. novembra ob 18.00 /
"Openska glasbena srečanja": koncert klavirskega dua Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na sporedu Goetz, Dvorak In Raichmaninov.
ZGONIK
Športni kulturni center
V	nedeljo, 22. novembra ob 18.00 /
»Denis Novato in muzikantje Evrope«. Nastopajo: Ansambel Lojzeta Slaka, Jože Burnik, Ano urc'o al pej dvej, Goldried Quintett (Austrija), Krainer Quintett (Hrvaška), Krain Baby (Madžarska), harmonikarja Tomaž Boškin in Uroš Župančič ter Vinko Šimek. GORICA
Kulturni dom
V	petek, 20. novembra ob 20.30 / koncert kantavtorja Gina Pipie: »La Fiaba di Orlando«.
V	četrtek, 26. novembra ob 20.30 / v okviru »8 - letnice Kulturnega doma v Gorici« koncet zbora »Carmina slove-nica« iz Maribora.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 21. ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra ob 17.00 / »Ceciljanka«. Nastopajo zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije.
Goriška stolnica
V	soboto, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem«, nastopa skupina Musi-cum z mezzosopranistko Eriko Regu-ljovo, baritonistom Eugeniom Leggia-drijem Gallanijem in organistom Mar-com Colello, prvič bodo izvedli orato-rij »Il cantico dei cantici«.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 22. novembra ob 20.00 Gallusova dvorana / »Orkester Philhar-monia London«; dirigent: Lorin Maa-zel, solistka: Arabella Stinbacher - violina. Program: Wolfgang A. Mozart, Koncert za violino in orkester v G-du-ru, K 216; Gustav Mahler, Simfonija št. 9 v D-duru.
Šentjakobsko gledališče
V	torek, 24. in v sredo, 25. novembra ob 9.30 in ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali Kakadu« (muzikal za otroke).
Kino Šiška - Prostor urbane kulture
V	soboto, 21. novembra ob 21.00 / nastopa skupina Siddharta / predstavitev nove plošče "Saga".
V	nedeljo, 22. novembra ob 21.00 / »Rončel v Šiški: Tony Allen«.
V	torek, 24. novembra ob 20.00 / nastopa skupina Living Colour.
V	četrtek, 26. novembra ob 21.00 / nastopa skupina »Yu Go! Serija (3. del)«.
V	nedeljo, 13. decembra ob 21.00 / nastopa: »The Kilimanjaro Darkjazz en-samble« in »Bong-Ra«.
V	torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nasto-
Glasbeno društvo DrugaMuzi-ka pripravlja v sodelovanju z virtuo-zom harmonikarjem Denisom Novatom prav poseben večer, na katerem bodo nastopili veterani in mladostniki narodno zabavne glasbe. Prva izvedba večera Denis Novato in muzikantje Evrope bo v nedeljo, 22. novembra, v zgoniški športni dvorani in spada v niz prireditev Glasba brez meja, ki ga že peto leto zapored uspešno organizirajo člani glasbenega društva DrugaMuzika.
Poleg Novata, ki je bil deležen letos poleti platinastega odličja v Sloveniji, bodo stopili na oder še stari znanci iz dolenjskega konca to je Fantje iz Praprotna z ansamblom Lojzeta Slaka. Tega večnega glasbenika ni treba posebej predstavljati, saj so nekatere njegove pesmi že skoraj po-narodele, pred kratkim pa je Lojze poskrbel za svojevrstno presenečenje, saj je nastopil na rock večeru v Ljubljani. Omembe vredna je vsekakor prisotnost mlade madžarske skupine Krain Baby, ki ima v svojem repertoarju vrsto priredb mednarodnih uspešnic. Istro bo zastopal Tomaž Boškin, iz Avstrije prihaja Goldried Quintett, iz Hrvaške pa Krainer Quintett. Slovence v Italiji bo tokrat zastopala skupina Ano ur'co al pej dvej, ki praznuje prav letos svojo deseto obletnico glasbenega ustvarjanja. Sestavljajo jo pevski kvartet: Marta Fabris, Sara Jablanšček, Boris in Igor Košuta ter instrumentalni trio: Igor Zobin - harmonika, Tullio Možina -kitara in Peter Kuk - kontrabas.
Izvajajo predvsem ljudske in ponarodele pesmi iz Trsta in okolice, občasno pa tudi avtorsko narodno-
pata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Narodna in študijska knjižnica: na ogled je razstava Tanje Kralj »Manda-le«. Urnik (ob delavnikih) od 9.00 do 18.00 ure.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. OPČINE
V	Bambičevi galeriji: je na ogled razstava slik Eve Ronay: »Študije o človeški figuri«. Ogled je mogoč do 20. novembra, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. 404 212289, e-mail: gmb@skladmc.org.
V	dvorani ZKB: ob 30-letnici Sklada Mitja Čuk, je na ogled dokumentarna razstava. Odprta bo do 22. novembra, od ponedeljka do petka ob 14.30 do 16.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE
V	kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 je na ogled razsa-ve fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: do 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
V	Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled iz-
zabavno glasbo.
Posebno omembo pa si na tem večeru zasluži Vinko Šimek, ki bo nedvomno izzval smeh med obiskovalci. Vinko Šimek, ali Jaka Šraufciger, tisti Vinko s serijo različnih očal in z obvezno kravato, se že trideset let potepa po slovenskih odrih.
V mladih letih se je najprej poskušal kot novinar študentskega lista Katedra, potem pri mariborskem Večeru in Tedniku 7d, kasneje še pri Anteni, Stopu in Nedeljskem dnevniku. Na televiziji je začel z novoletno oddajo natančno pred 30 leti, kasneje je bil voditelj in soavtor oddaj Tv žeht-nik - to je bila v tistem času zelo popularna satirična oddaja, katere prispevki so s svojo zbadljivo aktualnostjo odmevali po vsej Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji.
Zelo odmevna pa so bila v tistem času tudi pojavljanja v sila po-
viren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet.
V	galeriji A. Kosič v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussija. Urnik: do 20. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.00.
V	Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna razstava pod naslovom: »Brata Rusjan - 100 let brnenja na goriškem nebu«. Ogled je možen do 30. novembra.
ČEDAD
V	bivši cerkvi S. Maria dei Battuti: do
22. novembra je na ogled razstava Luise Tomasettig pod naslovom »Ekvili-bristi«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 18.00.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
SLOVENIJA
SEŽANA
V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Odprta bo do 14. novembra. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN
Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred-
pularnih Tv Zrnih pred Tv Dnevnikom. Bil je celo voditelj slovenske popevke, kar nekaj let pa je skupaj z Metko Šišernik vodil narečni festival Vesela jesen v Mariboru in na istem festivalu kar nekajkrat zmagal kot komponist, tekstopisec in celo kot pevec.
Bil je tudi radijski junak jutranjega programa Radia Ljubljana, kjer je bil soavtor lojtrce domačih, ki je bila tudi prva televizijska oddaja na-rodnozabavne glasbe v živo, dvorana Tabor v Mariboru pa je bila v dveh letih kar šestkrat napolnjena do zadnjega kotička.
V	vseh teh letih je Vinko Šimek vodil pomembne obletnice in koncerte skoraj vseh, ki v slovenski na-rodnozabavni glasbi kaj pomenijo: Avseniki, Alpski kvintet, Štajerskih 7 , ansambel Lojzeta Slaka in drugi, tokrat pa je kocka padla na Denisa Novata, ki podobno kot Šimek, veliko nastopa v Sloveniji, pa tudi v tujini in povsod žanje odlične uspehe. Harmonikarsko virtuoznost je ponesel že v Združene države Amerike, Avstrijo, Francijo, Italijo, Švico, Rusijo in celo v Arabske Emirate, točneje v Dubaj.
V	športni dvorani v Zgoniku se torej obeta nepozaben narodno zabavni večer, prežet s kvalitetno glasbo in pristnim humorjem. Člani društva DrugaMuzika pa napovedujejo tudi glasbeno poslastico za december. Vedno v zgoniški športni dvorani bo v nedeljo, 20. decembra, nastopila slovita gospel skupina iz ZDA The Harlem Messenger of New York City. K tej pomembni pobudi sta pristopila tudi Zadruga Maja in Občina Zgonik.
hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava".
Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja Ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
Galerija Alkatraz: je na ogled razstava umetnika Marka A. Kovačiča pod naslovom »Sub-avkcija«.
26
Četrtek, 19. novembra 2009
AVTOMOBILI
/
vozili smo - Pri karoseriji vidna podobnost z audijem
Exeo ST sodi v sam vrh Seatove ponudbe
Varčen dvolitrski turbodizel - Veliko udobja v notranjosti
Časi, ko so iz Seatovih tovarn prihajale slabše kopije Fiatovih avtomobilov, so daleč za nami. Rond in marbell ni več, Seat je stopil v zavezništvo z VW in sedaj lahko računa na nemško tehnologijo, včasih pa si sposodi tudi zunanjost nekaterih uspešnih vozil. Tako se pri novem exeu španski oblikovalci niso preveč potrudili in kratko malo »preplonkali« prejšnjo serijo Audijevih A4. Sicer pa exeo pomeni vstop med srednje velike limuzine in kombije, kar pomeni, da trenutno sodi v sam vrh Seatove ponudbe.
Recimo, da so se malo bolj bolj potrudili pri prednjem delu, medtem ko so boki in zadek ostali taki, kot so bili pri nemškem kombiju. Klasično zadržana 4,66 metra dolga karoserija torej veliko bolj poudarja preprosto eleganco kot pa futuristično športnost. Španski temperament se odraža na ostrem prednjem delu, z značilno masko in lučmi povzetimi po novi ibizi. Notranjost je zelo skladna, elegantna in lepo sestavljena. Ponavljajoči se krogi in kromirani detajli dajejo vtis resnosti in urejenosti. Seveda za pripadnost znamki poskrbijo prilagojena oblika volanskega obroča in prestavne ročice ter temne obrobe merilnikov. Exeo meri na bolj umirjene kupce kot preostali modeli v paleti. To poudarja tudi z elegantnej-šo zasnovo sedežnih prevlek in dekoracij. Med omembe vredne atribute velja uvrstiti še 442-litrski prtljažnik in kar 70-li-
trski rezervoar za gorivo. So pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako na primer, če se hočete poslužiti navigatorja, ki je dokaj hiter in natančen, a nima slovenske kartografije, ne boste mogli poslušati zgoščenk, saj je reža za CD enojna in torej, če je v aparatu zgoščenka za naviga-
cijo, prostora za glasbeni CD ni. In še, navodila navigatorja se prikažejo ne samo na osrednjem LCD zaslonu na armaturni plošči, temveč tudi na majhnem zaslonu med obema merilnikoma, ki je sicer namenjen podatkom potovalnega računalnika, ki posreduje podatke o porabi, do-
Stran pripravil Ivan Ficsher
novost - Izbira med pet- ali sedemsedežno različico
Peugeot 5008 - še en enoprostorec
Široka paleta bencinskih agregatov in turbodizlov - Vsi so v skladu z normativom Euro5
Peugeot se je odločil za še enega eno-prostorca, ki ga je v skladu s svojo sedanjo tendenco, poimenoval 5008. Za razliko od svojega bratranca picassa, ki ima dve karoseriji, so njemu namenili samo eno. Dolg je 453 cm (pa naj bo v 5- ali 7-sede-žni različici), kar pomeni, da gre za eno-prostorca srednje velikosti z veliko udobja in z velikim prostorom za prtljago. Praznina v litrih se začenja pri 758, s pomikom sedežev druge vrste naraste na 832, pa tudi 2500 litrov z zloženimi sedeži še ni nujno končna velikost - pri 5-sedežni različici je na razpolago dodatnih 60 litrov, ki ga sicer zasedata šesti in sedmi sedež.
Oblikovno 5008 ne sledi trendu zadnjih modelov: njegova maska se smeji tako na široko, kot recimo pri 308 ali 207. Prednja žarometa sta povezana z zadnjima z linijo, ki loči steklene dele vrat od pločevinastih. Značilnost zadnjih luči (LED) je «bumerang» oblika, pri čemer so celo pomaknjene za centimeter ali dva ven iz konture vozila, če ga gledamo od zadaj.
Velikemu prtljažnemu prostoru se pridružuje množica zaprtih odlagal-
nih prostorov, kar znese še dodatnih 48 l praznine.
V peugeotu 5008 sedi voznik eno-prostorsko visoko, s poudarjenim »vzvišenim« pogledom na dogajanje na cesti, obenem pa je njegov položaj enak tistemu v osebnem avtu. K temu največ doprinese naklon volanskega obroča, ki je enak kot pri modelu 308. 5008 je zvočno zelo dobro izoliran.
Motorna paleta je dokaj razgibana: 1,6 Vti bencinski 4-valjni motor; 1598 cm3; 118 KM pri 6000 vrt/min; 160 Nm pri 4250 vrt/min; ročni 5-stopenjski menjalnik; 1,6 THP bencinski 4-valjni turbomotor; 1598 cm3; 154 KM pri 5800 vrt/min; 240 Nm pri 1400 vrt/min; ročni 6-sto-penjski menjalnik; prednji pogon; 1,6 Hdi 4-valjni turbodizel; 1560 cm3; 107 KM pri 4000 vrt/min; 240 Nm pri 1750 vrt/min; ročni 6-stopenjski menjalnik; 1,6 HDi aut 4-valjni turbodizel; 1560 cm3; 107 KM pri 4000 vrt/min; 240 Nm pri 1750 vrt/min; robotizirani 6-stopenjski menjalnik; 2,0 Hdi 4-valjni turbodizel; 1997 cm3; 148 KM pri 3750 vrt/min; 340 Nm pri 2000
vrt/min; ročni 6-stopenjski menjalnik; 2,0 HDi aut 4-valjni turbodizel; 1997 cm3; 120 kW pri 3750 vrt/min; 340 Nm pri 2000 vrt/min; samodejni 6-stopenjski menjalnik; prednji pogon.
slovenija
segu itd. Aut aut, torej, ali podatki s komp-juterja ali pa navodila navigatorja.
Na voljo smo imeli exeo ST (kombi) z dvolitrskim turbodizlom, ki zmore 143 KM. Obstaja tudi močnejši model s 170 konjskim motorjem, a tudi šibkejši je čisto v redu. S 70-litrskim rezervoarjem lahko prevozite več kot 800 km, ne da bi se vam bilo treba ustavljati na črpalki. Bencinski del sestavljajo klasični 1,6 s 102 KM, dobro znani in preizkušeni 20-ventilski 1,8 turbo s 150 KM ter 2,0 TSI z 200 KM.
Cena exea ST TDI sport znaša 27.890 evrov.
Novi C3 je daljši od prejšnjega
V članek o novem Citroenu C3, ki smo ga objavili na avtomobilski strani 12. novembra, se je vrinila neljuba napaka. Zapisali smo namreč, da je novi C3 manjši od dosedanjega modela, kar ni res. Novi C3 je dolg 394 cm, medtem ko je bil prejšnji model dolg 386, se pravi 8 cm manj. Napako popravljamo in se zanjo opravičujemo.
Vsi motorji so namenjeni prednjemu pogonu in vsi navedeni dizli imajo standardno vgrajen filter trdih delcev, motorji pa skupaj z obema bencinskima ustrezajo normam Euro 5.
Od 15. 11. obvezna zimska oprema
Od 15. novembra je v Sloveniji obvezna zimska oprema, saj nas lahko vsak dan presenetijo z belo odejo pokrite ceste. Med zimsko opremo pa sodijo v prvi vrsti zimske gume, ali če teh nimate in jih nočete kupiti, verige. V dneh, ko zapade prvi sneg in se oprime cestišča, se vsi huduje-mo, kako se pojavljajo zastoji na cestah, zdrsi vozil, povečano število trkov, itd. In večina teh udeležencev se potem zopet glasno jezi, kako je za njihov zdrs s ceste kriva zimska služba. Mogoče je, mogoče ni, vendar se vseeno vprašajmo, kdo je upravljal z vozilom v danem trenutku? Zimske pnevmatike pa seveda niso samo za sneg, saj je tega v teku leta, vsaj pri nas, le nekaj dni na leto. Njihova uporaba je priporoč-
ljiva že, ko temperatura zdrsne pod 7 stopinj. Mešanica zimskih gum in njihov profil so primerni tudi za suha mrzla, še bolj pa za mrzla mokra cestišča. Zapomnimo si namreč, da tudi nekoliko obrabljena zimska pnevmatika na zasneženi, poledeneli ali sploh mrzli podlagi vseeno ponuja več oprijema od nove letne.
Tudi zimske pnevmatike so si med seboj različne, pa četudi je končna ocena zelo podobna, saj so vse priporočljive. Neka-
tere so briljantne na mokri cesti, a nekoliko manj na snegu, druge spet ravno obratno. Zato najprej preverite, kakšne so vaše običajne poti in šele potem izberite pnevmatiko. Sneg je na cesti le redko, zaradi česar pogosto odlična dežna pnevmatika pri marsikomu odtehta malce slabše lastnosti na snegu. Po drugi strani pa, če imate pred domom strm klanec, bo boljša izbira pnevmatika, ki je odlična na snegu.
Večina voznikov pri preverjanju pnevmatik pogleda le globino profila. Če je tega dovolj, je guma še dobra, torej je še ni potrebno zamenjati. Res ne? Bolj kot globina profila je pomembna starost pnevmatike, nekaj, česar veliko ljudi ne preverja oziroma niti ne zna preveriti. Boljša bo namreč kombinacija dve leti stare gume s štirimi milimetri profila, kot pa deset let stare in neo-brabljene, a trde kot kamen.
Ob boku ima vsaka pnevmatika cel kup simbolov, poiskati pa moramo oznako DOT. Ta je sestavljena iz kopice številk, pri čemer prvi dve številki pomenita teden in drugi dve leto. 2509 bi tako pomenilo 25. teden v letu 2009.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. novembra 2009
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Sonce, naša zvezda 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nad.: Julia
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik
12.00	Variete: La prova del cuoco
14.00	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
17.10	1.40 Vremenska napoved
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.30	Kviz: Affrai tuoi
21.10	Nan.: Don Matteo 7
23.35	Aktualno: Porta a porta
1.10	Nočni dnevnik
Rai Due
6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 Aktualno: Capitani in mezzo al mare
6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La sigonra del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike 19.00 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti)
19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro)
23.35 Proza: Non sia mai viene qualcuno 1.05 Aktualno: Il cartellone di Palco e
retropalco 1.15 Dnevnik - Parlament
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik, vremenska
napoved in rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob
20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce -
Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik
21.10 Film: Today You Die (akc., ZDA,
'05, r. D. LeRoy, i. S. Seagal) 22.45 Variete: Parla con me
u Rete 4
6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter
9.45 10.30 11.30 11.40
12.30 13.30
14.05 15.10 16.10
17.20
19.35 20.30 21.10
21.50
23.30
Nad.: Bianca
Nan.: Giudice Amy
Dnevnik in prometne informacije
Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-
lino
Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Torna a settembre (kom., ZDA '61, r. R. Mulligan, i. G. Loll-obrigida)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Don Camillo (kom., It., '52, r. J. Divivier, i. G. Cervi) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: American Beauty (dram., r. S. Mendes, i. K. Spacey)
Canale 5
6.00 7.55
8.40
9.55
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 16.55
18.00 18.50
20.00 20.30
21.10 22.10 23.15
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello
Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti
Kviz: Chi vuol essere milionario (v.
G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Film: Matrimonio alle Bahamas (kom., It., '07, r. C. Risi, i. M. Boldi) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Terrra!
O Italia 1
6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Hannah Montana 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Dr. House (i. H. Laurie, O. Epps)
22.00 Nan.: Grey's Anatomy (i. E. Pompeo)
23.50 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno
^ Tele 4
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
8.05	Pregled Tiska
9.00	Domani si vedra
9.30	15.10 Dokumentarec o naravi
10.10	Nan.: The Flying Doctors
11.00	Aktualno: Formato famiglia
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
13.00 Aktualno: La Provincia ti informa 14.05 Variete: ... Mescola e rimescola 14.35 Klasična glasba 16.00 Dnevnik TG 2000 17.00 Risanke
19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri
ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 22.25 Aktualno: Pagine e fotogrammi 22.45 Il Rossetti
23.35 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro (akc., '87, r. L. Ludman, i. K.R. Stuart)
LA 6.00 7.00 10.10
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10 22.50 23.40 0.55
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: L'ispettore Tibbs
Nan.: Matlock
Dnevnik in športne vesti
Nan.: Hardcastle & McCormick
Film: I lunghi giorni delle aquile
(vojna, V.B., '69, r. G. Hamilton, i.
H. Andrews)
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: The District
0.35 Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo
Nan.: Leverage (i. T. Hutton)
Nan.: The District
Variete: Victor Victoria
Nočni dnevnik
Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Otroška odd.: Telebajski 9.30 18.40 Risanke 9.40 Pod klobukom (pon.) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.45 Turbulenca (pon.) 11.35 Omizje(pon.)
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Kratki film: Miha Mlaker (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Najboljša prijateljica psov 16.25 Enajsta šola
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Tednik
21.00 Dok. serija: 20 let po padcu železne zavese
22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Globus (pon.) 0.05 Nad.: Strasti (pon.) 0.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik
19.11.1991 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji
(T Slovenija 2
6.30	9.00, 0.45 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
7.30	Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
19.11.1991
7.55	Bleščica, oddaja o modi
8.25	Na lepše (pon.)
8.55	Seja državnega zbora, prenos
16.00	Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor
16.30	Med valovi - Oddaja Tv Koper Ca-
podistria
17.00	Mostovi - Hidak (pon.)
17.30	To bo moj poklic (pon.)
18.00	Dok. nan.: Dreta
18.25	Nan.: Potepanja
18.55	Družinske zgodbe (pon.)
20.00	Film: Trenutek slave
21.45	Tranzistor
22.20	Nad.: Govori z mano (pon.)
23.15	Film: Ljubica z Nila (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program
14.00	Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti
14.20	Euronews
14.30	Iz arhiva po vaših željah
15.15	Nautilus
15.45	Dok. oddaja: City folk
16.15	Nogomet: Dodatne kvalifikacije za
SP Slovenija - Rusija
18.00	Med valovi
18.20	Spomini
18.35	23.55 Vremenska napoved
18.40	22.30 Primorska kronika
19.00	22.05 Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Športna oddaja
20.00	Glasb. oddaja: In orbita
20.30	Film: Key Largo ('48, i. H. Bogart)
22.50	Izostritev
23.20	Primorski mozaik
0.00	Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
8.00
9.00 9.05 10.00 10.05 11.00
18.00 18.45 19.00 20.00
20.30 21.30 22.45 0.30
Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik Novice
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-
strani z novicami
Miš maš
Pravljica
Mozaik
23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, Kultura, Polje Evrope
Primorski poslanci Glasb. odd.: Postaja Go Monitor (pon.) Videostrani
radio trst a
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa.
radio koper (italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
slovenija 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00
Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
v
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 19. novembra 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
Afriški anticiklon bo tudi v naslednjih dneh vplival na vreme v naši širši okolici. Prevladovalo bo stabilno vreme s sorazmerno visokimi temperaturami in šibkimi vetrovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.30
Dolžina dneva 9.20
r LUNINE MENE ^SŠ
Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 18.18
BIOPROGNOZA
Danes vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le na zahodu bodo pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.15 najnižje -6 cm, ob 10.01 najvišje 38 cm, ob 17.10
najnižje -52 cm, ob 23.55 najvišje 22 cm. Jutri: ob 4.50 najnižje -1 cm, ob 10.22 najvišje 32 cm, ob 17.47 najnižje -45 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........12 2000 m
1000 m ..........14 2500 m
1500 m............9 2864 m
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
antarktika - Pripadal je Ernestu Shackletonu in Robertu F. Scottu
Novozelandska ekspedicija išče pred sto leti zakopan viski
WELLINGTON - Novozelandci bodo na Antarktiko poslali znanstveno odpravo, katere naloga bo iz globokega ledu izkopati dva zaboja viskija, ki ju je pred kar sto leti tam zakopal britanski raziskovalec. Odprava pod vodstvom Ala Fastierja naj bi viski iz ledu izvrtala februarja, vendar pa z njim ne namerava nazdravljati. "Predstavljati si, kakšen okus ima ta viski, je prijetno - okus po šoti in vse. Toda če bi človek steklenico dejansko odprl, bi s tem uničil skrivnostno auro," je povedal Fastier.
Zaboja viskija sta pripadala britanskemu raziskovalcu Ernestu Shackletonu in kapitanu Robertu Falconu Scottu, ki sta skušala v letih 1907-1909 odkriti magnetni južni tečaj. Viski sta zakopala pod Schackle-tonovo kočo na rtu Royds.
Fastier jih je odkril že pred tremi leti, a sta bila pregloboko pod ledom, da bi lahko prišel do njiju. Sedaj bo poskusil znova, tokrat ob pomoči skupine znanstvenikov, opremljenih s posebnimi vrtalnimi stroji.
V zabojih, zaenkrat še shranjenih globoko pod ledom na skrajnem jugu Zemlje, je sicer viski znamke McKinlay&Co, ki danes pripada podjetju Whyte and Mackay. (STA)
inDiJa - Razsodba sodišča
Ločitev zaradi gledanja telenovel
MUMBAI - Neka Indijka se je uspešno ločila od svojega soproga, ker ji ta ni dovolil gledati telenovel. Zaradi soprogove prepovedi sta se namreč začela zakonca iz mesta Pune vsakodnevno prepirati, sčasoma pa je naveličana žena zahtevala ločitev. Sodnik je zahtevi za ločitev ugodil, saj je presodil, da je njen soprog več kot štiri leta namenoma izzival prepire "zgolj zato, ker je na televiziji gledala hindujske nanizanke". Soprogi je obenem dodelil skrbništvo nad šestletnim otrokom.
Omenjena odločitev sodišča je bila sicer sprejeta že avgusta le-
tos, a podrobnosti zgodbe so prišle na dan šele pred kratkim, potem ko je užaljeni soprog na višjem sodišču zahteval razveljavitev razsodbe. Soprogovi odvetniki zavračajo očitke, da naj bi svojo ženo trpinčil in z njo kruto ravnal, in vztrajajo, da so bili njuni nesporazumi zgolj del običajnega zakonskega življenja.
Telenovele - s svojo pretirano melodramatičnostjo, dramatičnimi posnetki od blizu in glasbo - so v Indiji zelo priljubljene, še posebej med gospodinjami in gospodinjskimi pomočnicami. (STA)
kultura - V New Yorku in Londonu
Objavili nedokončani roman Nabokova
Vlad imi Nabokov
The Origin; of Laura
A IHril I h liki Pi " !

NEW YORK - Nedokončani in doslej neobjavljeni roman Vladimir-ja Nabokova je v angleščini pod naslovom "The Original of Laura" (Lau-rin izvirik) v torek sočasno izšel v Londonu in New Yorku, in to 32 let po pisateljevi smrti. Ob tem so pripravili več dogodkov, v New Yorku pa se je mudil pisateljev biograf Brian Boyd, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pisateljev sin, 75-letni Dmitri Nabokov je dolgo okleval, preden je očetov rokopis izročil literarnemu agentu Andrewu Wylieju, ki se je o pravicah leta 2008 pogajal z založbama Knopf/Random House v Združenih državah in Penguin v Veliki Britaniji.
Objava rokopisa, ki ga je avtor romana Lolita pred smrtjo leta 1977 naročil uničiti, je bila predmet številnih žolčnih debat na raznih konferencah in v člankih, posvečenih enemu izmed literarnih velikanov 20. stoletja.
"Roman pripoveduje zgodbo o možu, ki je izgubil hčer in v drugi deklici, stari 12 let, vidi - ne seksualni objekt, temveč nadomestek za lastno hčer," je v nekem pogovoru za
AFP dejal Brian Boyd. "Nisem ravno prepričan, da bi bil to največji dosežek Nabokova, a gre kljub temu za zelo zanimiv roman, ki ga velja upoštevati," je dodal.
"Ko sta me Vera, pisateljeva vdova, umrla leta 1991, in Dimitri Nabokov povprašala, kaj menim, kaj bi bilo dobro storiti z rokopisom, sem jima odgovoril, da ga je potrebno uničiti, tako kot je zahteval Nabokov, zdaj pa sem neizmerno vesel, da je roman objavljen," je dodal biograf Vladimir-ja Nabokova (1899-1977).
Dimitri Nabokov je poleg tega avkcijski hiši Christie's zaupal dražbo izvirnega rokopisa. Delo, napisano na skupno 138 kartončkih, ima še drug naslov "Dying is Fun" (Umiranje je zabavno), ocenjeno je na okoli 600.000 dolarjev.
Vladimir Nabokov, ki je po prihodu v ZDA leta 1940 začel pisati v angleščini, je pisal eseje, kratko prozo in romane. Zaslovel je z romanom Lolita, zgodbo o ljubezni moškega v srednjih letih in mladoletnice. Po romanu so posneli filma in inscenirali mnoge odrske priredbe, v Sloveniji nazadnje na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. (STA)