St6V. 252 v Trstu, v Mdtae u. Mm*Aww nu ,( h ja vsak dau zjutraj, tudi ob aedeljah iu prazatkih. — Uredništvo: 'ica sv. FrančJSka Aa bi ohranjale vedno pojemajoče bojar.e&TJCSt svojih narodov, so zavezne vlade uo onega časa z vsemi sredstvi zatirale v:-.ko razpravo o mirovni misli, in iako j? srišlo, da tla za mirno sporazumne:; i% bila primerno pripravljena. Nedostajalo je naravnega prehoda od spre-divj vojnega hujskanja k spravi ji vosM. Eiio M pa napačno, če bi se mislilo, da jc .iaš tedanji mirovni korak ostal popolno;, a brez i'rpeha. Njegovi sadovi obstoje ravno v oaiem neprezirljivem pojavu, da ir toveo vprašanje odtlej ni več izginile z dnevnega reda, in dasiravno so to-razprave, ki so se vršile pred so-d!š£ein jakosti, obenem dokaz o nemalom nasprotji!, ki se danes veže med se-bci b-oreie vlasti v njihovih nazorih o mirovnih pogojih, se je vendar ustvarilo ozračje, ki ^ izključuje več razprave mi-aša-nja, Brez pretiranega optimizma se more iz izjav oclgovornrh držav iko v u-gotoviti vsaj toliko, da volja za •K1 sej;o sporazuma in odločitev vojne ne sar..o izkivično s silo orožja začenja pola-rrodirati tudi pri zaveznih državah, m si nekatere izjeme zaslepljenih i hujskače v, katerih pa ni podcenje-u. iii kr. viada si je svesta, da se po k: i pretresih, 1:1 so jih v življenju na-. iXjvzroei)i ugoniabljajoči učinki sve-v.ie Vj*ne, omajani svetovni red ne da ; t vzpostaviti z cirro mahom. Težav-■ [,i doii >crajna ie pot, ki vodi do vzpo-/e mirnih odnosaiev med narodi, ie: e s;a loč H a sovraštvo in razgorče-c. VenJar pa je naša dolžnost, da nasto-.'O to pci, pot pogajanj, in če so tudi Še ne j iki odgovorni činitelji, ki hočejo p; :: /ku poraziti vojaški in mu nariniti rikovo mnenje, vendar ne more d vbi.ia, da bi ta ciij — recimo, da Tloh »dosegljiv — imel za predponi sio krvavo in dolgotrajno borbo, e v ropske države in narode uso-h posledic take politike pa bi tudi zmagovit mir ne mogel več po-Samo mir, ki bi mogel danes se še f\" zhuTa:' če nabore nasprotnikov porav-r.ati na pravičen način, bi bil mir, kakor si ga žele vsi narodi. "v tej zavesti in neprestano si prizadevajoč, bi delovala v prid miru, prihaja a monarhija ponovno s pobudo, da bi se dosegel neposreden razpo-govor m o i vlastmi, ki si ;atoje sovražno nasproti. Resua mirovna volja ščrekih ljudskih -slojev vseh po vojni' prizadetih g ro aa za \».ic depolr!' poznejš pravit'. vojnemu letu je od tega trenutka daije mirovno vprašanje stalo v središču evropske, da, svetovne razprave in jo ie zanimalo in obvladovalo v vedno naraščajoči meri. Po vrsti so skoraj vse voju-joče se države vedno izpregovorHe k mirovnemu vprašanju, njegovim predpogojem in pogojem. Smer razvoja teh razni otrivan j pa ni bila enotna in stalna; osnovna stališča so se menjavala pod vplivom vojaškega in političnega položaja, in do resničnega, praktično uporabnega splošnega uspeha vsaj doslej ni dove-dla. Vendar pa se more, neodvisno od vseh teh kolebanj, ugotavljati, da se je splošno skrčila razdalja med obojestranskimi nazori, da se vkljub neutajljivomu nadaljnemu obstoju doslej nepremostljivih nasprotstev kaže deloma popuščanje marsikaterih najskrajnejših konkretnih vojnih ciljev in neko soglašanje glavnih načel svetovnega miru. V obeh taborih se v široksft prebival-skih slojih brezdvomno opaža naraščanje volje za mir in sporazum. Tudi primerjanje svoječasnega sprejema četverozvez-nega mirovnega predloga pri njenih nasprotnikih s poznejšimi izjavami odgovornih državnikov, kakor iud:' neodgovornih, toda politično nikakor brezvpiiv-nih oseb potrja ta vtisk. Bočim so se na prfmer Še v odgovoru zaveznikov predsedniku Wiisonu stavile zahteve, ki -so bile usmerjene na razkosanje Avstro-Ogrske, na zmanjšanje in dalekosežno notranjo preotličenjo nemške države ter na uničenje evropskega posestnega stanja Turčije, so se te zahteve, katerih uresničenje bi knelo za predp-c.gOj poražajočo zmago, pozneje v marsikaterih uradnih izjavah euteninih ublažile aH pa deloma opustile. Tako je v neki, nekako pred enim ietern v angleški dolnji zbornici podani izjavi minister Balfour izrecno priznal, da mora Avstro-Ogrska sama rešiti svoja noirania vprašanja, in cnihče Ee riore od zuna^ nalagati ustave NenR-iji. Minister Lk>yd Gorge je izjavil ob začetku letošnjega leta, da ne spada med zave^filske ciije, da ti se Avstrija razdelila, ca bi sj turška država cro->u!a evrop^liih pokrajin in Nemčii?> preosnovala v SvoH iolranfcst?. Za zna-črlno se more tudi smatrati, da je minister Balfour meseca decembra leta 1917 odločno zavrn i mnenje, da bi se bila angleška politika -kedaj zavzemala za ustanovitev samostojne države iz razvalin poreuskega okrožja Nemčije. Izjave osrednjih vlasti ne dopuščajo uvoma, da bojujejo le obrambni boj za nedotakljivost !n varnost svojega ozemlja. Veliko izrazitejše, kot na polju konkretnih vojnih ciljev, pa je zbližanje nazorov glede onih smernic, na katerih naj bi -se sklenil m"r in zgradil bodoči evropski in svetovni red. Predsednik W'!son je v tej smeri v svojih govorih 12. februarja in 4. julija t. L izrekel načela, ki pri zaveznikih niso naletela na ugovor in katerih dalekosežna uporaba bi tudi na strani četverozvezcch držav najbrž ne nahajala prigovorov, pod pogojem, da bi bila ta uporaba splošna in združljiva z življenjskimi koristmi dotičnih držav. Vsekakor je treba pomisliti, da ne zadostuje soglašanje v splošnih načelih, temveč da gre še nadalje za to, da sc doseže sporazum glede nj.h razlage in uporabe pri posameznih konkretnih voj- držav. neutajljivo zbližanje v posameznih nili in mirovnih vprašanjih, spor?'Ih vprašcinjiii ler splošno spravlil-vejše ozračje daje, kakor se zdi, c. in kr. vladi nekako jamsfvo, da .bi v prid miru storjen po overi korak, ki se ozira tuđina iz'-rušnje, pri 1 obijene d orle j na tem polju, m >gel v sedanjem trenutku nuditi mož-nost uspeha. AvL'tro-ogrska vlada je zato sklenila, navesti vse vojujoče države, prijatelja in sovražnika, na pot- ki jo smatra ona za hodno, ter jim predlagati, da s prosto izmenjavo mnenj pretehtajo, ali so podani oni predpogoji, na podlagi katerih bi se skorajšen pričetek mirovnih pogajanj zdel dogledan. V ta n.>men je c. in kr. vlada danes po- vabila vse vojujoče se drževe k zaupnemu i kem n'jcbveznemu porazgovoru v ka-krain nevtralnega inozemstva ter iia cume v t-m smislu sestavljeno naslovila noto. S posebno noto se je ta korale naznanil sv. stoiici On se je pri tem apeliralo na pa-pe -ievo zanimanje za mir. Nadalje so se tudi vlade nevtrahrili držav obvestile o de- marši Za nezavzetega opazovalca ne more biti dvoma, da se je v vojujoč h se državah brez izjeme silno okrepila želja po sporazumu, da si vedno bolj krči pot prepričanje, da mora nadaljevanje krvave borbe Evropo izpremeniti v razvaline in jo tako izčrpati, da bi bil njen razvoj onemogočen za desetletja, ne da obstajalo o.mstvo, da bi se s tem dosegla ona odločitev z orožjem po kateri -oe je z obeli strani stremelo štiri leta, polna ogromnih žrtev, trpljenja in naporov. Na kak način in po kateri poti pa se more napotiti sporazum in končno doseči? Ali obstoji resno upanje, da se z nadaljevanjem razpravljanja o mirovnem vprašanju na dosedanji način d ospe ji^ tega cilja? Nimamo poguma, da bi potrdili ta vprašanja. Razprava od enega lavnega odra do drugega, kakor se je vršila doslej med državniki raznih dežela, je bila pravzaprav le vrs.ta samogovorov. Nedostaje ji nepesrej;: .->t. Govori in odgovori si nrso odgovarjali; rejo odgovoriti naajo pi^t-ial čia&eji nasprotne strani, postaja predmet strastne ali pretiravajoče razprave neodgovornih elementov. Toda tudi Odgovornim državnikom samim daje skTb, da bi koristi vojevanja ogrozili z neugodnim vplivanjem na razpoloženje v domovini in izdali predčasno dvoje lastne zadnje namene, povod, da govore z večjim poudarkom in neomajno ozirajo na skrajnih stališčih. Ako naj bi se fore) poizkusil preudarek, ali so podani temelji za sporazum, ki bi mogel odvrnHi katastrofo samomorilnega nadaljevanja boja, bi t>i!o> pač treba izbraii drug nocin, 3ci L5 omogočal ccpc^rc^o^ usimeu porazgovor n;ei zasteprih j v lati in sam o: med iiihni. Predmet takega porazgovora in med-sel>c»jnega razjasnila bi morali tvoriti ravno taka nasprotujoči si nazori posameznih vojujočih se držarv, kakor tudi splošna načela, ki naj bi miru in bodočemu o&io-šaju držav medr seboj rabi h" za podia-go, in o katerih se predvsem more poizkusiti »sporazum z upanjem, da doseže uspeli. Kakor hitro bi e dosegel sporazum o temeljnih načelih, bi se moralo tekom po-razge-vorov poizkušati, uporabljati jih za posamezna mirovna vprašanja m tako doseči njih rešitev. Upali bi, da ne bo na nobeni strani vojujočih se držav pomisleka proti taki izmenjavi mnenj. Vojna dejanja bi se ne prel'iii'Ja. Porazgovori bi segali tudi samo tako daleč, do koder bi jih udeležniki smatrali za uspeh obetajoča. Za zastopane države bi iz stvari nemo gla izvirati nikakršna škoda. Ne da bi škodovala, bi taka izmenjava mnenj mogla ie koristiti mirovni stvari. Kar se prvikrat ne posreči, se more ponoviti, -in je morda vsa} Že pripomoglo k razjasnitvi nazorov. Cele gore »starih nesporazumljenj bi se dalo odpraviti, mnogo novih spoznanj bi moglo podreti, potekle bi rek£ zadrževane človekoljubnosti, v katerih toploti bi obstojalo vse bistveno, dočim bi izginila marsikatera nasprotja, katerim se danes še pripisuje prekomeren pomen. Po našem prepričan i u so vse vojn i oče se države dolžne človeštvu, da skrpno preiiiLvavajo, ali ni sedaj, po toliko letih žrtev polnega, Tendar pa neodločnega boja, mogoče, končati strahovito borbo. C. In fcr. vlada bi torej predlagala vs-iu vejuječim se državam, da bi k zrupsiecsu ir» neobveznemu porazr.ovoru o tem'dlnih načelih mirovnega sklepa v kakem kraiii nevtralnega mczemsćva La v bližnjem času, o čemer bi s© bilo še treba dogovoriti, cJroslaie o^pesiaiice, ki bi imeli nalog, da si c o vedo med seboj nazore Svojih vi^d o ciiih načelih, ca sprejmejo podobna ^poročHa ter si izprosijo in podajo odkrita in prostodušna pojasnila o vseh onih točkah, ki jih je treta opredelit!. C. in kr. vlada naproša......vlado, da s prijaznim posredovanjem Vaše ekscelence sporoči to obvestilo....... NEMŠKO. EEROLIN, 14. (Kot.) Veii&i glavni stan i javlja: f.' —i C-i' vc. Jw□ Vest c ucioru carice nercsiučua. STOCKHOLM, 14. (Kor.) Po poročilih iz Petro- Zapadno bojišče. — Armada kta-jcrada deraentira ljudski komisar za zunanje stvari viča Ruprehta in generala Rocr.na: bc- Cičcrin vse vesti o usaeru carice, vemo Bix=*hocia smo tekem lastne ak v I- Nov šfadij v bo?1| ,rcti Ccho-siovakon,. io po oiaitiu Sovražnega »ispada uiell par j mož. V prekopnent odseku sc: doveell jiastsi In sovražni Sunki do srditih bojev j pri Mc2uvk*esu in tfavriiicourtu. Delni napadi preti Goiizeaiicouriu, severno Ver-manda in iia obeh straneh ceste ffam— St. 'Ouentfn so biU zavrnjeni. ■ Armada nemškega cesarjevima: Napadi, ki jih je izvršil sovražnik pc^>oidne med Alfetto in Aisiio po mečni topovski pripravi, so se izjalovili pred nc?!i!:5 črta-!iii. VzbcricopruSki polki so odbili zvečer nove napade. Topovsko delovanje med Aisao in Veslo. Gaihviizeva armada: Južno Oioiesa ki ob cest! Verdnn—Etaln so teli sunki sovražnika odbiti Na bajni fronti med Cote LoriTine in Mpzelo tekom dneva zmerno bojno delovsnfe. Sovražnik včeraj ni na-daljava! svojih napadov. Vzhodno Coni-biesa in severezapadno Thlaucourta je tipal sovražnik proti našim novim črtam. Kralevu] boji vzhodno Thiaucourta. Prvi jjeneraiai kvartirmoister pL LudendorfL BOLGARSKO. SOFIJA, 13. (Kor.) Severno Bitolja so našo straže pregnale sovražile izvld^a ed-ceike. Južno Gjevgjelija so liapadli angleški bataljoni po slini topniški pripravi naše sprednje postojanke. Pri vasi Sova smo jih odbili z občutnimi izgubami deloma v bližnjem bojo. Vzhodno Vardarja so naše straže pregnale angleške napadalne oddelke. Neprestani tesni sporazum, ki vlada govorniki so govorili drug mimo drugega. med s irimi zveznimi vlastmi, nudi p«jro- NTa drugi strani pa so javnost in tla, na Ogrske, nI en i>r» noti. katerim je v enaKi meri name-11 og, strinjali z nazori, razv.';imiv ra sivo za to. da »se bodo zavezniki Avstro- katerih so se vršile te razprave, jemala možnost plodonočoiega napredovanja. Pri vseh javnih izjavah te vrste se uroratlja oMika govorjenja, ki računa z učinkovanjem na ve!:ko razdaljo in na mase. S tem se pa doseže — zavestno ali nezavestno — navzkrižje z nasprotnimi nazori, se ustvarjajo nesporazumljenja, ki se ukore-"ajo in se ne morejo odotraniti, ter se otežuje prostodušna, preprosta izmenjava mnenj. Vsaka izjava vodilnih državnikov, kakor te hila nrv.lama in nredpJi n»r»- N( iri ro zvezne slo.ile ?e -glasi: poniKiba, ki so jo četvero-lest: 12. decembra leta 1916. ra- na nikdar očistile rje spravljive misli, men;a vkljtrb odklonitvi, "n-a katero ie na-; letela, važen odsek v zgodovini te vojne. ^ V r-ruJiko oiLi^ram prvemu ooKretiemu svoje nasprotn.ke m k v; n:so 1 IJ — Ifii tako DUNAJ, 14. (Izv.) Vest, da je povabil gror Burian vojujoče se države, naj prej-komogoče odpošijejo zastopnike v kako nevtralno državo, kjer bi se vršila neobvezna in zaupna mirovna pogajanja, se je ob 6. zvečer razširila z največjo nagKco !>o mestu in je dospela tudi takoj v parlament. Vest je povsod vzbudila največjo pozornost, da sr» bili nekaj dni sem splošno pripravljeni na tak korak. Najbolj je pa presenetilo dejstvo, da je ta korak pod-vzela Avstro- Ogrska sama; povsod pa prevladuje prepričanje, da je to storila v sporazumu z Nemčijo. Gotovo bo preteklo delj časa. predno bodo druge države odgovorile. Do tedaj bo vojna trajala dalje, kakor je to grof Burian sam izrecno rekel v noti. V parlamentu je bilo navzočih še nekaj poslancev,-ki so izrazili svoje zadoščenje, da baš naša monarhija vodi vso akcijo. Splošno so prepričanja, da bo vsled te akcije, naj že izpade povčljno ali nepovoljno. Avstrija moralično ojačena. ker so že danes vsi faktorji v državi od cesarja do poslanca, za mfr. Tudi je brla ; z prožen a misel, da bi se vsled tega vla-dinega koraka sestala poslanska zbornica šele 15. oktobra. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se javlja: Italijansko bojišče. — Vzhodno Brente in na Alonte Soiarolu so bili sovražni sunki odbiti, pri San I)ona ob Pia-vi italijanski prehodni poizkusi izjalovljeni. , Zapadno bojišče. — Pr! c. in kr. četah nobenega posebnega bojnega dejanja. Albanija. — Severno Po?an!?a so iztrgalo naše čete sovražniku par žiiavo bron: enih seL V osvojenih postojankah so bili odbiti srdit*, z oklopnjaki podpirani Italijanski protinapadi. Italijani so so Lijaku ili v neredu. V Pomorskem gorovju "m o razširili pred kratkim pribori ene uspehe z nadaljno pridobitvijo na prostora. Načelnik generalnega štaba. SOVRAŽNA URADNA POROČILA-. Italijansko uradno poročilo. 13. sept. — Na vsej ironti ni bilo artiljerijsko delovanje posebno živahno. V dolini Daone (Chiessa) je vdrla močna patrulja pri Pra Maggiore v sovražne črte, uničila po ljutera boju posadko in se povrnila poInoSievilna z nekoliko ujetniki. V Laga-rinski dolini, v ozemlju sever.vrhodno Mor.te Grap-pa in na levem bregu srednje Piave so prizadejali naši oddelki v uspešnih sunkih sovražniku izgube, poškodovali obrambne naprave in so ujeli 20 mož. Sovražni oddelek, ki se je hotel približati našim črtain na Monte Asolonu, ie bil v hitrem protinapadu odbit in je pustil nekoliko ujetnikov v nabili rokah. BelsUcko uradno poročilo. 12. sept. — V izrabi svojih uspehov z dne 26. avgusta in 9. septembra, so izvršile naše čete po kratici srditi topovski pripravi ob jutranjem svitu napad na sovražne postojanke. Polastile so se po hudem boju sovražnih jarkov in se vzdržale v njih. Napredovale so na ta način do 400 m srednje globočine. uj.:!e 71 mož in uplenile 5 strojnic. Naše izgube so majhne. Na ostali fronti topovski boji srednje sile. — Angteš&o tiradro poročilo. 12. sept. zvečer. — Naša podvzetja v odseku Havrineourtu so se danes kljub neugodnemu vremenu nadaljevala z uspehom. Angleške čete so napadle Trescault in r:a zasedle, istotako stare črte angleških Jarkov vzhodno in severno odtod. Na desnem krilu so novozelandske čete napredovale vzhodno gozda Gouzeaucourta In premagale trdovratni odpor neke nemške lovske divizije. Pri Havrineourtu ?e napadla 62. divizija, ki je zavzela vas 20. november 1917, že v drugič na istem ozemlju z enakim uspehom. Druge angleške čete so napadle ob severnem prekopu. Po hudem boju so zavzele neko vas In odsek Hindenburgove črte med to vasjo in prekopom. Severno Bapauma smo po hudem boju zavzeli Jttocuvres. Pri teh akcijah smo ujeli nad tisoč mož. Na severnem delu naše fronte smo zopet napredovali iužno prekopa La Bassee in severozapadno Armentieresa. Ameriška uradna poročila. 12. sept. — Daifes zjutraj so naše v odseku St. Mihiela operirajoče čete znitno napredovale. Podpirane od francoskih enot so strle odpor sovražnika in napredovale na nekaterih točkah do globo-Čine petih milj. Doseda) smo našteli 8C00 ujetnikov. Operacija se stalno nadaljuje. STOCKHOLM, 14. (Izv.) »Izvestija« poročajo, da je stopil boj pioti Cchcslovakom v nov štadij. Sovjetska vlada je sedaj 800.000 vojakov vrgla v boj proti Ceho-Slovakom. TrockiJ ]e izrazil svo^e prepričanje, da je bila zadnja ura Ccho-Slova-kon* in da ne bc miroval, dokler jih ne premaga. Maks'tti Gorki] se piiključl boljševikom. BEROLIN, 14. (Izv.) Maksim Ocrki) se Je priključil boljševikom In jc prevzel referat za literaturo. Baje je to stori! vsled atentatu na Lienina, iiojjševiki ii^preiir.jeio. KIJEV, 13. (Kor.) Kakor poroča ukrajinska brzojavna agentura, so prispeli bcljševiki zahodno cd; Csuičina do reke Dona. Pri Nižni Cersltaji so so umaknili kozaki na desni breg reke. AnsIcSkl predujem za Sihiiijo. CURIK, 14. (Izv.) *Corriere della Sera« poroča iz Londona: Angleška vlada zahteva 2M milijard' šilingov za novega zaveznika v Sibiriji. Srbi se v Muruianski uprl!. STOCKHOLM, 14. (Izv.) »Sjevernaja Komuna«! javlja, da so sc uprli Srbi na murmanski obali in da so morali umakniti svojo fronto. Poboji v Petrosradu. BUDIMPEŠTA, 14. (Izv.) >Az EoU poroča, da, so se protirevolucijonarci polastili Petrograda po, 24 urnejii strašnem boju. Mesto gori; dosedaj jt' upepeljenih nad 300 hiš, med njimi več javnih poslopij in veliko skladišč. Po ulicah je polno mrličev, posebno na'vogalih cest in ulic leže trupla na kupih. I FRANKOBROD, 14. (Izv.) »Frankfurter Zei-tung« poroča, da se nahajata med ustreljenimi osebami v Pe-rogradn, tudi bivša ministra Maklakpv in Protopopov. Nemška akcija na morju? ROTTERDAM, 14. (Izv.) Reutcrjev urad roča, da se pričakuje velika nemška akcija morju, posebno s podvodnikL poli 3 Novi francoski glavni sian. BERN, 14. (Izv.) Iz Bazla javljajo, da so Francozi preložili svoj glavni stan v Soissons, kjer nahaja tudi ameriško vojno vodstvo. f L!oyd George bolan. j LONDON, 13. (Ker.) LIoyd George je obolel na ianfluenci; ima mrzlico, bolečine v vratu in mora ostati v postelji. nemški časnikarji v budimpešti. Govor ministra barona Szterenya-BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Nemški časnikarji in pisatelji so pcjspell danes semkaj. Pozdravil jih je župan dr. Barczy. Budimpeštansko časnikarsko društvo jim ie priredilo v hotelu Hungaria pojedino, na kateri je pozdravil goste Imenom ogrske vlade trgovinski minister baron Szterenyi, ki ie izvajal med drugim: Stremljenja Ogrske po samostojnosti je nemško časopisje često napačno presojalo, kakor da niso v skladu z močjo avstro-ogrske monarhije. Stremljenja, da spravimo našo državno samostojnost znotraj monarhije do izraza, so vedno v interesu sile monarhije. Mi Ogri nikdar ne bomo škodljivo vplivali na moč monarhije. Vsa naša stremljenja gredo za tem, da dvignemo prestiž monarhije in povečamo njeno moč. V našem interesu je, da ]e naša posestrima Avstrija močni in mogočna. Minister je opozarjal končno na to, da ima na Ogrskem vsaka narodnost brez ozira na jezik in vero popolnoma prosto pravico, da razvije svojo narodno posebnost v cerkvi in šoli. Ogrska država zahteva od neogrsko govorečih narodnosti- Ie eno: Spoštovanje pred državo in znanje državnega jezika. Minister Je napil nato procvitu in poglobitvi nemško-avstro-ogr-ske zveze. i DELEGACIJE. DUNAJ, 14. (Kor.) Kakor poroča ča-so-. pisje, se nekateri odseki avotro-ogrsk?h| delegacij še tekam tega meseca skličejokj zasedanju. To velja zlasti za vojni odL-ek.i Kar se tiče plenuma se ne more s -slatr toliko časa, dokler odseki ne pri-: pravijo gradiva za zasedanje, kar sedaj ni storjeno. Zato morajo predvujem imeniki delegacijskih odsekov, ki so v tc.u oziru popolnoma avtonomni, sklicati odseke, nakar bo šele predsednk delc-gac.ii mogel odločiti o sklicanju prihodnje plc-j narne seje. Avdijence. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je sprejel goriškega) deželnega glavarja, dr. Falduttija, uršulinsko prti-) nico v Gorici, sestro Savlič, vojnega in notr>tnjCs^ ministra v posebni avdiJencL Pokloaitev avstrijskih pieincnltašic ces'.»r?cL DUNAJ, 14. (Kor.) Iz poučenih krogov se poroča o izjavah cesarice, iz katerih je razvidno,j kako velik vtis je napravila na vladarico poHo-' nitvena adresa, ki ji je bila izročena na rojstni ;-Jij cesarja imenom 2299 plemenitašic Avstrije in re-j številnih oficirskih soprog. Poklonitvena adr.saj zagotavlja cesarico čustva trajne zvestobe in nc-( omajnega zaupanja in naglaša, da nobena rovar-jenja ne bodo mogla omajati v prebivalstvu globoko vkoreninjenih svetih čustev. Poklonitev izraža nado, da dovede vladarska dvojica Avstra-Ogrsko v poini moči iz težkih vojnih dni v zma-; govito srečno bodočnost. Cesarica se je zahval la, z lastnoročnim pismom za pripravljeno ii veliko-veselje. Grof Tlsza zopet na površja? DUNAJf 14. (Izv.) Sele danes se je izvedelo. da< je bil grof Štefan Tisza 6. t. m. sprejet od cesar.'.ij v avdijenci. Prišel je k cesarju z Južnega boji; Popoldne jo bil sprej.t; v uniformi polkovnika, baron Skerlecz. ZAGREB. 14. (Izv.) Grof Štefan Tisza je dospel v Zagreb in je Imel pogovore s tukajšnjimi politiki. posebno z banom pl. Mihalovichem, s katerim Je "govoril nad 2 uri. Potem je konferlral s ycd-banom dr. Kri5kovičem, grofom Kulmerjem In poslancem dr. Dušanom Popovičem. Kot vzrok *.e navaja, da se hoče informirati o prehranjevalnih razmerah in o razpoloženju v Hrvatski. Gr l Tisza odide potem v Varaždin in Karlovac. Ni izključeno da obišče tudi druga večja mesta. Iz Hrvatske odide v Sarajevo. Brezmesni teden v mesecu. DUNAJ, 14 .(Izv.) Kakor smo že zadnjič poročali, namerava vlada uvesti en brezmesni teden v mesecu. Najprvo se bo skušala uvesti ta praksa na Moravskem in sicer v oktobru. Kasneje se nameravata uvesti dva brezmesna tedna na mesec. Uspešen letalski napad na otoke Piave. DUNAJ, 13. (Kor.) Naši bojni letnici so dne 10. septembra dvakrat z uspehom napadli od sovraž-' nika zasedene otoke Piave z bombami in strojni- H. ste?. , ki jih je isradii .j.pnostf oroti mirtisrrskcrmi preefcedniku.arfccoeo, o megik> I in skrer tem bo? j, čim več se govor! o nje-j »cjuesta cquiparazi [govori feder-aJizacijsklh načrt;h in ia-! časr. cj j p rikajajo izpotaltve oddelki načelnik Lowenfeld. da bo si- j menja vCUdarle V reSlliC! podanih sladkorne industrije letos katastrofalna. t cami ia razrušili eno brv, sovražnik k otokom. S?abi >zfeie-. J-l'VlT.a £ v kockah sirov sladkor. Sreztobačnl teden v mescca. DuNAJ. 14. (izv.) Ki.!;or se doznava, namerava vlada izdati odredbo, da se en teden v mesec« ne bodo Izdajali tobačni izdelki. te sicer zopet nekoliko povzdigniti iz te nazadnjaške brozge z izjavo, da pride v bodoče še marsikateri ustavni element do veljave, toda zdrkni? je takoj zopet v isto globino, -do tal se klanjajoč pred dualizmom, pod nedotakljivostjo Ograke In enotnostjo države. Nemcem je gotovo ugajala ta Izprrobrnitev federalističnega, >-slovanskim idejam se prrbližujočega* Savla v diiažistično-centralističnega, »em-ško nadvlado zone* utrjajocega Pavla, isi baron HuF>$arek si je vsal s te strajii mogel obetati bcijšrh časov* ko sr je z druge stran: itak mora! biti na jasnem,da si svojega stališča napram S!ovaL-osn kak ne irore ; xi?ttbŠa?ti. Toda prišlo pa je zopet WASHlNOTON, ,, (Ko,) Pre^n* VVOson Ng.J&'ffli,^: d> pr? Nemcih zelo neugodno razpoloženje zanj. z Ogr- Povraiek bavarskega kraHa v "-Ionako v o. SOFIJA, i3. (Ker.) Bavarski kralj je sinoči od-pciovol. Nc kolodvor« so ga pozdravili car Ferdinand. carska -obitelj in ministri. DUNAJ, 14. (Kor.) Krali Ljudevit Bavarski je dc-pei s spremstvom danes s posebnim dvornim vlakom iz i>clije na Du:iaj in nadaHcral kmalu potem potovanje v Monakovo. Wiiso«! in delavci. naznanil stavkujočim delavcem strojnih torvaren v Bridgeportu (Connčciiciu). k; so se branili sprejeti mezde, katere jim je določi? vojni delavski urad, da bedo Izključeni za eno leto od dela. ako vztrajajo pri odklonitvi mezd in da se bo razveljavila njihova oprostitev od vojaške službe. đslja 9 maslo! jasno tudi tedaj ni Ni jc bilo jx> sklenitvi asagoJSe sko v 1č*u 1868. še v Avstriji vlade, ki si ne bila dala ukazovati iz Budimpešte, in vlada barona Hussareka je tik£ v tem ppgLodn zvesta izvrše valk a tradicije svojih prednic. V obnovitvenem c-i&eku po- a e, posso anehe dirlo, nelia maniera pdu splendida, sorto la. protezione di queSia legge.« E da eredersi che il dott. Hussarek abbia parlato solamente dei popoli ie-desehi dell'Austria, e in cio siamo perfet-tam&nte -d'accordo, perciie soio i tedesehi possono neila >maniera piu splendida« svilupparsi in časa propria e in časa aitrui ndia loro iingua seuza il bisogno d i mendicare ii pane- della scienza da ail re lingue. I tedersehi possono a ragione be-nedlre rarticok) 19, che per noi italiani e per i pop»jii slavi fu sempre ed t aneora im pezzo di »carta seritia.« Forse il signor Hussarek šeuora, abbenche im ex mini stro deli istru^ione non do\Tebbe »gnorare, ilj eahario dei no^iri studenti costrettl a stuaiare i-ontaoo dalle loro terre e sempre csposti aJia brataištž tedesca? Ha mai sapu io che, fino dal 1382, ii Conume d4 Trieste in trn niemoriaJe aSV knperatore Oiuseppe I, accennava al deski eri o di veder istituKo in Trfeste uno studio filosofico Dunque secoLli prima che il famoso arti-eolo veikv^se ia iuce! M a iase.ando i fosF.ili della guestione universitaria che in quel]'epoca non pote\^ano godere la tutela del!e leggi fondamentalr delk^ Stato per čim, come disse il dott. Conci, umeo a godere fu ii terzo. L' apposizione degii sloveni a! raggiungimento dei nostn postulati universitari ru in realta la seusa del Governo, perchd sappiamo per dura esperienza che quando i signori di Vien-na vogliono ejnalehe cosa non chiedoho ne paren! nč si curano di proteste, e spe-cialmente nei campo scolastico esercita-r.o una vera e propria dittahira nn barba ....................... S1-1 arl!,C^H-. Noi ^P&atno aneora j porem ali s'smrt^ v sovjerih samih so che 1 ultimo defimfcvo pretesto per ne-; zatrli vsako opozicijo, sovjetske v Trstu, dnt 15. scplcaibrm Iftfft meaancev in neizogibiii potrelH moha-medansko-m«rdžarske zveze. Beg meni. da bi b5Ja največja nesreča za Bosno, ako bi se pripojila Hrvatski ker bi to ponte-njaio jugoslovansko rešitev bosanskega vprašanja in trajno izgubo Jadransi^ga Madžare. Obenem zagotavlja da so pravi Bošnjaki priprav-proti jugoslovanski objesiuo-^Dobro so si izmislili Madžari tega bega Smaiiagiea! Terrcr preklnprek. Javnemu življenju v Rusiji je trenotno odvzeta tudi najskn m nejša možnost zakonitega političnega -boja. Društvena in zborovaiua svoboda je izgirviia, politične stranke, ki -90 nasprotnice sovjetskega režima, se brezobzirno zasledujejo m zatirajo, vsaka ix>iitiena agitacija, ki je naperjena proti bdjševi-škim viadn sm metodam, se kaznuje z za- sguardo alla nostra principa!e gtie^none | se pojavlja opozicijonalno razpoloženje ciiKurale osservere?Tio ora in qual modo i Vse neboljševiško časopisje je ustavljc- Posebno jasno tuili tedaj ni bilo naše notranje politično obzorje, ko je protf ker:-eu meseca julija prevzel baron Hnssarek do skrajnosti zavoženo zapuščino svojega i>rednlka dr. Seiaierja, a vendar se je mislilo tedaj, da so do z opernega sestanka državnega zbora vsaj kolikor toliko razjasni, tolko vsaij, da bi se vedel j vsaj približno. kiM in kako namerava viada ?a najbližjo bodoonost. Toda prišlo je ravno nasprotno: položaj podaja čim dalje te?n zamotanejši, a izhod iz te nejasnosti chr-dalje tem negotovejši. Kako je baron Hussarek v zadnjem trenutku skrpal večdno za začasni proračun, še danes ni jasno. Zlasti je še, vedno zavito v popolno temo glasovanje nemških radikalcev za proračunski provizorij in nagrada, ki naj bi jo dobili za ta svoj /državo vzdržujoči« čin. Trutnovsko okrožno sodišče jc gotova srvar in začne j poslovati ob novem letu. Toda to privolitev ie baron Hussarek izrecno označil za Seidlerjevo dedščino in si jx> pilatovsko omil roke nad tem sr^ojnm lastnim grehom. Nemški rad" k alci pa so navajali £e štiri nada'.jue svoje zal;leve, katerih iz-poliiiiev da >lr»i je obljubi' ministrski pred-scdu'k '/. a Jiiihovo glasovanje v prid pro-rači'-ia, med- njimi kot prvo razdelitev češke deželne upravne komisije v češko in ^ empnee ragtone che non esistevano, sTaaiske zbornice'siT je" te 'dni" razpršilo! r^-^f1? aI i8?,7* an5° ® cui priicipia o predlogu na uzakonitev obnovitveni dei in povračila vojne škode. Ogrska se jc v tem vi>rašaaiju postavila na svole gotovo či iraino samogoitno stališče, da vsaka država obnavljaj poškodovane kraje ?n povraćaj vojno šlvodo sama zase iz svojih lastnih sredstev. Avstrijska vlada se sicer že daije časa pogaja o tej stvari z ogrsko, toda sobotna in neodločna, kakor je ona sama in so bi-e vse njene prednice, ni dosegla ničesar, tako da se ni niti upala stopiti pred odsek, temveč je po nekem podrejenem uradniku domobranskega minl-.strsiva dala sporočiti odseku, da se stvaT ne da izvesti, ker nasprotuje ogrska vlada. Umljivo je, da se je polastilo odseka velikansko ogorčenje *n da so bili tu za-sfrep^iid \taeh narodov edini v najod-loč-nejšem obsojanju vlade in njene slabot-nosti. Posledica je bila, da se ie soglasno sprojela resolucija, ki zahteva povračilo vojne škode po vsevkupni monarhiji, kise je odsek edgodTl. Ogorčenje proti vladi ie prišlo iz obnovitvenega tudi v finančni in vojnogospodarski odsek, in odgodila sta se tud^ ta dva, a s finančnim odsekom tudi razprava o davčnih predlogah: nov udarec za Hussarekovo vlado. Ker se menda namerava sklicati državni zbor na torek, 1. oktobra, obnovitveni odsek pa je sklenil, da se sestane štiri dn*;. finančni pa nemško. Baron Hussarek je v razgovori:! , . . , , _ .__.v____ z z; : n n3ti Češkega Svasa sicer od-ipeit vm pred zbornično sejo. o- loe io zatrial, da^emsk^^kateein ni Utaja torej za posvetovanja Je malenko- _ j sten eas, v l;aterem po sedanjem razpoloženih pač ni pričakovati najvneteišega dela. In kaj naj stori potem baron' Hu»5sa-j rek s svofimi davčnimi predlogami, finan-~ ■ čno, politično in ne vemo še kakšno izo? Položaj postaja gotovo vodeno boK nejasen, in izhoda ni videti nikamor, vsaj kakor se zdi, za barona Hussareka ne. Za opozicijo je stvar precej brezi/omembna. cn;r!!b*i n cesar, toda nas&rofino ]«a se zo pet z vso gotovostjo zatrjuje z nemške strani, da je bila tudi izpolnitev te nemške radikalne zahteve ne satno zaporov ljen::, temveč tudi natameno do ročen a na j, 1. seb en ra t. L Ta rok Je urini1], ne daiK,i-°-b' bia vlada izdala kako tozadevno naredbo, a kar jc najbolj čudno: v nemško-ralikalneni sivetu ni bilo !iič kaj posebnega razburjenja zarada neizpolnitve te za-hte- e. temveč se je ie čul gkiS, da stvar še ni dozorela, pač pa da dozori v kratkem in se potem tudi izvrši. Medtem pa je baron Hussarek začei iskati stikov z opozicijo ter skrivaj, po raznih boi} ali n.anj temnili virih pošiljati v svet svoje načrte za preobrazbo Avstrije. Kam so bila namenjena ta nameravan j a, je morda edino, kar ie jasnega v vsej stvari. Načrti o iedccalizacij; Avstrije naj bi brli pač one i manlce. na katere nai bi se vsedla nenemška. opoz-ierja. predvsem van '.a. če ne več, vsaj toliko, da b'I izjavila pripravljenost za morebitrso razpravo o te; stvari, če ne celo morda za pogajanja. Baron Hussarek si je na tak 1'agitazione delie genti italiane pei* una propria un i ver sita. No, anehe quest'epoca č troppo lerlitana! 51 anno fa esisteva, t vero, 1'articolo 19, ma iJ dott. Hussarek era studente e non aveva qi«iiKli il potere di legare H proprio nome a quest'opera
  • k) 19 deiia legge fon-vsaj toliko odloga, da bi v tem mogel damentale delk) Stato. Che questo arti- colo che pone in un piano unico i dirltti d' eejui-parazioiie dei popoli soggetti alio Stato austriaco rappresenti. un dato valo-re morale sconoscitrto aite stirpi di altri Stati plurinazionali come la Russia zari-stica, ia Turchaa, la Cina e la Persia. č cosa generalmente nota come e noto che opozic.ja m mc man^e oaiocna, v foJja- in tutti i digesti e codici di ouesto mondo kili ni nikakršnega /zzpoloženja za vstop da Giustlniano impoi ci fu sempfe aualche \ vladno večino. Ukrajince je še ponovno decisione o preserizione di utllrta pubbllca pogodbe glede che oer un motivo o 1'altro rimase lettera pa tudi moria, e spesse vofte persino i governati zmesetariti najnujnejše državne potrebe, davčne predloge, l>rez katerih grozi »držav finančni p::Io:n, to se pravi, katere bi ta polom odgodile vsaj za ped časa. Toda n^nistrsl i predsednik je naletel pri opo-zlc:ii na ghma ušesa. Cehi izjavljajo, da se z via^lo . !oh ne pegajajo, jugoslovanska ni nič manje odločna, v Polja- riri. i j • a od ix> ved i a j n e iiol.nsčine, večina Italijanov vztraja v strogem ciporu proti vlardi. Da, i ne ignorarono F esistenza. celo \ Nemcih samih se pojavila neza- i K K, t . . čf I R« : .»TU W franco.-lit^i pr^vedd A. R. — Ne — Počakam. — Prav je.% S"uf?..je zaorl vrta. Rapiiaei ' ostril sam v predsobi in se ogledoval po njej. Kakor znano, je ločil to predsobo odvanGrip-pove^a kabineta samo kratek hodnik. Preko tega 11 dott. Hussarek aggiunse che questo da so se odprla in zaprla neka vrata; potem je bile vse tiho. Nekaj časa nato je van Gripp zakli-ca! slugi, da naj vstopi, če čaka kdo. Raphael je odprl vrata sam in vstopil, ue da bi čakal služabnika. Srce mu je utripalo, kakor da bi mu hotelo razbiti prsi. * _ XXXVI. • ^ Stoks. Ko ]e zagledaj Raphael. karteresa najbrž ni pričako. al, se je van Gripp zgenil iu se prijel za rdečo brado, ki niu jc pokrivala spodnji del obraza. Obenem si je popravil velike očali in zagrnil zagrtnjaio za ograjo. Veliki pes. ki je ležal v kabinetu, priklenjen na vorire o meglio fingere di favorire i nostri diritti culturaii ner ragioni di politdca estera. Ecco dtmoue il dottor Hussarek d i venu t c mm istro dell'istruzione chiamare in utfienza i deputati italiani e ehiedere a guesti la rinuncia alla precedenza che fl progette universltario godeva sdl bilanc:o provvisorio. I nostr! deputati allora chie-sero il trasporto delle cattedre di diritto di lnnsbruck a Trieste per aggiungerle prov-visoriamente alla Scu<^a sup. di Commer-cio »Revoltella-u. H ministro sorridendo drfese le testuali parole: »E una buona idea, fe anzsi H principio delia solluzione det problema universitario.* Rimase dun-que inteso che le cattedre verranno a Trieste, rim an en do tuttavia aperta Ia o nest ione definitiva. Dovo sono andate a finire le cattedre? Oggi i nemrići deH'ac-cordo fra noi e gFi jngoslavi cercano di gettar la colpa esc!usi\ramente sugli sloveni come se cpiesti fossero stati gM arbitri đei vari problemi del Governo. E certo che, date le relazioni che in queirepoca correvano fra i dire popoli non si poteva sperare l'appogto degli slavi; i due pojx>li divisi a bedlo studio cer-cavano in tutti t modi di daneggiarsi, e se da un lato troviemo i onpesizione slovena a?i progetti di migliorare la no- vennero tikdati i diritti della eoltura na-jzionale degK sloveni, per parlare solo di Tjuesti. Nel mentre il Governo a per se da lungo tempo e mantiene a Lubiana dcile com-plete scuole medde tedesehe, gl? sloveni con tutti i mirabili progressi compiuti in questi ultimi de čermi, progressi che si esplicarono in tutti i campi specie nehla letteratura, non hanno che scuole medie inferiord per educare 1 propri iigli nella loro Inngua, e anehe la maggic-r parte di queste ereate con gravi sacriiici privatri. L* unico ginnasio completo con lingua d* 'insegn^ameuto sloveria lo possaedono a S. Vito (Št. Vid) e questo neppure lo mantiene lo Staro. Una deile scisse pe r negare agii sloveni un ginnasio completo a Lubiana č stata sempre quelJa delia man-canza dei tesfti, seusa 'ingenua dato che gli sloveni hanno gia il motivo e da ricercar-si nelle recenti parole del presidente dei ministri. E' drmostrato che in Austria vi sono dei popoli che non hanno potuto svilupparsi tfberamente e meno aneora »spiendidamerne« sotto !a protezieme del vantato articolo 19. X Za nešo mladino! Strahotne so števfike o umrljivosti crtrok med vojno. Kakor da bi padala strupena' slana, tako učinkujejo vojne posledice na našo deco. Oni, ki jim še prizanaša smrt, pa počasi biraio, njdhcve od^porne sile postajajo od dne do dne manjše. Sveta dolžnost slovenskega naroda je, da skrbi za s»vcj naraščaj, da mu z združenimi močmi pomaga prestati vojno. 21. in 22. septembra priredi CKibor S. H. S. žena za siročad po vsem slovenskem ozemlju »Narodni blagdan«, da zbere potrebna sredstva, ki naj omogočijo kar naj-'izKtatnejšo pomoč naši mladini. Nabrani denar se ne porabi le za preskrbo otrok, ki jih sprejemajo Hrvatje tako gostoljubno. temveč pride tudi v prid slovenski mladini, ki obiskuje šolo na domačih tleh. Del nabranega denarja se porabi za podpore dsijaškim kuhinjam, za boljšo prehrano otrok, ki obiskujejo ljudske šole, za nabavo obleke in obutve potrebnim. Naj ne bo 21. in no, ustavljeno delovanje sodišč in cdo »revolucijki tribunah« ne zadostujejo več". Pač pa je stopila na njrh mesto najnovejša iznajdba boljše viških krvolokov »Izredala komisija«, ki izdaja najstrašnejše kazni in izvršuje neštete usmrtitve brez sodišča in brez sodbe. Sistem nasilja in samovolje je slabši, kakor je bil za časa carizma, razredni boj divja v svoji ■najstrožji obliki. Razburjenost in ogorčenje je prispeio do vrhunca. Boljševiške delavske organizacije izdaja«) razglase, v katerih zahtevajo brez usmiljenja izvajan]-.; terrorja rde Jih mas proti »buržoaziji njenrm hlapcem« iu za vsakega po belem terrorju padlega moža proletarske revolucije smrt sto in celo tisoč njenih nasprotnikov. Moskovski sovjet je objavil v uradnih »Večernih Izvestjih« oklic, ki se končuje z besedami: »Proletarijat ho spravil z zemeljskega površja vso buržoazijo m njene hlapce.« Lenjin hoče, kakor se zdi, v krvoločnost1! na vsak način prekositi svojega francoskega prednika Robespierra. V Nižnem Novgorodu je gn-bernijska »Izredna komisija« ustrelila meščanskih talov, ki jih je iniela v svoji oblasti in uradna »Izvestija« objavljajo sledeče iakonično poročilo svojega petr ,-grajskega korespondenta: »Petrograjska izredna komisija za boj s proti revolucija je iz števila talov postrelila 5t)0 mož.« Podobna poročila prihajajo tudi iz dru?:'i krajev provinc; boljševištvo se posla. Hi s krvoželjnostjo in morijo. Razredni bol v Rusiji je zavzel strahotne oblike, doser'ai še neptj/snane v zgodovini. Koliko časa bo še morilo to nedogledno gorje že tako preveč od nadlog m stisk obrskano Rusijo? Entesita in »uSrovno vprašanje. »Pet't Journal« javlja, da je francoski ministrski predsednik Clmenceau pretekli petek 'izjavil v Arrasu, da sedaj ni niti misliti na pogajanja glede miru. Ameriški vojni minister Baker je odgovoril sotrudniku »Journala« na tozadevno vprašanje, da sedaj ni čas za besede, ampak za dejanja. Imeli bomo priliko, da razkrijemo francoskemu časopisju interesantne stvari. Lenjin za bojno in c*Jbojno zvezo Rusije s kako drugo državo. Lenjin je poslal -savjetom z bolniške postelje pismo, v katerem pravi: Poltržaj na češko-slovrr>ki fronti postaja vsak dan bolj nevaren. Vsak trenotek prihajamo do trdnejšega prepričanja, da smo sami brez moči. Za vlado sovjetov je le en izhod in to je bojna In odbojna zveza s kako drugo državo; da rešimo gospodstvo delavcev in kmetov, se sic smemo strašiti niti zveze z imperijalisti. Od Gdansko';a do Trsta. Sotrudnik »Uj Nen:> -deka«. Julij Gesztesi, ki v zadnjem času mm o piie o čeških stvareh, ?e posetil češka zastopnica Zahradnika in Staneka in objavil v eni zadnjih številk imenovanega lista svoje razgovore / ma. Posl. Zaiiradnik mu le razložil najprej značaj češkega Narodnega Odbora, pojasnil stalisčc posameznih čeških strank glede zahtev po ustanovitvi češke države in mu nato na vprašanje, kak vtis _ _ ______ 2Ž" septembra "sloveli-I so napravile na Češkem vesti o Hussarekovih ske rodibne, ki ne bi po svojih močeh pri- »Stavnih reformah, odgovoril: Mi Dunaju ze po- .. w i i. r,l/< no »onnamn Ni" spevala za ohranitev naše naše bodočnosti. Odbor SHS. žena za siročad v Ljubljani. Sili® Hrvatska kriza. »Hrvatska Država« piše: Zadnje dni so potihnile vesti o banski trrzi, vsaj v zagrebškem, budimpeštan-skem in dunajskem časopisju. Toda ta n olk ne pomenja, da je stvar končana. Ni dvoma, da se za kulisami živahno dela na to, da bi se stvar rešila »srečno«. Kako se stvar uredi, ali da ostane vse pri starem, ali da pride do kakih osebnih izprememb, oziroma poleg osebnih tudi do politične, to vse so vprašanja, katera kakor se kaže, hoče rešiti Dunaj in Budimpešta bolj med sebeifc kot pa sporazumno z Zagrebom. Seveda pa bo čas in način rešitve mladine _1 polnoma n!č ne zaupamo. Najprej so nas preganjali. sedal se hočejo z nami pogajati, a pride č is, ko n?s bodo prosili. Toda mi nimamo nič razpravljati z Dunajem. Jc že prepozno! Dne 13. aprila srno naznanili svoj program vsemu svelu. zaprisegli nanj ves narod iti tudi ne odnehamo od njega. Na vprašanje, kaj misli o ljubljanski konferenci, je odgovoril Zahradnilc, da ji pripisuje veliko važnost. Geslo »Od Gdanskega do Trsta« ni prazna fraza. Slovani potrebujemo T'st in m-vie in posebno koridor ju'.no Požuna, ki nas ho spuj*\! z Jugoslovani. Koncem razgovora je rekel 7a-hradnik: Bili so časi, ko bi se še moplo delati z Madžari, a seda? jim manika resno prt- anjc češkega vprašanja. Vi ste pustili, da nas ]c Dunaj medsebojno izigraval in 2ato ste s tem, kakor s svojo narodno politiko izgubili simpatije Češke in vsega sveta. Ukrajina naša rešitev. Glasom nove t;..spcdar-ske pogodbe, ki ste jo sklenili z Ukrajino Avstro-gOrska in Nemčija, dobite osrednji vlasti 3~,% ') dece: gel odgovoriti takoj, šele ko Je va Gripp ponovil vprašanje, je dejal Raphael: — Ali ne veste? — Slutim pač. *oda videl bi rad. da mi vi poveste sam. — Uredil bi rad neko stvar z vami... V vasi posesti se nahaja sedemnajst pisem... "* , .... , ....... — Tu vas moram prekiniti, gospod vikom t; j ČasnO resila tako, da se sapkcijomra vo- 12 milijonov metrsKUi Stotov L,ra::ns,a con ,ik onih'nisem, temveč so I lilna reforma ter postaneta dr. Palece^'. cena ie določena za maksimalno cen«. Ako Un dr. Podjak oddelna predstojnika, a odvisen veliko tudi od zunanjepolitičnega in vojnega pokižaja. Kakor kroničarji lUkTaiinskejsa državnega žita in sicer c pa moramo zabeležiti, kar javlja »Hrvat- 1 ms približno 40 milijonov pudov (okc!i •ska Obrana«, da se bo namreč ^stvar za-. njonov metrskih stotov) in potem do J5. ra junija Še hodnika se je čul hud prepir in eden obeh glasov je bil t:Ias groia de Sallucesa, dočim je za dru- verigo, ie zarenčal in hotel planiti na vstopajočega gega mislil Raphael, da je glas barona de Mau-berta. Toda kako naj bi bil le-ta in še poleg tega s Sallucesom prišel k oderuhu? Sicer si je domi- Raphaela. — — Tiho, Stoks! — je zaklical vaa Gripp, ki se je zopet umiril, in nadaljeval je potem takoj sladko siti Raphael, da se mu je van Grippov flas zdel j prijazno: že prvikrat znan, ni se pa moge( spomniti, kje ga j — Kakšnemu vzroku sem dolžan zahvalo za je siišal. Prejftr pa je v tem trajal dalje, dosegel »vaš počaščujoči me poset, gospod vikomt? vrhunec in potem pop&jcflJavaL Calo se je, Raphael se jc začudil tej nesramnosi: !n nI rrc- nisem namreč jaz lastnik onih pisem, temveč so tnl jth le dal! v shrambo. To Je velika razlika. — Naj bo. V demnajst pisem — Tako pravite pisma. Saj si lahko vanje. — Zahteva se ogromna svota za vrnitev teh pisem. — Da, _pol milijona Irankov. Lepa svota---- dama mora biti bogata. — Jaz moram imet! ta pisma. — Ali prinašate denar? — No: * — ukrajinska vlada ne d< bavila navedenih mno. \ lasti osebno tc' Kst »Uj Nemzedek« dop?s, v katerem je | preskrbi 11 milijonov pudov goveje živ'ne. 3 ' zahteval v imenu mohameda?ncev priklc- ovac, 2 milijona komadov perutnine, c ni^ev Bosne in Hercegovine Madžarski, se je zoi>et oglasil v imenovanem listu, v ka: '/ram pw?:«i madžarsko javnost, da bi ne nr^cdla jtrgcelovanski propagandi, ter špeha. 9768 centov masla in sira in 2500 v;:: ^v jajc in 32.000 centov mesnih konserv. Vse te ogro nnc množine živil boii:o dobi!;. oziroma bol!e rečeno, bi morati terej dobiti od :e, ako tndi pap'. io- prej;rIČUK? Budimpešto o zvestob* nr^'ia-' ta nova pogodba ne bo samo pogodba eaiNGSIV štev. 292. Strun tki. V: ^ Imam nufcn opravek v Gorici. Celo ljubo do^c:-' ~ j dne sera tekal, po Trst«, da sein dobil svojo petr._r izkaznico. Ni bilo namreč dovotf. da tem Sel na ' svej pristojni policijski korrrisarijnt, kjer so drv • gače izdajali modre potne izkaznice. Tu so :n: namreč povedali, da nimajo pc-liciislji komisarifati več pravice izdajania potnih Izkaznic za- potova- A©r©¥ixass!s!s© s t^art KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 16. sept. do 24. sec^embra (9. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju izkaznice za živila na! nje v Gorico, temveč da je treba iti po izkaznico št. 9 in predložitvi izkaznice za m' up kruha dobiti r>o!eg djiivnega odmerka 200 Errniov (20 dek) bruha f« dodatka M0 g (M dkg) za delavce pri težkih delih, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in na glavno policijo. Sel sem tja doli. Toda tamknj nisem dobil izkaznice, temveč samo — le izjemoma, kajti treba je vložiti pismeno prošnjo — dovoljenje, da mi sme moj pristojni policijski ko-misarijai izdati izkaznico. Teci torej zopet S po-drugi predmeti aprovizacijske komisije in I Ilcijslcega ravnateljstva preko vsega mesta na po- sicer na osebo in telen: TESTENINE, eno četrt-inko kg testenin po K 4' :0 kg. BELA MOKA ŠT. 0. eno osmiako kg bele moke št. 0 po K 276 kg. - PŠENIČNI ZDROB. ero osminko pšenici tega zdroba po K 1*70 kilogram. JAJCA. eno jajce po 1 K komad; za neimovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po 80 j iV^evata kožicah! 'Sedaj vin. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelenjatli po K II*— kg. CIKORIJA. eno osminko kg cikorije po K 9'60 SOL. euo osminko kg seli po vin. kg. KIS. eno osminko litra kisa po 52 vin. Ta teden iie dob : lastniki 'izkaznic za kuhinje in ubožn-co. OLJ?f, Na vsakih 6 odrezkov d rad ne izkaznice za ; ašćobe, veljavnih za čas od 16. do 22. sepi.. se bv dobila proti predložitvi' i.kaziice za živila, zkaznica št. 14, na t :ro se bo -dobiio v običajnih proda-]v.' ali do vštete tsobote 2B. septembra po 6 cen litrov olja po K 2S. za ne-m1 vite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico po K 14 liter. Za dobavo olja morajo vsi crezpo^oj-> izročiti male izkaznice in predložiti MoCasno legitimacijsko izkaznico za meso i: maščobe, ki bo preščipnjena na Št. 6. — Na izkaznice št. 13 se dobi olje do 12. t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter i'najo zato pravico do dodatne izkaznice zc kruh in do dodatne izkaznice za maščGbe z odrezki, zaznamovanimi- s čr' o S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 10. sept. do 22. sept. in predložitvi izkazuje šr. 87 ter izkaznice za nakup kruha n'orejo do vštete sobote 22. septembra v r hiča^nih prodajalkah dobiti 3 dkg slane. Cena K 24.— kg. štev llcijski komisar i jat, kjer so mi napravili izkaznico, seveda po naročilu ravnateljstva samo za eno vožnjo 2, jako kratkim rekom. Ce bom moral v 14 dneh zopet v Gorico, je treba torej zopet istega tekanja, čakanja v vrsti na policijskem komisa-rijatu. Da, toda to Se ni vse. Ko sem uobil izkaznico na policijskem komisarijatu. je bilo treba zopet skozi vse mesto do hotela Eicelsior, da doMm še potrdilo vojaške izdajalnice potnih lisiov. Seveda tudi tam čaka) v vrsti, da se postaraš, a ko prideš na vrsto, ti povedo, da ti ne morejo dati dovoljenja za potovanje, ker nis! prinese! s seboj — j izpričevala o cepljenih kožicah. Sedaj pa teci in dirja) po mestu, da dobiš zdravnika, ki naj ti napravi izpričevalo, oziroma se celo cepi koze prej! Kdo odrastlih pa ima izpričevalo o cepljenih kozah, dasiravno si jih je morda dal cepiti še pred-kratklm? Kje torej v eni, dveh urah dobiti Izpričevalo, kajti potem je urad zaprt, in ostati moraš v Trstu, četudi morda v Gorici zamudiš najnujnejši opravek in imaš zaradi tega največjo škodo. Ali ni to vendar preveč šikan itak že z vseh strani dovolj mnčenega prebivalstva? Gotovo nočem s tem očitati ničesar našim krajevnim oblastim, zlasti ne policijskim komisarijatom, ki rad! ustrezajo občinstvu, kolikor mopoče, dasiravno so naravnost škandalozno preobloženi z delom in bodo zaradi te nove odredbe v bodoče še bolj, ker bo treba za vsako vožrrjo izdajati ali podaljševati že izdane izkaznice; toda nihče mi ne more oporekat?, če pravim, da je oblast, ki le izdala to odredbo, tudi dolžna primerno jo razglasiti, ne pa s svojim molčanjem napravljati ljudstvu celih kupov nepotrebnih potov, toHke izgube časa in prečesto tudi velike gmotne Škode. Naravnost neun:-Ijivo pa mi je tudi, da se je^irektno Izdajanje teh izkaznic odvzelo policijskim komisarijatom. Ali se policijskemu nedsvetniku, voditelju komisarijata. r.e more toliko zaupati kot policijskemu svetniku na ravnateljstvu, ker !e-ta daje. dovoljenje, katero potem izvršuje oni prvi, po črnii višji? Najboljše na vsej stvari pa je potem, da po teli dveh izdano in po častnikih vojaške izdatne oblasti potrjeno izkaznico kontrolira — orožnik, ki tud! presoja, ali je pravilno izdana in napravljena, ter menda tudi to, ali imn potnik pravilno cepljene kozice ali ne. Zdi se mi, da b: bilo morda komu treba cepiti predvsem pamet, ne pa samo kožic! Iz žlvi«ozdiavn?s. odd Kdiaoot!. hiše in H - 2724 8 pxa£&v. — Ivan fcke enj 10D0 (vaUc). Marija Sanc'n. 27 .2 fV>*??f? sa naslednje pohištvo: dve zakonski H JUU iK postelji t vzmeti, dve nočni omari, on- : . nlnik, dvo kra ni omari z dvojnimi vrati, po-z vainetom 7.a. eno osebo in omara s 4 pre Solitario :9/L Kr^nc. is«23 l.iic,^ r.is.:>xia 5 vr, 1 . pr»"o usnje št. 45 in 46 se zamenia uli proda. — 2727 cunje, kovine, vreče, bombaž, vrvi, ttimzVA žimo, staro pohivtr©, železnico, -ode ia slične stvari. Kovo skladišče, ulica <1el Eo?co 10. 2720 ki je potni list, katerega je ia- gubila gospa od trg-a Po a te ros o do lice Ovima, je naT'rošena. naj ga prineee v u L Saiice 2i/lV. i)obi nagrado. 272^ Stfiififfla fiiešivs p šnavaeffi kslsdvsru registrovana sadru^a z omejenim po o^tvom vabi na Izredni $M zbor ki se bo vrši v nede|jo9 6. oktobra 1918, ob 9 predp. po sledečem dnevnem redu. 1. Odobrenje računov za leta 1915 -1917. 2. hprememba zadružnih pravil. > 3. Volitev edbora in nadzorstva. 4. Razni nasveti in predogi. V TRSTU, dne 11. septembru 1918. Upravite I j stvo. se v^^ko » Mi — Barela k \m Soboidrsv»!k Offo Lau^recht se jt povrnil. Ulica S. Nicold 7 (Dreherjeva hiia). Radikalno zMlenla rnmm v Ih uran se dossže z i&tmlm zdravnika rlr. earRttiioolč-ii 9 Trstu Si I@ ©i KAVAi i m Lesni tri (Pictz^a štesj. 11, H -S; n-r 31 V -Ip : -o -M-t-i\Met-va.-.; m PžL ■več^e i-ose, vo-ek kupnje n.irodil Ti i ca ul Vo»te 6. D 69 št. 50 za govedino za nci.novite. sloie tuji znicc št. 55 toda z rdečo črto. LN\ MOKA Zk STARCA BOLNIKE IN OTROKE. i :i zavoj rediir.c moko V- ke, po K 1740 za-vr- Tekom tega tedna se preščipne št. V. rumenih in šiev. IL sivih izkaznic, ve-1 r s: » 73 meseca september m oktober 191 S. M?LO en kos mila, težak približno 10 dkg, po U: vin. kos. M Ho v^e Uobi samo proti izročitvi prvega oirezka uradne izka/nice za milo, veljavne za avgirst, oktober in novenrber 1918. JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za lavne kuhinje in ubožnico dobe ta teden: osnrisiko kg cikorije. -osminko kg soli, in ukIo._ prodala kuriva. 2G kg n.% rdeče izkazulce. Razdeljevanje đ-.ic i 6. septembra. Cena 80 vin. za k«. Sv. Vid: 1101—12C0 (39) Cereria 2. — Staro mesto: 2i0i—2400 (27) Mura 12. — Nova mitnica: 121- -400 (29) Colozna 2. — Sv. Jakob: 4201—44«10 (20), OuarcJia -12. k. ks 10 k« na modre lzka?nice. Ccaa K 2*70 za 10 kllcgmiaov. Sv. M. M. Z«.: 151—437 (42) Concorde 5. — Sv. M. M. Sp.: 1 -323 (32) Cor.ccrdia 5. ... „ _„o ____ Snmue! Decoile v Trst« in Just Rebek v Pazinu pa — Izkaznice v Vllf. činov ni razred državnih uradnikov. S6 veljalo do sobote 21. rep-embra. j V znamenja persekucU. Pod to stalno rubriko AiZN'CL ZA GOVtDINO 1 'ntamo zaznamovati zopet dva slučaja: Znani . , . * - r"___. ^ »Hrvatski i.ist« v Puli javlja, da bo s 1. oktobrom I ekom tega te^na se razoele izkaznice apr5sn?cn pc okolnostih. preneiiai izhajati. Pozna- tro dobro te okolnosti Pred par dnevi smo poročali, da je bilo prepovedano prodajanje tega lista v vsej mornarici, vsled česar ie izgubil okoli 80?? odjemalcev. Dalie preneha izhajati s 1. oktobrom tudi v hrvatskem duim pisani in edini nemški list v Istri »Polaer Tasblatt«- in to radi vsemogočih ovir, ki se mu stsviio nasproti Prot? drntfnji c»?>t«vafa. Z Dunaja se nam poroča: V petek dopoldne ob 10 je bilo posvetovanje komisije, ki je sestavljena iz prehran}ev?Jnega od-seka za v^ino gospodarstvo in članov gosposke zbornice. Poslanec Gostli^ar ie izjavil, da- posvetovanje nima nikakesa pomena, ker se ne more nič sf:lepat!. V parlamentu ni časa za to, da bi porabili dobl-ene informacije, ki so navadno netočne m dvomljive. Ljudstvo se upira in zabavlja čez vse centrale, med vsemi 5e najbolj čez centralo za usnje, ker ne dobi najpotrebnejšega usnja; če Ik> to šlo tako naprej, bodo ljudje hodili bosi na delo, otroci bos: v šolo, cerkev itd. Ljudstvo ima pravico zvedeti polno resnico, kako je s celo upravo, saj ono tudi vsa bremena nosi; tudi po vojski bodo vsa bremena zadela najhujše ljudstvo. Naj bi se skrbelo za to, da debe usnjarji na deželi dovolj kož v strojenje, da se prepreči pokvara take mase kož, kakor se sliši sedaj. Čevljarska obrt gineva. ker ni materijala. To povzroča neznosne cene čevljarskih del. Načelnik centrale za razdeljevanje usnja je poroča', da Je prišlo pred vojno na vsako osebo 80 dkg usnja, sedaj, pa 19 dkg. Kakovost rsnja pa Je vrhutega taka, da odgovarja sedanjih JO dkg komaj enemu dekagramu usnja mirnega časa. Delavstvo po tovarnah dobava čevlje z lesenimi podplati, kar Je v mnogih obratih nevarno. Potrcha Je v takih obratih odpraviti lesene podplate. Stočnja Javna proJukclja dram. šole slov. gledališča v »Nar. domu« nas je prijetno presenetila. V tsku ene.^a meseca jc marljivi ravnatelj g. M. ST:rbfnšek dosc-sel s tem nastopom velik uspeh. Z ozirom na to, da je bile to le šolska produkcija, kratko oznanjena, bre<: nikake reklame, je bila dvorana precej debro obiskana. V razporedbi programa. ki je obsega! deklamacije, pantomime in prizore, nam je hote! g. ravnatelj pokazati učno pot in postopni napredek predavateljev-gojencev. Zaradi pomanjkanja rrostora moramo za danes v f' ■t'"-'- - -. ..i ^M? PoroLa. Poroči! se je v nedeljo v £t. Lenartu pri Veliki Nedelji odvetnik, dr. Franc Irgoiič, se 'nj računski praporščak, z gospo Marico vd. Cliiir. roj. Zor1:©, iz .VariV-ora. • - Danes se poroči g. Marij Sila z gdč. Valerijo Ze:LTn?fcovo. ObeM.ia ljubima znancema na-še s: gledališkega občinstva in v minulosti pra-\h\:3. doRi-č::na stebroma našega gledališča, žcli.no ob tej priliki vse najbolje! N'..r-!a:T» časovno štetje. Kakor sr je javljalo predrirat1 ;m. poteče v noči od nedsije aa pone-s \ apri!u t. 1 uvedeni poletni čas. Zato se tr<~. - > v jfonedeijek, 16. t. m., cb 3 zjutraj po-meVniti vse javne ure za eno uro nazaj in je ci te?, 'renntka daHe zopet v veljavi normalno ča-so\r.o štetje. Vgvl: s!o'eflfrVa IJi'dska šola CMD za šentvidski okraj. S šniskim letem !GH8/f9 otvori Ciril-Meto-deva družba tržaškim Slovencem novo ljudsko šolo. Prostori za to šolo so se najeli v hiši veletržca g. Albina Anžiča v ulici Franca 5 in-se pravkar preurejajo za šolske prostore. To delo bo v nekaterih dneh končano, nato se bo tako} vršila otvoritev šole, nakar se prične redni pouk. Vpisovanje za prvi in drugi razred (dečki in deklice) se bo vršilo koncem tega tedna. Dan in uro objavimo v »Edinosti«. Starše tega okoliša vabimo, da vpišejo svoje š^!ogodne otroke v slovensko šolo. Tudi oni starši naj se javijo, ki so se svoj čas priglasili pri g. kapelanu V. Sčcku ali kje drugje. Redni pouk se bo začel koncem tega meseca. Otvoritev se je zakasnila radi obilega pre-'urejanja prostorov ui pumankanja delavcev. Škatli a veska za paik^ta kupuje w.o~ 2?FE£iiB nilnica < iUia vi. Veste 6. D 70 SslmOsR za električne baterije, barve zaklo-boke, lakaste barv« praške 2a barvanje bir^a, rnnholovke, mineralne vod« prodaja rri.-ccilG ca Ciilia ul Post« S. D 71 dekle za kobinj«ka dela. Plača po do-_______ govoru in vse preskrbljeno. Peasion To« deseici, uL S. Giovauni «, IL 272* Zara frt učiteljica. nspo*ob^ena sa pouk t lo-I^li«^ Jb vennkega jeaiki. Kaslov pove laser. : dd. Edinosti. 2713 n c* učiteljica, usposobljena za pouk hrvat-skega jezika Naslov Inseratni oddelek EdinvSti. 27j4 dobrega braka eventualno ▼ zameno s I Živili. Hugo Sto pni far, Črnomelj. 3216 Prazne sode ržclia št. 28. oljnato, petroljske itd. kupujem. Notinnmio, vlica Ca- 3217 oseba, ki je naila 9. IX. ob 7 zvečer _____ pri postaji pri Sv. Ani listnico, je nopr^čeaa. naj pošijo sliko, ki je bila v njej Ka- roilni Beraetič, Vrhpolje št. 3, pošta Kozina. — Den.tr o^drfi. 1216 j£fZn m išče meblirano sobo čisto, solnčno ^^P'JUilHU sobo v sredini mesta. Ponudbe na In . odd. Edinosti pod „Učiteljica*. 1702 ftl-tff gospodični želita radi pomanjkanja snsn-niSOl stva prijateljstva s mladeničema. Po- ri n bo a sliko pod Fdinosti. „D->rit in Miljam" aa Ins. odd. 26«r> licem v najem hišo a somi j iščem. — Čkork^ja fvetta) 860, Mahnič. 2702 Srstinlko_________ me tako| p.»ama dr J izurjenega posebno kajižnik in " „ ____ v semJjiško- imUnik stvareh, sprej-in dr. O. Rvbara. 1704 Ssoio na debele, pz^^z rije ia drobnine. colo 19 Jakob Tavi. Tr*. ulica 8. Nft- 814? ZdrasUenJe krvi s Rod Lefeeteurs (sirup koncentriranega 8al«aparigiia vul^o sxtrakt> Kajbtljši in najuspešnejši pri po moček za Čiščenje km. Tukama Codermatz, ml. IUbor^o 17 13>1 „Rrscsotlnn41 {^^^^s^prSd1^^ nem u kataru in bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna Codermaz. Trst, UL Riborgo 17, D 7 9 3VaidBI kmetovalec s 5100 premoženja, pvi-J JlblCu praven sa vsako delo. šel> spoznanja t s . rho žen tre s 92—: 9 letnim dekletom, ki ima h so in nekaj zemlj šča- Ponudbe e sliko na Ins- odložiti oceno, toliko pa lahko rečemo, da ie med | od !. Edinosti pod „ Jožef \ 1903 gojenci dram. šele nekaj prav izrazitih talentov ter moramo izreči g. Skrbinšku najlepše častitke na n?pehu In izvanredno zanimivem večeru. Vpisovanja v magdalenski CM otroški vrtec se bo vršilo v dneh od 16. t. m. naprej do 1. oktobra. Slovenske matere, prav pridno se poslužujte našega vrtca, kjer bo dobival vaš otrok poleg primernega pouka tudi hrano. Ne zabite pa o priliki vpisovanja naše CMD., Id nam vzdržuje preko-ristni vrtec. Mestna zastavljalnica v Trstu (Civlco monte di pieti) daja predujme na vrednostne papirje,, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na lavni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete, ne da bi se istf zastavili, in v navadno i shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah. P samOHtojen obrtnik, šali znanja ▼ Vl~w sv,ho ieniive s nr daim dekletom ali vuovo brez otrok od 30— 35 let staro z nekoliko pr r. oženja Resne ponudba pod -Vdovec" na lns oda Edinosti. * '1701 Umetni zobje z in brez čeijusli, zlate krone iu obrebki VILJEM TUSCHER | konces. zobotehnili ^ 11- M\\ Trst al 6BI5992 © W IS serma) JL 13. IL Ordinira od 9 pred . do o zvečer. HCfe.! ^ .J unlii Mrfite hitro stenice. Vzorec, steklenica . • K 4, Večja sVeklenisa . . . R 16 Brizgalniea.......^ 2. Prodafa se v vseh lekarnah in nilrodiinj-cah. Glavna zaloga za Avstro- Ogrsko: Lekarna »Zur Koffnuns« 14, Pecs Ogrsko. Tr$owko-o!jnaa zadrug « Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom bl s. FrraašHfl nmm n za il mt sprejema hranilne vloge Od 1 K dalje ter jih obrestuje po Mr 4°|0 Trgovcem -otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rento* davek plačuje iz svojega Daje posojila po najugodnej Sih pogoph na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan Izvzemši nedelj In praznikov od 8 do f. 9t& ^ a? i IJ steklenic po K W— steklenica. Ivoda tvrtHfa j. PARČINA & C. v TRSTU uL Gactano Donize:! št. i. Otvara se natječaj Da mjesto apruvizacije mjestae općine Žminj; provizorno za najmanje 1 godma dana. Molitelj mora poznavati knjigo v bistvo, znati lirvatski ili slovenski, njemački i talijanski jezik. Plata ustanovljena je K 200 mjesečno, K 150 mjesečnoga ratnoga doplatka. 'v Molbe s eventualnim dokazima treba predložiti do 20. t mj. Služba nastupa odmah. Prednost imaju ratni invalidi. Predsjednik Aprov. Odbora DR. ANTON Ž&0R. flaCJtPA te? k u vrste kupnja in plača po najvišjih ViKUS eenah Fran Babi« ▼ Trsta uL Molino grando ftt. 30. CnfnAuif Antoa JerkiS poalnje ▼ svoje rciosrul ▼ Trstu. Via delle Posta tt 10 ate^e)e 40 m stanovanje z sobo, sobico, kuhinjo. Im« MS vpeljalo plina ali elektrike in vode. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Stanovanje . B 23 TfllllAffl likerj®''. refožka, raznovrstnih vin in lUIU^I maliaovca. Postrežba na dom. tok-, ul Sta iou 29. 2 £55 sa kuija očesa, poohlaKca, sprejo* ma od 1—4, ob a-željah od 9 - la Piazsa della Bor sa 7, II. Zubao. 2fiTi2SP Zdravnik JUf I v Trstu, ul. Rossettl 1 (vogal uL Stađ on) sprejema R5ro??!a ?evijev m obuvala za otroke in odrastle za r ihodnjo sezono. Delo se izvrSjje m ma?o dneh. Tudi Zi deželo. Specijaliteta: nepremotijivi ievlji s celim usnjatim podplatom. Amerikansko duble-zlato v zlatarnici bi urarnid A. Jarvnan, Trst ul, Barrtem mftti Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d Vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju.* Ceniki se ne razpošiljajo IV. T. " _ »EDINOST« Sbv. Mfc } . v^V-j.r-r ■ m r rfi pMt flae t «c f lfia^v Goriške sredole šole. — Oorica, dne 13. 9. 1918. — Pri Čet ek novega Šolskega leta je t« in na sto- tisoče dečkov ip deklic pobiti te dni s veselo utripajočim srcem k vpisovanju za srednja šole. Tudi Otroci nesrečne dežele goriške bi po štirih dolgih letih radi Šli k šolskem« vpisovanju, a njihove šole so še vedno zaprte. Govori in zagotavlja se, da se otvorilo v začetku oktobra, toda če vemo, kako so dosedaj napredovala obnovitvena dela, moramo po sili biti v tem pogledu veliki neverni Tomaži. Prostori v Velikem semenišču v Seme-niški uiici, kjer bo nameščena slovenska državna gimnazija, se sploh še ne popravljajo, v prostorih v ulici Proti soškemu mostu, ki so določeni za italijensko realno gimnazijo, je še vedno vojaštvo, pa'; pa se pridno dela v poslopju, kjer boste nastanjeni nemška realna gimnazija in nemška realka Prostori za slovensko moško učiteljišče v S. Gregorčičevem domu in ^a slovensko-italijan-sko žensko učiteljišče v šoli »Frinta« v Codelliievi ulici bi se dali hitro prirediti za Šolske potrebe. Pc! 1 caui faktorji zatrjujejo, da bo vse pravočasno v redu. Upajmo. Toda do 1. oktobra sta samo dva tedr-. Po-cMcani faktorji tudi obljubujejo, da bodo pravn"z*no otvorjem konvikti, v katerih dobe dihali :'c??*ačt? > stanovanje, hrano, obleko in vse Šol"':- potrebščine. Konvikt za slovenske učitelj-! ■md-'d?*e bi bJI v Slovenskem sirotišču, za kand^rtirje v vili »Engel?, za gimnazijce pa v slcver '-e-n Alojzijev i iču. ItalHcnske gimnazijce bi sprejeli salezijanci. kandidatinje pa uršulinke. Vrhovno vodstvo vseh konviktov bi imel ravnatelj Zničerč:?. kater! se ie kot deželnošclski nadzornik be?unsVJh Sol ?e izkazal na tem polji*. Ce se vse to res uresniči, bo napravljeno lepo. plemenito In nujno ootrebno d^'o in državna uprava se vsaj nekoliko oddolži deci one»a ljudstva, ki je v tej vojni razmeroma nalveč trpelo in žrtvovalo. Tn če je državna uprava vzdrževala v Gradcu, na Dunaju in Krcmerlzu konvikte samo za italijanske dilake-bejrunce, 7akaf naj bi jih ne v Gorici za italijanske in slovenske? Tndi za profesorje in učitelje, kateri bodo službovali v Gorici, se obetajo pribrljški: preprosto opremljeno stanovanje zastenj ali po nizki ceni, skunna »menza«, za katero je baje notran'e ministrstvo že dovolilo 40 000 kron. in posebna doklada. Vsi 1i načrti so iako fepi, doi*ro mišljeni in izvršiiilvl, toda pokaza*. bo treba kmalu dejan;, da dobi prebivalstvo Za'.- ni j !n da se njegova deca reši vslike nesreče ( u. cvne neku' i^re. Vse posle, ki se tičejo cb-no- srednjih vedi dež. šolski nadzorn-k dr. Tr rsat ki svoj urad v uifci Con t a val! e 2 I. II. skr.p?na volc.Išk'.h sirot rn"e na tritedensko leto*. :.nie v Ankaran v sredo, IS. t. m. Odhod iz pomola Suniti ob 6 pop. Matere ali njih namestnice in ^ospice nadzcrnice so naprošene. da pridejo v »Organizacijo vojniških sirot« v porodelj^k pop. od 4 r*o 7 v svrbo potrebnih pojasnil. Krinška nes-amnost. Osješki »Jug« je objavil P* jni'ja dopis iz Požege, v katerem pripoveduje da ie prispelo iz Gradca na Hrvatsko več otrok, t ■.. re so pcpolncma brez vladnega dovoljenja pripj'jali v ta okraj na prehrano. Veliki župan poze ki je odredil preiskavo, katero je" poveril žu-i ':efliu šolskemu nadzorniku Kcmpfu. Leta je i ;;-.! v upravni občini Bekteže in Kutjevo ter A il, io so nemški otroci res popolr.om?. proti ^redpisow prišli pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljic, da se niso nikjer prijavili, prezirajoč I rvrtfke oblasti in zakone. Nadzornik je poslal veje poročilo velikemu županu, leta pa deželni "i v Zagrebu ter zahteval, da se morijo tf nemudoma s profesorji in učiteljicami vred iti iz področja naših občin v svoj kraj. Na > -ačudenje in ogorčenje prebivalstva pa je 1 vlada enostavno ustavila vsako postopanje v tej stvari, in tako so ti otroci p?ngerman-skih bogatašev obenem s svojirrri profesorji in učiteljicami ostali na prehrani, brezplačno in neovirano, cele počitnice in so šele 30. avgusta t. 1. odpotovali v Gradec. Isti »Jns« pravi: Da ne oi kdo mislil, da je noš narod rad sprejel te otroke na prehrano, navajamo dejstvo, da je ta panger-manska gospoda v sveji prirejeni sirovosti in nasilnosti ostrašila naše ljudstvo, ker so Sli od hiše do hiš c in zahtevali od prebivalstva, da mora vsaka liiša sprejeti vsa) enega otroka brezplačno na hrono, češ da je to r!caz c. in kr. vojnega mi-r.:isirst.a na Dunaju in c. kr. namestništva v Gradcu. V tem jih ie podpiral občinski načelnik v Bw!:težu. Seveda je pod takim pritiskom naše nepoučen" ;n ostrašeno ljudstvo proti svoji volji sprejelo te bogataške otroke brezplačno na hrano. Kakor rečeno, so bili sami bogataški otroci in silno razne/eni. Nekateri so prinesli s seboj svoje srebrne žlice. vilice in nože, da bi jim ne bilo treba jesti z našimi preprostimi kmetskim! žlicami, vilicami in noži. Ljudstvo se silno pritožuje zaradi teb panzermanskih bogataških otrek, ker so biM silno izbirčni v hrani in so zahtevali vse mogoče. Tako niso hoteli za zajtrk kruha in slanine, temveč kavo z mlečnim kruhom, nekateri pa so zahtevali, da se jim mora posteljno perilo dajati vsak dan sveže itd. List pripoveduje, kako zadovoljna ie bila hercegovska deca, k: je prišla tjakaj na prehrono. Mali Hercegovec spi v hlevu na slami, panzerman v sobi na čisti postelji. Hercegovec vstaja pred zoro In mora snažiti hlev in živino, paugermanče spi do 9 dopoldne in se joče, če ma gospodinja ni »zbiksala« čevljev. Hercegovec hodi bos na pašo z živino in svinijhni ter dobi v torbo kes kruha in slanine za ves dan, pangerman pa se igra ves dan ter dobiva zajtrk, drugi zajtrk, obed, popoldanski prigrizek in večerjo in seveda vedno zbrano, toplo hrano. Kaj hočemo, ko smo Slovani dober, krotek in skromen narod, Nemec pa je že kot otrok bahav, nasilen in sirov. Odhajaje je izjavila ta rangermanska gospoda, da prihodnje leto pride nekoliko tisoč nemških otrok iz Avstrije na prehrano v Hrvatsko in Slavonijo in da je stvar s hrvatsko vlado že urejena, i^-poleg tega Je sedaj še vsak odnesel s seboj okoli 40 kg moke in raznih drugih živil. List zaključuje: Na ta način se izvaja pangermanski program, katerega je v svojem znanem govoru izpovedal pangermanski poslanec in slovanožrc VVichtl. Tudi to je neki način sestradevanja Slovanov, ko pangermani pošiljajo svoje otroke v slovanske kraje, da Jim pojedo hrano. Hrvatska vlada gleda vse to mirno, naš požeški poslanec dr. Kurschner pa modro molči. Ali nI dolžnost narodnega poslanca v tako važnem naredrem in gospodarskem vprašanju nastopi enerj*f£no v obrambo svojega naroda in ga obrani niasilja s strani tujcev. — Tako omenjeni list. Mislimo, da bi bila vsaka pripomba nepotrebna. Šentjakobska »Čitalnica« otvori plesno šolo in sicer izključno za člane. Prva vaja je v soboto, 21. sepienbra od 8 do 10 zvečer. Ob teh arah se j'sprejemajo tudi novi člani. rt- hn Zaposlovalo! tečaji za ftofeao* im goltate* c. kr. CorišUb učiteljišč v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 se bo vršilo 16. septembra oa 3 uc 6 popoldne za sprejem lastnih gojencev in gojenk. Tuji učenci, ki žele na novo vstopiti, saj se ofiase s svojimi starši aH njih namestniki 17. septembra od 3 do 6 na zavodu ul. Torrente 12 H. Slovenski gimnazijski tečaH v Trsta. Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 so bo vriilo 16. ia IT. septembra od 9 do 12 v šolskih prostorih nI. Sanita 23—25. V ponedeljek, 16. t. m., se bodo sprejemali učenci, ki so doslej obiskovali zavod, v vse razrede nižje gimnazije; s seboj naj piineso zadnje šolsko Izpričevalo. Učenci, ki Žele nanovo vstopiti, na) se oglase s svojimi starši aH njih namestniki 17. septembra osebno pri vodstvu. Ob vstopa plača vsak učenec sprejerrmino 4 K 20 vin., učnino 3 K igralmno 1 K in tintnlno 80 vin., skupaj 9 K. Časnikarsko društvo. Na podlrgl člena 8. društvenih pravit sklicuje odbor nujno vse člane k izrednemu občnemu zboru za danes, nedeljo, ob 5 pop. v društvenih prostorih (Excels:or Palače Hotel). Na dnevnem redu so sledeče važne točke: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega 2bora dne 14. julija t. 1.; 2. poročilo odbora; 3. velitev predsednika in odbora; 4. slučajnosti. Clanl so nauro-šeni, naj pridejo gotovo na ta občni zbor. Vrina veselica »pri Tlrclcn*. Danes se bo vršila na vrtu »Gospodarskega društva« (pri Tirolcu) pri Sv. Mar. Magd. Zgornji vrtna veselica v prid mag-dalenske podr. CMD. Začetek ob 4 pop. Sodeluje pevsko društvo »Kolo« z bogatim sporedom. Razen petja je na sporedu tudi kolo sreče z lepimi dobitki (med njimi razna živila), licitacija, šaljiva pošta itd. — Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se bodo s hvaležnostjo sprejemali. — Kdor se hoče zabavati in obenem koristiti naši podružnici, ta naj ne manka danes »pri Tirolcu*. Slovenski se ečet V Volšperku v Labudski dolini na Koroškem uvedejo letošnje šolsko leto v tamošnji meščanski šoK in sicer v četrtem razredu obvezni pc.uk slovenskega jezika. Za ta pouk ie določenih celih p3t ur na teden. — Po Kranjskem in tudi po nieakaterih krajih na Primorskem, t2ko v Vipavski dolini, je zlasti lanjsko leto izbruhnila naravnost nekaka manija za učenjo — nemščine, čemur so pač dale povod sedanje vojne razmere. Ni se pa lotila ta »bolezen« morda itsršev, da bi dali otroke učiti nemškega jezika, temveč večinoma le — deklet, takole od 14. leta dalje, in to ne morda iz resnične želje po znanju, temveč večinoma le za to, da. bi mogle občevati z — nemškim vojaštvom. Najboljši dokaz za to je pač dejstvo, da je ta neobičajna ukaželjnost izgi-nai-a prav kmalu, leo je iz dot?čnih krajev izginilo nemški govoreče vojaštvo in ni bilo več »potrebe znanja nemščine«. Rekel bo morda kdo, da pišemo to iz sovraštva do Nemcev in nemškega jezika, toda ne! Gotovo je tem bolje za vsakega posameznika kakor tudi za našo narodno skupnost, čim naobraženejši je vsak član našega naroda, toda smešno pa je naravnost, če se posveča toliko truda in dela za stvar, kakor je nauče-nje nemščine, v take namene, kakor smo povedali zgoraj. Vsa druga pa je stvar v Volšperku, pri Nemcih. Nemška mladina se ne bo učila slovenščine za 7c+>avo, temveč zato, da bi ii bilo znanje našega jezika uspešno bojno sredstvo proti nam. Nemec, ki zna naš jezik, nam je desetkrat nevarnejši v vsakem pogledu, kot pa oni, ki ga ne zna, in če ne drucega, gciovo bo prej zli slej odjedal našemu človeku zaslužek na slovenskih tleh. Koroški Ncir.ci so si v svojem boju proti nam izvolili orožje, ki nas more zadeti v živol Na CM. deški meščanski šoli v ul. Giuliani se vrši vpisovanje tudi danes od 10 do 11 dopoldne. Rojanski Sokol. Danes točno cb 2 popcldne iz-iet na Prosek. Člani, članice in naraščaj, pridite polnoštevilno. Prijatelji Sokola dobrodošli. — Načelnik. Učenci ?n učenko Ciril Metodovih šol na Acc«''e- doitu imajo jutri v ponedeljek, šolsko mašo. Učenci in učenke naj se zbero ob 7 /• v šolskih prostorih. Na slovenski CM. dc5kl tfudokt g0li pri Sv. Ja-knbu se bo vpisovalo tudi danes, (v nedeljo) 15. t. m., od 10—12 dopoldne. — Vodstvo. Jp.^rarr'rn b?p'st še ni določena. ŠT »a MS i&fiil PBimeue mmi Rokavice In modne potrebščine. IT. VENIEU * Com p. Corso 14. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. ČL-Sčenje in popravljanje rokavic Cena zmerne. 1310 Trgovina Jestvfn IVAN BIDOVEC, Trst, ni, Campanile 13 (l'rg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, paradižno kou-servo, fcenf, kisle kumarce, kocke za juho. Konjak, Tcrmouth, maršala, rn al norec ;n več vrst mineralnih vod tor blago aproviz&eq?ke komisijo. (414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VAHN1CA OS 7AIiDBLLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprara strojev in motorjev. Proračuni. 991 Prodam svoji dve znameniti gostilni; prva je dobro znana restavracija na kolodvoru v Poljani (Slavonija, Pakrački kotar), kjer se 6 občin steka na kolodvor. V kraju (e obč nski urad, pošta, šola In v bližini 3 km se Je odkrl! znamenit vrelec sirovega o ]a, kar se bo tudi vse prevažalo črej kolodvor v Poljani. Dritga gctiHna z mešano trgovino Je v An-funovcu, 3 km oddaljena od kolodvora v Poljani; r.a križišču 4 glavnih cest, Mizu katoliške cerkve in šole. V kraju, ki Je jako bogat, posebno letos, na žitnih pridelkih, je tudi občinski urad, pošta, parna mlekarna in evangeližka cerkev. Anttinovac ima tudi vsak petek znamenit tedenski semenj. Hiša je zgrajena leta 1914, zidana z žgane oseke, ima 3 soj in 1 in pol hektara zemljiška. — Cena vsakemu posestvu je 150.000 K; prodaje se radi drugega podjetja. Obrniti se je na lastnika: Stjepan CaJbert, Antuncvac, Slavonija« UiaetnHoliffiOžn! mm Tnt trika de) fl^jUZ (crfflifjc) Trti ] IzvrSoj« vesie fotograf;£no 3olc 1 j kakor taollinar. Trst. Via dei Gelsi J C. 256 Domska krcjačntea A. KIEt'EB, Trst ulica Comm?rc ale a. Izdeluje vsakovrstne obleke po »ngleškem in francoskem kroj ti, plesne obleke, obleke za poroke^ bluze za glednlišče itd. (Dene zmerno. . 337 Več vagonov IlOPHlSi! M\]\ Thst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, foioschizzi. Gabinet, vlsll; povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — i iBssmssLtansasGiaaeeoB^oaaaoBnacos trclIHI zsiosl Mnmb čsvljsviz csvlns 5f' v Trstu ul, S. £e£asftisiio št. 6 M prodajaj? plitceni čevlji s j)odplail iz coviso k ±B2sJ*timi podplatalzai n obliki. P.e* t z? meja aa naročile zveri ia ixrr» Svjejo r dveh ali ireh dneh, tuJI če naročnik preskrbi plituo. Mftarffiszife Mjevi. Yrs!y S. robsstia^io ši. Š -....... »1. -2. v Trstu se je preselita na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. >!ercowltz & FlaHo. Velika izbera srebrnih fn zl itih ur, uhanov, prstanov, verižic l Ceaa zmerue. Cene zmerne. im m mrnn fis •^"aje, m*-JHl Bzerl eiiisaoais § ia^ Bogata zaloga vseh potrthšc'it-. ' Mehanična delavnica za vsako po* pravlfanje. — Tvrdila ucbitevijiuB I C? i 1375, _ ^rsi. Ca^^nild iu t?. Samomor. 381etna Alo]zi]a Weiss se ie radi velike bede in neozdravljive bcleznl v hipu, ko so jo hotel! odpeljati v bolnišnico, vrela iz okna svo-jeea stanovanja v ulici Chiczza 49 IV. in je bila takoj mrtva. T^ivine. Nepoznani zlikovci^ so ukradli: Frančiški Callisaris iz njene prodajalne živil v ul. S. Marco 35 živila. Vrednost še ni določena; Mariji Skabarič iz njenega stanovanja v ul. Marije Te- je na prodaj. N slov pove Iiiseratul oddelek rditiosli pod štev. 1603. ^ Dobroznana srrrna la zlatarna I k M v lata. M it&a M l i iošafa ztilota uisKouriin® ur S ter mM 2lsl2iils. ZOHOZDHAVN: K Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecc!il9 11 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobcu brez bo^ a ležin. — Plombiranje. I -- OMSTJ4I ZOBJE - RfO lliifii šilu? Isisliisjž 'uis^i^ia i:^* Vciopnlaj K po najviših cenah ANTON i. :-JSKY, junior Trss, €o?so Nin 5 y • S r* I? r^fn/^ n^j .g $ a u * TiiST, uBco Barrtera mtm 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porceiane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih : ploščah za grobne spomenike itd. iti ? Ksir.l-ie hep^uranCno ccsič. Vv^ ^ p tj fiodsm blizu laćjedeliJice pri \WUI w Sv. pn u CSO •' Cena po dogovoru. Vila ima 6 sia | uov22iJ. žemljice (okoli 20.000 R kanienolDni, živa voda, trte, satiro dra io itd. Naslov pave Ins. oJd Edinosti. ri.tr-.itr^r: JP m m jbA Ee®? femh v Triti, uL della Sc&in?2ti Z se prodajajo platneni čevlji s pcdplatl iz ce* vine z u Sjatim I podplatnimi nabit ki. Prevzemajo se tndi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh, čo caročuilr preskrbi platno saai. Prečile se soijjeil pažsfeakl. b^s. im ia mm iriia Speclaliteta: mazilo za čevlje. OL Mk Sniisita 2. Stara Biti ia (Eaiisii v. S to 31 — Si)m Iflf V ^r ra g Trst, v^ai V!u Harfa Teiasa-S. Cdt^rMa i ---— _ i io ftriissž I Hrvatska lnch«slrijalna banka ttaži vrsnoga sasvim samcstr.inog m m UM4U potpuno vještog hrvatskemu jeziku. Obzirom na to. da je mjesta DOBRO PLAĆENO, te c3:guran dostatan dohodak, traže se samo takvi reflektADti, koji &e ne lave zakutniin trgovinom, Liti — kakvim nuzgrednlin poslovima. P^rncne ponudo na zavod za ogla5iv inje J. BIiOCiOfEK, Zagreb T oSt. pretinac I. — 78/11., Hrvatska- — J JUGOSLOVANI! . Izvrstno Izpadle fotografije dr. Krekove slavno-stl v St Janžu na Dolenjskem naročajo se pri pri* znanem fotografa Vekoslavu Kleiun v Sežani, kateri od prodajne cene odstopa 5% prispevka C. AL D. — V zalogi so dr. Korošec iu drž. poslanec Stanjek, kot govornika na odru in spominska plošča nemnrlega dr. Kreka — Cena sliki je K ^razglednice pa po 2 K (orifiicaO. Narodno misleče trgovce na deželi pozivam steni, da se čim prej odločijo za prodajo razgledale, katere lahko pri * 5 ora J Imenovanem pismeno naročijo. 1000 komadov 100 K. Slike so v izložbi knjig. Stoka v Trstu. VEKOSLAV KLEIN priznani fotograf, Sežana. Novi dohodi volnenega blag j za moške in ženske. Velika izbera kožuhov ine, nogavic, volnenih srajc {maje) bar- l harita, svilenega in volnenega blaga za bluze, Cip.co-vih ovratnikov in okraskov J PsfiSrašsik-a v Trstu = Ulica (tama SM 11.' . Orodne urs dU 9-1. Kupuje ia prodaja vrednostne pnpfrje vsake vrste, srečke, t rje zlate In papirnate novce in devfee. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Uloie na finjižice otetsje 4 ms 11828 na teKoči In žlro-rsiun mtoUz pa dosoBoru ^^^^ ObavSJa naka2l53 vojrJm uidnlk^sn.------- Poslovalnica c kr. Fsaredrao Eoter 3 j Trst« Via Csssa di 5 (lastno posio^ie) Kapital in rezerva K 23,^00.039.— "M I>* reie/va K 23,503.001- FlUjALKE:. Dunaj Tegathofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Sbsnik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. sastavna priioiitete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSiTS IJROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. = MENJALI ICA=-- VLOGE NA KNJIŽICE a ^ % od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-lačUDU po dogovoru. — Akrddiišvi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vs3kovr3 -nih papirjev proti kurzii izgub?, revizija žrebanja sra£< iti breiplačao. St v >ni x eoiti, rembours-kredi i. Krediti proti dokuinentoin ukrcanja. — B r'm nar čila. — lnkaso. Teleioni: 1463, 1793 in 2573. URiiS^S U?12: Od 9-1 - £ S O M Y M E fil 2 Z —