URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 15	Ljubljana, sobota 30. aprila 1983
707.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagovnih rezervah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagovnih rezervah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1983 in na seji Zbora občin dne 20. aprila 1983.
St. 0100-36/83
Ljubljana, cine 20. aprila 1983.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagovnih rezervah
1.	člen *
Tretji odstavek 4. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
»Programiranje ter osnove za urejanje oblikovanja, financiranja in uporabe republiških tržnih blagovnih rezerv se urejajo z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR‘Slovenije, organizacije združenega dela — nosilci preskrbe v SR Sloveniji in banke.«
Dodajo se novi' četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Republiške stalne blagovne rezerve so namenjene predvsem za kritje potreb v Vojni in ob naravnih nesrečah večjega obsega; republiške tržne blagovne rezerve pa so namenjene intervencijam s katerimi se preprečujejo večja neskladja na trgu ter preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
Republiške tržne blagovne rezerve postanejo med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti sestavni del republiških stalnih blagovnih rezerv.
Ce družbeni dogovor iz tretjega odstavka tega člena ni sklenjen do 30. novembra v tekočem letu za naslednje leto, se začasno do sklenitve družbenega dogovora, poleg določb tega zakona o financiranju republiških tržnih blagovnih rezerv, smiselno uporabljajo tudi njegove določbe o programiranju, oblikovanju, financiranju, poslovanju in uporabi republiških stalnih blagovnih rezerv, razen določb 9. člena, prvega in drugega odstavka 20. Sena ter 24. člena tega zakona V tem času odloča o uporabi republiških tržnih blagovnih rezerv predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve (v nadaljnjem besedilu: predsednik komiteja).«
Cena 30 dinarjev	Leto XL
»4.a člen
Za 4. členom se dodata nova 4.a in 4.b člen, ki se glasita:
4.b Sen
Oblikovanje, financiranje in uporaba republiških tržnih blagovnih rezerv posameznih vrst blaga se urejajo s samoupravnimi sporazumi v skladu z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Te samoupravne sporazume sklepajo organizacije združenega dela — nosilci preskrbe v SR Sloveniji in Zavod SR Slovenije za rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod).
O vseh vprašanjih oblikovanja, financiranja in uporabe rezerv, o katerih je v skladu s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka treba neposredno odločati, skupaj odločajo udeleženci sporazuma.
Ce kljub nastopu večjih motenj na trgu blaga osnovne f preskrbe udeleženci sporazuma iz prvega odstavka tega člena ne dtisežejo soglasja, da se za odpravo alj zmanjšanje teh motenj uporabijo republiške tržne blagovne rezerve, sme odločiti o uporabi teh rezerv predsednik komiteja v skladu s sporazumom.
4.b člen
V	zavodu je svet za republiške tržne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: svet) kot svetovalno telo za vprašanja programiranja, oblikovanja, financiranja in uporabe republiških tržnih blagovnih rezerv
Svet je sestavljen iz predstavnikov organizacij združenega dela — nosilcev preskrbe v SR Sloveniji, predstavnikov bank, organiziranih potrošnikov, Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve (v nadaljnjem besedilu: komite) in zavoda.
Člane sveta imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog samoupravnih organizacij in organov iz prejšnjega odstavka za mandatno dobo štirih let. z možnostjo ponovnega imenovanja še za eno mandatno dobo.
Svet svetuje in daje mnenja zlasti o:
—	predlogu družbenega dogovora iz tretjega odstavka 4. člena,
—	poslih v zvezi z oblikovanjem, obnavljanjem In uporabo republiških tržnih blagovnih rezerv,
—	vprašanjih financiranja republiških tržnih blagovnih rezerv.«
3.	člen
V	5. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet
Skupščine SR Slovenije se zaradi zagotavljanja usklajenosti pri uporabi občinskih in republiških blagovnih rezerv dogovarjajo o načinu in zaporedju njihove uporabe«.
4.	člen
Za 8. člen se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
»Organizacije združenega dela, ki so med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti v skladu s predpisi dolžne proizvajati določeno blago in opravljati nro-
met takega blaga, morajo na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije proizvajati oziroma prodajati blago za dopolnitev in obnavljanje republiških blagovnih rezerv.«
5.	člen
10.	člen se črta.
6.	člen
11.	člen se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
»Z aktom o uporabi republiških stalnih blagovnih
rezerv se določijo vrsta blaga, namen in način uporabe, rok in način nadomestitve uporabljenih rezerv, če jih je treba nadomestiti, in ob prodaji blaga tudi cene, po katerih zavod proda to blago.«
7.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se besede »Zavod SR Slovenije za rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod)« nadomesti z besedo »zavod«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Razen zadev v zvezi z uporabo in poslovanjem z republiškimi blagovnimi rezervami ter z gradnjo skladišč opravlja zavod tudi intervencijski odkup kmetijskih in živilskih proizvodov po zaščitnih cenah.«
8.	člen
V	13. členu se črta šesta alinea.
9.	člen
V	16. členu se črta tretji odstavek.
10.	člen
Za 19. členom se dodata 19.a in 19,b člen, ki se
glasita:
»19.a člen
Zavod sme dati v zakup ali prodati opremo, skladišča in druge nepremične stvari, če so izrabljene, zastarele, ali jih- ni več mogoče uporabljati za republiške blagovne rezerve oziroma le-tem niso potrebne.
Zakup in prodajo stvari iz prejšnjega odstavka opravi zavod na podlagi poprejšnjega soglasja komiteja. Kadar se dajo v zakup ali prodajo skladišča za republiške stalne blagovne rezerve, mora zavod dobiti tudi soglasje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo.
Sredstva, dobljena z zakupom in s prodajo iz prvega odstavka tega člena, se smejo uporabljati' le za nakup opreme in nepremičnih, potrebnih za republiške blagovne rezerve.
19.b člen
Inšpekcijski nadzor nad blagom republiških blagovnih rezerv in nad poslovanjem z njim opravlja Republiški tržni inšpektorat.«
11.	člen
V	prvem odstavku 20. člena se doda točka f), ki
se glasi:
»f) posebna namenska sredstva.«
V	drugem odstavku se doda točka e), ki se glasi:
»e) posebna namenska sredstva.«
Dodata se peti in • šesti odstavek, k; se glasita:
»Za oblikovanje tržnih blagovnih rezerv se usmerjajo tudi sredstva razlik v cenah, ki na podlagi predpisov o najvišjih cenah, sprejetih po organih federacije ali republike, nastanejo pri opravljanju blagovnega prometa s povečanjem cen blaga na zalogi.
Načih in rok vpračila sredstev iz prejšnjega odstavka predpiše komite.«
12.	člen
Za 20 členom se doda nov 20* člen, Id se glasi:
»Sredstva za financiranje republiških blagovnih rezerv med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti se zagotavljajo v republiškem vojnem proračunu.«
13.	člen
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»Finančng sredstva za oblikovanje, obnavljanje in uporabo republiških blagovnih rezerv med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti se razporedijo in uporabljajo na podlagi finančnega načrta, ki ga sprej-1 me Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog predsednika komiteja.«
14.	člen
Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi:
»Zavod vodi knjige po sistemu enotnih računov, predpisanih s kontnim planom za organizacije družbenopolitičnih skupnosti za blagovne rezerve.«
15.	člen
V	28. členu se besede »zagotavljajo po predpisih« nadomestijo z besedami »zagotavljajo, razporejajo in uporabljajo po predpisih in drugih aktih«.
16.	člen
V	prvem odstavku 31. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3) če ne vplača sredstev iz petega odstavka 20. člena tega zakona.*
V	drugem odstavku se besede »z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinarjev« nadomestijo z besedami' »Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Skupaj s kaznijo za gospodarski prestopek iz 1. in 3. točke" prvega odstavka tega člena se izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, dosežene z gospodarskim prestopkom.«
17.	člen
V	prvem odstavku 32. člena se besede »Z denarno kaznijo od 1.000 do 30 000 dinarjev« nadomestijo z besedami »Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev«.
18.	člen
V	33. členu se vejica med besedama »načrta« In »zaključnega« nadomesti z besedo »in«, besede »in kontnega plana« ter »stalnimi« pa se črtajo.
19.	člen
Ta zakon zjične veljati 1. januarja 1984.
St. 331-4/83 ESA 53
Ljubljana, dne 20. aprila 1983,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
708.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb, ki ga je sprejela
Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji
Zbora združenega dela dne 20. aprila 1983 in na seji Zbora občin dne 20. aprila 1683.
Št. 0100-37/83
Ljubljana, dne 20. aprila 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o	spremembah in dopolnitvah zakona O Obdavčitvi tujih oseb
1.	člen
V zakonu o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 3/73) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Tuje osebe plačujejo po tem zakonu tele davke:
1.	davek od dohodka, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodka, doseženega z vlaganjem sredstev);
2.	davek od dohodka, doseženega z investicijskimi deii;
3.	davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga;
4.	davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti.«
,	2. člen
Naslov drugega poglavja se spremeni tako, da se
glasi:
»2. Davek od dohodka, doseženega z vlaganjem sredstev«.
3.	člen
Besedilo 4., 5. in 6. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»4. člen
Zavezanec za davek od dohodka, dosežčnega z vlaganjem sredstev, je tuja oseba, ki doseže dohodek na podlagi svoje pravice do nadomestila za gospodarjenje z vloženimi sredstvi v domačo organizacijo združenega dela.
5.	člen
Osnova za davek od dohodka, doseženega z vlaganjem sredstev, je znesek nadomestila, ki ga dobi tuja oseba za gospodarjenje z vloženimi sredstvi.
6 člen
Davčna stopnja za davek od dohodka, doseženega z vlaganjem sredstev, je 20”/».«
4.	člen
Naslov tretjega poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»3. Davek od dohodka, doseženega z investicijskimi deli.*
5.	člen
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec za davek od dohodka, doseženega z investicijskimi deli, je tuja oseba, ki doseže dohodek z izvajanjem investicijskih del.«
6.	člen
Besedilo šestega odstavka 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za osebne dohodke delavcev se štejejo denarni prejemki delavcev, predvideni v ustrezni kolektivni pogodbi, ki jo sklene tuja oseba, oziroma drugi izplačani osebni nrejemki, ki se izplačujejo po tej kolektivni pogodbi.«
7.	člen
Besedilo 26. in 27. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»26. člen
Vsak račun, ki ga predloži tuja oseba v izplačilo za opravljena investicijska dela, mora biti overjen pri občinski upravi za družbene prihodke.
27. člen
Za plačilo davka od dohodka, doseženega z investicijskimi deli, jamči plačnik računa za opravljena investicijska dela.«
8.	člen
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec za davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga, je tuja oseba, ki doseže dohodek z opravljanjem prevozov potnikov ih blaga, če na območju SFRJ nima svojega' predstavništva.«
9.	člen
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem prevoza potnikov, se plača v petih dheh po preteku vsakega trimesečja na podlagi trimesečnega obračuna o prevozih potnikov, za prevoz blaga pa ob vsakem izplačilu računa.«
10.	člen
Za 33. členom se doda novo 5. poglavje, ki se glasi:
»5. Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti.
33.a člen
Zavezanec za davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, je tuja oseba, ki na območju SR Slovenije doseže dohodek z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, če s tem zakonom ni drugače določeno.
33.b člen
Osnova za davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, je celoten prihodek, ki ga tuja oseba doseže z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, zmanjšan za materialne stroške, amortizacijo, zakonske obveznosti ter za osebne dohodke zaposlenih delavcev.
33. c člen
Materialni stroški se priznajo tuji osebi po predpisih o materialnih stroških domačih organizacij združenega dela. Amortizacija se priznava v znesku, ugotovljenem po minimalnih stopnjah, ki so določene za domače organizacije združenega dela.
Za osebne dohodke delavcev se štejejo denarni prejemki delavcev, predvideni v ustrezni kolektivni pogodbi, ki jo sklene tuja oseba, oziroma drugi izplačani osebni prejemki, ki se izplačujejo po tej kolektivni pogodbi.
33.č člen
Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, se plačuje po stopnji 35 »/o.
33 .d člen
Davek od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, se obračuna na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, ki jih mora tuja oseba voditi po posebnih predpisih. Zavezanec je dol-
e
Žan vplačati davek do konca meseca februarja za preteklo leto.
Med letom mora zavezanec v 15 dneh po preteku vsakega trimesečja plačati akontacijo davka od dohodka, ugotovljenega na podlagi podatkov o doseženem dohodku v preteklem trimesečju.
33.e člen
Obračunavanje davka na dohodek, dosežen z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, kontrolira Služba družbenega knjigovodstva.«
11.	člen
Besedilo 35., 36. in 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»35. člen
Domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev, če ne izkaže v svojem zaključnem računu posebej dohodka iz skupnega poslovanja in vseh drugih podatkov, ki imajo pomen za ugotovitev dohodka tuje osebe (drugi in tretji odstavek 11. člena).
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba domače organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka
36.	člen
Plačnik računa za opravljena investicijska dela, Ki izplača tuji osebi račun brez potrdila občinske uprave za družbene prihodke o plačanem davku od dohodka, doseženega 'z investicijskimi deli (26. člen), se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba plačnika računa, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
37.	člen
Tuja oseba, ki ne obračuna in vplača davka od dohodka, doseženega z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti (33.a člen), plačnik računa za opravljen prevoz potnikov ih blaga, ki ob izplačilu tega računa tuji osebi ne obračuna in ne vplača davka od dohodka, doseženega z opravljanjem 'prevozov potnikov in blaga (32. člen), se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 250.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba plačnika računa, ki stori dejanje ii prejšnjega odstavka.«
12.	člen
Na vseh mestih, kjer se v zakonu uporablja pojem »dobiček« oziroma »davek od dobička« se ta pojem nadomesti s pojrr - »dohodek« oziroma »davek od dohodka«.
Na vseh mestih, kjer se v zakonu uporablja naziv »občinska davčna uprava«, se ta nadomesti z nazivom »uprava za družbene prihodke«.
13.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-20/83 ESA 97
Ljubljana, dne 20. aprila 1983.
Skupščina.
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vhtko Hafner 1. r
709.
Na podlagi 335. člena in 19. alinee prvega odstavka 342. člena, v zvezi s 4. alineo 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee drugega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 108. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog Predsedstva Socialistične republike Slovenije in Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. aprila 1983 in na sejah Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o imenovanju Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije
I
Za predsednika, namestnika predsednika in člane Komiteja za splošno ljudsko obrambo ■ in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Andrej Marinc, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
za namestnika predsednika:
Viktor Avbelj, predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
za člane:
Alojz Briški, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Andrej Brvar, predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
Tomaž' Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve,
Vinko Hafner, predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije,
Branko Jerkič, komandant Ljubljanskega armadnega območja,
Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo,
Marjan Orožen, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Mihael Petrič, komandant teritorialne obrambe Slovenije,
France Popit, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Franc Šetinc, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Janez Vipotnik, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
Janez Zahrastnik, član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Janez Zemljarič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije.
II
"tar j a Komiteja za splošno ljudsko ob-ram	družbeno samozaščito Socialistične re-
publike Slovenije se imenuje:

Ljubo Jasnič, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
St. 111-6/83 ESA 197 Ljubljana, dne 21. aprila 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner L r.
710.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60., 62. in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. aprila 1983 in na sejah Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika' Višjega sodišča v Kopru
Za sodnika Višjega sodišča v Kopru se izvoli:
Stojan Kocjančič, vodja enote Temeljnega sodišča Koper v Postojni.
St. 111-137/83
Ljubljana, dne 21. aprila 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
711.
Na podlagi 18. člena zakona o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/78) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 19. aprila 1983 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o višini in obračunavanju prispevkov, ki se plačajo v korist Rdečega križa Slovenije
I
V sklepu o višini in obračunavanju prispevkov, ki se plačajo v korist Rdečega križa Slovenije (Uradni list SRS; št. 9/78), se druga točka spremeni tako, da se glasi:
»Prispevek, ki se plača samo v tednu Rdečega križa (15. člen zakona), znaša:
—	od vsake prodane vozovnice v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu 3 din,
—	od vsake poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za knjige, časopise in revije 2 din.«
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-09/83-2/2-1
Ljubljana, dne 19. aprila 1963.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik
Dušan Šinigoj L r.
712.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list- SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83 in 14/83)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov ih prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje:
— V stolpcu 8 stopnja 1,94 nadomesti s stopnjo
1,78,
—	v stolpcu 9 stopnja 1,44 nadomesti s stopnjo
1.29,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,36 nadomesti s stopnjo
5,06,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,399 nadomesti s stopnjo
0,37,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,362 nadomesti s stopnjo
0,34,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,76 nadomesti s stopnjo
0,74,
—	v stolpcu 15 stopnja 2,08 nadomesti s stopnjo
2,02,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,361 nadomesti s stopnjo 11,83,
—	v stolpcu 18 stopnja 29,541 nadomesti s stopnjo 28,80.
2.	Pri zaporedni številki 17 občina Koper:
—	v stolpcu 14 stopnja 1,33 nadomesti s stopnjo
1,31,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,62 nadomesti s stopnjo 13,60,
—	v stolpcu 18 stopnja 29,53 nadomestil s stopnjo 29,51.
3.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,44 nadomesti s stopnjo
1.30,
—	v stolpcu 10 stopnja 6,30 nadomesti s stopnjo
4,63,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,21,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo
0,28,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo
0,75,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,39 nadomesti s stopnjo
10,30,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,34 nadomesti' s stopnjo 26,11.
II.	V tabeli pod A a) In b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,76 nadomesti s stopnjo
9,82,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,20.
2.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
-i- v stolpcu 3 stopnja 10,70 nadomesti s stopnjo 9,07,	•
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,18.
III.	V tabeli točke B pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 16 občina Kočevje stopnja 0.03 nadomesti s stopnjo 0,023.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se začnejo uporabljati 13 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 22. aprila 1983.
Direktor
•	Republiške uprave
za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
* .	713.
Na podlagi '50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82. 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83. 7/83, 8/83, 9/83. 10/83, 11/83, 12/83, 13/83 in 14/83) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 16 občina Kočevje stopnja 12,361 nadomesti s stopnjo 11,83,
—	pri zaporedni številki 17 občina Koper stopnja 13,62 nadomesti s stopnjo 13,60,
—- pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice stopnja 12,39 nadomesti s stopnjo 10,30.
St. 402-15/82
Ljubljana, dne 22. aprila 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
714.
Na podlagi drugega odstavka ll.b člena zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81 in 6/83) predpisuje direktor Republiške uprave za družbene prihodke
NAVODILO
o izkaznici za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravah za družbene m '’’" ike
1.	člen
To navodilo predpisuje obrazec Izkaznice, postopek za izdajo, veljavnost izkaznic in evidenco o izkaznicah za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravah za družbene prihodke.
2.	člen
Obrazec izkaznice vsebuje:
1)	na prvi zunanji strani na vrhu grb SRS in napis »Socialistična republika Slovenija«, v sredini naslov »Izkaznica« ter spodaj napis »Uprava za družbene prihodke«;
2)	na prvi notranji strani v sredini prostor za fotografijo velikosti 30 X 35 mm. nad njo napis »Uprava za družbene prihodke«, prostor za naziv organa, ki izda izkaznico, in enotno registrsko številko; pod njo prostor za lastnoročni podpis delavca, kraj in datum izdaje, odtis uradnega pečata in podpis- direktorja uprave za družbene prihodke.;
3)	na drugi notranji strani na vrhu prostor za priimek in ime imetnika izkaznice in naziv del in nalog, ki jih opravlja; pod tem sledi besediio: »imetnik te izkaznice je pooblaščen, da v mejah pravic in dolžnosti določenih z zakoni opravlja in izvršuje nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov za skupne in splošne potrebe na območju:« prostor za naziv družbenopolitične skupnosti, na območju katere delavec lahko izvršuje svoja pooblastila.
3.	člen
Obrazec izkaznice je izdelan te poltrdega papirja v velikosti 60 X 80 mm; obrazec je vložen v temnomoder ovitek, na katerem je na prednji .strani v rumeni barvi enak odtis kot na prvi zunanji strani.
4.	člen
Izkaznico izda direktor uprave za družbene prihodke na podlagi odločbe o imenovanju delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Delavec, ki preneha opravljati dela s posebnimi pooblastili ih odgovornostmi, mora v treh dneh vrniti izkaznico organu, ki jo je izdal.
Vrnjene izkaznice uniči komisija, ki jo imenuje direktor uprave za družbene prihodke.
5.	člen
Ce delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez
nje, mora o tem takoj, najpozneje pa v osmih dheh, obvestiti neposrednega predstojnika.	,
Izgubljena, uničena ali kako drugače pogrešana -izkaznica se prekliče v Uradnem listu SRS m na tej Podlagi izda nova izkaznica.
6.	člen'
Uprava za družbene prihodke vodi evidenco o izdanih in uničenih izkaznicah.
Evidenca o izdanih izkaznicah vsebuje: datum izdaje, priimek in ime delavca, ki mu je bila izdana izkaznica, naziv dek in naloj^, ki jih opravlja številko akta o imenovanju, enotno registracijsko številko, datum vrnitve in uničenja ter rubriko za opombe.
7.	člen
Za izdelavo in tiskanje obrazcev izkaznic skrbi Republiška uprava za družbene prihodke.
Republiška uprava za družbene prihodke posreduje obrazce izkaznic organu, ki je pristojen za Izdajo, na podlagi pismenega zahtevka.
Stroški izdelave in tiskanja obrazcev izkaznic Sredo v breme organa, ki je pristojen za izdajo izkaznice.
8.	člen
Republiška uprava za družbene prihodke vodi evidenco o posredovamh obrazcih za izkaznice delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
9.	člen
Obrazec izkaznice je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del
10.	člen
Direktorji uprav za družbene prihodke izdajo
izkaznice po tem navodilu .najpozneje v dveh mesecih od dneva njegove uveljavitve.
11 člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-4/83
Ljubljana, dne 30. aprila 1983
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
IZKAZNICA
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Fotografija 30 v35 mm
(podpis)
Izdano v
Direktor
Imetnik te. izkaznice je pooblaščen, da v mejah pravic in dol-nosti določenih z zakoni, opravlja in izvršuje nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov za skupne In splošne potrebe na območju:
(datum)
715.
Na ppdlagi 69. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo
*	PRAVILNIK
0	strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom
1.	člen
Družbene pravne osebe, katerih arhivsko gradivo bo v skladu š četrtim odstavkom 95. člena in tretjim odstavkom 98. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81; v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal arhiv, morajo določiti delavca, ki bo skrbel za ohranjanje, materialno varnost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastaja, ter za odbiranje in izročanje arhivskega .gradiva arhivu (v nadaljnjem besedilu: delavec, ki dela
1	dokumentarnim gradivom)
Društva, katerih arhivsko gradivo bo 'V skladu s četrtim odstavkom 95. člena in tretjim odstavkom 98. člena zakona prevzemal arhiv, morajo določiti člana društva, ki bo skrbel za ohranjanje, materialno varnost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastaja, ter za izročanje arhivskega gradiva arhivu (v nadaljnjem besedilu: član društva, ki dela z dokumentarnim gradivom).
2	člen
Delavec, ki dela z dokumentarnim gradivom, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ter mora v roku šestih mesecev od pričetka opravljanja teh del opraviti preizkus strokovne usposobljenosti po tem pravilniku.
3.	člen
Družbene pravne osebe ter društva morajo skrbeti, da si delavec oziroma član clruštva, ki dela z dokumentarnim gradivom, z usposabljanjem pridobi potrebna znanja
—	o zakonskih in drugih predpisih, ki določajo naloge družbenih pravnih oseb oziroma društev glede varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva,
—	o urejenosti dokumentarnega gradiva,
—	o varovanju dokumentarnega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo,
—	o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva,
—	o izročanju arhivskega gradiva arhivu.
Družbene pravne osebe ter društva morajo zagotavljati materialne in druge možnosti za strokovno usposabljanje po tem pravilniku.
4.	člen
Preizkus strokovne usposobljenosti opravlja delavec, ki dela z dokumentarnim gradivom, pred komisijo za preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo predsednik fti dva člana.
Predsednika komisije, člane in njihove namestnike imenuje na predlog pristojnega arhiva republiški upravni organ, pristojen za kulturo in sicer za območje posameznega arhiva, lahko pa tudi' za dele tega območja.
Sedeži komisij so pri arhivih.
Arhiv opravlja za komisijo administrativno-tehnična opravila.
5.	člen
Prijavo kandidata, ki želi opravljati preizkus strokovne usposobljenosti, pošlje organ oziroma organizacija, kjer je kandidat1 zaposlen, pristojnemu arhivu. Prijava mora. vsebovati priimek in ime delavca, datum in kraj rojstva ter datum pričetka opravljanja del z dokumentarnim gradivom. Prijavi je treba priložiti spričevalo, iz katerega je razvidna kandidatova strokovna izobrazba.
6.	člen
Po prejemu prijave arhiv ugotovi, ali kandidat izpolnjuje predpisani pogoj glede strokovne izobrazbe.
Kandidatu se pošlje obvestilo o datumu opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za preizkus. Od dneva, ko je arhiv prejel prijavo za preizkus do dneva preizkusa, ne sme preteči več kot tri mesece.
7.	člen
Preizkus strokovne usposobljenosti je usten * in lahko traja za posameznega kandidata največ 45 minut.
Komisija oceni celoten uspeh kandidata. O uspešnosti preizkusa strokovne usposobljenosti sklepa komisija z večino glasov.
Uspeh kandidata ocenjuje komisija z oceno »opravil« ali »ni opravil«.
8.	člen
Kandidatu, ki je opravil preizkus strokovne usposobljenosti, izda komisija potrdilo o opravljenem preizkusu na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Potrdilo je treba izdati najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je kandidat opravil preizkus.
Kandidatu, ki preizkusa strokovne usposobljenosti ni opravil, se Sporoči rok, v katerem sme preizkus ponoviti. Ta rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši 1}d treh mesecev.
9.	člen
O poteku preizkusa strokovne usposobljenosti se piše zapisnik, v katerem morajo biti poleg podatkov o kandidatu tudi podatki o sestavi komisije, datum preizkusa strokovne usposobljenosti in vprašanja, ki šobila kandidatu postavljena. V zapisnik se vpiše tudi, ali je kandidat preizkus opravil ali ne.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
10.	člen
Arhiv vodi evidenco preizkusov strokovne usposobljenosti. Evidenca se vodi v obliki knjige po obrazcu, ki je priloga tega pravilnika.
Arhiv vodi za vsakega kandidata spis, ki vsebuje prijavo k preizkusu strokovne usposobljenosti, obvestilo o dnevu opravljanja pretekusa, zapisnik o preizkusu in potrdilo o opravljenem preizkusu.
11.	člen
Delavec, ki je bil ob uveljavitvi tega pravilnika določen, da dela z dokumentarnim gradivom, se mora prijaviti za preizkus strokovne usposobljenosti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika.
Svet arhiva oziroma direktor, kadar gre za Arhiv SR Slovenije, lahko oprosti delavca iz prejšnjega od-
stavka opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti, če je s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima potrebna znanja iz 3. člena tega pravilnika.
12.	člen
Predsednikom in članom komisij pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisijah v skladu z osnovami, ki jih določi na predlog Arhiva SR Slovenije republiški upravni organ, pristojen za kulturo.
Stroški komisije gredo v breme družbene pravne osebe, katere delavec opravlja preizkus strokovne usposobljenosti.
13.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, objavi študijska gradivo, M mora obsegati znanja iz 3. člena tega pravilnika.
Arhiv organizira seminarje za usposabljanje delavcev družbenih pravnih oseb iz članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 63-13/78
Ljubljana, dne 13. aprila 1983.
Republiški komite za kulturo predsednik
dr. Matjaž Kmecl 1. r.
Priloga — Obrazci
Potrdilo e opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (8. člen pravilnika)
Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI KOMITE ZA KULTURO LJUBLJANA
Na- podlagi 8. člena pravilnika o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Uradni list SRS, št. 15-715/83) izdaja komisija za preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentiranim gradivom
POTRDILO
........................rojen-a dne ...............
v (na) ..........„., ki ima končano ______________•
je opravil-a
PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI za delo z dokumetarnim gradivom.
Zap. št.
V	evidenčni knjigi: ..................
V	..:..................., dne .../........
Predsednik komisije
2ig
Evidenčna knjiga preizkusov strokovne usposobljeno nosti za delo z dokumentarnim gradivom (10. člen
pravilnika)
.	Datum	Organ oziroma
Zap.	Datum	Priimek	in kraj	organizacija,
št.	vpisa	, in	rojstva	kjer je kandidat
kandidata kandidata	zaposlen
Datum opravljanja preizkusa in uspeh preizkusa
Podpis predsednika komisije za preizkus strokovne usposobi j enosti
12	3
4
5
6
7
716.
»
Ustavno sodišče SR Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine občine Vrhnika o potrditvi zazidalnih načrtov ter odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pra-vic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole, po javni obravnavi dne 5. 4. 1983
odločilo:
1.	Razveljavita se odloka Skupščina občine Vrh-Oika:
a)	odlok o potrditvi zazidalnega načrta šolskega Rezervata Log—Dragomer (Uradni list SRS, št. 6/79) in
b)	odtok o prenehanju lastninske pravice in drugih Pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole (Urad-ni list SRS. št. 29/80).
2.	Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. t°čke 1. člena odtoka o potrditvi zazidalnih načrtov 'Uradni list SRS, št. 24/72). s katero je bil sprejet zazidalni načrt Log—Mole se ustavi.
Obrazložitev
Občani so vložili pobudo za oceno ustavnosti in Zakonitosti v izreku navedenega odloka o prenehanju
lastninske pravice in drugi pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole. Po njihovem mnenju odlok ni v skladu z 98. členom ustave in zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Navajajo še, da je območje pretežno kmetijskega značaja.
Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 3/82 z dne 13.
1.	1983 pobudo sprejelo. Glede na to, da je po zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS. št. 19/76), sprejet zazidalni načrt eden od pogojev za sprejem odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev ter v zvezi z vsebino pobude, je ustavno sodišče sklenilo, da bo ocenilo ustavnost in zakonitost tudi 3. točke 1. člena odloka o potrditvi zazidalnih načrtov, s katero je bil sprejet zazidalni načrt Log—Mole ter odloka o potrditvi zazi-nalhega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer. Navedena odtoka se nanašata na območje, ki je določeno v odtoku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole.
Zazidalne načrte ureja zakon o urbanističnein planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). V 8. členu zakona je predpisano, da se zazidalni načrt sestoji iz programskega in tehničnega dela in se izdelu-
je za območja, ki se bodo izgrajevala ali rekonstruirala kot celota. Programski del zazidalnega načrta vsebuje analizo urbanskih funkcij naselja ali dela naselja oziroma območja, določenega za poseben namen, ter osnove za ureditev in izrabo zemljišč ter za graditev objektov ali skupin objektov ter predračun komunalne ureditve. Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje arhitektonsko dokumentacijo in dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, načrt parcelacije zemljišč, načrte komunalnih naprav, pravilnik za izvajanje za-zidalnega načrta in ekonomsko-tehnično poročilo. Po 12, in 13. členu zakona sprejme zazidalni načrt občinska skupščina z odlokom.
K odloku o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer je občina predložila elaborat z naslovom »Elementi zazidalnega načrta območja šolskega rezervata Log—Dragomer«, vključno s programom centralnih dejavnosti v Krajevni skupnosti Log. V njem sta vpeta uvodno pojasnilo in poročilo ter grafična priloga — shema urbanistične organizacije območja in zazidalna situacija. Na podlagi zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73) je bilo izdano poprejšnje soglasje sanitarne inšpekcije št. 351-15/79-4 z dne 24. 3. 1979.
Iz navedenega sledi, da z odlokom o potrditvi zazidalnega načrta 'šolskega rezervata Log—Dragomer sprejeta dokumentacija nima sestavnih delov, ki so predpisani v 8, členu zakona o urbanističnem planiranju za zazidalne načrte.
Pri sprejemanju navedenega odloka pa tudi niso bile upoštevane določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni Ust SRS, št. 1/79 in 11/81). Odlok o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer je bil sprejet v času veljavnosti 141. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Po tej določbi ni bila dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča do sprejema dogovorov o temeljih prostorskih planov in prostorskih planov skladno z odlokom o uvedbi priprav prostorskih planov SR Slovenije, po novela-eiji te določbe pa do sprejema prostorskega dela družbenega plana občine o razvrstitvi zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Skupščina občine Vrhnika je sprejela družbeni plan občine Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 na sejah zborov dne 28. 4. 1981. Družbeni plan nima prostorskega dela. Prostorski vidiki so bili sprejeti z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana na sejah zborov občinske skupščine drte 27.
1.	1983, to je po uveljavitvi zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem, namembnosti (Uradni Ust SRS, št. 44/82), s katerim je predpisano, da zaradi varovanja kmetijskih zemljišč ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin, vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogo-" vorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in s tem zakonom. Zakon predpisuje postopek ugotavljanja navedene skladnosti. Ta postopek ni bil opravljen.
Pri oceni ustavnosti in zakonitosti 3. točke 1. člena odloka o potrditvi zazidalnih načrtov, s katero je bil sprejet zazidalni načrt Log—Mole, je bilo ugotovljeno, da je območje tega zazidalnega načrta v celoti vključeno v, zazidalni načrt šolskega rezervata Log—Dragomer, ki delno spreminja zazidavo, ter v zazidalni načrt vključuje nove površine. Zato je z uveljavitvijo 'odloka o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer pravno prenehala veji ati 3. točka 1. člena odloka o potrditvi zazidalnih načrtov, s katero je bdi sprejet zazidalni načrt Log—Mole, pa čeprav to v
odloku q potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer ni izrecno določeno. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log— Dragomer je začel veljati 9. 3. 1979, ustavno sodišče pa po določbi 409. člena ustave lahko oceni ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka ni preteklo več kot leto dni. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti je bila vložena 12. 1. 1982, torej po preteku predpisanega enoletnega roka. Zato je ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke L člena odloka o potrditvi zazidalnih načrtov ustavilo.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) v 4. členu določa, da za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. Ustavno sodišče je s to odločbo ugotovilo, da je prenehala veljati 3. točka 1-člena odloka o potrditvi zazidalnih načrtov, s katero je bil sprejet zazidalni načrt Log—Mole ter razveljavile odlok o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer. S tem pa niso izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji za odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. Zato je ustavno sodišče tudi razveljavilo odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole.
Na podlagi navedenih ugotovitev je ustavno sodišče po 413. in 409. členu ustave ter 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Jože Per-nuš, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Bojan Škrk-Št. U 13/82-20	,
Ljubljana, dne 5. aprila 1983.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
717.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o samoupravljanju delovnih ljudi, delovnih raz-mer j ih in notranji organizaciji občinskega sodnika za prekrške v Kranju, na seji dne 14. 4.1983
odločilo:
1.	Ugotovi se, da so dne 29. 12. 1981 prenehale veljati določbe od 3. do 15. člena pravilnika o samoupravljanju delovnih ljudi, delovnih razmerjih in notranji organizaciji, občinskega sodnika za prekrške v Kranju z dne 11. 11. 1967, določbe od 16. do 52. člena pa dne 17. 12. 1981;
2.	Razveljavijo se preostale, določbe zgoraj n3ve' denega pravilnka
Obrazložitev
Izvršni svet Skupščine občine Kranj je na podlagi
3.	točke drugega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega pravilnika. V predlogu je navajal, da je bil omenjeni pravilnik sprejet na podlagi takrat veljavnih zakonov, pozneje pa ni bil usklajen ne z ustavo in ne z zakonom o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/7.7, 30/78, 27/82 in 45/82), z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78, 23/81), z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78, 58/79 in 21/82)' ter z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82)..
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega- pravilnika ugotovilo, da so njegove določbe od 3. do 52. člena prenehale veljati, ker je delovna skupnost organa za vodenje pq-stopka o prekrških uredila z novimi samoupravnimi splošnimi akti vprašanja, ki jih je do tedaj urejal obravnavani pravilnik v navedenih določbah.
Obravnavani pravilnik je v svojih določbah urejal način uresničevanja samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti (od 3. do 15. člena), delovna razmerja (od 16. do 52. člena) ter sistemizacijo in notranjo orga-nazacijo v organu za vodenje postopka o prekrških (od 53. do 60. .člena). Z novo ureditvijo načina uresničevanja samoupravljanja v statutu z dne 21. 10. 1981 so določbe obravnavanega pravilnika od 3. do 15. člena prenehale veljati z uveljavitvijo statuta, tj. 29. 10. 1981. Glede na- sprejeti novi pravilnik o delovn h razmerjih z dne 9. 12. 1981 pa so določbe izpodbijanega pravilnika od 16. do 52. člena prenehale veljati z uveljavitvijo novega pravilnika, tj. dne 17. 12. 1981.
Po 409. členu ustave SR Slovenije Ustavno sodišče lahko oceni ustavnost in zakonitost samoupravnih splošnih aktov, ki so prenehali veljati, če od prenehanja njihove veljavnosti do uvedbe postopka oziroma vložitve pobude ni poteklo več kot eno leto. Ker' so določbe od 3. do 52. člena izpodbijanega pravilnika prenehale veljati koncem leta 1981, predlog s katerim je bil uveden postopek pa je bil vložen dne 11. 2. 1983. je od prenehanja veljavnosti navedenih določb do začetka postopka poteklo več kot eno leto. Zato ustavno sodišče njihove neskladnosti z ustavo in zakonom po navedeni ustavni določbi ne more več ocenjevati.
Obravnavani pravilnik v določbah od 53. do 60. člena določa število sodnikov za prekrške in sistemizacijo za strokovne administrativno-tehnične dela\Tce in pripravnike ter notranjo organizacijo. Te določbe pravilnika niso bile usklajene z določbami zakona o prekrških, ki je pričel veljati 1. 7. 1977..Po tem zakonu (89. člen) število občinskih sodnikov za prekrške določi občinska skupščina potem, ko si preskrbi, mnenje Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun; sistemizacijo del in nalog za strokovne, administrativno-tehnične delavce ter pripravnike pa določi v samoupravnem splošnem aktu delovna skupnost organa za vodenje postopka o prekrških, ob soglasju izvršnega sveta skupščine občine (101. člen). ,
Na podlagi vsega povedanega ustavno sodišče ugotavlja, da določbe od 53. do 60. člena pravilnika od 1. v 1977 dalje niso v skladu z določbami zakona o prekrških. Zato je te določbe, skupaj s splošnima določba-
ma (1. in 2. člena) ter končnimi in prehodnimi določbami (61. do 63. člen) na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije razveljavilo.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože. Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
St. U I 12/83-9
Ljubljana, dne 14. aprila 1983.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
718.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizaciji Inštalacije Škofja Loka, na seji dne 14. 4. 1983
odločilo:
Razveljavijo se določbe 24. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizačiji Inštalacije Škofja Loka z dne 27. 7. 1981.
Obrazložitev
1)	Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 24. člena v izreku te odločbe navedenega pravilnika, s katerim je bilo določeno:
»Neopravičeno nepravočasno prihajanje na delo ali neopravičeno predčasno zapuščanje dela, ali neopravičena odsotnost z dela se za vsakega delavca zasleduje mesečno. Zbir takšnih evidentiranih izostankov iz dela se trikratno poveča in tako izračunan čas zmanjšuje OD iz naslova zahtevnosti dela.
Istočasno mora delavec sam plačati prispevke iz OD za čas, ko ni bil neopravičeno na delu, kar mu tudi zmanjšuje OD iz naslova zahtevnosti dela.«
»Po navedbah predlagatelja, so te določbe v neskladju z zakonom o združenem delu in z zakonom o delovnih razmerjih.
2)	Po ustavi (22. člen), zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 — 126. do 129. člen) in zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/82 — 105. člen) gre vsakemu delavcu iz dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodki temeljne organizacije. Prispevek delavca k delu pa je Odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela v okviru ustavnih in zakonskih določb samostojno določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Z njimi morajo zagotoviti, da se osebni dohodek delavca ugotavlja na podlggi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije. Delavec, ki ne pride pra-
vočasno na delo (ali drugače krši delovno disciplino), lahko prispeva manj k skupnim rezultatom dela. Zakon o združenem delu zato zahteva, da se po vnaprej določenem postopku pred disciplinsko komisijo ugotovi disciplinska in materialna odgovornost delavca. V tem postopku je delavcu zagotovljeno varstvo njegovih pravic.
Določbe v prvem odstavku 24. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, po katerih se čas odsotnosti z dela avtomatično nekajkrat poveča in na tej osnovi zmanjša delavčev osebni dohodek, imajo v bistvu značaj denarne kazni, ki pa je določena v nasprotju s 196. členom zakona o združenem delu oziroma 152. členom zakona o delovnih razmerjih.
Glede na ureditev v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so prav takp v neskladju tudi določbe drugega odstavka 24 člena navedenega pravilnika, ker se z njimi posega v odnose, katere zakon drugače ureja.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
- Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Ivan Repinc, dr. Majda S trobi, Franc Simonič, Jože Pemuš in Bojan Škrk.
St. U I 2/83-8
Ljubljana, dne 14. aprila 1983.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
719.
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) sklenejo samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stanovanjske skupnosti) ustanovimo s tem samoupravnim sporazumom Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem be-sedelu: Zveza) zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določamo stanovanjske skupnosti zlasti:
—	naloge skupnega pomena, ki jih uresničujemo v Zvezi;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v Zvezi, upoštevaje zagotavljanje sredstev za delo Zveze ter planiranje v Zvezi;
—	samoupravno organiziranost Zveze;
—	soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije;
—	razmerja Zveze do ustanoviteljic in do drugih skupnosti, do Skupščine SR Slovenije, družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov;
—	način financiranja Zveze;
—	naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v Zvezi;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v Zvezi; .
—	delovno skupnost Zveze;
—	arbitražo v Zvezi;
—	javnost dela v Zvezi.
3.	člen
Zveza je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze in statut Zveze.
II.	NALOGE SKUPNEGA POMENA
4.	člen
Stanovanjske skupnosti uresničujemo v Zvezi zlasti naslednje naloge skupnega pomena:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbeno-, ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki;
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena, z družbenim planom SR Slovenije;
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva v Skupnosti socialnega varstva Slovenije;
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemamo prek Zveze;
—	raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim;
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike;
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije;
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
5.	člen
Zveza je za opravljanje skupnih nalog odgovorna stanovanjskim skupnostim, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa tudi Skupščini SR Slovenije.
Ul. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
1.	Zagotavljanje sredstev za delo Zveze
6.	člen
Stanovanjske skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje nalog Zveze, ki izdajajo iz tega samoupravnega sporazuma in letnih programov dela Zveze.
7.	člen
Stanovanjske skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje namenov solidarnosti in "vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Zveze za posamezno srednjeročno obdobje.
8.	člen
Stanovanjske skupnosti sprejemajo za uresničevanje nalog Zveze letni delovni in finančni načrt Zveze ter druge planske dokumente skladno z določili zakonov in drugih predpisov v skupščini Zveze, ob koncu leta pa s poročilom o delu in zaključnim računom ugotovimo, ali so bile naloge skupnega pomena izvršene ter ugotovimo porabo sredstev.
9.	člen
Skladno z načeli družbenega planiranja stanovanjske skupnosti spremljamo in analiziramo uresničevanje sprejetih načrtov in planov Zveze.
2.	Planiranje v Zvezi
10.	člen
Stanovanjske skupnosti usklajujemo na področju družbenega planiranja v Zvezi zlasti:
—	elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov stanovanjskih skupnosti;
—	elemente za plane stanovanjskih skupnosti;
—	elemente socialnovarstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	elemente za dolgoročne plane stanovanjskih skupnosti, najmanj za obdobje desetih let.
11.	člen
Zveza sprejema podrobnejšo metodologijo za oblikovanje elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov stanovanjskih skupnosti.
12.	člen
Zveza spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti ter oblikuje ustrezna stališča oziroma ukrepe s ciljem zagotoviti izvajanje sprejetih planov oziroma predlagati stanovanjskim skupnostim sprejemanje aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov stanovanjskih skupnosti, kolikor možnosti združenega dela pri zagotavljanju obsega vzajemnosti, solidarnosti in stanarin preprečujejo izpolnitev planskih ciljev.
13.	člen
Zveza usklajuje samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze za posamezno srednjeročno obdobje z do-
govorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva ter družbenim planom SR Slovenije.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ZVEZE
1.	Skupščina Zveze
14.	člen
Zvezo upravlja skupščina.
Skupščino Zveze sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
15.	člen
Vsaka stanovanjska skupnost ima eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov skupščine Zveze.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov stanovanjskih skupnosti.
Zbor izvajalcev šteje 26 delegatskih mest.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev stanovanjskih skupnosti tako, da stanovanjske skupnosti vseh 13 regij v SR Sloveniji delegirajo v zbor izvajalcev skupščine Zveze po dva delegata.
16.	člen
Skupščina Zveze sprejme statut Zveze, s katerim podrobneje določi zlasti notranjo organizacijo, postopek za sprejemanje odločitev, pristojnosti skupnih organov in način financiranja dejavnosti Zveze.
17.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba
18.	člen
Mandatna doba članov delegacij, ki so delegirani v skupščino Zveze, traja štiri leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini
19 člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
20.	člen	t
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
21.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o volitvah ter razrešitvi predsednika skupščine m podpredsednika skupščine ter volitvah ter razrešitvah predsednika in članov stalnih skupnih organov;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov Zveze;
—	o soglasju Zveze k določbam statuta delovne skupnosti zveze, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti Zveze, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti Zveze;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti Zveze;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo Zveze;
—	o volitvah delegatov skupščine Zveze v Skupnost socialnega varstva Slovenije;
—	o nalogah Zveze na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
22.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemanju statuta Zveze;
—	o sprejemanju poslovnika skupščine Zveze;
—	o samoupravnem sporazumu o temeljnih plana Zveze;
—	o planu Zveze;
—	o delovnem in finančnem načrtu ter poslovnem poročilu in zaključnem računu Zveze;
—	o sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije;
—	o metodologiji za oblikovanje elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov stanovanjskih Skupnosti;
—	o programu raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti;
—	o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Zveza;
—	o stališčih glede politike stanarin in najemnin;
—	o ustanovitvi notranje arbitraže v Zvezi;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
23.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o volitvah in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju ter razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o stališčih ih usmeritvah glede vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
24.	člen
Delegati na seji zbora Izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o volitvah ter razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o Imenovanju ter razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o stališčih in usmeritvah glede delovanja poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev;
—	o stališčih in usmeritvah glede racionalizacije stanovanjske graditve, upoštevaje zlasti tehnologijo graditve stanovanj in tipizacijo gradbenih elementov;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu zveze.
4.	Skupni organi skupščine
25.	člen
Skupščina Zveze .oblikuje za izvrševanje skupnih nalog skupne organe- izmed delegatov uporabnikov in
izvajalcev.
Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
26.	člen
Skupščina Zveze ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za stanovanjsko zadružništvo;
—	odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih;
—	odbor za stanovanjske raziskave;
—	komisijo za normativno dejavnost;	*
—	komisijo za vprašanja socialne varnosti, v stanovanjskem gospodarstvu;
—	komisijo za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve.
Pristojnosti posameznega skupnega organa, tj. odbora oziroma komisije določa statut Zveze.
27.	člen
Skupščina Zveze lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina Zveze s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
V.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
28.	člen
Zveza je soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
29.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva Slovenije Zveza usklajuje s področja stanovanjskega gospodarstva zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove in merila za delno nadomeščanje stanarin;
—	minimalne standarde za stanovanja, namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nesposobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
30.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva Slovenije Zveza usklajuje in spremlja uresničevanje politike na področju socialnega varstva, še posebej na področju stanovanjskega gospodarstva ter usklajuje elemente socialnovarstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva.
VI.	RAZMERJA ZVEZE DO USTANOVITELJIC
IN DO DRUGIH INTERESNIH SKUPNOSTI.
DO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
IN DO DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
31.	člen
Zveza daje ustanoviteljicam in drugim interesnim skupnostim pobude za skupno proučevanje in izvajanje politike stanovanjskega gospodarstva ter usklajeno izvajanje najpomembnejših nalog s področja stanovanjskega gospodarstva in uvršča na lastno pobudo ali na predlog ustanoviteljic oziroma drugih interesnih skupnosti na seje skupščine Zveze vprašanja, ki zadevajo stanovanjsko gospodarstvo.
32.	člen
Zveza sodeluje s Skupščino SR Slovenije prek Skupščine Socialnega varstva Slovenije, ko le-ta enakopravno odloča z zbori Skupščine SR Slovenije o zadevah s področja stanovanjskega gosppdarstva.
33.	člen
Zveza sodeluje z družbenopolitičnirni organizacijami in drugimi dejavniki na ravni republike o vseh zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, pri čemer razvija naslednje oblike sodelovanja:
—	izmenjavo mnenj in stališč;
—	sodelovanje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugih zainteresiranih dejavnikov na sejah skupščine oziroma zborov Zveze;
—	izmenjavo inlormativnih in drugih gradiv;
—	organiziranje skupnih razprav o stanovanjskem gospodarstvu.
VI. NAČIN FINANCIRANJA ZVEZE
34.	člen
Stanovanjske skupnosti financiramo Zvezo iz:
—	letnega prispevka stanovanjskih skupnosti na podlagi letnega delovnega jn finančnega načrta Zveze;
—	dela sredstev odpravljenega republiškega stanovanjskega Sklada na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta Zveze.
35.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela Zveze in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti Zveze.
Podrobnejša določila o načinu financiranja Zveze določa statut Zveze.
VUL NALOGE S PODROČJA SPLOŠNE LJUDSKE
OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V ZVEZI
36.	Men
Zveza ima Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo In delovanje Zveze v izjemnih razmerah.
37.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ureja statut Zveze.
38.	Men
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v sestavu Skupnosti socialnega varstva Slovenije pri izvajanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
IX.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V ZVEZI
39.	člen
Stanovanjske skupnosti uresničujemo funkcijo samoupravne delavske kontrole v Zvezi prek svojih delegatov v skupščini in skupnih organih ter .prek odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Zveži.
40.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh samoupravnih splošnih aktov Zveže, uporabo sredstev Zveze, delovanje skupnih organov in delo delovne skupnosti Zveze.
Predsednika in člane odbora izvolijo stanovanjske skupnosti ob upoštevanju načela zastopanosti vseh regij v odboru.
41.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti In odgovornosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja Statut Zveze.
X.	DELOVNA SKUPNOST ZVEZE
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje Zveza delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si Zveza lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
XI.	ARBITRAŽA V ZVEZI
43.	člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo, se v skladu z zakonom Ustanovi v Zveži notranja arbitraža.
Podrobnejša določila o pristojnosti notranje arbitraže, številu stalnih arbitrov, postopku pred arbitražo ter pokrivanju stroškov arbitražnega postopka določa ustanovitveni akt notranje arbitraže.
XII.	JAVNOST DELA V ZVEZI
44 člen ’
Delo Zveze je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini Zveze;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov Zveze;
—- z občasnimi Informacijami Zveže, objavljenimi v dnevnem tisku;	'
. — z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov v Uradnem listu SR Slovenije;
—	z drugimi oblikami .obveščanja, ki jih dotoči predsednik skupščine Zveze.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25. 7. 1&74 (Uradni list SRS, št. 12/76).
46.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo stanovanjske skupnosti iti ga razglasi skupščina Zveze ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem .listu SRS.
Ljubljana, dne 23. februarja 1983.
Ustanoviteljice: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina. Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Gro-
suplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec ter Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
720.
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 6. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine dne 23. februarja 1983 sprejela
STATUT
Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 25. 7. 1974, je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stanovanjske skupnosti) zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo ha področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
S tem statutom se podrobneje opredeljujejo naloge skupnega pomena, ki jih stanovanjske skupnosti uresničujejo v Zvezi, notranja organizacija Zveze, pristojnosti zborov skupščine,* pristojnosti skupnih organov, način financiranja njene dejavnosti, pristojnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pristojnosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo, soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije, položaj delovne skupnosti Zveze, notranja arbitraža v Zvezi, javnost dela Zveze ter postopek sprejemanja statuta Zveze.
3.	člen
Zveza je pravna oseba. Zveza ima žiro račune in druge račune pri pristojni podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani.	,
4.	člen
Ime Zveze je: »Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije«
Sedež Zveze je v Ljubljani, Linhartova 11 A.
5.	člen
Zveza je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
6.	člen
Zveza ima in uporablja štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije«.
II.	NALOGE SKUPNEGA POMENA
7.	člen
Stanovanjske skupnosti uresničujejo v Zvezi zlasti naslednje naloge skupnega pomena:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvi^ stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki;
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena, z družbenim planom SR Slovenije; .
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze;
—	raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike;
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim;
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije;
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev sta-
.novanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva;	-
—	opravljanje drugih zadev, posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ZVEZE 1. Skupščina zveze
„	8. člen
Zvezo upravlja skupščina.
Skupščino Zveze sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
9.	člen
Vsaka stanovanjska skupnost ima eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov.
Zbor izvajalcev šteje 26 delegatskih mest s tem, da stanovanjske skupnosti vseh 13 regij v SR Sloveniji delegirajo v zbor izvajalcev po dva delegata.
10.	člen
Skupščina Zveze izvoli izmed delegatov v skupščini predsednika in podpredsednika skupščine Zveze.
Mandat predsednika in podpredsednika skupščine Zveze traja dve leti, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadaljnji dve leti.
11.	člen
Zbor uporabnikov skupščine izvoli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov.
Zbor izvajalcev skupščine izvoli izmed delegatov v zboru predsednika In podpredsednika zbora izvajalcev.
Mandat predsednikov in podpredsednikov zborov 1 traja dve leti, pri čemer so lahko ponovno izvoljeni še za nadaljnji dve leti.
12.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
13.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov;
—	enakopravno v obeh zborih;
—	samostojno v posameznem zboru.
2.	Pristojnosti skupščine in njenih zborov
-	14. člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o volitvah ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter volitvah in razrešitvi predsednikov in članov stalnih skupnih organov skupščine;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednikov in članov občasnih skupnih organov skupščine;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva ter drugih zakonov, ki jih obravnava skupščina;
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov Zveze;
—	o soglasju Zveze k določbam statuta delovne skupnosti Zveze, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti Zveze;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenega z delovno skupnostjo Zveze;
—	o volitvah delegatov skupščine Zveze v Skup-, nost socialnega varstva Slovenije;
—	o nalogah Zveze na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze,-
15.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemanju statuta Zveze;
—	o sprejemanju poslovnika skupščine Zveze; v
—	o Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze;
—	o planu Zveze;
—	o delovnem in finančnem načrtu ter poslovnem poročilu in zaključnem računu Zveze;
—	o sprejemanju dogovora o temeljih družbenega Plana SR Slovenije;
—	o metodologiji za oblikovanje elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov stanovanjskih
skoptMeti;
—	o programu raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti;
—	o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Zveza;
—	o stališčih glede politike stanarin in najemnin;
—	o ustanovitvi notranje arbitraže v Zvezi;
—	o pobudah, predlogih in poročilih odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
16.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o volitvah ter razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju ter razrešitvi predsednikov in članov občasnih komisij zbora;
—	o stališčih in usmeritvah glede vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
17.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o volitvah ter razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju ter razrešitvi predsednikov in članov občasnih komisij zbora;
—	o stališčih in usmeritvah glede delovanja poslovnih skupnosti za kompleksno stanovanjsko gradnjo;
—	o stališčih in usmeritvah glede racionalizacije stanovanjske graditve, upoštevaje zlasti tehnologijo graditve stanovanj in tipizacijo gradbenih elementov;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Zveze.
3.	Predsednik skupščine
18.	člen
Predsednik skupščine Zveze ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa Zvezo;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine;
—	podpisuje samoupravne splošne akte in sklepe, ki jih sprejme skupščina;
—	podpisuje samoupravne sporazume in družbene dogovore, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Zveza;
—	tolmači politiko in dejavnost Zveze na posvetih s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji in družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina Zveze.
19.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov ter s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine Zveze.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren
skupščini Zveze.
20.	člen
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
Podpredsednik skupščine ima zlasti naslednje pristojnosti: '
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti;
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog; •
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
4.	Skupni organi skupščine
21.	člen
Skupščina Zveze oblikuje za izvrševanje skupnih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
22.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
23.	člen
Skupščina Zveze ima naslednje stalne skupne organe;
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za stanovanjsko zadružništvo;
—	odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih;
—	odbor za stanovanjske raziskave;
—	komisijo za normativno dejavnost;
—	komisijo za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	komisijo za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve.
Skupščina Zveze ima stalne samoupravne organe:
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
24.	člen
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predloge vseh planskih aktov Zveze in predloge sklepov, ki jih sprejema skupščina Zveze na področju planiranja;
—	oblikuje predloge stališč in usmeritev glede vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
oblikuje predloge stališč glede politike stanarin in najemnin;
—	oblikuje predloge stališč in smernic za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine s področja blanirania in razvoja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodar-etvu.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 7 članov.
25.	člen
Odbor za stanovanjsko zadružništvo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predloge stališč in usmeritev glede nadaljnjega razvoja stanovanjskega zadružništva;
—	skrbi za povezovanje stanovanjskih zadrug v zadevah skupnega pomena;
—	pripravlja elemente razvoja stanovanjskega zadružništva za planske akte stanovanjskih skupnosti oziroma Zveze;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in
stališča skupščine s področja stanovanjskega zadružništva.
Odbor za stanovanjsko zadružništvo šteje 5 članov.
26.	člen
Odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	odobrava na podlagi letnih natečajev nepovratna sredstva in posojila upravičencem v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih;
—	skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze v delu. ki zadeva nepovratno vza-jemnostno’ združevanje Frr'r' v za sofinanciranje kadrovskih stanovanj, uresi e politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine s področja združevanja sredstev za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih.
Odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih šteje 15 članov.
V odbor izvolijo samoupravne stanovanjske skupnosti regij po enega člana, enega člana odbora izvolijo temeljne banke v SR Sloveniji v sestavu Ljubljanske banke, združene banke, enega člana odbora pa izvoli skupščina Zveze.
-	27. člen
Odbor za stanovanjske raziskave ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog programa raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	sodeluje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in področnimi raziskovalnimi skupnostmi;
—	imenuje recenzijske komisije za posamezne stanovanjske raziskave;
—	sodeluje pri oblikovanju stališč in usmeritev glede uporabe raziskovalnih dosežkov pri racionalizaciji stanovanjske graditve, še posebej pri tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	skrbi za obveščanje stanovanjskih skupnosti o raziskavah in študijah na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine s področja stanovanjskih raziskav.
Odbor za stanovanjske raziskave šteje 6 članov.
/	28. člen
Komisija za normativno dejavnost ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov Zveze;
—	pripravlja predloge stališč v postopku obravnave osnutkov in predlogov zakonov s področja stano-
vanjskega gospodarstva ter drugih zakonov, ki jih obravnava skupščina Zveze;
—	pripravlja predloge stališč in sklepov glede sprejema in izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Zveza;
—	pripravlja predloge za obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine oziroma zborov skupščine;
—	svetuje skupščini, posameznemu zboru in skupnim organom v pravnih zadevah;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča glede normativne dejavnosti v Zvezi.
Komisija za normativno dejavnost šteje 7 članov.
29.	člen
Komisija za vvprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predloge stališč in usmeritev v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, ki jih Zveza usklajuje v Skupnosti socialnega varstva Slovenije;
—	oblikuje predloge stališč glede zagotavljanja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sodeluje v delu skupnih organov Skupnosti socialnega varstva Slovenije;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine s področja socialne varnosti v. stanovanjskem gospodarstvu.
Komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
30.	člen
Komisija za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa Zveze;
—	obravnava in potrjuje periodične obračune Zveze in o tem poroča skupščini Zveze;
—	skrbi za financiranje dejavnosti Zveze skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih ,plana Zveze in letnim delovnim ter finančnim načrtom;
—	skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga Zveza sklene z delovno skupnostjo Zveze;
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora;
—	opravlja druge splošne in administrativne zadeve.
Komisija za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve šteje 7 članov.
5.	Skupni odbor Zve*e stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveze komunalnih skupnosti Slovenije
31.	člen
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter skupščina Zveze komunalnih skupnosti Slovenije oblikujeta za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva skupni odbor za stanovanjske in komunalne raziskave.
Zastopanost delegatov obeh skupščin v odboru, postopek izvolitve in razrešitve predsednika odbora ter podrobnejše določitve o sejah odbora določa poslovnik o delu odbora za stanovanjske in komunalne raziskave.
6.	Občasni skupni organi
32.	člen
Skupščina Zveze lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe.
Skupščina Zveze s sklepom o imenovanju določi sestavo, naloge in trajanje mandata občasnega skupnega organa.
7.	Sedeži odborov pri Zvezi
33.	člen
Pri Zvezi ima sedež Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
V	Odbor udeležencev imenujejo po en a delegata:
— RK SZDL Slovenije,
— RS Zveze sindikatov Slovenije,
— Republiška konferenca ZSMS,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije,
— Zveza komunalnih skupnosti Slovenije,
— Skupnost socialnega varstva Slovenije,
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
— Skupnost socialnega skrbstva Slovenije,
— Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor ter Skupščina obalne skupnosti' Koper prek Skupnosti slovenskih občin.
— Temeljne banke v SR Sloveniji prek Združenja bank SR Slovenije.
34.	člen
Pri Zvezi ima sedež Odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
V	Odbor udeležencev imenujejo po enega delegata
in enega namestnika delegata:
— Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije,
— Zveza komunalnih skupnosti Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— RS Zveze sindikatov Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
. — Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor ter Skupščina obalne skupnosti Koper prek Skupnosti slovenskih občin.
8.	Sprejemanje odločitev v skupščini Zveze, njenih zborih in skupnih organih
35.	člen
Odločitve in sklepi skupščine Zveze o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine Zveze o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
36.	člen
Glasovanje v skupščini Zveze in v njenih zborih je praviloma javno.
37.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, v katero vsak zbor izvoli po tri člane.
38.	člen
Skupščina Zveze lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Ce navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini Zveze in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina Zveze, predložiti predsedniku skupščine Zveze usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine Zveze je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini Zveze.
39.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina Zveze ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, lahko da skupščina Zveze pobudo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da Skupščina SR Slovenije začasno uredi to vprašanje.
40.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
9.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v Zvezi
.	41. člen
Delegati v skupščini Zveze imajo zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	da izražajo in se odločajo na sejah skupščine oziroma zborov skupščine skladno s stališči in smernicami stanovanjskih skupnosti, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s Skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zagotavljajo predvsem nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	da predlagajo spremembe in dopolnitve dnevnih redov sej skupščine oziroma zborov;
—	da usklajujejo stališča stanovanjske skupnosti, ki jih je delegirala z drugimi delegati, skladno s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev v SR Sloveniji;
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine, zborov skupščine in skupnih organov, posebej s tem, da predlagajo ukrepe za uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine, zborov oziroma skupnih organov;
—	da skrbijo za poročanje stanovanjskim skupnostim, ki so jih delegirale, o delu Zveze.
Delegati so v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju.
42.	člen
Način delegiranja delegatov v Zvezo, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej določijo stanovanjske skupnosti v svojih statutih.
10.	Poslovnik o delu skupščine Zveze
43.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini Zveze, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine Zveze.
IV.	NAČIN FINANCIRANJA ZVEZE
44.	člen
Stanovanjske skupnosti financirajo Zvezo iz:
—	letnega prispevka stanovanjskih skupnosti na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta Zveze;
—	dela sredstev odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta Zveze.
45.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela Zveze in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti Zveze.
46.	člen
Letni prispevek stanovanjskih skupnosti določi skupščina Zveze, upoštevaje obremenitve posamezne stanovanjske skupnosti glede na statistične podatke o višini izplačanih bruto osebnih dohodkov v posamezni občini.
47.	člen
Delež sredstev odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada določi skupščina Zveze skladno z opredelitvami glede porabe razpoložljivih sredstev odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada, vsebovanih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze za posamezno srednjeročne obdobje.
V.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V ZVEZI
48.	člen
Zveza ima Odbor za splošno Ijtidsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanje Zveze v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti pristojnih republiških organov;
—	sprejema programe usposabljanja delavcev v delovnih skupnostih stanovanjskih skupnosti in zagotavlja njihovo uresničevanje ter seznanja delavce z njihovimi dolžnostmi v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, glede na predvidene razmere;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjskem gospodarstvu glede na predvidene razmere;
—	v soglasju s pristojnimi republiškimi organi določa člane odbora za opravljanje posebno zaupnih del pri pripravah za splošno ljudsko obrambo;
—	svetuje odborom za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito stanovanjskih skupnosti pri opravljanju njihovih nalog.
49.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima deset članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov stanovanjskih skupnosti za dobo štirih let; po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine in predsednika obeh zborov.
Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik skupščine Zveze.
50.	člen
Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna). Zveza prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah.
51.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s -pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v sestavu Skupnosti socialnega varstva Slovenije pri izvajanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
52.	člen
Stanovanjske skupnosti uresničujejo funkcijo samoupravne delavske kontrole v Zvezi prek svojih delegatov v skupščini in skupnih organih ter prek odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kotitroio v Zvezi šteje 7 delegatov.
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v skupščini Zveze.
Delegate odbora za samoupravno delavsko kontrolo voli in odpokliče skupščina Zveze.
54.	člen
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Mandat delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo nadzira
*eti:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze, njenega statuta in vseh drugih samoupravnih splošnih aktov Zveze,
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih piana Zveze, plana Zveze ter vseh drugih planskih aktov Zveze,
—	uresničevanje samoupravnih' sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka oziroma podpisnica je Zveza,
—	izpolnjevanje sklepov, sprejetih na skupščini, zborih skupščine in na skupnih organih,
—	skladnost sklepov in aktov organov Zveze s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi stanovanjskih skupnosti,
—	združevanje sredstev, namenjenih za financiranje Zveze ter uporabo in razpolaganje s finančnimi sredstvi Zveze,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Zvezo in delovno skupnostjo Zveze,
—	javnost dela Zveze.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja tudi druge naloge skladno z določili zakonov in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov Zveze.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom Zveze za sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje Zveze; o tej zahtevi mora odbor za samoupravno delavsko kontrolo seznaniti skupščino Zveze.
57.	člen
Skupni organi in delovna skupnost Zveze morajo zagotoviti potrebne podatke za nemoteno delo odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
58.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo najmanj enkrat letno poroča skupščini Zveze o svojem delu.
.	59. člen
Podrobnejše pristojnosti o izpolnjevanju in opravljanju samoupravne delavske kontrole določa poslovnik o delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
VII.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
60.	člen
Zveza je soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
61.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva Slovenije Zveza usklajuje s področja stanovanjskega gospodarstva zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove in merila za delno nadomeščanje stanarin;
—	minimalne standarde za stanovanja namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nesposobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
62.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva Slovenije Zveza usklajuje ha spremlja uresničevanje politike na področju stanovanjskega gospodarstva tor usklajuje elemente socialnovarstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva.
Vin. DELOVNA SKUPNOST ZVEZE
63.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih tn tem podobnih dei, M ao potrebna za nemo-
teno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje Zveza delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si Zveza lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
64.	člen
Delovna skupnost Zveze opravlja zlasti naslednje naloge:
—	neposredno izpolnjuje sklepe skupščine, njenih zborov in skupnih organov;
pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov;	-■
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja ali sodeluje' pri pripravi osnutkov planskih'aktov;
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila;
—	opravlja administrativna in strokovna opravila za Zvezo;
—	opravlja druge tekoče zadeve za Zvezo.
65.	člen
Razmerja med Zvezo in delovno skupnostjo Zveze opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
66.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
67.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost Zveze, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine Zveze.
68.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini Zveze.
IX.	NOTRANJA ARBITRAŽA V ZVEZI
69 člen	,
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo, se v skladu z zakonom ustanovi v Zvezi notranja arbitraža.
70.	člen
Skupščina Zveze sprejme ustanovitveni akt'notranje arbitraže, ki določa zlasti:
—	sedež arbitraže,
—	pristojnost arbitraže,
-— število stalnih arbitrov,
—	način kandidiranja in volitev arbitrov,
—	čas, za katerega se volijo arbitri,
—	način razrešitve arbitrov,
—	pokrivanje stroškov arbitražnega postopka,
—	postopek pred arbitražo.
X.	JAVNOST DELA V ZVEZI
71.	člen
72.	člen
Zveza mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic Zveze o celotnem delu Zveze o vprašanjih, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v republiki, o delovanju delegatskega sistema in o samoupravljanju, o izvajanju planskih ter drugih samoupravnih splošnih aktov Zveze, o delu delovne skupnosti Zveze, o uporabi sredstev s katerimi razpolaga Zveza kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz dela Zveze, ki so pomembne za delo ustanoviteljic.
73.	člen
Obveščanje o delu Zveze se izvaja:
—	prek delegatov v skupščini Zveze,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov Zveze,
—	z občasnimi informacijami Zveze, objavljenimi v dnevnem tisku,
—	z organiziranjem občasnih obiskov predstavnikov Zveze v stanovanjskih skupnostih,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov Zveze v Uradnem listu SR Slovenije,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine Zveze.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina Zveze.
75.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta Zveze sprejema skupščina Zveze po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta Zveze je pristojna skupščina.
76.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 20. 6. 1978 (Uradni list SRS. št. 21/78).
77.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 23. februarja 1983.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Slavko Uršič 1: r.
721.
Na podlagi 4. člena odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega piana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 8/82) in sklepa 32. seje izvršilnega odbora skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 8. aprila 1982 o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985, samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Izobraževalna skupnost Slovenije sklepamo
A N E K S št. 2
K SAMOUPRAVNEMU SPOTtAZUMU o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni Ust SRS.
5f 34/81)
D«4o Zveze je javna
.	1. člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na osnovi elementov usklajen program stanovanjske graditve bomo udeleženci realizirali v letih 1981 do 1985 po naslednji strukturi:
Tabela 1 (na koncu aneksa)
	Število stanovanj 1981—1958	•/.
I. Stanovanjska gradnja 1. Družbena gradSja	36 376	65.5
— družbeno najemna	21.896	39,4.
— solidarnostna	8.522	15,4
— etažna zasebna	5.958	10,7
2. Individualna gradnja		
(enodružinske hiše)	19.130	34,5
Skupaj	55 506	100,0
IX. Prenova III. Študentski domovi	. 3.393 6.130 postelj«	
2.	člen
6.	Hen se spremeni tako. da se glasi:
»Glede dinamike stanovanjske gradnje v planskem razdobju predvidevamo, da bo le-ta v prvih letih večja kot v zadnjih letih obdobja 1981 do 1985.«
3.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Planirano število 55.506 stanovanj je skupna obveznost vseh samoupravnih stanovanjskih skupnosti, konkretne obveznost* samoupravnih stanovanjskih skupnosti pa so razvidne iz Tabele I, ki je priloga tega sporazuma.«
4.	člen
V 10. členu se število 68.680 stanovanj črta in nadomesti s številom 55.506 stanovanj.
5.	člen
Prvi odstavek 15. člena se črta, drugi odstavek pa se spremeni tako, da se glasi:
»Stanovanjske skupnosti bodo 'dajale v najem poslovne prostore organizacijam združenega dela drobnega gospodarstva in občanom za opravljanje deficitarnih dejavnosti s področja osebnih storitev in storitev gospodinjstev za najemnino, ki omogoča enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov.«
6.	člen
Prvi stavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženci se sporazumemo, da bomo postopoma uveljavljali ekonomske stanarine, ki bodo omogočale materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane realne vrednosti družbenih stanovanj.«
7.	člen
Točka B 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»B. Izvedba posebnih nalog Zveze in njene delovne skupnosti:
— izvajdnje nalog iz tega samoupravnega sporazuma ter sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	izvajanje drugih dogovorjenih nalog posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov ter sklepov skupščine Zveze,
—	organizacija akcij za reševanje stanovanjske problematike v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmerah.
8.	člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glede na povečanje obsega del delovne skupnosti Zveze v obdobju 1981—1985, zlasti na področju racionalizacije stanovanjske graditve in področju cen, stanovanjske graditve, bo zaradi zaposlovanja svetovalcev za ta področja število zaposlenih v delovni skupnosti naraslo, vendar ne bo večje od 13 delavcev.«
*	9. člen
50.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženci se sporazumemo, da bomo razvijali
raziskovalno delo v naslednjih vsebinskih sklopih:
I.	Raziskave in strokovne naloge potrebne za pripravo podzakonskih aktov zakona o stanovanjskem gospodarstvu in ostalih predpisov za izvajanje dogovorjenih aktivnosti v stanovanjskem gospodarstvu v delu, ki se nanaša na delo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
n. Naloge iz družbenih dogovorov, h katerim Je
pristopila Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
—	družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji (DDC)
—	družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji (DDR)
—	družbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije
—	družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji
III.	Realizacija projekta »Optimalni tipi stanovanjskih hiš v SR Sloveniji«
IV.	Sofinanciranje programov Raziskovalne skupnosti Slovenije in programov PORS
V.	Strokovne in tekoče naloge za potrebe delovanja samoupravne stanovanjske skupnosti
Podrobnejša razdelava raziskovalnih nalog in študij po posameznih vsebinskih sklopih bo podana v vsakoletnih programih raziskovalnega dela pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.«
10.	člen
51.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Priloga samoupravnega sporazuma je tabela I, iz katere so razvidne konkretne obveznosti posameznih udeležencev samoupravnega sporazuma.«
11.	člen
V 52. člepu se črta besedilo »izvršilni odbor« in nadomesti z besedilom »Odbor za planiranje ih razvoj družbenoekonomskih odnosov«.
KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati 'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj,
Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Rav-
ne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, 2alec ter Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenije.
Plan obsega in strukture stanovanjske gradnje v obdobju 1981—1985 po občinah						Tabela 1
Občina	Družbena gradnja 11 P	P		Etažna zasebna	«d la IS ?s s-	il e«	1 ti
1	2	3	4	5	S	7
1, Ajdovščina	121	71	8	522	722	40
2. Brežice	67	29	—	113	■209	24
3. Celje	798	662	80	400	1.940	—
4. Cerknica	142	60	6	254	462	122
5. Črnomelj	126	76	—	159	356	—
6. Domžale	186	155	282	568	1.191	4
7. Dravograd-	108	32	—	96	236	, 75
8. Gornja Radgona	95	49	6	200	350	45
9. Grosuplje	50	50	100	650	850	100
10. Hrastnik	270	35	5	60	370	133
11. Idrija	213	84	7	139	443	60
12. Ilirska Bistrica	140	60	—	230	430	—
13. Izola	235	35	130	200	600	50
14. Jesenice	630	169	50	410	1.259	50
15. Kamnik	220	210	250	252	932	30
16. Kočevje	185	40	20	300	545	50
17. Koper	551	200	220	450	1.421	122
18. Kranj	1.409	300	200	1.145	3.054	50
19. Krško	350	—	—	250	S 600	55
20. Laško	150	85	—	85	320	60
21. Lenart	•	39	51	—	355	445		
22. Lendava	90	65	20	300	475	—
23. Litija	110	40	40	200	390	—
24. Ljubljana mesto	4.773	2.050	2.962	736	10.521	663
25. Ljutomer	95	40	5	150	290	7
26. Logatec	100	50	75	275	500	—
27. Maribor	2 695	1.000	400	1.155	5.250		
28. Metlika	68	25	—	150	243	10
29. Mozirje	67	34	2	105	208	60
30. Murska Sobota	370	200	30	900	1.500	—
31. Nova Gorica	525	100	100	492	1.217	50
32. Novo mesto	405	131	60	767	1.363	
33. Ormož	120	—	—	100	220	8
34. Piran	183	87	120	291	681	59
35. Postojna	290	150	20	320	780	
36. Ptuj	305	186	12	503	1.006		-
37. Radlje ob Dravi	112	40	—	250	402	50
38. Radovljica	262	170	106	401	939	10
39. Ravne na Koroškem	684	125	10	270	1.089	80
40. Ribnica	94	—	—	75	169	
41. Sevnica	117	71	32	180	400	35
42. Sežana	175	90	15	400	680	35
43. Slovenj Gradec	250	90	25	200	565	50
44. Slovenska Bistrica	176	144			500	820	25
45. Slovenske Konjice	324	80			300	704	40
46. Šentjur pri Celju	135	65			200	400	32
47. Škofja Loka	526	186	308	680	L700	189
48. Šmarje pel Jelšah	167	63	4	290	524	36
49. Tolmin	95	125	20	113	353	40
50. Trbovlje	548	138	8	100	794	
							
	1	2	3	4	5	6	7
51. Trebnje	78	31	5	250	850	10
52. Tržifr	75	65	40	200	380	40
53. Titovo Velenje	1.186	130	30	500	1.846	314
54. Vrhnika	100	80	110	200	490	25
55.Zagorje ob Savi	215	115	10	220	560	
56. Žalec	301	103	25	524	953	455
Skupaj SRS:	21.896	8.522	5.958	19.130	55.506	3.393
722.
Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 6. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini ter v skladu s prvim odstavkom 8. člena družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 28/73) je skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SRS sprejela na seji dne 29. marca 1983
STATUT
Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci in delovni ljudje, njihove organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti družbenopolitične organizacije in skupnosti v SR Sloveniji so ustanovili Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev (v nadaljnjem besedilu: Titov sklad SRS) da bi na osnovi solidarnosti izboljšali možnosti za pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje mladih delavcev in otrok delavcev, ki so dosegli izjemne delovne in učne uspehe in so s svojim družbenopolitičnim delovanjem pokazali pripravljenost, da sledijo poti tovariša Tita v izgradnji naše socialistične samoupravne skupnosti.
2.	člen
Titov sklad SRS se povezuje in deluje v okviru enotnih družbenih usmeritev in aktivnosti Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: Titov sklad Jugoslavije), v skladu z družbenim dogovorom o ustanovitvi Titovega sklada Jugoslavije. '
S tem družbenim dogovorom so urejeni tudi medsebojni odnosi Titovega sklada SRS s Titovim skladom Jugoslavije in Titovimi skladi v drugih socialističnih republikah in socialističnima avtonomnima pokrajinama ter v JLA.
3.	člen
Titov sklad SRS je pravna oseba.
Sedež Titovega sklada SRS je v Ljubljani, Glinška 12.
4.	člen
Titov sklad SRS ima pečat v obliki kroga z napisom: »Socialistična republika Slovenija — Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev«.
V sredini kroga je grb Socialistične republike Slovenije.
II.	UPRAVLJANJE TITOVEGA SKLADA SRS
5.	člen
Titov sklad SRS upravlja skupščina sklada.
V skupščino Titovega sklada SRS volijo po enega delegata skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v tistih občinah, kjer skupnosti za zaposlovanje niso prežele samoupravnega urejanja štipendiranja in udeleženci družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada SRS iz SR Slovenije: Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Skupščina SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije.
Po 3 delegate voli v skupščino Titovega sklada SRS zbor štipendistov Titovega sklada SRS s sedežem v Ljubljani in zbor štipendistov Titovega sklada SRS s sedežem v Mariboru.
Mandat skupščine traja 4 leta.
6.	člen	,
Naloge Titovega sklada SRS v občinah opravljajo organi občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma organi udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje).
7.	člen
Skupščina Titovega sklada SRS opravlja zlasti naslednje naloge: x
1.	sprejema statut Titovega sklada SRS in druge
splošne akte za delo sklada,	«
2.	obravnava uresničevanje politike in nalog Titovega sklada SRS,
3.	sprejema program dela sklada,
4.	v skladu s sprejetimi kriteriji razpisuje vsako leto štipendije sklada ih določa število razpisanih štipendij,
5.	daje mnenje v zvezi z neupoštevanjem razpisnih kriterijev pri podeljevanju štipendij Titovega sklada SRS,
6.	voli in razrešuje predsednika, njegovega namestnika in člane predsedstva skupščine Titovega sklada SRS,
7.	imenuje odbor za podeljevanje štipendij Titovega sklada SRS mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini in rešuje pritožbe na odločitve o podeljevanju teh štipendij,
8.	predlaga samoupravnim organom štipendiranja na ravni republike višino sredstev, ki jih le-ti ix
združenih sredstev vsako leto namenijo v Titov sklad SRS,
9.	sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada.
8.	člen
Skupščina Titovega sinada SRS izvoli 3 delegate v skupščino Titovega sklada Jugoslavije in predlaga člana za predsedstvo tega sklada. ^
9.	člen
Skupščina Titovega sklada SRS dela na sejah, ki so po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Sejo skliče predsednik skupščine.
Predsednik mora sklicati skupščino, če te zahteva
tretjina delegatov z navedbo vprašanj, ki naj jih skupščina obravnava. Če predsednik skupščine ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pismenega predloga, jo sme sklicati predlagatelj.
Seja je sklepčna, če sta navzoči najmanj dve tretjini delegatov. Skupščina sprejema sklepe z večino glasov vseh delegatov, ki imajo delegatsko mesto v skupščini
10.	člen
Predsednik skupščine je odredbodajalec za račun sklada m podpisuje akte skupščine ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine.
V odsotnosti predsednika opravlja njegove pravice in dolžnosti namestnik.
11.	člen
Poleg predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina še 11 članov predsedstva skupščine.
Predsednik skupščine Titovega sklada in njegov namestnik sta po svoji funkciji člana predsedstva. Predsednik skupščine vodi predsedstvo.
Za člane predsedstva predlagajo po enega ‘delegata udeleženci družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada SRS, poleg tega pa predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije še 5 delegatov upoštevaje območno zastopanost skupščin samoupravnih organov za štipendiranje v občinah 2 delegata pa zbora štipendistov Titovega sklada SRS.
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije izmed predlaganih kandidatov predlaga tudi predsednika in namestnika predsednika.
12.	člen
Predsedstvo skupščine Titovega sklada SRS organizira delo skupščine in opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	predlaga skupščini Titovega sklada SRS:
—	splošne akte, ki jih sprejema skupščina sklada
—	finančni načrt sklada
—	zaključni račun sklada
—	razpis štipendij,
2.	spremlja uresničevanje politike in nalog Titovega sklada SRS in o tem obvešča skupščino Titovega sklada SRS,
3.	spremlja finančno poslovanje Titovega sklada
SRS,
4.	spremlja odzivnost na razpise štipendij in opravlja pregled podeljevanja štipendij v občinah.
13.	člen
Mandatna doba predsedstva sttunščifte Titovega
sklada SRS je 4 leta. Mandatna doba članov predsedstva iz vrst štipendistov traja 2 leti.
14.	člen
Predsedstvo skupščine Titovega sklada SRS odgovarja za svoje delo skupščini. Skupščina lahko odpokliče predsedstvo ali sproži postopek za razrešitev posameznih delegatov še pred iztekom mandata, če ne izvršujejo nalog, navedenih v statutu ali nalog, za katere jih je zadolžila skupščina, delegatom — štipendistom pa, če jim preneha status štipendista.
13.	Men
Predsedstvo skupščine Titovega sklada SRS dela na sejah. Seja predsedstva je sklepčna, če sta navzoči dve tretjini njenih članov.
Predsedstvo sprejema sklepe z dvotretjinske večino vseh članov. Predsedstvo se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letna.
16.	člen
Odbor Titovega sklada SRS za podeljevanje štipendij mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini odloča o podelitvi štipendij mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini.
Odbor ima 7 članov, M fzmed sebe izvolijo predsednika.
Kandidate za člane tega odbora predlaga Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Odbor, sprejema odločitve z večino glasov.
17.	člen
Občinski samoupravni organi za štipendiranje opravljajo naslednje naloge Titovega sklada SRS:
—	volijo delegata v Skupščino Titovega sklada SRS.in zastopajo Titov sklad SRS v občini,
—	usklajujejo in spodbujajo delo kadrovskih služb in prganov v OZD in v občini pri kandidiranju štipendistov,
—	v sodelovanju z drugimi kadrovskimi organi in službami v občini sistematično evidentirajo kandidate za štipendiste Titovega sklada SRS,
—	vodijo postopek o izbiri kandidatov, odločajo o podelitvi štipendij ter obveščajo o svojih odločitvah predlagatelje ter kandidate za štipendiste,
—	odločajo o pritožbah predlagateljev za štipendijo Titovega sklada SRS,
—	vodijo evidenco o štipendistih sklada s področja svojih občin,
—	spremljajo delo in študij štipendistov in jim v primeru težav organizirajo ustrezno pomoč ter se v ta namen povezujejo s sredinami, Iti so štipendiste predlagale,
—	organe Titovega sklada SRS obveščajo o problematiki in delu Titovega sklada v občini ter o rezultatih vsakoletnega razpisa,
—	opravljajo druge naloge v zvezi s štipendiranjem Titovega sklada SRS.
18. člen
Finančno poslovanje Titovega sklada SRS nadzoruje organ samoupravne kontrole, oblikovan na • osnovi samoupravnega sporazuma o štioendiranju na ravni republike, skladno s svojimi nrh^mostmi iz tega samoupravnega sporazuma.
19.	člen
Tehnično administrativne naloge Titovega sklada SHS opravlja strokovna služba samoupravnih organov za štipendiranje v občinah in na ravni republike.
Finančna opravila in nakazovanje štipendij opravlja strokovna služba za štipepdiranje na ravni republike pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
III.	KRITERIJI ZA IZBIRO ŠTIPENDISTOV ' TITOVEGA SKLADA SRS
20.	člen
Titov sklad SRS štipendira mlade delavce in otroke delavcev, ki ,So si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju.
Tako so štipendije Titovega sklada SRS natne-njene:
1.	mladim delavcem, ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu:
—	ki imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let,
t— ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih ter,
—	ki so aktivni' v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih;
2.	otrokom delavcev — učencem in študentom:
,	— ki so redno vključeni v usmerjeno izobraže-
vanje,
—	ki dosegajo nadpoprečne učne uspehe — v osnovnih in srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 8,
—	ki so aktivni v družbenopolitičnih organizaci-jah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih;
3.	mladim delavcem in otrokom delavcev, ki so na začasnem delu v tujini:
—	ki so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini,
—	ki se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini,
—	ki so dosegli primerne delovne in učne uspehe,
—	ki so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali njihovi sta-ši.
21.	člen
Pri podeljevanju štipendij imajo prednost ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati:
a)	pri mladih delavcih
—	ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji,
—	ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti,
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju,
b)	pri učencih in študentih:
—	ki so otroci delavcev — neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji,
—	ki se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oziroma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini.
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju,
,— ki so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
Za mlade delavce se po določilih tega statuta štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci' samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) delavci zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 20. člena.
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 20. člena.
IV.	POSTOPEK ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ
22.	člen
Razpis štipendij Titovega sklada SRS objavlja skupščina vsako leto. Cas razpisa štipendij Titovega sklada SRS se praviloma prilagaja času razpisa kadrovskih štipendij.
V razpisu se določijo:
—	skupno število in vrste štipendij,
—	število štipendij po občinah,
—	postopek za podelitev štipendij,
—	roki za sprejemanje predlogov,
—	roki za odločitve o podelitvi štipendij,
—	dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k predlogu,
—	kriteriji za izbiro kandidatov,
—	medsebojne pravice in obveznosti štipendistov sklada,
—	suficitarne smeri izobraževanja, za katere praviloma ni mogoče podeljevati štipendij Titovega sklada SRS."
Število štipendistov po občinah se določi na osnovi naslednjih treh kriterijev:
—	za mlade delavce število zaposlenih delavcev in kmetov v občini,
—	v manj razvitih občinah se lahko podelijo še dodatne štipendije.
23.	člen
Kandidate za štipendijo praviloma predlagajo
—	za mlade delavce:
samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje, na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej organizacijah ZSMS v organizacijah ali skupnostih;
—	za otroke delavcev — učence in študente:
sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini;
—	za mlade delavce in otroke delavcev na začasnem delu v tujihi:
društva in klubi naših delavcev v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendijo lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela.
24.	člen
Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
—	utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti ih marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju).
—	kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini e
kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju,
—	za mlade delavce dokazila o delu in nalogah, !ki jih opravlja kandidat,
—	za otroke delavcev dokazila o delih in nalogah staršev,
—	potrdilo o šolanju in učnem uspehu v preteklem šolskem letu,
'	— potrdilo o premoženjskem stanju in številu
'družinskih članov (za otroke delavcev),
—	izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
25.	člen
Štipendije Titovega sklada SRS podeljujejo v občinah odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za raposlovanje oziroma izvršni odbori skupščin udeležencev samoupravnih organov za štipendiranje v občinah.
. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih organov za štipendiranje v občinah.
26.	člen	,
Predlagatelji za štipendije imajo pravico vpogleda v dokumentacijo oziroma razpisno gradivo.
i
v. Štipendijska razmerja
'	27. člen
Štipendije se dodeljujejo za čas študija v posameznih vzgojnoizobraževalnih programih, v skladu z zakonom in statuti vzgoj noizobraže valnih organizacij.
28.	člen
Mladi delavci — štipendisti sklada — zadrže lastnost delavca v združenem delu. V času izobraževanja jim mirujejo pravice iz dela.
29.	člen
Štipendijska razmerja med skladom in štipenm-sti se urejajo s pogodbo.
V	pogodbi o štipendiranju se štipendisti sklada zavežejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali:
—	učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oziroma prav dober, s tem, da morajo imeti v pred-* metih, značilnih za smer šolanja odlične ocene,
—	študenti najmanj poprečno oceno 8,
—	mladi delavci izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7,
—	da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo,
—	da ne bodo brez soglasja pristojnega organa v občini spremenili smeri izobraževanja,
—	da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali samoupravni organizaciji ali skupnosti.
V	pogodbi se določi rok, v katerem mora štipendist vsako leto predložiti organom sklada v občini dokazila o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti,
V	primeru, da štipendist ne doseže zahtevanega učnega uspeha ali da nima pozitivne ocene družbenopolitične in druge aktivnosti, izgubi status štipendista sklada in se mu preneha izplačevati štipendija.
Štipendist je dolžan vrniti prejete zneske štipendij, kadar ne izpolni pogojev za redno napredovanje v izobraževanju, izgubi status udeleženca v usmerjenem izobraževanju ali spremeni smer izobraževanja brez soglasja predlagatelja, se po končanem izobraževanju ne zaposli v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali samoupravni organizaciji ali skupnosti ali če se ugotovi, da je pridobil štipendijo na neresničnih podatkih.
Za mlade delavce in otroke delavcev na začasnem delu v tujini velja tudi obveznost, da se po končanem šolanju zaposlijo v domovini.
Izbrani kandidati dobijo s podpisom pogodbe o štipendiranju naziv »štipendist Titovega sklada SRS«.
VI.	FINANČNA SREDSTVA SKLADA
30.	člen
Sredstva Titovega sklada SRS so:
—	del 0,5 % solidarnostno združenih sredstev podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki ga vsako leto določi na predlog skupščine Titovega sklada SRS samoupravni organ za štipendiranje na ravni republike,
—	namenska sredstva udeležencev družbenega dogovora o ustanovitvi sklada,
—	darila, volila, prispevki posameznikov in organizacij ter druga sredstva.
31.	člen
Sredstva, potrebna za delovanje Titovega sklada SRS se določijo vsako leto glede na število štipendistov in načrtovano višino štipendij sklada in morebitnih drugih odhodkov sklada.
32 člen
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji ugotovljenega za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa štipendijo v višini 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
V kolikor mesečna višina štipendije ne zadošča za poravnavo stroškov, ki nastajajo s šolanjem oziroma izpopolnjevanjem ob delu (šolnina, potni stroški, nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, ki so potrebne zaradi šolanja oziroma izpopolnjevanja, drugi stroški), Titov sklad poravna navedene stroške na osnovi dokumentiranih zahtevkov štipendistov oziroma organizacije združenega dela.
33.	člen
Štipendije Titovega sklada SRS se nakazujejo vnaprej do vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec, in sicer praviloma dvanajst mesecev v šolskem oziroma študijskem letu. Štipendije prejemajo mladi delavci na žiro račun organizacije združenega dela.
34.	člen
Višiha štipendije za otroke delavce — učence in študente v usmerjenem izobraževanju, se določa tako, da se višina štipendije za kadrovske štipendiste — odličnjake, poveča za 10%. Na tako določeno štipendijo imajo pravico prejemati dodatek za stroške prevoza oziroma dodatek za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča v skladu z
določili 17. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah.
Ce štipendist zaradi objektivnih vzrokov ne dosega zahtevanih učnih uspehov, po sklepu samoupravnega organa za štipendiranje v občini pa obdrži status štipendista sklada, se mu višina štipendije zmanjša v skladu z dejansko doseženim učnim uspehom.
35.	člen
Štipendistu, ki predčasno uspešno konča študij, se izplača štipendija kot enkratna nagrada za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. Taka nagrada pa-štipendistu ne pripada, če je uveljavil podaljšani absolventski staž.
36.	člen
Skladno z družbenim dogovorom o ustanovitvi Titovega sklada Jugoslavije, se najmanj 10°/o sredstev, ki jih Titov sklad SRS v koledarskem letu porabi za izplačilo štipendij, združuje v Titov sklad Jugoslavije.
VIL JAVNOST DELA ORGANOV TITOVEGA SKLADA SRS
37.	člen
Delo organov Titovega sklada SRS je javno. Skupščina Titovega sklada SRS obvešča javnost o svojem delu in delu predsedstva. Predstavnikom tiska in sredstvom javnega obveščanja ter občanom je dostopen ves dokumentacijski mater:al v zvezi z vprašanji, ki se obravnavajo v skupščini sklada Predstavniki tiska in drugih oblik informiranja imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in predsedstva ter obveščati javnost o njunem delu.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Izvajanje tega statuta spremlja skupščina . Titovega sklada SRS. Za njegovo razlago je pristojna skupščina Titovega sklada SRS.
39.	člen
Ta statut se lahko spremeni po istem postopku kot je bil sprejet.
Pobudo za spremembo tega statuta dajo udeleženci družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada SRS, predsedstvo skupščine Titovega sklada SRC in občinski samoupravni organi za štipendiranje.
40.	člen
Statut je sprejet, če zanj glasuje najmanj dve tretjini delegatov skupščine Titovega sklada SRS.
41.	člen
Statut Titovega sklada SRS se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Veljati začne osmi dan po objavi.
Določilo 33. člena se. začne uporabljati od 1. septembra 1933.
42 člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati pravila o delu Titovega sklada SRS, sprejeta na seji skupščine Titovega sklada SRS z dne 24. decembra 1974 in dopolnjena na sejah skupščine Titovega sklada dne 22. februarja 1977 in 23. maja 1979.
Predsednica
skupščine Titovega sklada SRS
Nevenka Grgič L r.
ORGANI ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
723.
Na podlagi 16. in 21. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) sklenemo delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki cest in delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. ki izvajajo dela na cestah in druge storitve v cestnem gospodarstvu, kot izvajalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center. Ljubljana Moste-
Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delavci organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim dolom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter delovni
ljudje in občani prek svojih krajevnih skupnosti na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik, kot uporabniki, skupaj z delavci temeljnih organizacij združenega, dela za vzdrževanje cest in delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki raziskujejo, projektirajo, rekonstruirajo in gradijo ceste na območju občinske skupnosti za ceste, kot izvajalci cestnih del in storitev, ustanavljajo občinsko samoupravno interesno skupnost za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: Občinska skupnost za ceste Ljubljana).
2. člen
Udeleženci tega sporazuma ustanavljamo Občinsko skupnost za ceste Ljubljana z namenom, da se zagotovi: trajno in kakovostno vzdrževanje in varstvo cest, usklajevanje planov graditve ih rekonstrukcije cest, enotnost cestnega omrežja, uveljavitev posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju s cestami, združevanje sredstev in določanje namena njihove uporabe, določanje pogojev in načina opravljanja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov, usklajevanje potreb z možnostmi ter urejanje medsebojnih razmerij. pravic in odgovornosti pri gospodarjenju s cestami.
URADNI UST SRS
Stran 1070
St. 15 — 30. IV. 1983
3.	člen
Dejavnost vzdrževanja in varstva cest je dejavnost posebnega družbenega pomena, druge dejavnosti pa v okviru drugega odstavka 4. člena zakona o cestah.
Vzdrževanje in varstvo cest sta predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci.
4.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov tega sporazuma in drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
Ime občinske skupnosti za ceste je: Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik.
Skrajšano ime občinske skupnosti za ceste je: Občinska skupnost za ceste Ljubljana.
Sedež občinske skupnosti za ceste je v Ljubljani.
5.	člen
Občinsko skupnost za ceste Ljubljana predstavlja in zastopa predsednik skupščine te skupnosti.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti sklepa pogodbe ih opravlja druga pravna dejanja ter jo zastopa pred sodišči in drugimi organi.
V	mejah svojih pooblastil predsednik skupščine lahko pooblasti za zastopanje drugo osebo. II.
II. NALOGE OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CESTE LJUBLJANA
6.	člen
V	občinski skupnosti za ceste Ljubljana delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo, spremljajo in zagotavljajo uresničevanje celovite politike na področju'dejavnosti vzdrževanja, varstva,' rekonstrukcij in gradenj cest, usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v cestnem gospodarstvu.
7.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani bomo v občinski skupnosti za ceste Ljubljana zlasti:
—	ugotavljali in usklajevali skupne potrebe in interese glede regionalnih in lokalnih cest,
—	sprejemali planske akte, s katerimi bomo določali politiko in cilje družbenega razvoja v občini na področju cestnega gospodarstva,
—	sporazumevali se o samoupravnem združevanju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev regionalnih in lokalnih cest,
—	usklajevali z drugimi občinskimi skupnostmi za ceste, kakor tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi vprašanja, pomembna za enotnost cestne mreže Slovenije,
—	določali normative in standarde za obseg in kvaliteto vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest,
—	določali višimo ■v'1	"n	uporabo
cest,
—	določali cene storitev za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih’ cest,
—	določali letne programe, del vzdrževanja in varstva regionalnih m lokalnih cest,
—	razvrščali lokalne ceste,
—	sporazumevali se o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
8.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo preko Občinske skupnosti za ceste Ljubljana v Skupnosti za ceste Slovenije opravljali naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te skupnosti in v skladu z 19. členom zakona o cestah.
III.	PLANIRANJE
9.	člen
Uporabniki in izvajalci v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana bomo planirali delovanje in razvoj cestnega gospodarstva in s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajevali svoje plane, da bi tako z usklajenim razvojem cestnega omrežja omogočili združenemu delu boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega združenega dela in uresničevali skupaj določeno razvojno politiko.
10.	člen
Temeljne organizacije združenega dela za* vzdrževanje in varstvo cest sprejemajo glede vzdrževanja, varstva in razvoja cest, ki so njihova osnovna sredstva, planske akte po določilih zakona o planiranju.
Prav tako se v Občinskih skupnostih za ceste Ljubljana izvaja usklajevanje in sprejemanje planov po določilih zakonov o planiranju.
11.	člen
Za. zagotavljanje izvajanja nalog in zagotovitev razvoja regionalnih in lokalnih cest, sprejemajo uporabniki in izvajalci naslednje planske akte Občinske skupnosti za ceste Ljubljana:
:— samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	dolgoročni plan za obdobje’ 10 let,.
—	srednjeročni plan za obdobje 5 let,
—	letne planske akte.
12.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana sklenejo udeleženci sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti’ za ceste Ljubljana na podlagi elementov za sklepanje tega samoupravnega sporazuma.
Elemente za predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Ljubljana sprejemajo udeleženci tega sporazuma, ter jih po svojih delegatih uskladijo v skupščini Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
Uporabniki oblikujejo elemente, s katerimi opredelijo zlasti:
—	obseg potrebne dejavnosti' na gradnjah regionalnih in lokalnih cest,
—	obseg potrebnih finančnih sredstev za ugotavljanje potrebe vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj regionalnih in lokalnih cest,
—	način in pogoje združevanja sredstev za ceste v okviru Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
Izvajalci oblikujejo elemente, s katerimi opredelijo zlasti:
—	obseg potrebnih del na vzdrževanju in rekonstrukcijah regionalnih in lokalnih cest,
—	obseg in varstvo zmogljivosti, ki jih bodo lahko zagotovili za izvajanje dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj cest,
—	ukrepe za racionalno izrabo zmogljivosti za dejavnost vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj cest,
—	obseg in kvaliteto proizvodov, ki jih lahko . zagotovijo za opravljanje dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij m gradenj cest,
—	standarde in normative za vzdrževanje in varstvo cest in njihove spremembe oziroma dopolnitve,
—	osnove in merila za določitev cen oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj cest,
—	merila za določitev povračil, ki jih plačujejo uporabniki1 cest temeljnim organizacijam za vzdrževanje cest.
13.	člen
Uporabniki in izvajalci v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana s samoupravnim sporazumom o temeljih plana usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila Občinska skupnost za ceste Ljubljana ustanovljena.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se uporabniki in izvajalci glede regionalnih in lokalnih cest sporazumevajo zlasti:
—	o fizičnem in vrednostnem obsegu ter vrsti dejavnosti na vzdrževanju, varstvu, rekonstrukcijah in graditvah cest v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto teh del v naslednjem srednjeročnem obdobju,.
—	o uokaciji, rokih dograditve in potrebnih sredstvih za posamezne ceste,
—, o prometnih in tehničnih podlagah za rekonstrukcijo in gradnje cest v skladu s predpisi,
—	o osnovah in merilih za določitev cen oziroma povračil za. izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest,
—	o potrebnih zmogljivostih za ižvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	o določitvi dela in namena sredstev amortizacije cest, ki se združuje,
—	o opredelitvi programa vzdrževanja cest, za katere se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti,
—	o skupnih obveznostih vseh udeležencev sporazuma,
—	o osnovah in merilih za združevanje sredstev,
—	o nalogah in sredstvih za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela in vzpodbujanje ino1-vacijske dejavnosti v cestnem gospodarstvu,
—	o ukrepih za odpravljanje motenj na področju dejavnosti vzdrževanja cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih cest ali zaradi sprememb v materialnih in' kadrovskih sposobnostih pri izvajalcih cestnih del,
—	o nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja,
—	o načinu nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
— o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Glede magistralnih cest in drugih cest, ki so skupnega pomena za republiko Slovenijo se uporabniki in izvajalci sporazumevajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.
14.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti gospodarjenja na regionalnih cestah, ki zahteva skupno in enotno izvajanje vzdrževanja, varstva in razvoja regionalnih cest, ki potekajo na območjih več občinskih skupnosti za ceste, dvoje ali več občinskih skupnosti za ceste* tiuiepa samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti.
Ce pa lokalna cesta povezuje območja več občinskih skupnosti za ceste, sklepa občinska skupnost za ceste s temi občinskimi skupnostmi za ceste samoupravni sporazum o usklajevanju planov tudi glede vzdrževanja, varstva in razvoja teh lokalnih cest
15.	člen
Za določanje dolgoročnih možnosti družbenoekonomskega razvoja na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradnje regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Ljubljana sprejema Občinska skupnost za ceste Ljubljana dolgoročne plane za obdobje 10 let.
Dolgoročni plan določa splošno orientacijo in dolgoročne cilje ter smeri razvoja dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj regionalnih in lokalnih cest,, ki jih je treba uresničiti v obdobju dolgoročnega plana.
Dolgoročni plan je podlaga za opredelitev srednjeročnega plana Občinske skupnosti za ceste Ljubljana. V dolgoročnem planu se lahko določi, da so nekatere njegove sestavine obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.
16.	člen
Uporabniki in izvajalci v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana usklajujejo in sprejemajo srednjeročne in letne plane vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in graditev cest, ki jih usklajujejo s plani družbenopolitičnih skupnosti.
17.	člen
Planiranje dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij in graditev regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Ljubljana mora biti usklajeno z zagotovljenimi sredstvi po virih za te ceste.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci pri sprejemanju planskih aktov prvenstveno zagotavljajo potrebna sredstva za
izvajanje dejavnosti posebnega- družbenega pomena v cestnem gospodarstvu.
19.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana določa s svojimi letnimi planskimi akti obseg in kakovost vzdrževanja cest za vsako konkretno cesto v skladu s pravilnikom o vzdrževanju cest ter v skladu z zahtevami prometa na cesti.
Obseg ih kakovost cestnih del (dogovorjeni standard) določena v smislu prvega odstavka tega člena sta obvezna za izvajalca teh del
20.	člen
Postopek planiranja v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana podrobneje ureja statut te skupnosti.
21.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana bo pri planiranju usklajevala skupne interese svojih članov z interesi samoupravnih interesnih skupnosti komunalnega gospodarstva in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
22.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela še posebej povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
IV.	SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE, REKONSTRUKCIJE IN GRADNJE CEST
23.	člen
Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcije in graditev regionalnih in lokalnih cest se zbirajo na računu Občinske skupnosti za ceste Ljubljana:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev,
—	s samoprispevkom občanov,
—	s sredstvi za ceste, vsebovanimi v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja,
—	z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila, ob registraciji,
—	s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon cestnih motornih vozil,
—	z drugimi sredstvi.
Sredstva iz tretje, četrte ih pete alinee se oblikujejo po kriterijih določenih v temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Ljubljana. Ta sredstva se zbirajo na računu Občinske skupnosti za ceste Ljubljana iz dela sredstev, ki se združujejo na posebnem zbirnem računu SDK in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, za druge namene pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev potrebnih za vzdrževanje in varstvo' cest.
Samoupravno združena' sredstva za regionalne in lokalne ceste se oblikujejo po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Ljubljana, sredstva s samoprispevkom občanov pa po osnovah in merilih izglasovanega referenduma ter se uporabljajo za namene, za katere so bila združena.
24.	člen
Skupščina Občinske skupnosti za ceste Ljubljana lahko v imenu te skupnosti najema za izvršitev planskih posojil pod pogojem, da z vračanjem posojila z letnimi anuitetami' ne bo ogroženo vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
25.	člen
Uporabniki in izvajalci združujejo sredstva za izvajanje nalog Skupnosti za ceste Slovenije s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.
26.	člen
Sredstva za vzdrževanje ih varstvo cest iz 3., 4. in 5. alinee, prvega odstavka 23. člena tega sporazu-
ma se nakazujejo temeljni organizaciji združenega dela, ki na območju Občinske skupnosti za ceste Ljubljana vzdržuje ceste po samoupravnem sporazumu o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, po načelih svobodne menjave dela in sicer po mesečnih deležih v skladu z dinamiko cestnih del, ki bo okvirno opredeljena v navedenem samoupravnem sporazumu.
Sredstva za'graditev cest iz tega člena sporazuma se nakazujejo izvajalcem cestnih del v okviru določil sklenjenih pogodb.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CESTE LJUBLJANA
27.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana ima naslednje samoupravne delegatske organe:
—	skupščino,
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
1.	Skupščina
28.	člen
Skupščino Občinske skupnosti za ceste Ljubljana sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 36 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 9 do 17 delegatov.
29.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delovhi ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina Občanov in občani v krajevnih skupnostih, se združijo v skupno občinsko konferenco delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti za ceste.
Vsaka občinska konferenca delegacij ima v zboru uporabnikov 7 delegatskih mest.
V	zboru uporabnikov sodeluje tudi predstavnik pristojnega poveljstva oboroženih sil SFRJ.
30.	člen
V	zbor izvajalcev delegirajo organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest skupaj osem delegatov, enega delegata pa podjetje za vzdrževanje avtocest.
Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo,. raziskovalna dela, projektirajo in gradijo ceste na območju občinske skupnosti za ceste; delegirajo v zbor izvajalcev po enega delegata. Delegati teh temeljnih organizacij sodelujejo v zboru izvajalcev le v času izvajanja dogovorjenih del in nalog, ob katerih se vzpostavljajo trajnejša razmerja in to le v zadevah glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem nalog.
Porazdelitev delegatskih mest v obeh zborih med temeljne organizacije združenega dela, krajevnimi skupnostmi in delovnimi skupnostmi je sestavni del statuta Občinske skupnosti za ceste Ljubljana in se sprejme v postopku določenem za sprejem statuta.
31.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	oba zbora enakopravno na ločenih sejah,
—	posamezni zbor samostojno.
32.	člen
Delegati uporabnikov in izvajalcev v skupščini Občinske skupnosti za ceste Ljubljana odločajo na skupni' seji obeh zborov z večino glasov v naslednjih zadevah:
—	o politiki razvoja vzdrževanja in varstva cest, rekonstrukcij in graditvi regionalnih in lokalnih cest na območju te skupnosti,
—	o predlogu dolgoročnega plana,
—	o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov,
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
33.	člen
Delegati obeh zborov skupščine odločajo enakopravno na ločenih sejah v zadevah:
—	o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, za katere sprejem je po predpisih pristojna skupščina,
—	o sprejemanju srednjeročnega in letnega plana,
—	o sprejemu poročila o izvajanju planov,
—	o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest,
—	o izvolitvi in razrešitvi predstavnika skupščine in njegovega namestnika,
—	o razvrščanju javnih poti v lokalne ceste,
—	o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot,
—	o imenovanju odborov in komisij.
34.	člen
če odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
Če v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo Občinske skupnosti za ceste Ljubljana začasno uredijo to vprašanje občinske skupščine z območja Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
35.	člen
Delegati zbora uporabnikov samostojno odloča-
jo:
—	o sredstvih ki jih uporabniki cest združijo za izvedbo sprejetih planov,
—	o izvolitvi predsednika zbora uporabnikov,
—	o Izvolitvi članov zbora uporabnikov v odbore skupščine,
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov,
—	o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Skupnosti za ceste Slovenije.
36.	člen
Delegati zbora izvajalcev samostojno odločajo:
—	o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost In učinkovitost cestnih del,
—	o višini povračil za izredne prevoze po cestah,
—	o izvolitvi članov zbora izvajalcev v odboru skupščine,
—	o imenovanju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije,
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora.
37.	člen
Po predhodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov o finančnih obveznostih uporabnikov cest, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
38.	člen
Skupščina lahko sprejema veljavne sklepe in druge odločitve, če je na skupščini prisotnih več kot polovica delegatov vsakega zbora oziroma posameznega zbora.
39.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov.
Delegati v zborih skupščine razpravljajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu ih usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnim glasovanjem oziroma izjavljanjem.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
40.	člen
Uporabniki in izvajalci v Občinski' skupnosti za ceste Ljubljana sodelujejo in odločajo v zadevah, ki se urejajo v Skupnosti za ceste Slovenije preko svojih delegatov v skupščini Skupnosti za ceste Slovenije po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in njenem statutu.
41.	člen
Delovna telesa skupščine so:
—	odbori, ki jih sestavljajo delegati zborov skupščine,
—	komisije in druga delovna telesa, katerih sestavo in naloge določi skupščina.
42.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Predsednika ih njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov zbora uporabnikov.
Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	zastopa in predstavlja občinsko skupnost za ceste,
—	sklicuje seje skupščine in predsedstvo skupščine ter jim predseduje,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo občinske skupnosti za ceste v skladu z zakoni', samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi samoupravnimi akti te skupnosti.
43 člen	•	«•
Predsednik skupščine in njegov namestnik se skupno s predsednikoma zborov skupščine in predsedniki odborov dogovarjajo o sklicu sej in pripravljajo dnevne rede sej skupščine, obravnavajo gradivo za seje skupščine in zavzemajo do njih svoja stališča, oblikujejo predloge sklepov, skrbijo za koordinacijo dela med zboroma in odbori skupščin in opravljajo druga opravila, potrebna za funkcionalno delo skupščine.
44.	člen
Stalna delovna delegatska telesa skupščine za urejanje posameznih zadev in izvrševanje nalog skupščine so:
—	odbor za pripravo predlogov planskih aktov Občinske skupnosti za ceste Ljubljana,
—	odbor za finančne zadeve,
—	odbor za * samoupravne in organizacijske ter kadrovske zadeve.
45.	člen
Odbor za pripravo predlogov planskih aktov Izvršuje predvsem naslednje naloge:
—	zbira predloge, osnove in elemente za sestavo
planskih aktov,
—	pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
—	pripravlja predloge planov (srednjeročni in letni),
—	pripravlja elemente in predloge samoupravnih sporazumov o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela v dejavnosti vzdrževanja cest,
—	pripravlja in izvaja razpise za izvedbo gradbenih del v okviru letnih planov,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov, elaboratov in nalog,
—	pripravlja predloge za financiranj e raziskovalnih del, tehnične dokumentacije za gradnjo cest in strokovnih elaboratov za potrebe Občinske skupnosti za ceste Ljubljana,
—	pripravlja oziroma skrbi za izdelavo drugih gradiv, potrebnih za delo ih odločanje organov občinske skupnosti za ceste.
46.	člen
Odbor za finančne zadeve izvršuje predvsem naslednje naloge:
—	spremlja dotok in zbiranje sredstev za regionalne in lokalne ceste po zakonu o cestah,
—	skrbi, da se sredstva, zbrana za regionalne in lokalne ceste na območju Občinske skupnosti za ceste Ljubljana uporabljajo za to cestno mrežo,
—	obravnava predlog zaključnega računa Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
—	pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe upravljanja Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
47.	člen
Odbor za samoupravne in organizacijske ter kadrovske zadeve izvršuje predvsem naslednje naloge:
—	spremlja samoupravne 'odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov.
—	spremlja ter proučuje organizacijo Občinske skupnosti za ceste Ljubljana in povezavo s Skupnostjo za ceste Slovenije ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje,
—	obravnava osnutek samoupravnih splošnih aktov Občinske skupnosti za ceste Ljubljana ter predlaga. spremembe in dopolnitve teh aktov,
—	obravnava kadrovsko problematiko Občinske skupnosti za ceste Ljubljana in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali strokovna dela za potrebe Občinske skupnosti za ceste Ljubljana,
zbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine.
48.	člen
Odbori imajo po 9 članov.
Način dela odborov Se določi s poslovnikom skupščine. Druge zadeve v zvezi z odbori določa statut Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
49.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje drugih določenih nalog, lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
50.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupščina in organi skupnosti so dolžni redno in pravočasno obveščati uporabnike in izvajalce o delu skupnosti ter o vseh tistih zadevah, ki so pomembne za sprejem odločitev.
Vsak uporabnik in izvajalec ima, poleg pravice do udeležbe na sejah skupščine, tudi možnost vpogleda v dokumentacijo skupnosti razen tiste za katero je določeno, da je uradna, poslovna ali vojaška tajnost.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
51.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v Občinski skupnosti' za ceste Ljubljana oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
52.	člen
S statutom se skladno z zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter sestava, volitve in odpoklic članov tega odbora.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
53.	člen
Občinska skupnost za ceste ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor je sestavljen iz 9 članov in sicer izmed delegatov uporabnikov, izvajalcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.: Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana in za delovanje in organizacijo teh skupnosti v izjemnih razmerah.
54.	člen
Natančnejše določbe o sestavu in delu odbora za ■ splošno ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito določa statut Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
55.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere, prilagodi Občinska skupnost za ceste Ljubljana svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stenj a.
vi. sodisce združenega dela
56.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v Občinski skupnosti za ceste Ljubljana ali med skupnostmi za ceste, rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga Občinska skupnost za ceste Ljubljana soustanovi skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja dejavnosti prometa in zvfez Slovenije.
Podrobnejše določbe o delovdnju sodišča združenega dela vsebuje samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje dejavnosti prometa in zvez.
VII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
57.	člen
Občinska skupnost za ceste Ljubljana ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	srednjeročni in letni plan,
—	samoupravni sporazum o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela,
—	samoupravni sporazum o povračilu' za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest,
—	samoupravni sporazum o usklajevanju planov,
—	pravilnik o delovanju odbora samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih 'teles,
—	druge samoupravne 'sporazume in pravilnike, ki so potrebni' za nemoteno delovanje Občinske skupnosti za ceste Ljubljana, ki jih določa statut ali kak drug samoupravni splošni akt Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
58.	?len
Opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih
in tem podobnih del skupščina poveri za to usposobljeni organizaciji ali skupnosti.
59 člen
Ta sporazum je sprejet, ko je svoj pristop na Podlagi pristopnih izjav potrdila večina TOZD in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti, udeležencev tega sporazuma.
Z dnevom sprejema velja za vse temeljne organizacije, delovne skupnosti in krajevne skupnosti na območju ljubljanskih občin.
K temu sporazumu morajo dati' soglasje tudi skupščine ljubljanskih občin.
\	60. člen
Vsak udeleženec tega sporazuma ima pravico Predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Svojo
zahtevo s predlogom za spremembo oziroma dopolnitev sporazuma pošlje skupščini preko svojega delegata. Skupščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem ostalim udeležencem v odločitev.
Spremembo tega sporazuma lahko predlaga tudi skupščina Občinske skupnosti za ceste Ljubljana.
Sprejem sprememb sporazuma razglasi skupščina po tem, ko da k njim soglasje skupščina občine.
Ta sporazum in njegove spremembe se objavijo v Uradnem listu SRS in prično veljati osmi dan po objavi
724.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 do 1985 so skupščine na sejah obeh zborov v času od 10. februarja 1983 do 28. marca 1983 sprejele
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje
1.	,člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci),
—	delavcev, zaposlenih v tujini pri mednarodnih organizacijah in pri organizacijah, pri' katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno),
—	oseb, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo,
—	oseb, zaposlenih pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti,
—	delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, in delavcev, zaposlenih pri teh in pri’ drugih civilnih pravnih osebah,
—	ter drugih občanov.
2.	Hen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jftn je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno vbreme občinske zdravstvene skupnosti, po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
3.	člen
Za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah, in pri organizacijah, pri kate-
rih ustanovitvi', upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno) je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot, jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske.
4.	člen
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo’organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske.
5.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic do socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
6.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih povr-nši in dohodka od gozda v višini 20 odstotkov,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Prispevek v znesku 1.000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje ih njihove zakonce tisti, ki jo obremenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodih j ske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske plane, lastniki zemljišč.
7.	člen
Delovni ljudje, ki sem jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno Opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku na zaposle-1 nega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji' v letu »82.
8.	Men
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji proizvajalci, znanstveniki, književniki-del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci', gradbeni inženirji in tehniki, fotografi, rejnice, nogometaši - neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti' - plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranariho, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in neebe, M so sklenile s kmetijsko * drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneska
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Za delavce, ki so zaposleni pri civilnih pravnih osebah, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101 "/o zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
10.	člen
Višina prispevka iz 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah.
11.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983, objavljena v Uradnem listu SRS.
Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80)
12.	člen
Občani', ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in dbčani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 470 din mesečno na posameznega upravičenca.
13.	člen
Za osebe, ki delajo na podlag; 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovah osebnega dohodka nn po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS.
**. -
14.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnost pokoj-ntnskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
15.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu In za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu In obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 % bruto prejemka.
16.	Sen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki' ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 10. člena tega sklepa.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 29-1458/82).
18.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa. se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 010/1-1978
Ljubljana, dne 23. marca 1983.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Janez Škrk 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Stane Božič 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška Milan Jurjavčič, inž. 1. r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič 1. r.
725.
Na podlagi 53.. 70 in 138. člena ustave SRS, 66., 68. in 69 člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS. št. 17/79), v skladu z določili zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter 20. in 22. členom statuta mesta Ljubljane so Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana, Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik ter Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Mestna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Mesina stanovanjska skupnost Ljubljana, enote Skupnosti Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Stotniji za Ljubljano in deli Skupnbsti starostnega zava-rovanja kmetov SR Slovenije za Ljubljano sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega varstva
Ljubljana
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik ter Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Mestna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Mestna stanovanjska skupnost Ljubljana, enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za Ljubljano - in deli Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za Ljubljano (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) ustanovijo zaradi usklajevanja posameznih oblik socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, skupnega izvajanja drugih nalog in zagotavljanja enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori Skupščine mesta Ljubljane Mestno skupnost socialnega varstva Ljubljana.
2.	člen
V Mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) se usklajujejo tudi deli programov tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso ustanoviteljice skupnosti, pa se nanašajo na socialno varstvo.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, statuta mesta Ljubljane, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter tega samoupravnega sporazuma.
Ime skupnosti je: Mestna skupnost socialnega varstva Ljubljana.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma sprejme skupnost svoj statut, na katerega da soglasje Skupščina mesta Ljubljane.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti usMa-/ujejo:
—	prednostne naloge socialnega varstva in dinamiko njihovega izvajanja,
—	skupna izhodišča in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine ter učinke teh meril z* socialno varnost delovnih ljudi in njihovih družin,
—	skupna izhodišča in merila za izvajanje soii-damosti in vzajemnosti na posameznih področjih socialne varnosti v Ljubljani,
—	razvoj družbeno organiziranih oblik socialne varnosti,
—	usposabljanje in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter usposabljanje in zaposlovanje odraslih invalidnih oseb,
—	delo pri preučevanju vzrokov m odpravljanju posledic alkoholizma ter drugih zasvojenosti,1
—	pobude za raziskave in raziskovanje posameznih področij socialnega varstva v Ljubljani,
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice,
—	druge zadeve na podlagi zakonov in odlokov, o katerih se sporazumejo ustanoviteljice skupnosti.
6.	Sen
Delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti usklajujejo merila za tiste socialnovarstvene pravice in druge socialnovarstvene naloge, ki so skupnega pomena za zagotavljanje socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane pod enakimi pogoji, zlasti pa:
L • področja otroškega varstva:
—	program razvoja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok,
—	program družbenega varstva težje prizadetih otrok .in mladine,
—	politiko denarnih pomoči ter drugih nalog, ki se podrobneje določijo v statutu skupnosti,
—	temelje planov s temelji družbenega plana mesta Ljubljane;
2.	s področja socialnega skrbstva:
—	skupna izhodišča za programe zagotavljanja so-cialce varnosti in za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje teh programov,
—	obseg socialno-skrbstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje so-etalno-skrbstvenih pomoči,
—	postopek za uvajanje novih socialno-skrbstvenih pravic in
—	druga vprašanja skupnega pomena;
3.	s področja zaposlovanja:
—	naloge s področja usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	minimalne standarde pri zaposlovanju delavcev,
—	načela in merila za zagotavljanje socialne varnosti in denarne pomoči za začasno nezaposlene osebe;
4.	s področja stanovanjskega gospodarstva:
—	izhodišča In merila ra delno nadomestitev sta-
—	minimalne standarde za stanovanja, namenjena delavcem z nižjimi dohodki, borcem NOV in drugim borcem, invalidom in starostnikom,
—	kriterije in merila za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
5.	s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov:
—	pogoje in kriterije za določanje socialne ogroženosti kmetov-borcev,
—	osnove in merila za odpis prispevka kmetov za starostno zavarovanje in davčne dajatve,
—	programe za izboljšanje stanovanjskih razmer upokojencev.
7.	Sen
Kadar se delavci, delovni ljudje in občani v Mestni zdravstveni skupnosti Ljubljana dogovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkov za čas delanezmož-nosti in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti.
8.	člen
Kadar se delavci, delovni ljudje in občani v Mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana dogovarjajo o kriterijih za sprejem v študentske in dijaške domove in o merilih za subvencionirane cene v teh domovih, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti.
9.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti usklajujejo skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne.
10.	člen
Skupnost na podlagi usklajenih mnenj in programov Mestne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, enot Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za Ljubljano in Mestne zdrastvene skupnosti Ljubljana:
—	obravnava programa ustanavljanja in razvoja zavodov za usposabljanje invalidov,
—	usklajuje programe ustanavljanja in razvoja invalidskih delavnic,
daje pobude in predloge davčnih olajšav in drugih družbenih dajatev za posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter druge organizacije združenega dela in zasebne delodajalce, ki zaposlujejo invalide,
—	pripravlja in predlaga merila za ugotavljanje gmotnega stanja invalidnih oseb oziroma njihovih družin pri uveljavljanju pravic iz zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
11.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic.
Skupščino sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 3 delegate. Način delegirania delegatov v skupščino skupnosti določajo ustanoviteljice v svojih samoupravnih splošnih aktih.
Mandatna doba skupščine je štiri leta.
12.	člen
Kadar skupščina skupnosti obravnava posamezna
vprašanja iz pristojnosti mestnih samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso ustanoviteljice, delegati te
skupnosti sodelujejo pri delu skupščine skupnosti z enakimi pravicami in dolžnostmi kot delegati ustanoviteljic.
,	13. člen
Skupščina izvoli predsednika in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupnost. Njegove naloge in pristojnosti podrobno določa statut skupnosti.
14.	člen
Skupščina skupnosti:
—	usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva v Ljubljani in spremlja izvajanje teh,
—	obravnava problematiko posameznih socialnovarstvenih področij,
—	usklajuje razvojne programe za posamezna področja socialnega varstva za območje mesta Ljubljane,
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva, ki se nanašajo na enakomerni razvoj vseh občin Ljubljane in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—- oblikuje, usklajuje in sprejema skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih pod-
ročjih socialnega varstva v Ljubljani,
. — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	na podlagi predhodnega soglasja in pooblastil ustanoviteljic, v njihovem imenu in interesu sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delam za področje splošne ljudske obrambe in družbene
—	sprejema načrt dela skupnosti,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno delovanje,
—	voH fai razrešuje elane organov skupščine,
—	imenuje in razrešuje vodjo skupne strokovne službe občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva in eddessernaga šelavca za področje socialnega
—	opravlja druge naloge, določene z zakoni, statutom mesta, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter s tem samoupravnim sporazumom in statutom skupnostL
15.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine mesta Ljubljane odločajo o tistih zadevah, ki jih določa statut mesta Ljubljane.
18.	člea
Kadar skupščina skupnosti obravnava zadevo oziroma sprejema odločitev enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine mesta Ljubljana, veljajo za njeno delo določbe poslovnika Skupščine mesta LJublane.
17.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah-
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.
Način sprejemanja sklepov, stališč, priporočil fn mnenj ter samoupravnih splošnih aktov določata statut in poslovnik skupnostL
18.	člen
Skupščina skupnosti obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge mestne samoupravne interesne skupnosti.
Zaradi enakega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene poMtike v mestu Ljubljani, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in drugih nalog.
2.	Organi skupščine
19.	člen
Za izvrševanje določenih skupnih nalog in izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice organe izmed delegatov ustanoviteljic, za opravljanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge samoupravne Interes- . ne skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
V organih so za člane lahko imenovani tudi delegati družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij.
20.	člen
Organi skupščine skupnosti so:
—	komisija za razvoj in organizacijo socialnega varstva.
—komisija za usklajevanje socialnovarstvenih programov,
—	koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev,
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno
21.	tiče
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge organe (stalne ali občasne) za preučevanje skupnih vprašanj ali posameznih zadev.
Način oblikovanja, delovno področje, sestavo in
način dela organov podrobno določa statut skupnosti.
X. Odbor sa samoupravni nadeor
23.	člen
Nadzor nad uresničevanjem sprejetih stališč, priporočil in mnenj, nad oblikovanjem in porabo sredstev, nad dedovanjem organov skupnosti ter njene strokovne službe opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Odbor samoupravnega nadzora ima 5 članov, ki jih izvolijo delegacije ustanoviteljic izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev ustanoviteljic.
IV.	ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
24.	člen
V	primeru, da nastopijo izjemne razmere (neposredna vojna nevarnost, vojna in druge izredne razmere), mora skupnost svojo organizacijo in delo prilagoditi načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delovanje ter odstranjevanje posledic takega stanja oziroma teh razmer.
25.	člen
Skupnost se za učinkovito in usklajeno načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in ustreznimi organi skupščin občin in Skupščine mesta Ljubljane.
V.	USKLAJEVANJE ELEMENTOV Z A' SAMOUPRAVNE SPORAZUME O TEMELJIH PLANOV
26.	člen	v
V	skupnosti usklajujejo ustanoviteljice ter druge samoupravne interesne skupnosti elemente, za samoupravne sporazume o temeljih planov občinskih skupnosti, delovne programe s posameznih področij socialnega varstva .ter osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice na področjih, ki jih določata
5.	in 6. člen tega sporazuma.
Postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih skupnosti, s katerimi $e določijo programi na posameznih področjih socialnega varstva in posamezne socialno-varstvene pravice, se ne more začeti, če niso elementi teh planov predhodno usklajeni v skupnosti.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI
27.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine
skupnosti in njenih organov ter za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil in nalog na podlagi programa dela in finančnega načrta, .ki ju skupnost vsako leto predloži ustanoviteljicam.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
28.	člen
Opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del si skupnost zagotovi pri DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, zagotovitev določenih opravil pa si skupnost lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo ustanoviteljice.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko da nanj
svoje soglasje Skupščina mesta Ljubljane in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ki je bil sprejet na seji skupščine skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane, dne 28.
10.	1975.	_____
726.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 58. in 89; člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 10. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1983 in na 10. seji zbora občin dne
3.	marca 1983 sprejela
ODLOK
e spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetja Generalnega plana (Urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za do-določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov
na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1
1.	člen
V odloku o sprejetju Generalnega plana razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se 1. točka 3. člena dopolni z novim besedilom, ki se glasi:
»Za določitev in zaščito varstvenih območij lokalnih vodnih virov — zajetij Kopitarjev grive in Kovačev grive na območju Bizovika ter Arbo na območju Podgrada se plan funkcionalne členitve površin — nezazidljive površine uskladi z dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ pod št. projekta 2825/81 v maj h 1982.«
Območja, navedena v prejšnjem odstavku se štejejo za zavarovana zemljišča v smislu 4. točke 4. člena zakona o urbanističnem planiranju in so zato vsi posegi znotraj teh varstvenih območij dopustni le v skladu z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda.
Meje varstvenih pasov lokalnih vodnih virov — zajetij, navedenih v tem členu, so določene z dokumentacijo iz tega člena. Meje so kartografsko razvidne iz evidenčnih načrtov zemljiškega katastra na Mestni geodetski upravi' Ljubljana. Meje so določene z naravnimi mejami in mejami obodnih parcel.
Dokumentacija, ki opredeljuje to spremembo in dopolnitve Generalnega plana je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnih za urbanistične zadeve, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUŽI, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave inšpekcijskih služb.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/82
Ljubljana, dne 3. marca 1983.	x
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
727.
Na podlagi 4. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) ter 54., 58. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78,	35/81) je Skupščina
mesta Ljubljane na 10. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1983 in na 10. seji zbora občin dne • 3. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o Urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
V odloku o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72), se 5. člen dopolni tako, da se dodajo novi odstavki, ki se glasijo:
»Za določitev in zaščito varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje se urbanistični program za območje mesta Ljubljane uskladi z dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ pod št. projekta 2825/81 v maju 1982.
Vsa območja v občini Ljubljana Moste-Polje navedena v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka se štejejo za zavarovana zemljišča v smislu 4. točke 4; člena zakona o urbanističnem planiranju in so zato vsi posegi znotraj teh varstvenih območij dopustni le v skladu z odlokom o varstvenih pasovnih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda.
Meje varstvenih pasov lokalnih vodnih virov za območje občine Ljubljana Moste-Polje so določene z dokumentacijo navedeno v tem členu. Meje so kartografsko razvidne iz evidenčnih načrtov zemljiškega katastra na Mestni geodetski upravi Ljubljana, Meje so določene z naravnimi mejami in mejami obodnih parcel
Dokumentacija, ki opredeljuje te spremembe in dopolnitve, je na vpogled občanom. in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje pristojnih za urbanistične zadeve, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljane, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave inšpekcijskih služb.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 2. marca 196$.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
728.
Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list št. 38/81) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter na podlagi 54., ni' list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter na podlagi 54., 58. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je Skupščina mesta Ljubljana na 10. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1983 in na 10. seji zbora občin dne 3. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda
1.	člen
V	odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 18/77, 17/81 in 30/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vodnih virov v Ljubljani in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnice, vodnih črpališč, studencev in vodnih zajetij pred onesnaženjem.«
2.	člen
Za sedanjim besedilom 2. člena se doda nov drugi
odstavek, ki se glasi:
»Meje varstvenih pasov lokalnih vodnih virov za območje občine Ljubljana Moste-Polje, so določene z dokumentacijo »Registracija ih zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje«, številka projekta 2825/81, ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
3.	člen
V	3. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Varstvena območja lokalnih vodnih virov so razdeljena na:
1.	najožji varstveni pas z naj strožjim režimom zavarovanja — za lokalni vodni vir (kartografsko),
2.	ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja za lokalni vodni vir.
3.	širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja za lokalni vodni vir,
4.	varstveni pas ob trasi glavnih vodnih vodov.
4.	člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se za besedo podtalnica doda »ali zajetja« za besedo mnenj* »pristojne sanitarne inšpekcije« ter se namesto organizacija za individualno komunalno potrošnjo TOZD Mestni vodovod uporabi novo ime DO Vodovod-Ka-nalizacaja TOZD Mestni vodovod.
s. a*
Za besedKUnn m Ohm se deda novo y.a poglevj*
z naslednjim beeedUoea:
V.a) VARSTVENA OBMOČJA LOKALNIH VODNIH VIROV
. Dodajo se naslednji novi členi:
»1. Najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja
30.a člen
Najožji varstveni pas z naj strožjim režimom zavarovanja je namenjen za zaščito studencev, naravnih izvirov, črpališč, zajetij in drugih vodnih objektov.
Oddaljenost meje tega varstvenega pasu je od 10 do 50 m od lokalnega vodnega viha in se jih določi 4ia podlagi tipa lokalnega vodnega vira in naravpe lege objekta.
Meja varstvenega pasu poteka po obodnih pereči ah, navedenih v dokumentaciji iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.
Meja varstvenega pasu se zavaruje z varnostno ograjo, dostop na to območje pa je dovoljen samo delavcem, ki upravljajo z napravami vodovoda.
To zemljišče upravlja upravljalen vodovoda.
V	tem pasu je prepovedana vsakršna dejavnost, razen čiščenja in vzdrževanja okolice lokalnega vodnega vira.
2.	Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja
30.b člen
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavareva--ja zajema prostor za zaščito vodnega vira pred direktnim onesnaženjem.
Meje varstvenega pasu se določijo na podlagi geo-loško-hidroloških podatkov, potekajo pa po obodnih parcelah, navedenih v dokumentaciji iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.
V	tem pasu je:
a)	prepovedane
—	graditi naftovode,
—	izkopavati gramoz;
b)	dovoljeno pod posebnimi pogoji, ki jih določi upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja:
—	graditi nove stanovanjske in gospodarske objekte,
—	graditi nadomestne objekte z odstranitvijo prejšnjih,
—	adaptirati obstoječe stanovanjske in gospodarske objekte,
—	graditi plinovode.
Gozdarstvo, poljedelstvo ter športno-rekreacljske aktivnosti so zaželene dejavnostL
30.C člen
Za vse obstoječe objekte v tem pasu je potrebno izdelati sanacijske načrte za preprečitev morebitnega onesnaženja okolja lokalnega vodnega vira.
Nosilci priprave in realizacije sanacijskega programa so skupščine občin, občinska komunalna skupnost, krajevne skupnosti Sanacijski program mora biti izdelan dve leti po sprejeti dokumentaciji, ki je opredeljena v drugem odstavku 2. člena.
Hudourniške grape mora upravljalec v območju ožjega varstvenega pasa urediti' kot nepropustno korito.
V	tem pasu je v gramoznicah posebnega javnega pomena izjemoma dovoljena eksploatacija gramoza tako, da se ne onesnažuje lokalnega vodnega vira. Za bodočo izrabo zemljišča gramoznice posebnega javnega pomena je potrebno izdelati sanacijski program.
Prostornina posamezne cisterne za hrambo nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi je lahko največ 10 kub. m in skupna prostornina celotnega skladišča 50 kub. m.
Skladišče nafte, tekočih natisih derivatov ali nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Tehnični pregled skladišč nafte, tekočih naftnih
derivatov ali nevarnih snovi mora biti opravljen na
dva leti.
3.	Širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja
30.d člen
Širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja zajema celotno padavinsko območje, kjer se padavine lahko infiltrirajo oziroma površinsko pritekajo k izviru vode.
Meje tega pasu se določijo na podlagi geoložko-hidroIošMh podatkov, potekajo pa po obodnih parcelah navedenih v dokumentaciji iz drugega odstavka
2.	člena tega odloka.
V	tem pasu je:
a)	prepovedano:
—	odlagati odpadke,
—	uporabljati agrotehnična sredstva na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cijanovodikove kisline, fenola, krezola, drugih vodi škodljivih snovi ter prekomerno gnojil njive in travnike z gnojevko in gnojnico.
b)	dovoljeno pod posebnimi pogoji, ki jih določi upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja:
—	graditi stanovanjske in gospodarske objekte,
—	graditi čisto industrijo in obrt,
—	izkopavati gramoz in pesek ter odkopavati
zemljo,
—	graditi kanalizacijo in naprave za čiščenje
odpadnih voda ter nepropustnih betonskih greznic in gnojišč,	1	1 ! *j
—	skladiščenje in opravljanje tranzitnega prometa nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi,
—	opravljati tranzitni promet s tovornimi motornimi vozili
30.e člen
Kanalizacija in naprave za čiščenje odpadnih voda v tem pasu morajo biti grajene vodotesno. Obstoječa naselja je treba sanirati z izgradnjo ali vodotesne kanalizacije ali nepropustnih betonskih greznic in gnojišč.
Gradnja nepropustne greznice se lahko dovoli v skladu s sanacijskim programom tam, kjer ni pogojev za gradnjo javne kanalizacije.
Za morebitna obstoječa odlagališča odpadkov, je potrebno izdelati sanacijski program ter jih sanirati v roku enega leta od sprejema tega odloka.
Struge potokov in hudournikov je treba redno čistiti, da se prepreči prelivanje voda proti vodnemu viru.
30.1 člen
Prostornina posamezne cisterne za hrambo nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi je lahko največ 25 kub. m in skupna prostornina celotnega skladišča največ 200 kub. m.
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov ali nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Tehnični pregled skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov ah nevarnih snovi mora biti opravljen na 5 Ifet.
Tranzitni promet nafte, naftnih derivatov ati nevarnih snovi je dovoljen le po cestah, ki imajo II.
stopnjo zaščite.
Ceste, po katerih poteka promet s tovornimi motornimi vozili, morajo biti tako urejene, da. j e onemogočeno direktno ogrožanje vodnega vira. Na cestah je omejitev hitrosti na 40 km/h.
4.	Varstveni pas ob trasi pi;i--n!h vodnih virov
30 g člpn
Varstveni pas ob trasi glavnih vodnih vodov znaša minimalno 2,5 m z vsake st.rani.
V tem varstvenem pasu je prepovedano:
—	graditi stanovanjske ali kakršnekoli druge objekte,
—	odlagati odpadke,
—	postavljati naprave ali izvajati dela, s katerimi bi se lahko onesnažila voda ali poškodovali cevovodi.
Obstoječa odlagališča odpadkov v tem pasu je treba odstraniti takoj po sprejemu tega odloka.«
6.	člen
Besedilu 34. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Za gradnjo in zaščito skladišč ža' nafto ih naftne derivate ter nevarnih snovi v ožjem in širšem varstvenem pasu lokalnih vodnih virov veljajo splošni pogoji' v skladu z veljavnimi predpisi. Način zaščite predpiše organ, pristojen za izdajo dovoljenja za gradnjo skladišča.«
Sedanji šesti , sedmi In osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti.
7.	člen
Besedilo prvega odstavka 38 člena se dopolni in sicer tdko, da se sedanjemu besedilu:
a) — v 1. točki doda v oklepaju: »prva alinea drugega odstavka 30 g člena«
—	v 2i točki doda v oklepaju: »prva in druga alinea točke b drugega odstavka SO.b člena«,
—	v 3. točki v oklepaju doda: »druga alinea točke a tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 5. točki doda v oklepaju: »tretja alinea točke b tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 8. točki se doda besedilo:	peta alinea točke
b tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 9. točki doda »30.e člena«,
—	v 12. točki doda v oklepaju: »četrta alinea točke b tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 14. točki doda »30.c člen in 30.g člen«.
b) dodajo naslednje nove točke:
»24. gradi naftovod v nasprotju z določilom prve alinee, točke a tretjega odstavka 30.b člena,
25.	gradi nove stanovanjske in gospodarske objekte v nasprotju z določilom prve alinee, točke b tretjega odstavka 30.b člena,
26.	gradi plinovod v nasprotju z določilom četrte alinee točke b, tretjega odstavka 30.b člena,
27.	opravlja tranzitni promet s tovornimi motornimi vozili v nasprotju z določilom šeste alinee, točke b. tretjega odstavka 30,d člena in 30.f člena,
28.	odlaga odpadke na mestih, kjer to ni dovoljeno (prva alinea točke a, tretjega odstavka 30.d člena in druga alinea drugega odstavka 30.g člena,
29.	gradi industrijo in obrt v nasprotju z določili druge alinee točke b, tretjega odstavka 30.d člena.«
8.	člen
Besedilo 39. člena se dopolni tako:
a)	da se sedanjemu besedilu doda:
—	vi. točki, v oklepaju: »prva alinea točke b, tretjega odstavka 30.g člena«,
—	v 2. točki v oklepaju: »druga in tretja alinea točke b tretjega odstavka 30.b člena«,
—	v 3. točki v oklepaju: »druga alinea točke a tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 10. točki v oklepaju: »četrta alinea točke b tretjega odstavka 30.d člena«,
—	v 12. točki: »30.c in 30.f člena«,
—	v 14. točki v oklepaju: »prva alinea točke a tretjega odstavka 30.d člena« in »druga alinea drugega odstavka 30.g člena«.
b)	doda naslednji novi točki:
»16. gradi nove stanovanjske in gospodarske objekte v nasprotju z določilom prve alinee točke b tretjega odstavka 30.b člena,
17. opravlja tranzitni promet z motornimi vozili v nasprotju z določili .šeste alinee, točke b, tretjega odstavka 30.d člena In 30,f člena.«
9.	člen
'V 42. členu se besedilo »Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane« nadomesti z besedilom »Mestna uprava inšpekcijskih služb«.
10.	člen
Prečiščeno besedilo odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje Voda določi statutarno-pravna komisija Skupščine mesta Ljubljane.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/82
Ljubljana, dne 3. marca 1983.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
OPIS MEJ VARSTVENIH PASOV VODNIH VIROV ZA IZVENMESTNO OBMOČJE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Meje varstvenih pasov vodnih virov za območje občine Ljubljana Moste-Polje kot priloga k odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda.
Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene predvsem z naravnimi mejami in mejami obodnih parcel in so opisane po mejah v smeri urinega kazalca.
1.	ZAJETJE KOPITARJEV GRIVC, k. o. BIZOVIK, d. 1. 2/3
1.	varstvena cona
Obsega del ograjenega območja parcele 608/1. Ograja sega 50 m od zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 623/1, 623/4, 608/1. Od tod meja poteka proti J preko parcele 608/1 in proti JZ preko parcele 608/1. Nato poteka proti S preko parcel 608/1 in 659. Od tam meja poteka proti V preko parcel 659 in 623/4 do izhodiščne točke. ,
III.	varstvena cona
Meja poteka od izhodiščne točke na parceli 608/1. Od tod poteka proti J preko parcele 608/1 do meje s parcelo 606. Od tod meja poteka proti Z po J meji parcel 608/1 in 659. Od tromeje parcel 659, 624 in 606/2. Od tod meja poteka proti S po SZ meji parcele 659 ter proti JV preko parcele 623/4.
2.	ZAJETJE KOVAČEV GRIVC, k. o. BIZOVIK
I.	varstvena cona
Obsega ograjeno območje dela parcele 598. Ogrnjeno območje je v 50 m obsegu ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 548, 540 ha 545/1. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 548, nato proti J in Z preko parcel 548 in 549 in 550 do meje s parcelo 551/1. Od tod meja poteka proti S po Z meji parcele 550 do izhodiščne točke.
HI. varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 548, 547 to 548. Od tod meja poteka proti JV po S meji parcele 54S, nato proti J po V meji parcel 548 in 549. Od tod meja poteka proti SZ po J in Z meji parcele 550.
3.	ZAJETJE PRI DOLINARJU, k. o. PODMOLNIK
I.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 87Vi, 876, 873/1. Od tod meja poteka proti Z in S po Z meji parcele 874/1 ter preko parcele 873/1. Nato meja poteka proti J in JZ preko parcel 873/1, 874/1.
II.	varstvena cona
Meja poteka od meje I. varstvenega pesa na zemljišču 873/1 proti V preko parcel 838/1, 8*4/1 de meje s parcelo 874/2. Od tod meja poteka proti J po Z meji parcele 874/2, preko parcel 876, 881/1 in 878. Od tod meja poteka proti SZ preko parcel 877, 875 In po J meji parcele 83WL
UL varstvena con*
Meja poteka od izhodiščne točke na parceM 873/1, nato proti S preko parcele 873/1. Nato meja poteka proti JV po S meji parcel 873/1, 874/1, 874/2, 876 ia 881/1. Od tod meja poteka proti J po V meji parcel 881/1, 878. Nato meja poteka proti Z po J meji parcele 879, 877 ter proti S po Z meji parcele 875 in preko parcele 873/1 do meje IX. varstvenega pasu.
S.a) ZAJETJE PRI MARECKU, k. o. PODMOLNIK, d. L 3
L varstvena eetta
Obsega ograjeno območje dela parcele 982. Obsega območje 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 591/1, 591/2 in 591/3. Od tod meja poteka proti V preko parcel 591/3, 592 do meje s parcelo 603. Nato po J meji parcele 592 in proti S po Z meji parcele 591/5 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Meja poteka od izhodiščne točke II. varstvene cone proti S po Z meji parcele 591/3, nato proti V po S meji parcele 592 in V meji parcele 592. Nato meja poteka proti JZ preko parcele 599/1 do Z meje. Nato meja poteka proti S po Z meji parcel 599/1, 599/2 in 599/1 do II. varstvene cone.
4.	ZAJETJE ZA SADINJO VAS — OBODNA PARCELACIJA, k. o. PODMOLNIK
L varstvena cona
Meja poteka po S meji parcele 485/2, nato v ravni črti proti J preko parcele 485/2 do poti parcele 903, nato proti Z preko parcele 495 ib po J meji parcelfe 491, nato proti S v ravni črti preko parcele 491.
II.	varstvena cona
Meja poteka po S meji parcele 485/2 nato proti J preko parcele 485/2 do tromeje parcel 485/2, 494 in 495. Od tu meja poteka po V meji parcele 495 ter proti J preko parcel 495, 496 in 497 vse do tromeje parcel 497, 499/2 in 499/1. Od tu meja poteka proti S preko parcel 499/1 in 491.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 485/2 in 485/1, od tu dalje poteka meja v ravni liniji proti SV preko parcele 485/1 do parcelne meje 477, nato gre meja proti JV po S meji parcele 485/1, nato proti J v ravni liniji po V meji parcele 42, nato po S meji parcele 32, po S meji parcel 31, 43/1, 43/2, 227/2, 227/1, 495, 499/2, 231, 694, nato gre meja v ravni črti proti S po Z meji parcel 499/2 in 499/1, nato meja poteka proti SV pcefae parcele 481 ter po S fa V parcele 481.
5.	ZAJETJE ŠENTPAVEL, k. e. PODMOUHK, A L S
L varstvena cona
Obsega del zemljišča parcele 344/1. Obsega egm-jerto območje 5»m eb zajetje,
TL varstvena cona
Izhodiščna točka je ob poti 920 nato meja poteka proti Z po J meji parcele 261, nato meja poteka paoti
parcele 256 do poti 921. Nato meja poteka proti. V po S meji parcele 259 do poti, nato proti J preko parcele 244/1 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Meja poteka po J meji parcele 261, nato ob poti
921 poteka proti S, po S meji parcele 261 preko parcele 715 in po Z in S 257/1, Z, S in V meji parcele
257/1 do meje IL varstvenega pasu.
S.a) ZAJETJE ZA SENTPAVEL — NOVO, k. o. PODMOLNIK, d. L 3
I.	varstvena cena
Izhodiščna točka je na meji parcel 708 in 716. Od tod poteka proti V po S meji parcel 716, 715, 714 ter preko parcele 694. Od tod meja poteka v loku proti J preko parcel 694 in 714. Nato meja poteka proti Z preko parcel 714, 715, 716 in proti S preko parcele 716 do izhodiščne točke.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 694. Od tod poteka meja proti J preko parcel 694, 714, nato proti Z preko parcel 714, 715 in 716 do meje I. varstvenega pasu.
III.	varstvena cona
Meja poteka od izhodiščne točke II. varstvene cone proti V preko parcele 694 do tromeje parcel 694, 499/1 in 499/2. Od tod meja poteka proti J po V meji parcel 694, 714, po J meji parcel 715 in 716. Nato meja poteka proti S preko parcele 716 do meje S parcele 719. Od tod meja poteka po Z meji parcele 716 in po S meji parcele 716.
7.	ZAJETJE ZA PODLIPOGLAV — POD PUGLEDOM, k. o. SOSTRO, d. 1. 6
I.	varstvena cona
Je ograjeno območje v obsegu 50 m ob zajetju. Zajetje je na delu parcele 1010/3.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 1010/4 in 1010/3. Od tod meja poteka proti' S preko parcele 1010/3 do S parcelne meje. Nato meja poteka po S meji parcel 1010/3, 1010/2 proti V. Nato poteka proti JV in JZ preko parcele 1010/2 do parcelne meje 1010/3, nato pa proti Z preko parcele 1010/3 do parcelne meje 1010/5 in nato proti SZ preko parcel 1010/5, 1010/4 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na S meji parcele 1010/2. Od tod meja poteka proti V po S meji parcel 1010/2, 1010/1. Nato meja obme proti J po V meji parcel 1010/1 in 1011/2. Nato meja poteka proti Z po J meji parcele 1011/2 in preko parcele 1011/2 do tromeje parod 1811/2, 1010/2, 1010/3. Od tod meja poteka proti Z te S po J meji parcele 1010/3.
8.	ZAJETJE ZA PODLIPOGLAV PRI AN2KU,
k. «. PODeeOUtTK, A L 4
L varstvena cona
Obsuigs abmočje 88* ob zajetju. Območje J* ograja* te je aa dete parcele 335/21.
H. varstvena cona
Izhodiščna točka je na S parcelni meji 335/21, nato me#e poteka proti V po S meji parcel 335/22, 335/12-
Nato poteka proti J preko parcel 335/12, 335/13. Nato meja obrne proti Z preko parcel 335/13 in 335/27, preko poti 335/24 in parcele 335/22. Nato meja obme proti S preko parcele 335/21.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parcelni meji med parcelama 335/20 in 335/21. Nato meja poteka proti S preko parcele 335/20, nato proti V po S meji parcele 335/20, preko poti 335/24 in parcele 335/10 do S meje 335/10. Nato meja poteka po S meji parcele 335/10. Nato poteka proti J po V meji parcel 335/10, 335/11, 335/12, 335/13, nato meja poteka proti V po J meji parcel 335/13, 325/27 in 335/22.
9.	ZAJETJE CESNICA - ZAGRODISČE, k. o. SOSTRO, d. L 4,6
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje dela parcele 1813/2. Območje obsega 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 882/2, 882/3 m poti. Od tod meja poteka preko J po V meji parcel 882/2 preko parcele 882/1 do J parcelne meje. Od tod meja poteka proti Z po J meji parcele 882/1 ter' proti S preko parcel 882/1, 1813/1 do poti. Od tod meja Poteka po J robu poti proti V.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 882/2, 882/3 in poti. Od tod meja poteka proti V po J robu poti. Od tod meja poteka proti J po V meji parcel 882/3, 882/1 in preko parcele 8B5/1 do J meje. Od tod meja Poteka proti Z po J meji parcel 895/1 882/1 ter preko Parcel 882/1 1812/3 proti S ter po V meji parcele 167/5 do poti.
10.	ZAJETJE ZAGRODISČE, k. o. SOSTRO, d. 1. 4
I.	varstvena cona
Obsega ograjeno območje dela parcele 719. Ograja sega 50 m ob zajetju.
11.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 697'3, 697/2, 697/4. Odtod meja poteka proti JV preko parcele 697/4 in po V meji parcele 697/4. Nato meja poteka Proti Z preko parcele 697/4 in 719 do meje S parcele 721. Od tod meja poteka po S meji parcele 721 in Proti S po Z meji parcele 720. Odtod meja poteka Proti V preko parcel 720 in 697/2 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 720, 721 'h 755. Od tod meja poteka proti SZ in S po S meji Parcele 721 in preko parcele 755 do Z meje parcele '55. Od tod meja poteka po Z meji parcele 755. Od t°<3 poteka proti V in S meji parcel 755, 720, 697/2 ter Preko parcele 683 v smeri V in Z.
II.	ZAJETJE PRI REKARJU, k. o. LIPOGLAV, d- 1. 5, 6, 9, 10, 11
I.	varstvena cona
Je ograjeno območje v obsegu 50m ob zajetju. Najetja so na delu parcel 1686/1, 1482/2, 1682/2. II.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 1612/3 in 686/3 ob poti 2069/3. Nato meja poteka proti V po
S meji parcel 1686/3, 1686/1, nato meja poteka proti J preko parcele 1686/1, preko poti 2079/1 in parcele 1483, nato meja obme proti Z preko parcele 1483, preko poti 2079/1 in parcel 1482/11, 1482/8, 1482/5, 1482/4, 1482/1, nato meja poteka po J meji parcel 1489/1 in 1494/29. Nato meja poteka proti S po Z meji parcele 1494/29 ter proti 1494/37 in po S meji parcel 1494/3 in 1686/2 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Meja poteka najprej proti V po S meji parcel 1686/1, 1680, 1677/2 1677/1. Nato obrne proti J po V meji parcel 1677/1, 1678, nato preko poti in parcel 1587, 1698 in 1701. Nato meja poteka proti Z po J meji parcel 1701, 1482/32, 1481, 1286, 1287/4, 1279/1, 1279/2. Od tod meja poteka proti SZ po Z mejah parcel 1279/2, 1279/1, 1290, 1287/6, 1348, 1347/3, 1346, 1357, ob poti 2091, po Z meji parcel 1386, 1392. Nato meja poteka proti V preko parcel 1392, 1394, poti (2088), 1449/2, 1450/2, 1451/2 preko poti in po S, meji parcel 1465/1, 1456/3, 1456/4, 1494/26, 1494/33, 1494/32 do izhodiščne točke II. varstvene cone.
12.	ZAJETJE ZA FAROVSKI STUDENC
13 ZAJETJE ZA JANČE MOČILA
14.	NOVA ZAJETJA
15.	ZAJETJE NA TUJI, k. o. VOLOVLJE, d 1. 7, 8, 12, 13
I.	varstvena cona
—	12 — zajetje na Farovški studenc obsega ograjen del parcele 720 v obsegu 50 m ob zajetju,
—	13 — zajetje za Janče obsega ograjen del parcele 2286/1 v obsegu 50 m ob zajetju,
—	14 — nova zajetja obsegajo ograjen del parcel 2262 in 2970 v obsegu 50 m ob zajetju,
—	15 — zajetje za Tuji grm obsega ograjen del parcele 2148, obsega 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
—	12 — zajetje Farovški studenc
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 719/3, 719/2 in 729. Od tod meja poteka proti S po V meji parcele 719/3, nato proti J po S meji parcele 719/2, preko parcele 719/2, nato proti Z preko parcele 719/2 ter po J meji parcele 719/2 do izhodiščne točke,
—	13 — zajetje Janče Močila
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 2285, 2286/1 in 2266. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 2286/1, nato proti J po V meji parcele 2286/1, nato proti S preko parcele 2286/1 do izhodiščne točke,
—	14 — Nova zajetja
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 2264, 2263, 2268. Od tod poteka meja proti SZ po J meji parcele 2263, nato proti S preko parcele 2263, preko poti in parcele 2262, nato po Z meji parcele 2970, nato meja poteka proti V po S meji parcele 2970 ter proti J po V meji parcel 2270, 2272, 2263 do izhodiščne točke,
—	15 — Zajetje za Tuji Grm
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 2149, 2151/1, 2147. Od tod meja poteka proti S po Z meji parcele 2149 ob poti in Z meji parcel 2149 in 2150. Nato meja poteka proti J po V meji parcele 2150, preko parcele
2148, preko poti in parcel 2149, 2147 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Meja poteka od izhodiščne točke II. varnostne .cone za zajetje 12 proti Z po J mejah parcel 719/3, 730, 2292/3 do tromeje parcel 2292/2, 733 in 2292/3. Od tod meja poteka proti S po Z mejah parcel 2292/3, 2293/1 preko parcele 2284, do meje II. varstvenega pasu, nato meja poteka proti S preko parcele 2266 in po J meji parcele 2265 do poti. Od tod poteka proti SZ in S ob poti in Z meji parcele 2264, do meje
II.	varstvenega pasu zajetja št. 14. Od meje II. varstvene cone poteka meja proti S po S meji parcel 2269, 2155 in po Z in S meji parcel 2154, 2155 do poti' 3886. Od tod meja poteka proti J po Z meji parcele 2155 do meje II. varstvenega pasu zajetja 15. Od izhodiščne točke II. varstvene cone zajetja 15 meja poteka proti JZ po J meji parcel 2151/1, 2152, 2277/13, 2279, 2228/2 preko parcele 2288/2 in poti 3819, nato preko parcele 2284. Od tod meja poteka proti JV preko parcele 2284, preko poti po V meji parcele 2289/1 preko parcel 2292/1, 2290 po S meji parcel 2292/1 in 719/1, nato proti J preko parcele 719/1 do meje II. varstvene cone zajetja št. 12.
16.	ZAJETJE POD GAŠPERJEM — KASKE POLJANE, k. o.^VOLOVLJE, d. 1. 7. 8, 12, 13
L varstvena cona
Obsega območje 50 m ob samem zajetju. Zajetje je na delu parcele 1937.
n. varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 641/1, i943, 1937. Od tod meja poteka proti S preko parcele 1943 ter po Z meji parcel 1938/2, 1939 do meje s parcelo 1942/2. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 1939, nato proti J preko parcele 1939, po V meji parcele 1938/1 in preko parcele 1937 do meje s parcelama 635 in 636, nato meja poteka proti SZ ob potoku in J meji parcele 1937 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Meja poteka od tromeje parcel 1943, 641/2, 641/1 proti SZ ob potoku in J meji parcele 1943 po Z meji parcele 1943 ih po S meji parcel 1943, 1944, nato poteka proti S po Z meji parcel 1948/1, 1953 in 2074. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 2074 in proti J po V meji parcele 2074 preko poti 3884/2, 1953; 1948/1, nato po J meji parcele 1942/1 ter po V meji parcele 1939 in preko parcele 1937 do tromeje parcel 1937, 636 in 635.
17.	ZAJETJE PRI BREZOVARJU, k. o. JAVOR, d. 1. 5, 6, 7, 8
I.	varstvena cona
Obsega del ograjenega zemljišča parcele 1235/3. Zemljišče je ograjeno v obsegu 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 1235/3 in 1240/1. Od tod meja poteka proti J po V meji parcele 1235/3 preko poti ter po Z meji parcele 1239/2. Nato meja poteka proti Z po J meji parcele 1299 in proti S preko parcele 1299, preko poti in dela parcele 1235/2. Od tod meja poteka proti V preko parcel 1235/2 in 1236/8.
III.	varstvena cona
.Izhodiščna točka je na meji parcel 1235/3 in 1240/1. Od tod meja poteka proti V preko parcel 1240/1, 1240/4 do poti' in parcele 1270 ter po Z meji parcele 1271 do poti 1308. Od tod meja poteka proti Z in J preko parcel 1270/1 in 1276, 1283, 1295/1 do J meje parcele 1298/3. Od tod meja poteka proti Z po J meji parcel 1298/3, 1298/2. Od tod meja poteka proti S preko parcel 1298/2, 1298/1, 129 preko poti in dela parcele 1235/2.
18.	ZAJETJE ZA JAVOR, k. o. JAVOR, d. L 5, 6, 7, 8	\
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča parcele 1715/2. Zemljišče je ograjeno 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna	točka	je na	tromeji	parcel	1716/1,
1716/4, 1717_. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 17l'6/l, nato proti J po V meji parcele 1716/1 do poti. Od tod meja poteka proti Z ob poti in J meji parcel 1716/1, 1715/2. Nato meja poteka proti S po Z meji parcel 1715/2 in 1716/1 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna	točka	je na	tromeji	parcel	1716/1,
1716/4 in 1717. Od tod meja poteka proti S po J in Z meji parcel 1716/2, 1721/1, 1716/2, 1725. Od tod meja poteka proti V po S meji parcel 1725. 1716/5, 1716-2, 1330 do poti. Od tod meja poteka proti J po Z meji parcele 1334/2 po V meji parcele 1334/1, nato preko parcele 1334/2 do poti, od tod po V meji parcele 1708 ter preko parcele 1700 ter ob poti do meje II. varstvene cone.
18.	a) ZAJETJE ZA JAVOR - MOČILA, k. o. VOLAVLJE, d. 1. 20, 21, k. o. JAVOR, d. 1. 4
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča parcele 1294 v obsegu 50 m.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 1294. Od tod meja poteka proti Z, S, JV preko parcele 1294.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 1294. Od tod meja poteka proti J po V meji 1294, nato preko parcel 1296 in 1295. Od tod meja poteka proti Z po J meji parcele 1295, nato proti1 II. S po Z meji parcel 1779/25, 1779/23, 1779/20 in 1779/18. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 1779/19 in preko parcele 1294 do meje II. varstvene cone.
19.	ZAJETJE ŽAGARJEV IZVIR, k. o. JAVOR, d. 1. 5
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje na delu parcele 760, v obsegu 50 m od zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 768, 762 in 760. Od tod meja poteka proti SV po Z meji parcele 760, nato proti S preko parcele 760 do S meje. Nato meja poteka proti V po S meji parcele 760, nato proti J preko parcele 760 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 762 in 760. 'Od tod meja poteka proti SZ po Z meji parcel 760 in 747, preko poti in po S mejah parcel 719, 718/2, nato proti JV po S meji parcele 718/1 in proti JZ preko parcel 718/1, 717, preko poti in parcel 754, 757 in 760.
20.	ZAJETJE ŽAGARJEV IZVIR, k. o. JAVOR, d. L 5
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje dela parcele 676. Obsega zemljišče 50 m okrog zajetja.
II.	varstvena cona
• Izhodiščna točka je na meji parcel 676 in 680. Od tu meja poteka proti SZ preko parcele 676 in poti 1812/1 ter preko parcele 672 do parcelne meje 674. Od tu meja poteka po V meji parcele 674 in J parcele 671, nato poteka proti J po V meji ,parcele 672 do poti 1812/1. Od tu naprej meja poteka proti J po V robu poti 1840 in preko parcele 680 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je identična z izhodiščno točko H. varstvene cone. Od tu meja poteka proti SZ preko parcele 676 ter po J meji parcele 072. Nato meja poteka proti S po Z meji parcel 672, 674 in 671. Od tod meja poteka proti V in S naprej po S meji parcele 671 in parcele 665. Od tromeje parcel 655, 670 ter 652 meja poteka proti J po S in V meji parcel 655, 666, nato preko parcel 665, 656, 680, 658 do izhodiščne točke.
21.	ZAJETJE POD KOSTELCEM, k. o. VOLAVLJE, d. 1. 6
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča parcele 3228/1. Ograjeno zemljišče je v obsegu 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 3218, 3215 In poti 3810. Od tod meja poteka proti Z ob J robu poti 3810, nato meja poteka proti S po Z meji parcele 3218, nato proti SV preko parcel 3231 in 3228/1. Od tod meja poteka proti J preko parcele 3223/1 in Z meji parcele 3218 do poti.
III.	varstvena cona
Deloma poteka po delu parcele 3228/1, z drugim delom pa meja cone poteka po J meji parcele 3232 in 3209/1, nato proti S preko parcele 3232 do meje
II.	varstvene cone.
22.	ZAJETJE ZABUKOVJE, k. o. VOLAVLJE, d.l. 6
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje v obsegu 50 m ob zajetju na delu parcele 3238. II.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na S robu poti ob parceli 3229/1. Od tod meja poteka proti J preko parcel 3238, 3243, 3244. Od tod meja poteka proti S po' Z meji parcele 3244 ter preko te parcele in Z meji parcele 3236. Od tod meja poteka proti V preko parcel 3236, 3238 do poti, nato po S robu poti 3802 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je. identična izhodiščni točki II. varstvene cone. Od tod meja poteka po S in V robu poti 3802, nato meja poteka proti J preko parcel 3243, 3244, 3236 do poti. Od tod poteka proti S po Z meji parcel 3236 in 3237. Od tod meja poteka proti V preko parcele 3237.
23.	ZAJETJE KORITO, k. o. VOLAVLJE, d. L 6
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča v obsegu 50 m ob zajetju na delu parcele 3204.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji med parcelami 3204 in poti, 3803. Od tod meja poteka proti J ob S robu poti in preko parcele 3207, nakar poteka proti J preko parcele 3207 po V meji parcel 3202 in 3206 preko parcele 3204 do poti. Nato meja poteka proti Z po S robu poti ter proti S preko parcel 3204, 3208, 3202 do poti.
III.	varstvena cona
Vzhodna meja poteka po S meji parcele 3207, nato proti J po V meji parcele 3207 preko poti in parcel 3204, 3208, 3210, 3211/1 do poti Zapadna meja poteka preko parcele 3204 proti S nato po S meji parcel 3206, 3202 vse do poti.
25.	ZAJETJE BESNICA-JERANCEV HRIB, k. o. JAVOR, d.l, 5
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča parcele 507/1 v obsegu 50 m okrog zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parcelni meji parcel 507/1 in 507/4. Od tod meja poteka proti JZ in S ter proti SV preko parcele 507/1 in proti V preko parcele 507/
1.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je identična z izhodiščno točko II. varstvene cone. Od tod meja poteka proti J in JZ preko parcele 587/4 in ob poti ali S meji parcele 731. Od tod meja poteka proti Z preko parcel 730/1 in 677. Od tod poteka proti S preko parcel 677, 507/3 in 507/1 do meje II. varstvene cone.
26.	ZAJETJE V NJIVI, k. o. TREBELJEVO, d. L 2, 3, 5, 6
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje dela parcele 583/1 v obsegu 50 m okrog zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka na tromeji parcel 583/4, 582/1, 583/2. Od tod meja poteka proti S po Z meji 583/4, nato preko parcele 583/1, nato po S in V meji parcele 583/7 ali ob V robu poti. Nato meja poteka proti J preko parcele 583/7 in proti Z po J meji parcel 583/3, 583/6, 583/5, 583/4.
III.	varstvena cona
Vzhodni del varstvene cone poteka od II. varstvene meje po S robu poti (1066/1), proti JV, nato preko parcele 583/7 do spodnje poti (1065). Od tod pa poteka meja proti Z ob S robniku — poti, po J meji
parcele 583/1, do meje s parcelo 583/6. Zapadni del — meja poteka od stičišča parcel 583/4 in 583/2 po S robniku poti do meje s parcelo 468/2. Od tod meja poteka proti S ob poti 1062/2 nato proti V preko parcel 364/1, 363/2 in proti J ob poti do tromeje parcel 363/3, 583/7 in 360.
27.	ZAJETJE PEČOVJE — ZAVOHA, k. o. VOLAVLJE, d. 1. 16
I.	varstvena cona
Obsega del parcele 352, ki je ograjen v obsegu 56 m od zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka na tromeji parcel 352, 351 in 350. Nato meja poteka po J meji parcel 352, 353 ter po J in Z meji parcele 356, preko parcele 357, nato proti S po Z meji parcel 357, 358, nato proti V po S meji parcel 358 in 357, nato proti J preko parcele 352 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 351, 352 in 350, nato meja poteka proti J preko parcele 350, nato poteka po V meji parcel 348, 346 ter po J meji 345 ter po Z meji parcel 345, 346, 372, po J meji parcele 374/1. Nato meja poteka proti S po Z meji parcele 374/1 ter proti V po S parcelni meji 374/1. Meja nato poteka izmenično proti S ih V po Z in S meji parcel 377/2 379/3, 368, nato meja poteka proti S ob poti in po Z mejah parcel 369, 357, 362, 363. 390. Nato meja poteka proti V po S mejah parcel 390, 391. Nato poteka proti JV po S meji parcel 391, 360, 359.
28.	a) ZAJETJE POTOKA VALNACKA, k. o. VOLAVLJE I. II.
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega območja na parceli 1383 in 1418 v obsegu 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na poti 3901/1 ob meji parcel 1380 in 1344/8. Od tod poteka meja proti SZ preko parcele 1380 do Z meje parcele 1380. Od tod se meja usmeri proti' S po Z meji parcele 1380 do stičišča s parcelo 1369. Od tod naprej meja poteka proti V po S meji parcele 1380, nato pa se usmeri proti S ob Z robu poti ali pa po V meji parcele 1368/1, nato proti J po S meji parcele 1383 in proti SV po Z meji parcele 1383 do poti 3848. Od tod meja poteka po Z meji parcele 1418 in proti V po S meji parcele 1418 ter preko parcele 1418 in proti V po S meji parcele 1418 ter preko parcel 1415, 1414, 1413. Nato meja poteka po V meji parcele 1413, vse do poti 3848, nato meja poteka proti JV po S meji parcele 1384 ali ob robu poti. Nato meja obrne proti Z čez potok in ob J meji parcele 1383. Od tod se usmeri proti J preko parcele 1385 in proti SZ do izhodiščne točke,
.III. varstvena cona
Izhodiščna točka je ob poti na Bleč vrh (3842/1) in meji parcel 1327 in 1340/30. Od tod meja poteka proti Z po J meji parcele 1340/30 nato delno po Z meji parcele 1340/30 pa proti S preko parcele 1340/30 in po S meji parcele 1340/18 preko poti in po S meji parcel 1354/1, 1354/2, 1352/2, 1352/1, nato po
Z meji parcele 1375 in po Z in S meji parcele 1369, nato meja poteka proti V po . S meji parcel 1369, 1368/1, 1367, 1342/3, nato meja poteka preko parcele 1342/3, preko poti 3901/2 in po S meji parcele 1418 preko parcel 1418, 1415, 1414, 1413, 1412 po S meji parcel 1412 in 1411 ter 1410. Od tod meja poteka proti J po V meji parcele 1410 nato po delu S meje parcele 1397, nato preko parcel 1398, 1397, 1396, 1395, 1394, 1393, ter po Z meji parcele 1393.
28.b)ZAJETJE POTOKA BESNICA k. o. TREBE-LJEVO, d. 1. 2, 3, 5, 6
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča parcele 1531, v obsegu 50 m okrog zajetij.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 1456, 1467, 1495/1 od tod meja poteka proti S po Z meji parcele
1456,	nato proti V po S meji parcel 1456, 1531, 1533 in 1532 do potoka Vršen, nato meja poteka proti J ob potoku in V meji parcele 1532 do S meje parcele 735. Od tod meja sledi potoku Vršen in J meji parcele 1532, nato meja spet usmerja pot proti J po V meji parcel 149, 148, 147/1 do ceste 1092/1 in J meji parcele 143. Meja nato prečka Besnico in se usmerja proti J po V in J meji parcel 139 in 448/16 do stičišča mej parcel 478/27, 448/18, 448/16 in 448/27. Od tod meja poteka v loku proti SZ po Z meji parcele 448/16, nato preko parcel 448/15, 448/13, 448/12 448/11, 448/10, 448/9. Nato meja poteka proti S po Z meji parcele 448/9 in preko potoka Besnice in po Z meji parcele 1456 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 1456, 1457, 1458. Od tod meja poteka proti S po Z meji parcel
1457,	1528, 1529, 1526, 1525, 1543, 1511/1, ter po S meji parcel 1511/2, 1513, 1512/2, 1583, nato meja poteka proti V ob S robu poti (1584) in po J robu parcele 1580 do poti 3869. Nato meja poteka proti V po S meji' parcel 1569/1, 1569/2, 1569/3 in 1568/2. Nato se meja usmerja proti Z po V meji parcel 53/4, 53/2, 54, 56, 57, prečka poti 54/2, 44, ter preko poti 1059, po V meji parcele 38/1. Od tod meja poteka proti Z po J mejah parcel 38/1, preko parcele 37/1. Nato poteka meja proti J po Z meji parcele 37/2, 36/2. Od tod pa po J meji parcele 36/2, 36/3, ter po J meji parcel 209, 208, po V meji parcele 250/4. Od tod pa proti V in J meji parcele 250/2, preko poti 1061/1 in po V meji parcele 245/1, po V meji parcele 214/2, 214/4, po Z meji parcel 214/1 preko poti ih po J meji parcele 242, preko poti; po J meji parcele 246/2 in V meji parcele 252, 254, 253, 258, 261, 262/1, nato po J meji parcele 262/2, preko poti in po V meji parcele 304, preko parcel 305, 307/2, 308. Nato meja poteka proti J po V meji parcel 310, 318/3, 318.2, 318/1, ter po S meji parcel 324/1, 374/1, nato po Z meji parcele 374/1, po S meji parcele 374/2 in Z meji parcel 369/2, 369/1, 369/5, 369/3, nato pa po J meji parcele 370/1, preko poti, ter po JV meji parcel 405/3, 410/2, 409/1, 409/2, 409/3, 453, preko parcel 453 proti Z ih po J parcelni meji 409/13, 451/6, 468/2, 468/1. Od tod se Z meja usmeri proti Z po J meji parcel 451/6, 451/JO. 451/5.. 451/4* 451/3,: ali ob S robu poti 1062/2 in 1063. Meji nato skozi smer S po Z meji parcel 451/3, 451/1 do poti 1060/1. Od tod meja poteka
proti Z po J meji parcele 448/29, ter proti S po Z meji parcel 448/29, 448/28, 448/27 do tromeje parcel 448/27, 448/17 in 448/16, kot stične točke II. varstvene cone.
31.	ZAJETJE ZA ŽABJO VAS, k. o. VINJE, d. 1. 1/4, 2, 3, 5
I.	varstvena cona
Je ograjena v okviru 50 m od izvira obsega del parcele 323/2.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 323/1, 323/2, 325. Nato meja poteka proti V po S meji parcele 323/2, nato proti J po V meji parcele 323/2, nato proti Z preko parcel 323/2, 323/1 ter proti SZ preko parcele 322 in proti S preko parcele 322.
III.	varstvena cona
Meja poteka proti J po J meji parcele 323/1, nato preko parcele 322, nato proti S po Z meji parcele 321 ter proti SV preko parcel 321 in 322.
32.	ZAJETJE ZA KAMNICO — DOLSKO, k. o.
PETELINJE
I.	varstvena cona
■ Predstavlja ograjeno območje na delu parcele 77 v obsegu 50 m okrog zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji med parcelama 205 in 77. Od tod meja poteka proti SV in JV preko parcele 77 do meje med parcelama 77 in 204. Nato meja poteka proti J in Z preko parcel 204 in 205 ter proti S do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 77 in 204. Od tod meja poteka proti J po S meji parcele 204, nato proti JV preko parcele 204 do meje S parcele 89. Nato meja poteka po V meji parcele 204 in proti SZ pretio parcele 204 do meje s parcelo 205, nato poteka proti' JZ preko parcel 205 in 206 do meje s .parcelo 207. Od tod meja poteka proti S preko parcele 206 in po Z meji parcele 207 do- S meje parcele 205. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 205.
33.	ZAJETJE ZA SOLO, k. o. SV. KRIŽ, d. L 1,
2,	3
I.	varstvena cona
Območje je ograjeno v razdalji 50 m ob izviru na delu parcele 12.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 8/1, 12 in 10, nato meja poteka proti SZ preko parcel 8/1 in 9, nato proti SV do S meje parcele 10, nato poteka proti SV po S meji parcele 10, nato preko parcele 10, nato proti JV preko parcele 11/1 do S meje parcele 11/2, nato meja poteka proti Z po J meji parcele 11/1 ter proti' V po S meji parcele 12. Nato meja obrne Proti Z preko parcele 12 do VJ parcelne meje parcele 12 in proti S do izhodiščne točke. III.
III.	varstvena cona
Meja poteka od točke II. varstvene cone na parceli 9 proti SZ in S preko parcele 9 do S meje parcele 9, nato meja poteka proti V po S meji parcel 9 in 10, 11/1, nato proti J preko parcele 11/1 do varstvenega pasu cone II.
33.	a) ZAJETJE ZA KRIŽEVSKO VAS, k. o. SV. KRIZ, d. 1. 1, 2, 3
I.	varstvena cona
Območje v razdalji 50 m od izvira je ograjeno, obsega del parcel 45/1, 37/1 in 45/2.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel‘12, 17 in 11/2. Nato meja poteka proti V po J meji parcele 16, nato proti J preko parcele 15. Od tod meja poteka proti JZ preko parcele 35, preko poti, preko parcele 37/1, nato poteka proti Z preko parcele 37 in 45/1, nato proti S preko parcel 46/1, preko poti parcele 12 ter proti V po J meji parcele 11/2.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 16, 17 in 11/2. Od tod meja poteka proti S po Z meji parcel 16 ih 17 do S meje parcele 17. Nato meja poteka proti V po S mejah parcel 17 in 20, nato proti JZ preko parcele 20 do II. varstvene cone.
34.	ZAJETJE ZA MALO TREBELJEVO, k. o. TREBELJEVO, d. 1. 2, 3, 5, 6
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje dela "parcel 13/7 in 51/1 v obsegu 50 m ob zajetju.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 13/12, 13/13, 13/5. Od tod meja poteka proti JV po S meji parcele 13/4, nato proti JZ preko parcel 13/4, 13/3 ter proti Z preko parcele 51/1 do -meje s parcelo 13/7. Od tod meja poteka proti S preko parcele 13/7 do S meje. Od tod meja poteka proti V po S meji parcel 13/7 in 13/11 ter 13/4 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji parcel 13/7 in 51/1. Od tod meja poteka proti' SZ preko parcele 13/7 preko poti 1057 in parcele 1568/1 do poti. Nato meja poteka proti V po S meji parcele 1568/1 in proti S po S meji parcel 13/10, 13/11, 13/12, nato pa proti JV po S meji parcele 13/12.
36.	ZAJETJE SENOŽETI, k. o. SENOŽETI, d. L 1, 2, 3, 4
I.	varstvena cona
Izhodiščna točka je ob potoku, ki poteka med parcelama 362 in 357. Od tod meja poteka proti J in Z preko parcele 357, nato proti S in V preko parcel 357 ih 362 nato pa proti J preko parcele 362 do potoka.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 357. Od tod meja poteka proti JZ preko parcel 357 in 362 do potoka. Od tod meja poteka proti SV preko parcele 362 do meje s parcelo 360. Nato meja poteka proti JV po J meji parcele 360.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 357. Od tod meja poteka proti J preko parcele 357 do južne meje. Nato meja poteka proti Z po J meji parcel 357 in 358 do tromeje parcel 358, 400, 309/1. Od tod meja poteka proti S po Z meji parcel 358, 357, 362 do poti 64*. Od tod meja poteka proti V ob poti ih S meji parcele
362, nato proti SV po S meji parcele 3G2, preko parcel 362 in 360 do J meje parcele 360.
37.	ZAJETJE ZAGORICA, k. o. SV. KRIZ, d. 1.
1,	2, 3
I.	varstvena cona
Izhodiščna točka Je ob poti. Meja poteka po S meji parcele 235/1, nato poteka proti J preko parcele 235/1 do J meje parcele 235/1, nato poteka proti Z po J parcelni meji parcele 235/1, nato proti S preko parcele 235/1 do izhodiščne točke.
II.	varstvena cona
Meja poteka proti Z preko parcele 235/1 do poti ta J meje parcele 233, nato po J meji parcele 233 in Z parceli 233, nato proti S po Z meji parcele 232, nato po Z meji parcele 233 do poti, nato meja poteka proti SZ po V meji parcel 301/4 in 301/5 in 301/7, nato proti V po S meji parcele 298 ter proti JV preko parcele 299 do poti, nato proti JZ po J meji parcel 233 in 234.
III.	varstvena cona
Meja poteka od tromeje parcel 301/7, 298 in 299, 309 proti S po Z meji parcele 299 nato meja poteka proti V in S po meji parcele 299, nato proti J po Z meji parcele 295 do poti.
38.	ZAJETJE PREŽGANJE, k. o. VOLAVLJE, d. 1. 16, 22
I.	varstvena cona
Predstavlja ograjeno območje na zemljišču 1427/4 v obsegu 50 m okrog zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 1504, 1427/
2,	1427/1. Od tod meja poteka proti J preko parcel 1504 in 1505 do meje s parcelo 1503. Od tod meja sledi J parcelni meji parcele 1503, hato proti SZ po S meji parcele 1502, in 1495, od tod meja poteka proti S preko parcele 1427/4 in proti V preko parcel 1427/3, 1427/2 do izhodiščne točke.
IIL varstvena cona
Izhodiščna točka je Identična z izhodiščno točko II. varstvene cone. Od tod meja poteka proti V po S meji parcele 1504, do poti 3855. Od tod meja poteka proti J po V meji parcele 1504, 1505, 1506, nato preko parcel 1507, 1503, 1509, 1510/1 do poti. Nato meja poteka proti Z po J meji parcel 1510/1, 1510/7, 1517/2, 1517/1, 1518, 1502, 1501, 1495 in po Z meji parcele 1495.
39.	ZAJETJE OMAVCKOV HRIB
35.	ZAJETJE APNARJEV HRIB
40.	ZAJETJE ZA UJCEM, k. o. VINJE, d. 1. 1/4, 2, 3, 5
39. ZAJETJE OMAVCKOV HRIB
I. varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 741, 740, 739. nato meja poteka proti S po Z meji parcel 739 in 738. nato poteka proti V preko parcele 738 do meje parcele 731, nato po V in J meji parcele 738, nato proti J in Z preko parcele 739 do izhodiščne točke.
' 35. ZAJETJE APNARJEV HRIB
I. varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 745/1, 746 in 745/2. Od tod meja poteka proti SV po S meji parcele 745/2, nato proti JV po V meji parcele 745/2, nato proti Z po J meji parcele 745/2.
40.	ZAJETJE ZA UJCEM
I.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 748/3, 747, 748/1, nato meja poteka proti JV po V meji parcele 748/1, nato proti Z preko parcele 748/1, nato proti SV do izhodiščne točke.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 738, 792, 522. Nato meja poteka proti V po S meji parcel 738, 731; 732, 735 in 734, nato meja poteka proti JV po S meji parcel 736, 726, 725 in 540/2, nato po S in J meji parcele 712, nato po S parcelni meji parcele 705/2 do poti (546), nato proti J po S meji parcel 709, 707/1, 707/2, 708/2 nato preko poti, nato proti Z po J meji parcel 700/1, 698, 697, 696/2 in preko parcele 696/2 meja II. varstvene cone nato poteka proti S preko parcele 748/1, po S meji parcel 748/1, 748/3, 746, 745/2, nato meja poteka proti SZ po Z meji parcele 719, ter J meji parcel 729, 739 do meje I. varstvene cone.
IIL varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 532, 736, 531. Od tod meja poteka proti S po SZ meji parcel 532, 533, nato proti V po S meji parcel 533, 534, 536, 537, 538, nato proti J po JV parceli 538, nato proti J po V in J meji parcele 541.
41.	ZAJETJE PRI KOKOL, k. o. VINJE, d. L 1/4, S. 3, 5
I.	varstvena cona
Meja poteka po poti, nato proti J po V meji parcele 70, nato proti S preko parcele 70 in po V meji parcele 69.
IL varstvena cona
Meja poteka po J in Z meji parcele 54, nato proti V po S parcelni meji parcele 54, nato proti J in Z po V parcelni meji 54 ter ob poti proti Z.
30.	ZAJETJE ZA ZG. VINJE — SOPET, k. o. VINJE, d. I. 1/4, 2, 3, 5
L varstvena cona
Obsega območje 50 m okoli zajetja. Locirana je na S delu zemljišča št. 111/1.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na J meji parcele 113/1. nato meja poteka po SV meji parcele 113/1, nato po Z meji parcele 113/2 in preko parcele 87. Nato meja poteka po S meji parcel 87, preko parcel 89/3, 89» preko poti (866), nato po J meji parcele 91 In 96, ter po V meji parcele 97, nato po V meji parcele 89'3 nato preko parcele 112/1, nato proti J po V meji parcel 112/1, 111/1 ter proti Z preko parcel 111/1 in 112/1.
XII, varstvena cona
Izhodiščna točka je na J meji parcele 113/1, nato meja poteka proti Z preko parcele 114, nato meja
poteka po Z meji parcel 114, 87, 89/3, preko poti in po Z meji parcel 89/4, 89/1, 49 in 48. Nato meja poteka proti V po S meji parcel 48, 46, 44, nato meja poteka proti JV preko parcel 44 in 90 in po V meji parcel 37 in 91, 93, 92, 98, nato proti Z po J meji parcel 99/2, 112/1 do meje II. varstvenega pasu.
29.	ZAJETJE ZA VRH PRI DOLSKEM
42.	ZAJETJE — MOČILE, k. o. SV. KRIZ, d. 1. 1, 2, 3,; k. o. VINJE, d. 1. 3, 5
I.	varstvena cona
Območje je ograjeno, obsega pa površino v razdalji 50 m od vodnega vira na delu parcel 326, 324 k. o. Sv. Križ ter del parcel 574 in 617 (vodni vir Močile).
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 621, 622, 618, od tu poteka meja proti Z po J parcelni meji 622, 618, proti Z preko parcel 617, 616. Od tu poteka meja proti S po Z meji parcel 616, 624 in po Z in S meji parcele 558. Nato meja poteka po Z meji parcele 573, po Z meji' parcele 566/2 po S meji parcel 566/2 in 568 do poti. Nato meja poteka po Z in S meji parcele 570, po V meji parcele 543 do poti. Ob poti meja poteka do Z meje parcele 330 in S meje parcel 330 in 327, nato proti SV preko parcele 324 do Z meje parcele 323. Nato meja poteka po J meji parcele 323, po V meji parcel 321/1 in 322/1, preko poti (parcela 407), nato po J meji parcele 336 do S meje parcele 334/2. Nato poteka meja po S in Z meji parcele 334/2 in 334/1, 333 in 575 preko poti (572/2). Nato meja poteka po J meji parcele 581 ter ob poti do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je tromeja parcel 327, 328 in 324. Od tod meja poteka po Z meji parcele 324 po S meji Parcel 324, 323, 318, 317, 313. nato proti J po V meji Parcel 313 in 314 do poti, nato ob poti (parcela 401/1) in po J meji parcel 361 in 352 do poti, nato ob poti in Proti J preko parcele 344. Nato meja poteka proti JZ Poti preko poti (387/1) ter proti' Z po J meji parcel 342/4, 333, 578/2, preko parcel 579, 580, 581 do izhodiščne točke II. varstvene cone.
43.	ZAJETJE ZAKLARJEV STUDENEC, k. o. SOSTRO, d. L ad 4 I. II. III.
I.	varstvena cona
Ob zajetju obsega ograjeno območje v razdalji od zajetja.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na S meji parcele 677. Od t°d meja poteka proti vzhodni, nato proti J in Z Preko parcele 677 do V meje parcele 681. Nato meja Poteka proti SZ preko parcele 681 in proti S preko Parcele 677 do parcelne meje.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na parceli 677. Od tod poteka j a proti J . preko parcele 677 do J meje parcele 677 in poti' (1642). Nato meja poteka proti Z po J Pioji parcele 677 vse do meje s parcelo 681, nato Pieja poteka proti Z preko poti (1842) in parcele ®85. Nato meja poteka proti S po Z meji parcel 148 ‘P 684, nato proti V in S po S meji parcele 681.
44.	ZAJETJE ZA ARBO, k. o. KAŠELJ,' d. L 2
I.	varstvena cona
Predstavlja del ograjenega zemljišča v obsegu 50 m ob zajetju na delu parcele 3175.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 3175, 3176, in 3177. Od tod meja poteka proti JV po S meji parcele 3178, nato meja poteka proti JZ preko parcele 3178 in po JV meji parcele 3180. Od tod meja poteka proti SZ po J in Z meji parcele 3180, nato preko parcele 3696 do meje s parcelo 3179. Od tod meja poteka proti SV po S meji parcele 3696 in preko parcele 3175 do izhodiščne točke.
III.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na meji med parcelama 3177 in 3178. Od tod meja poteka proti JV po S meji parcele 3178, nato proti S preko parcele 3177 do S meje. Nato meja poteka proti JV po S meji parcele 3177. Po JV meji parcel 3177, 3178 in 3180 poteka meja cone proti' J do meje s parcelo 3188. Od tod poteka meja proti SZ po J meji parcele 3180.
50. DOLSKO, k. o. DOLSKO, k. o. PETELINJE, k. o. PODGORA
I.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 96/2, 97, 134/6. Od tod meja poteka proti JZ in J po J in V meji parcele 134/6. Od tod naprej meja poteka proti JZ in Z, preko parcel 134/6, 134/4, 134/5, 134/1, 134/3, 134/2 do poti 529/2. Od tod meja poteka proti S (ob poti) in po Z meji parcel 134/2, 145 do zgornje poti 245/3. Od tod meja poteka proti V preko parcel 145 in 145/1 preko poti 550 do V meje parcele 134/4. Od tod meja poteka po S meji' parcel 134/6 do tromeje parcel 80/2, 134/6 in 90, Od tromeje meja poteka proti J po V parcelni meji parcele 134/6 do izhodiščne točke. Vse k. o. Dolsko.
II.	varstvena cona
Izhodiščna točka je na tromeji parcel 150/1, 153 in poti 550. Od tod meja poteka proti JV preko parcel 89/1, 89/2, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96/1, 96/2, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103/1, 105 do poti 522. Od tod meja poteka po J mejah parcel (ob poti) 105, 134/6, 134/4, 134/5, 134/1, 134/3, 134/2, preko poti 529/2,	180/1,
180/2, 179. Od tod se meja usmeri proti S preko parcele 179, preko poti 550 ih parcele 165/2, preko grabna.
Vse k. o. Dolsko.
Meja poteka proti V po S meji parcele 172, preko parcel 174/1, 178/4, 170 in 169 do poti 245-3. Nato meja poteka po J meji parcele 168 in proti S po Z meji parcele 167. Od tod meja poteka najprej proti V preko parcel 167 in 166 in 243, nato pa po S meji parcele 162/2 do parcele 156. Od tod meja poteka proti J in V meji parcel 162/2, 162/1, 163, 164, 165 3o poti 245/3. Od tod meja poteka zopet proti V po J meji parcel 156, 154, 153, vse k. o. Petelinje — do izhodiščne točke.
Od te tromeje meja poteka proti J po JV meji parcel 337/1, 337/2, preko poti 551, 338/1, 342 preko poti 523, 329/2, nato se meja usmeri proti J po J parcelni meji 329/3 in 329/4, 329/1 proti SZ po Z meji parcele 329/1 do poti 523. Nato meja sledi J rob poti 523 do Z meje parcele 76. Od tod meja poteka poroti
JZ po J mejah parcel 74, 78/2, 79/1, 79/3, 80/2, 80/4, 80/5, 82/2, 33/1, 84/2, 85/5, 12/2, 81, 11/2, 11/1, 105. Vse k. o. Dolsko do II. varstvene cone.
729.
Poslovni prostori
—	ogrevanje prostorov	396.799,23 din/MW/letno
—	ogr. prost, in potr.
vode na 60° C	404.770,25 din/MW/letno
Cena za priključno moč - fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, tj. v dvanajstinah.
Na podlagi' 61. člena pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80) sta delavski svet TOZD KEL na svoji 4. skupni seji z delegati uporabniki dne 13. 4. 1983, ter Skupnost za cene mesta Ljubljane na svoji redni seji' dne 22. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
1.	člen
Delavski svet TOZD Komunalna energetika Ljubljana je na svoji 4. skupni seji z delegati uporabniki dne 13. aprila 1983 sprejel sklep p ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje:
1.	Za odjemalce s pavšalnim obračunom:
Povprečna prodajna
zmesna	cena	1.509,66	din/MWh
—	ogrevanje stan. prostorov	1.449,27	din/MWh
—	ogrevanje posl. prostorov	1.570,14	din/MWh
2.	člen
TOZD KEL Ljubljana zaračunava dobavljeno toplotno energijo iz vročevodnega omrežja po cenah iz prvega člena tega sklepa z dnem uveljavitve teh cen.
3.	člen
S	cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Komunalna energetika Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1983 in velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjene z novim sklepom.
4.	člen
Za odjemalce toplotne energije kot so: Javno higiensko kopališče in Javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana, ter javna kopališča (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan
31.	12. 1979.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati:
—	sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 1/83);
—	popravek sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 4/83).
2.	Cena za odjemalce tople potrošne vode (obračun po vodomeru)
—	za gospodinjstva	105,54 din/m*
—	za ostale odjemalce	136,34 din/m*
3.	Cena za odjemalce s toplotnimi števci. Povprečna cena za variabilne stroške po števcu
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
—	Ogrevanje potrošne vode na 40» C
—	za gospodinjstva oziroma
—	za ostale odjemalce oziroma
—	ogrevanje stan. prostorov m potr. vode na 4o»C
—	ogrev. posl. prost, hi potr. vode na 60eC
1.278,99 din/MWh 1.230,26 din/MWh 1.328,91 din/MWh
1.145,30 din/MWh 79,87 dfn/m* 1.483,38 din/MWh 103,54 din/mi
lJOT,4Sdin/MWh
1.343,77 dm/MWh
Povprečna cena za pritijtsčno meč
—	fiksni stroški
Stanovanjski proetori
—	ogrevanje prostorov
—	ogr. prost, in potr. vode na 60® C
357.077.16	din/MW/letno
317-871,12 thn/MV/letno
321.691.16	din/MWftetno
6.	člen
Ta sklep velja od 1. maja 1983 dalje.
Ljubljana, dne 22. aprila 1983.
Predsednik
delavskega sveta TOZD KEL Peter Bergman, dipl. inž. 1. r.
730.
Na podlagi' 16. člena pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD Plinarna na 31. redni seji dne 13. aprila 1983 in s soglasjem sveta skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki ga je dala s sklepom na seji dne 22. aprila 1983 sprejel
SKLEP
o ceni pHna iz omrežja, ki ga upravlja temeljna or-ganizacija Plinarna Ljubljana
1. člen
Delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana je na seji dne 13. aprila 1983 sprejel sklep o ceni plina iz omrežja, ki je v njenem upravljanju. Cene plina fe omrežja so naslednje:
Zmesna cena plina iz omrežja je 2.124,98 din/MWh zgornje kalorične vrednosti pri 0® C in 1,01325 bara-Cena za 1 m® oziroma kWh plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje so:
	din/MWh	Mestni plin 4,884 kWh/m3	Zemelj, plin 11,163 kWh/m3	Meš. plin 15,116 kWh/m3	Upar. plin 32,558 kWh/m3
kuha	3.399,97	16,60 din/m’3 3.400 din/kWh	37,95 din/m3 3.400 din/kWh	51,40 din/m3 3.400 din/kWh	110,70 din/m3 3.400 din/kWh
kuha topla v.	2.762,47	13,50 din/m3 2.762 din/kWh	30,85 din/m3 2.762 din/kWh	41,75 din/m3 2.762 din/kWh	89,95 din/m3 2.762 din/kWh
cel. oskrba	1.593,74	7,80 din/m3 1.594 din/kWh	17,80 din/m3 1.594 din/kWh	24,10 din/m3 1.594 din/kWh	51,90 din/m3 1.594 din/kWh
ostalo	2.762,47	13,50 din/m3 2.762 din/kWh	30,85 din/m3 2.762 <tin/kWh	41,75 din/m3 2.762 din/kWh	89,95 din/m3 2.762 din/kWh
2.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Plinarni Ljubljana deloma zagotovljena sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1983 ih veljajo toliko časa, dokler ne bodo spremenjene.
3.	člen
Z dnem ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna
731.
Na podlagi 5. člena pravilnika o postopku oblikovanja in določanja cen storitev ter merilih in elementih za oblikovanje cen storitev TOZD Mestni potniški promet in samoupravnega plana za leto 1983, je mešani delavski svet TOZD Mestni potniški promet na 6. izredni seji dne 22. aprila 1983 sprejel SKLEP
o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem pot-
organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št 12/82).
4.	člen
Ta sklep velja od 1. maja 1983 dalje.
Ljubljana, dne 22. aprila 1983.
Predsednik delavskega sveta DO Energetika TOZD Plinarna Ljubljana Peter Erman, inž. 1. r.
niškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic
I
Delavski svet Integral, DO »LPP« Ljubljanski' potniški promet, TOZD Mestni potniški promet določa cene za prevoz potnikov, prtljage in psov v javnem mestnem potniškem prometu z ločeno ceno za enostavno reprodukcijo ter ločeno ceno za razširjeno reprodukcijo in sicer:
a)	priložnostna voznina, plačljiva z gotovino v vozilu
b)	cena žetona za eno vožnjo (žeton kupljen v predprodaji)
c)	priložnostna voznina s 50 °/o popusta, plačljiva z gotovino v vozilu
Č) prevoz prtljage, plačan z gotovino ali z žetonom
d)	prevoz psov, plačan z gotovino ali z žetonom
e)	enotna dijaška mesečna vozovnica za vse proge
f)	delavska mesečna vozovnica za eno progo
g)	delavska mesečna vozovnica za dve progi
h)	delavska mesečna vozovnica za vse proge
i)	prenosna mesečna vozovnica za vse proge
j)	letna prenosna vozovnica za vse proge
k)	mesečna vozovnica za vse proge za starejše občane (ženske nad 60 let, moške nad 65 let starosti) in upokojene invalide dela II
II
Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje TOZD Mestni potniški' promet naslednjim občanom:
a) brezplačen prevoz
—	narodnim herojem
—	nosilcem partizanske spomenice isti
Del cene za en ost. repr.	Del cene za razšir. repr.	Cena skupaj
12,00	2,00	14,00
11,60	1,90	13,50
6,00	1,00	7,00
12,00	2,00	14,00
11,60	1,90	13,50
12,00	2,00	14,00
11,60	1,90	13,50
222,00	—	222,00
435,00	65,00	500,00
522,00	78,00	600,00
565,00	85,00	650,00
1.253,00	187,00	1.440,00
10.962,00	1.638,00	12.600,00
360,00		360,00
'	v- ■■ -
—	španskim borcem
—	vojnim vojaškim invalidom nad 60°/e. invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne nad 60 *A> invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom nad 60 */e invalidnosti
—- borcem za severno mejo (Maistrovim borcem)
—	slovenskim vojnim dobrovoljcem 1912—1918 (solunskim borcem)
—	slepim s spremljevalcem
—	duševno nezadostno razvitim osebam s spremljevalcem
—	otrokom do 4. leta starosti
b) vozovnice 50 ‘/e popusta
—	otrokom od 4. do 10. leta starosti
—	vojnim vojaškim invalidom od 20 do 60*/e invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne od 20 do 60®/o invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom od 20 do 60 odstotkov invalidnosti
III
V nočnem času so cene prevoza višje za 100 "A. Nočni čas velja:
—	ob delavnikih od 0.00 do 4.00,
—	ob nedeljah in praznikih od 0.00 do 5.00.
Cene v nočnem času pričnejo veljati z odhodi avtobusov s končnih postaj mestnega potniškega prometa.
Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz Ha) točke tega sklepa, imajo brezplačen prevoz tudi v nočnem
času.
Občani z mesečnimi vozovnicami iz I/f, g), h), i), j) in k) točk tega sklepa, doplačajo v nočnem času še voznino iz l/a) ali b) točke tega sklepa.
IV
Kriteriji za izdajo in veljavnost mesečnih vozovnic:
1.	enotna dijaška mesečna vozovnica za vse proge
—	pravico do dijaške mesečne vozovnice imajo redni dijaki osnovnih šol, srednjih in strokovnih šol v Ljubljani do 20. leta starosti ter redni študenti fakultet, višjih in visokih šol v Ljubljani do 25. leta starosti
—	navedeni dijaki in študentje lahko pridobijo dijaško mesečno vozovnico na podlagi potrdila o šolanju
—	število voženj je neomejeno
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva
—	za izgubljeno ali uničeno vozovnico v šolskem letu prejme dijak ali študent na podlagi uradnega preklica le en dvojnik
—	vozovnica v šolskem letu ne velja v nočnem času med 0.00 ih 5:00 uro
—	vozovnica ne velja v mesecih juliju in avgustu
—	izredni slušatelji delavskih univerz, tečajev, večernih šol in osebe v rednem delovnem razmerju nimajo pravice do dijaških mesečnih vozovnic
2.	delavska mesečna vozovnica
—	pravico do katerekoli kategorije delavske mesečne vozovnice in poljubne izbire prog imajo vsi zaposleni in nezaposleni občani na podlagi osebne izkaznice
—	število voženj je neomejeno
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva
3.	mesečna vozovnica za me proge za starejše občane in upokojene invalide dela
—	pravico do mesečne vozovnice za starejše občane imajo ženske nad 60 let in moški nad 65 let
starosti, ki pridobijo mesečno vozovnico na podlagi
osebne izkaznice, upokojeni invalidi dela pa na podlagi uradnega potrdila Skupnosti invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja o invalidski upokojitvi in osebne izkaznice
—	število voženj je neomejeno
—	vozovnica ni prenosljiva
V
Vse mesečne vozovnice, opremljene z ustrezno nalepko tekočega meseca, veljajo od 1. dne v tekočem mesecu do vključno 5. dne v naslednjem mesecu.
VI
Dosedaj veljavni oranžni žetoni, kupljeni po 9 din, ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS z doplačilom razlike med ceno žetona, kupljenega po stari ceni in ceno žetona, kupljenega po novi ceni.
VII
Mesečno1 Vozovnico odvzame TOZD Mestni potniški promet v naslednjih primerih zlorabe:
—	če jo uporablja oseba, ki ni lastnik mesečne vozovnice
—	če mesečna vozovnica ni opremljena z nalepko tekočega meseca
—	če sta mesečna vozovnica ali nalepka ponarejeni
—	če lastnik mesečne ali druge vozovnice ne upošteva navodil, napisanih na vozovnici
Ob prevzemu odvzete mesečne vozovnice zaračuna TOZD Mestni potniški promet 120 din manipulativnih stroškov.
Za izgubljeno ali uničeno mesečno vozovnico TOZD Mestni potniški promet ne vrne odškodnine.
VIII
Sklep o novih cenah je potrdil Svet skupnosti za cene mesta Ljubljane na svoji 26. redni seji dne
22.	4. 1983, na podlagi predhodno sprejetega programa dela TOZD Mestni potniški promet «za leto 1983 v komunalnih skupnostih ljubljanskih občin.
IX	;
Ta sklep začne veljati s 1. 5. 1983 in se objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za Izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/82 z dne 27. 2. 1982 ter dopolnitev sklepa, objavljena v Uradnih listih SRS. št. 13/82 z dne 16. 4. 1982, št. 35/82 z dne 11. 10. 1982 in št. 2/83 z dne 21. 1. 1983.
Predsednik delavskega sveta TOZD Mestni potniški promet
Ivan Fotivec 1. r.
CERKNICA
732.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je po 4. členu odloka o cenah za geodetske storitve v občihi Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/75) in 168 člena statuta .občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 36-1649/82) na seji dne 14. aprila 1983 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen za geodetske storitve v občini Cerknica
1
Cene geodetskih storitev določene v 2. členu odloka o cenah za geodetske storitve v občini Cerknica (Uradni list SRS, št 20/75) se valorizirajo tako, da znašajo:
	din
— za terensko delo ura	300
— za pisarniško delo ura	250
— za uro geodetskega risarja	200
— za uro dela figuranta	150
2 Ta sklep začne veljati osmi	dan po objavi
Uradnem listu SRS.
St. 45-2/75-1
Cerknica, dne 14. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r.
KAMNIK
733.
Na podlagi 21. člena statuta Skupnosti otroškega varstva občine Kamnik, prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 15. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter zakona o načinu razpolaganja s presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SFRJ, St. 66/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 na sejah obeh zborov dne 21. aprila 1983 sprejela tale
SKLEP
1
Za uresničevanje programa Skupnosti otroškega varstva v letu 1983 se za združitev potrebnih sredstev spremeni prispevna stopnja iz osebnega dohodka po domicilnem principu iz 1,29 e/o na 1,20% ter po principu delovnega mesta iz 1,06 % na 1,03%.
2
Sklep velja od 1. 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine Marinka Bevc 1. r.
734.
Na podlagi 14. člena statuta Izobraževalne skupnosti občine Kamnik, prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 13. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Izobraževalne skupnosti v skladu z določbami' samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1931 do 1985 na seji pbf’ ••’m-oy dne 20 aprila 1933 sprejela tale
SKLEP
1
Za uresničevanje programa Izobraževalne skupnosti v letu 1983 se za družitev potrebnih sredstev spremeni prispevna stopnja iz osebnega dohodka iz 6,04 % na 5,41%.
2
Sklep velja od 1. 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine e Branko Božič L r.
735.
Na podlagi določb statuta Telesnokultume skupnosti občine Kamnik, prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 10. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Telesno-kulturne skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za -obdobje 1981—1985 na seji obeh zborov dne 21. aprila 1633 sprejela tale
SKLEP
1
Za uresničevanje programa Telesnokultume skupnosti v letu 1983, se za združitev potrebnih sredstev spremeni prispevna stopnja iz osebnega dohodka iz 0,617 % na 0,57%.
2
Sklep velja od 1. 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine
Slavko Rajh L r.
736.
Na podlagi 18. člena statuta Zdravstvene skup-_ nosti občine Kamnik, prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je skupščina Zdravstvene skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 na seji obeh zborov dne 19. aprila 1983 sprejela tale
SKLEP
1
Za uresničevanje programa zdravstvene skupnosti v letu 1983 se za združitev potrebnih sredstev spremeni prispevna stopnja iz dohodka po osnovi osebnega dohodka iz 8,63 % na 8,84 %, medtem ko ostaja prispevna stopnja 1,54 % iz osebnega dohodka
nespremenjena.
2
Sklep velja od 1, 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine
Franc Drobnič 1. r.
737.
Na podlagi določb statuta Skupnosti za zaposlovanje občine Kamnik, prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela
(Uradni list SRS, št. 17/79) ter zakona o načinu razpolaganja s presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. 66/81) je Skupnost za zaposlovanje v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 na seji obeh zborov dne 24. februarja 1983 sprejela tale
SKLEP
1
Za uresničevanje programa Skupnosti za zaposlovanje v letu 1983 se za združitev potrebnih sredstev spremeni prispevna stopnja iz dohodka po osnovi osebnega dohodka iz 0,25‘/o na 0,23 6/e.
2
Sklep velja od 1. 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine
Jože Muhvič 1. r.
738.
Na podlagi določb statuta Občinske raziskovalne skupnosti, zakona o načinu razpolaganja s presežki, prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 76/82) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti na seji obeh zborov dne 19. aprila 1983 sprejela tale
SKLEP
1
Delovne organizacije in skupnosti ter drugi uporabniki, ki plačujejo prispevek Občinski raziskovalni skupnosti Kamnik, ne vplačajo akontacije prispevka za mesec maj in junij 1983.
2
• Sklep velja od 1. 5. 1983 dalje.
Predsednik skupščine
Peter Kuret 1. r.
KOČEVJE
739.
Na podlagi 9. člena odloka o dobavah in odjemu pitne vode na območju občine Kočevje, 13. člena statuta Medobčinske samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo občin Kočevje—Ribnica in 99. ter 104. člena stututa DO Hydrovod Kočevje, je zbor delavcev na svoji razširjeni seji z delegati uporabnikov dne 29. marca 1983 in skupščina samoupravne interesne skupnosti na svoji seji dne 19. aprila 1983 sprejela
PRAVILNIK
o določitvi prispevka za priključitev na javni vodovod
1. člen
Višina obveznega prispevka za območja, ki so oskrbovana s pitno vodo, je odvisna od stroškov izgradnje magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja, povprečne višine prispevkov, ki so jih prispevali h gradnji vodovoda sedanji odjemalci vode, namena porabe pitne vode In količine porabljene vode v konici potrošnje ter znaša:
1.	10» din za m4 od skupne uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta;
2.	za objekte družbenih dcjavposti, kmetijstva, trgovine, gostinstva, obrti, in industrije
— za 1/sek povprečne dnevne porabe 400.000 din;
3.	za industrijo, ki rabi' vodo iz javnega vodovoda za tehnološke namene
— za 1/sek povprečne dnevne porabe vode 600.000
2. člen
Osnova za izračun in določitev obveznega prispevka za odjemalce iz 1. točke so podatki o količini potrebne pitne vode, podani s projektom za izvedbo vodovodne inštalacije. Za industrijske objekte, ki se napajajo s tehnološko vodo iz javnega vodovoda, so osnova podatki, podani s projektom za izvedbo inštalacije za tehnološko vodo. Za izračun povprečne dnevne porabe se upošteva 8-urna poraba.
3.	člen
Če investicijsko-tehnična dokumentacija, ki jo investitor predloži komunalni organizaciji ne vsebuje podatka o predvideni poprečni porabi vode iz javnega vodovoda, določi komunalna organizacija poprečno porabo tako, da za izračun uporabi veljavne normative o porabi vode za osebno in posebno porabo v ustrezni dejavnosti.
4.	člen
Odjemalec vode je dolžan plačati prispevek tudi v primeru, ko je že priključen na javni vodovod, želi pa porabo pitne vode povečati nad količino, ki mu je dovoljena s prejšnjim soglasjem. Če v že izdanem soglasju ni točno opredeljena dovoljena poraba vode, se za izračun le-te vzame 8-urna dnevna poraba povprečne porabe odjemalca v preteklem letu povečana za 10 "/o.
Obvezni prispevek za povečan odvzem vode plača odjemalec po merilih iz 1. člena tega pravilnika.
5.	člen
V primeru, ko odjemalec požarno varnost zagotavlja v celoti ali delno iz javnega vodovoda se skladno s 1. točko tega pravilnika obračunava prispevek na osnovi
—	za požarno varnost 100 din/m4 za količino 1 lit./m1 2/min.,
—	skupne tlorisne površine, ki služi kot osnova za izračun požarne obremenitve naj večjega požarnega sektorja.
6.	člen
Na območjih, kjer ni javnega vodovoda, pri izgradnji tega pa sodelujejo občani, krajevna skupnost in samoupravna interesna skupnost komunalne dejavnosti se višina obveznega prispevka, ki ,ga morajo plačati bodoči odjemalci vode, določi s posebnim sporazumom, ki ga sklenejo krajevna skupnost, komunalna organizacija in samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost pred pričetkom gradnje.
.Višina, rok in način plačila obveznega prispevka je odvisna od višine stroškov izgradnje omrežja ter smernic oziroma odgovorov, ki jih sprejme Samoupravna komunalna skupnosti občin Kočevje in Ribnica.
1	7. člen
V primeru, da sporazum iz 6 točke vsebuje "izgradnjo sekundarnega omrežja se stroški izgradnje sekundarnih vodov ugotovijo na enak način kot za primarne vode.	•
Tako ugotovljen prispevek je prihodek krajevne skupnosti.
8.	člen-
Višina obveznega prispevka predvidena oziroma predpisana s tem pravilnikom se vsako leto revalorizl-
ra. Nove višine prispevka določi organ upravljanja komunalne organizacije v razširjeni sestavi v soglasju z izvršilnim odborom Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo občin Kočevje in Ribnice.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Kočevje, dne 19. aprila 1983.
Namestnik predsednika zbora delavcev Franc Francelj 1. r.
SIS za vodopreskrbo občin Kočevje—Ribnica
Predsednik skupščine Franc Grivec 1. r.
KOPER
740.
Tuja firma FLUIDIKS B. V., Amsterdam, Wilbaut-straat 135, Holandija s svojim predstavništvom v Kopru, Vojkovo nabrežje št. 30/V objavlja, da je
sklenjena nova kolektivna pogodba za delavce svojega predstavništva v Kopru, Vojkovo nabrežje št. 30/V, na katero sta dala pismeno soglasje Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Koper pod št. 029-OB-48/2 z dne 29. 3, 1983 in Medobčinska gospodarska zbornica Koper pod št. 100/83 z dne 30. 3. 1983.
Prejšnja kolektivna pogodba z dne 1. julija. 1981 preneha s tem veljati.	FLUIDIKS B. V.
SLOVENSKA BISTRICA
741.
Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list ' št. 39/74) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. marca 1983 na 10. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1983
1.	člen
din
Skupni prihodki proračuna za leto 1983 znašajo	120,705.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	120,102.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	603.000
2.	člen
če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini Iz 1. člena tega odloka,. bo Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki' so v proračunu razporejena za posamezne namene.
3.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1983 opravljajo naloge iz svojega delovnega pro-
grama v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
4.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1983 in tudi ne ustvarjati’ obveznosti za proračun.
5.	člen
Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 •/« v proračunu predvidenih prihodkov.
O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, oziroma zanje predvidena sredstva ne zadoščajo.
6.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna.
7.	člen
Sredstva za delo organov in organizacij se bodo organom in organizacijam zagotavljala v obliki dvanajstin od osnove, določene s proračunom, ob upoštevanju 2. člena tega odloka.
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, ki določajo njihovo uporabo.
8.	člen
Od prihodkov iz 1. člena tega odloka se izloča 1 odstotek v sredstva rezerv občinskega proračuna.
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) do zneska 200.000 din za posamezni primer, vendar največ do skupnega zneska 600.000 din.
9.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo — odsek za proračun, nadzira celotno finančno in materialno prelivanje sredstev med proračunskimi uporabniki in zagotavlja, da se sredstva namensko uporabljajo.
10.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1983 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1983, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
, 1L Sen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 1/1-400-2/83
Slovenska Bistrica, dne 23. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
742.	'	'
Na podlagi drugega odstavka 2,- člena odredbe e preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983'(Uradni list SRS, Št. 45/82) ter 258. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medob-
činski uradni vestnik, št 17'30) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 32. seji. dne 12.
aprila 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Slovenska Bistrica
I SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določa izvajanje veterinarskih ukrepov, pravice in dolžnosti družbenopolitične skupnosti delovnih organizacij pooblaščenih veterinarskih zavodov in obratnih ambulant ter občanov na Območju občine Slovenska Bistrica, da še ugotovijo in preprečijo določene živalske kužne bolezni.
2.	člen
Veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane iti pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni živali, morajo v letu 1983 izvesti ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje v tej odredbi navedenih bolezni. Posestnik: živali na območju občine Slovenska Bistrica so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe	3.	člen
Izvajalci ukrepov so dolžni pred vsakim začetkom Izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem pismeno obvestiti medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo	poročati na predpisanih ob-
razcih‘	4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno za-
ščitene‘	5.	člen
Pooblaščeni veterinarski zavod In obratni abmu-lantl, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco O datumu cepljenja ali preiskave, o imenu In bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o .serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskave in izvajati kontrolo, da so vse živali cepljene.
Veterinarski zavod in obratni ambulanti morajo spremltati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
II PREVENTIVNI UKREPI
6.	Čldn
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved In ovac proti vraničnem prisadu se mora opraviti v Stopnem, Strugu. Pečkah. Makolah. Stranskih Makolah, delu Stetenberga. Globoko, Hrastovec — (jel, Modraže, Krasni, Novake, Studenice. Brezje, Podboč, Poljčane, čad-ramska vas Lušečka vas, Mostočnem, Ložnici ter pri vseh gospodarstvih ki imajo kmetijska zemljišča na poplavnem področju Dravinje.
Cepljenje mora opraviti OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica do 30. aprila 1983.
7 člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse starejše od 4 mesecev. Vsi psi starejši od štirih mesecev morajo biti cepljeni proti steklini do 1. maja 1983. mlajši psi pa takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Proti steklini je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzora.
8. člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v perut-
ninskih obratih organizacij združenega dela in v obratih, ki kooperirajo z organizacijo združenega dela, v obratih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost ter v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev.
Cepljenje opravi OZVŽ Ptuj, PE Slovenska Bistrica, v'obratih individualnih proizvajalcev, ki neposredno kooperirajo s Perutnino Ptuj pa obratna veterinarske ambulanta Mesokombinata Perutnina Ptuj.
Cepljenje se opravi z vakcino pripravljeno iz priznanih verusnih sevov, na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
•9. člCn
Valilna jajca smejo Izvirati le iz perutninskih jat v katere pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine in ki po 14 tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica.
10.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev.
Cepiti je potrebno tudi vse prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega porekla.
Cepljenje opravi OZVZ Ptuj — PE Slovenska Bistrica s sevom K lapinlziranega virusa.
11.	člen
Proti Slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela
Cepljenje opravi OZVZ Ptuj — PE Slovenssa Bistrica s pohvalentno AOC vakcino.
12. člen
V letu 1983 mora biti končana VI. splošna tuber-kulinizacija ter sanacija okuženih dvorišč.
Tuberkulinizirati Je potrebno osnovne črede organizacij združenega dela, bike v prirodnem pripustu ter goveda v dvorcih, kjer se nahajajo biki.
Tuberkulinizacijo opravi OZVZ Ptuj — PE Sloven-
ska Bistrica.
13.	člen
Na brucelozo je potrebno enkrat letno pregledati:
—	krave individualnih proizvajalcev mleka za javno potrošnjo z mlečno prstenastim preiskusom vzorca mleka odvzetega na zbiralnicah:
—	osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi:
—	plemenske živali v osnovnih čredah v prašičje-rejških obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi.
Pregled opravi OZVŽ Ptuj.
14.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce odvzame OZVZ Ptuj in jih da v preiskavo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljub-
ljani'	15. člen
Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih
Vzorce krvi odvzame OZVZ Ptuj. Serološki pregled vzorcev krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba preiskati na varoatozo.
Odvzem vzorcev zimskega drobirja in preiskavo na varoatozo opravi OZVZ Ptuj do 31. marca 1983.
17.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1983, vzorci tržnih rib pa kadar to odredi medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja preiskati krape iz ribnika Videž, prav tako pa tudi krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo.
Vzorce rib odvzame OZVZ Ptuj in jih pošlje v preiskavo VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
18.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/3-322-3/83
Slovenska Bistrica, dne 12. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. ing. 1. r.
743.
Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, -št. 29/72) daje volilna komisija krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Šmarno na Pohorju z dne 10. aprila 1983
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 8/83) za sofinanciranje:
—	soudeležba pri celotni napeljavi PTT linij;
—	adaptacija mrliške veže;
—	soudeležba pri asfaltiranju ceste v Zg. Novi vasi;
—	soudeležba pri rekonstrukciji električnega omrežja;
—	soudeležba pri ureditvi okolja nove šole.
Referendum je bil izveden 10. aprila 1983.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spiskov preiskusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na Izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 794 volilnih upravičencev glasovalo 768 volilcev, da je glasovalo »ZA« 536 volil-cev, da je glasovalo »PROTI« 218 volilcev, neveljavnih je bilo 14 glasovnic, 23 volilcev pa se je glasovanja vzdržalo.
Na podlagi navedenega izida glasovanja volilne komisije ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla nad polovica glasovalnih upravičencev.	- *	•
Tako ima skupščina krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju v smislu 9. člena zakona o referendumu in
2.	člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Šmartno na Pohorju, dne 21. aprila 1983.
Volilna komisija KS Šmartno na Pohorju
Tajnik	Predsednik
Stanko Polanec 1. r.	Franc Brezovšek 1. r.
Član
Franc Ačko 1. r.
SEŽANA
744.
Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 40. člena statuta krajevne skupnosti Sežana in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je skupščina krajevne skupnosti Sežana na
6.	seji, dne 19. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka krajevne skupnosti Sežana
1
Za območje krajevne skupnosti Sežana se razpiše referendum za odločanje o spremembi namembnosti samoprispevka krajevne skupnosti Sežana, pri čemer naj bi sredstva po novem programu namenjala za:
—	izgradnjo jasli v Sežani,
—	izgradnjo II. faze pokopališča v Sežani,
—	ureditev pokopališč v Merčah in Šmarjah ter soudeležba za ureditev pokopališča v Dutovljah za potrebe vasi Vrhovlje, Voglje in Dol pri Vogljah,
—	soudeležbo za ureditev telefonske povezave vasi Merče, Lipica, Šmarje, Vrhovlje, Voglje, Dol pri Vogljah,
—	soudeležbo pri gradnji peš poti čez mostove med Sežano in novim naseljem na področju Bazoviške
ceste,
—	soudeležbo pri izgradnji II. faze ceste Sežana— Vrhovlje,
—	soudeležbo pri komunalni ureditvi' cest, ulic, pločnikov v krajevni skupnosti.
2
Referendum bo v soboto, 14. maja 1983 od 7. do 19. ure na posebej določenih glasovalnih mestih.
3
Pravico glasovati na referendumu imajo val delovni ljudje, oziroma občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Sežana in občani, v delovnem razmerju, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik, če imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Sežana.
4
Za izvedbo referenduma se imenuje komisija, k* jo sestavljajo:
—	predsednik Krt Damjan, I. Turšiča 2, Sežana,
—	namestnik Valič Jože, I. tankovske brigade 6, Sežana,
—	tajnik Grmek Jelka, C. na Bršljanovec 10, Sežana,
—	namestnik Dobec Milena, N. Sturma 8, Sežana,
—	član Kovačič Sonja, Cesta na Lenivec 18, Sežana,
—	namestnik Kranjec Miro, Levstikova 1, Sežana.
Naloge komisije za izvedbo referenduma so zlasti:
—	da izvrši tehnične priprave na referendum,
—	da določi glasovalna mesta, imenuje glasovalne odbore za izvedbo glasovanja na posameznih glasovalnih mestih, jim daje navodila in nadzoruje njihovo delo,
—	da ugotovi izid glasovanja in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma.
5
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno; glasuje se z glasovnico sledečega besedila:
Krajevna skupnost Sežana glasovnica
za glasovanje na referendumu, dne 14. maja 1983 o spremembi namemnosti krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje jasli v Sežani, izgradnjo mrliških vežic v Sežani, ureditev pokopališč v Merčah in Šmarjah ter soudeležba za ureditev pokopališča v Dutovljah za potrebe vasi Vrhovlje, Voglje in Dol pri Vogljah, za ureditev telefonske povezave vasi Merče, Lipica, Šmarje, Vrhovlje, Voglje in Dol pri Vogljah. za gradpjo peš poti čez mostove med Sežano in novim naseljem na področju Bazoviške ceste, za soudeležbo pri izgradnji II. faze ceste Sežana—Vrhovlje ter za komunalno ureditev cest, ulic, pločnikov v krajevni skupnosti za dobo do 31. decembra 1985 in ga .plačujejo naslednji zavezanci:
—	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, ki presegajo mesečno 60%> povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 9 mesecih preteklega leta od neto osebnih dohodkov po stopnji 2%»,
—	občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki presegajo mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov mesečno po stopnji 2 °/o,
—	občani, ki so zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti in gozdov od odmere osnove po stopnji 2 "/o,
—	občani, ki so zavezanci davka in prispevka od dohodka iz samostalnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 2 %>.
Samoprispevka so oproščeni:
—	občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu,
—	občani, hi imajo osebne dohodke oziroma nadomestila iz delovnega razmerja, ki ne presegajo mesečno 60% povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 9 mesecih preteklega leta,
—	občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki ne presegajo mesečnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov,
—	občani, ki plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek iz kmetijstva edini vir preživljanja.
GLASUJEM
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA« če soglaša s spremembo namembnosti samoprispevka. »PROTI« pa obkroži, če s spremembo namembnosti samoprispevka ne soglaša.
6
Po uspešnem izidu referenduma bo skupščina krajevne skupnosti uvedla nov program samoprispevka za namene, določene v 1. točki sklepa.
7
Za postopek za izvedbo referenduma in pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77).
8
Za dela iz 1. točke tega sklepa je potrebno 70,000.000 dinarjev. S samoprispevkom naj bi bilo zbranih 52,000.000 dinarjev, preostala sredstva so zagotovljena iz drugih virov.
9
S samoprispevkom zbrana sredstva se smejo uporabiti samo za namene, določene v 1. točki tega sklepa.
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo bo vršil svet krajevne skupnosti Sežana.
10
Za izvedbo izgradnje objektov iz 1. točke tega sklepa je odgovoren svet krajevne skupnosti.
11
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 159/83
Sežana, dne 20. aprila 1983.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Sežana
Jordan Kariž I. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 745.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
23.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 15. aprila 1983 ih seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1983
1.	člen
S proračunom za leto 1983 (v nadaljevanju besedila: občinski proračun), se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občihi Šentjur pni Celju v letu 1983.
2.	člen
• Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 83,774.329 din in se razporedijo:	^
—	za občinske potrebe	82,974.329
—	za tekočo proračunsko rezervo	800.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta prikazana v bilanci, ki je sestavni ' del splošnega dela občinskega proračuna.
ZA
PROTI
3.	člen
V sredstva rezerve občine Šentjur pri Celju se Izloča en odstotek od skupno doseženih prihodkov pre-
računa.	4. čien
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim odlokom Skupščine občine Šentjur pri Celju ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Šentjur pri Celju in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen .
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Cekr« lahko začasno zmanjša meške sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Šentjur pri Celju in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršhi svet lahko med letom spremen? namen in višino sredstev za delo občinskih organov v okviru razporejenih sredstev v skladu z nalogami posameznih organov. Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posamezne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko re-
zervo‘	7. člen
Organi- in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle v občinskem proračunu določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po samoupravnih sporazumih in pogodbah v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za delo. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko prevzamejo s samoupravnimi
sporazumi in pogodbami obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
8. člen
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito porabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovod-
stva-	9. člen
Prihodka, M jih na podlagi pogodb ali sporazumov oziroma z opravljanjem storitev ustvarijo upravni organi, pripadajo temu organu in se uporabijo v skladu
s pogoji, ki jih predpiše izvršni svet.
10. člen
Nosilec oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so ji!m bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
11.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, katera je sprejela občinska skupščina na seji dne 9. marca 1982.	12. čien
Organi’ in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1983, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu odloka o občinskem proračunu za leto 1983.
13. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za rezerve občine Šentjur pri Celju za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, 39/74 in 4/78).
14. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 400-6/83-1
Šentjur pri’ Celju, dne 19. aprila 1983.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983
Številka
Znesek glavnega	Splošni razpored prihodkov	Znesek
namena
Vrsta
prihodkov
Prihodki
1	Davki iz osebnega dohodka in na
dohodek	27,860.000
2	Davki na promet in premoženje	24,800.000
3	Takse	4,825.000
5	Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni)	2,500.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	5,710 000
7	Dopolnilna sredstva	18,079.329
gi prihodki	5,710 000
7 Dopolnilna sredstva	18,079.329
83,774.329
Skupaj prihodki
01	Dejavnost organov DPS	51,190.430
02	Dejavnost ljudske obrambe	4,340.800
03	Dejavnost DPO in društev	4,242.300
04	Negospodarske investicije	2,435.789
08	Socialno skrbstvo	11,055.610
09	Zdravstveno varstvo	168.260
10	Komunalna dejavnost	4,227.700
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,125.440
13	Odstopljeni prihodki	2,025.000
16	Intervencije v gospodarstvu	503.000
17	Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva	800.000
18	Izločena sredstva rezerv	660.000
	Skupaj razpored prihodkov	83,774.329
7M.
Na podlagi' 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), 1. člena odloka d spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 10/83) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji 20. seji dne 7. aprila 1983 sprejel ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju
1.	člen
Delovni čas v vseh upravnih organih in strokovni službi skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov traja:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do
15.	ure,
—	v sredah od 7. do 17. ure.
2.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela ter
za druge samoupravne organizacije in skupnosti, veljajo po tej odredbi v:
—	oddelku za notranje zadeve
—	oddelku za ljudsko obrambo
—	občinskem fnšektoratu
—	upravi za družbene prihodke
—	komiteju za družbeno planiranje in razvoj
—	oddelku za občo upravo (razen pri referatu za gradbeništvo, referatu za obrt in referatu za kmetijstvo) ter
—	strokovnih službah SO, IS in UO
v ponedeljek, torek in petek od 7. do 15. ure ih v sredo od 7. do 17. ure.
—	v geodetski upravi In
—	oddelku za občo upravo (referat za gradbeništvo, referat za obrt in referat za kmetijstvo)
pa v ponedeljek in petek od T. do 15. ure in v
sredah od 7. do 17. ure.
3.	člen
Dotočila 1. člena te odredbe veljajo tudi za organ za kaznovanje prekrškov občine Šentjur pri Celju.
4.	člen
Razporeditev uradnih ur za posamezne upravne organe, strokovne službe SO, IS in UO ter organ za kaznovanje prekrškov mora biti za stranke razvidna v poslovnih prostorih sedežev posameznih organov.
5.	člen
Delovni čas in uradne ure po tej odredbi veljajo od 28. marca 1983 dalje.
6.	Sen
Z dnem ko prične veljati ta odredba, preneha veljati sklep o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št 41/82).
St. 14-10/83-2
Šentjur pri Celju, dne 7. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager L r.
Šmarje pri jelšah
747.
Na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o
sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa' v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO
e spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 18/81) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »Delovni čas v upravnih organih traja:
—	v ponedeljek, torek četrtek in petek od 7. do
15.	ure,
—	v sredo od 7. do 17. ure.«
Upravni organi' lahko uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa delavcev. Možen čas za prihod delavcev je vsak .dan od 7. do 7.30 in za odhod
delavcev od 15. do 15.30 ure ter v sredo od -17. do 17.30. Skupni delovni čas delavcev ne sme presegati 10 ur dnevno.
Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na način, kot to določi funkcionar, ki vodi upravni organ.«
2.	člen
3.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek
in petek od 7.30 do 15. in v sredo od 7.30 do 17. ure.«
3.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sprejemna pisarna občinskih upravnih organov,
krajevni uradi, matična služba, referat za promet, referat za splošne zadeve na oddelku za ljudsko obrambo in referat za odmero prometnega davka od motornih vozil imajo ne glede na določbe 3. člena te odredbe uradne ure tudi v torek in četrtek od 7.30 do 15. ure.«
4.	člen
Ta odredba začne veljati s 15. aprilom 1983 in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 14-15/83-2
Šmarje pri’ Jelšah, dne 13. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
748.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 21.. 22. ter 23. člen statuta krajevne skupnosti Polzela je skupščina krajevne skupnosti Polzela na seji dne 25. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Polzela
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Polzela se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za izgradnjo mrliške vežice, soudeležbe pri izgradnji gasilskega doma, obnovitve objektov stare šole in doma Partizan, za posodobitev krajevnih cest in izboljšanje oskrbe z vodo.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. maja 1983. Krajani bodo glasovali o uvedbi samoprispevka na osmih voliščih.
3.	člen
Samoprispevek za območje krajevne skupnosti Polzela bo trajal pet let in sicer od 1. julija 1983 do 30. junija 1988.
4.	člen
Skupni znesek potrebnih sredstev za namene iz prvega člena znaša 37,000.000 din. S samoprispevkom krajanov bo predvidoma v petih letih zbrano 25,250.000 din.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila :
—	7,650.000 din ali 30,3 °/o zbranih sredstev za izgradnjo in komunalno ureditev okolice mrliške vežice,
—	3,000.000 din ali 11,9 */o zbranih sredstev za obnovo objekta stare šole,
—	1,600.000 din ali 6,3 °/o zbranih sredstev kot delež pri izgradnji gasilskega doma,
—	2,000.000 din ali 7,9 •/* zbranih sredstev za obnovo doma Partizan,
—	2,000.000 din ali 7,9 */• zbranih sredstev za razširitev vodovodnega omrežja in izboljšanje preskrbe z vodo,
—	2,000.000 din ali 7,9 e/o zbranih sredstev za posodobitev krajevnih cest in
—	7,000.000 din ali 27,8 %> zbranih sredstev za podražitve v petletnem obdobju izvajanja programa.
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevati krajam, ki stalno
prebivajo na območju krajevne skupnost; Polzela in obrtniki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti v Polzeli, ne glede na kraj njihovega stanovanja. Stopnje samoprispevka znašajo:
1.	0,80 •/. od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	0,80'/• od pokojnin, kf so višje od 8.600 din mesečno,
3.	1,80 •/» od neto osebnega dohodka obrtnikov in ostanka dohodka, ki je osnova za občinski' proračunski davek,
4.	12*/» od katastrskega dohodka lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo več kot 1.000 din letne katastrske osnove.
S takšno določitvijo osnov in stopenj bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitvene zmožnosti.
7.	člen
Od socialnih podpor, varstvenega dodatka, invalidnin, štipendij, vajeniških nagrad, regresa za letni dopust in občasnih denarnih pomoči se ne bo plačeval samoprispevek.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Polzela je odgovoren za zbiranje sredstev iz samoprispevka in za zagotovitev
sredstev za izvedbo glasovanja. Za izvedbo nalog prvega in petega člena tega sklepa se imenujejo režijski odbori.
9.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Polzela bo izvajala
nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanja nalog razpravljati krajani na zborih.
10.	člen
Glasovanje o samoprispevku vodi volilna komisija krajevne skupnosti v skladu z določili zakona o volitvah. Pravico glasovanja imajo vse osebe, vpisane v volilni imenik, krajevne skupnosti Polzela in tudi tisti mladoletni krajani, ki so že v delovnem razmerju in stanujejo na območju te krajevne skupnosti.
11.	člen '
Glasuje se z glasovalnico naslednje vsebine: Krajevna skupnost Polzela GLASOVNICA
na referendumu dne 22. maja 1983 za uvedfeo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let (od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988) za namene, določene s sklepom skupščine krajevne skupnosti Polzela dne 25.
aprila 1983
glasujem
PROTI	ZA
žig
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja zneskov samoprispevka kontrolira pri izplačevalcih dohodka Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti.
13.	člen
Sklep se objavi na krajevno običajen način fca v
Uradnem listu SRS. Veljati prične naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Polzela, dne 25. aprila 1983. * V
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti
POPRAVEK
V odloku o spremembah ki dopolnitvah odloka o davkih občanov, objavljenem v Uradnem Itotu SRS,
it 12-599/82 z dne 6. IV. 1862, ee drugi odstavek A Sena glasi:
»Pravica de olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna le v primerih, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige.«
St 422-16/82-4
Žalec, dne 14. aprila 1883.
Sekretar
Skupščine oočtae Žalec
Me CMH L r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
707. Zakon	o	spremembah	in	dopolnitvah	zakona	o
republiških blagovnih	rezervah	1*41
70$. Zakon	o	spremembah	In	dopolnitvah	zakona	o
obdavčitvi tujih oseb	1042
709.	Odlok o imenovanju Komiteja za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije	1044
710.	Odlok o izvolitvi sodnika	Višjega sodišča v Kopru 1045
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
711.	Sklep o spremembi sklepa o višini in obračunava-
nju prispevkov, ki se plačajo v korist Rdečega križa Slovenije	1045
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
712.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skifpnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti	za	leto	19$3	1045
713.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o
prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1048
714.	Navodilo o izkaznici za delavce s posebnimi po-
oblastili in odgovornostmi v upravah za družbene prihodke	1046
715.	Pravilnik c strokovni usposobljenosti delavcev
družbenih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom	1048
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
716.	Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine
Vrhnika o potrditvi zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer in odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Log-Mole	1049
717.	Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti pravil-
nika o samoupravljanju delovnih ljudi, delovnih razmerjih in notranji organizaciji Občinskega sodnika za prekrške v Kranju	1050
11*. Odločba o razveljavitvi 24. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO Inštalacije Škofja Loka	1051
DRUCK REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
719. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
no. Statut Zveze stanovanjskih skupnosti IUov*nt)o Tla. Aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije *a obdobje MSI—19*5
116*
MS«
i*e
IMS
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
občinske samoupravne Interesne skupnosti se »sete za območje občin Ljubljana Bedttgted, Ljubljana
Stran
Center, Ljubljana Moste-Folje, Ljubljana šiška.
Ljubljana Vič-Rudnik	1069
724.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje
, (Ljubljana)	1075
725.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljana	1077
726.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
Generalnega plana (Urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Ljubljana)	1080
727.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o Urbani-
stičnem programu za območje mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana	Moste-Polje	1080
728.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih
za zavarovanje voda (Ljubljana)	1081
729.	Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odje-
malcsm iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana	1092
730.	Sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana	1092
731.	Sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mest-
nem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdaje ter veljavnost mesečnih vozovnic	1093
732.	Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve v
občini Cerknica	1094
733.	Sklep o spremembi prispevne stčpnje Skupnosti
otroškega varstva Kamnik	1095
734.	Sklep o spremembi prispevne stopnje Izobraževalne skupnosti Kamnik	1095
735.	Sklep o spremembi prispevne stopnje Telesnokul-
turne skupnosti občine Kamnik	1095
736.	Sklep o spremembi prispevne stopnje Zdravstvene
skupnosti občine Kamnik	1095
737.	Sklep o spremembi prispevne stopnje Skupnosti
za zaposlovanje občine Kamnik	1095
738.	Sklep Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik	1096
739.	Pravilnik o določitvi prispevka za priključitev na
javni vodovod (Kočevje)	1096
740.	Objava, da je sklenjena nova kolektivna pogodba
za delavce predstavništva v Kopru tuje firme Flu-idiks B. V., Amsterdam, VViibautstraat 135, Holandija	1007
741.	Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za
leto 1983	1097
742.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1933 na območju občine Slovenska	Bistrica	1097
743.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka na območju KS Šmartno na Pohorju	(Slovenska	Bistrica)	1099
744.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo na-
membnosti samoprispevka krajevne skupnosti Se- 1 Žana	1999
745.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto
1983 .	UM
746.	Odredba • razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju	116*
W- Odredba e spremembah tis dopolnitvah odredbe e razpereditvl delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Šmarje pri Jelšah,	1102
74*. Sklep e razpisp referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Polzela (Žalec)	110*
— Popravek edloka e spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec)	US*
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 13 — Poštni predal 379ZVII — Telefon direktor, uredništvo.
M računovodstva Mi m, prodaja Mi 1*7, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Opro-
srvfca po ■mimja *apab**ce*a komiteja za informiranje št. 411-1/it