ZAKLJUČNI RAČUN NA SEJI DS
V petek bo seja DS enote Velenje, na kateri bodo obravnavali in sprejeli zaključni račun za leto 1972.
Po zaključnem računu so bili v poslovnem letu 1972 doseženi naslednji rezultati:
Celothi dohodek	179,0 milijard S din
-	materialni stroški	147,8 milijard S din
-	amortizacija	11,8 milijard S din
Dohodek	33,1 milijard S din
Zaključni račun in poslovno poročilo bo na seji delavskega sveta podal in obrazložil direktor finančno računovodske službe tov. Glušič Anton.
OBRAČUN DELA
PRED KONFERENCO MLADINSKE ORGANIZACIJE
Predsedstvo tovarniške organizacije Zveze mladine Gorenje je sklicalo letno volilno konferenco, ki bo v soboto, 24. februarja 1973. Pričela se bo ob 8. uri v konferenčni dvorani Gorenja. Konference se bodo udeležili delegati, ki so bili izvoljeni na sestankih naših mladinskih aktivov. Ni pa verjetno odveč, če povemo, da so vabljeni tudi še drugi mladinci in mladinke, predstavniki drugih organizacij, vodje služb in obratov ter drugi.
Kaj bo prinesla konferenca? Že danes lahko povemo, da je predsedstvo pripravilo poročilo o delu v preteklem obdobju.
Iz poročila smo pripravili tudi krajše izvlečke in jih objavljamo v nadaljevanju tega sestavka. Rečemo lahko, da bo to obračun dela mladinske organizacije.
V gradivu, ki so ga prejeli povabljeni delegati in drugi, smo zasledili tudi predlog programa dela za obdobje od marca 1973 do marca 1974. Tudi ta program že danes objavljamo.
Tovarniška konferenca bo sklepala tudi o enkratnem prispevku za Mladinski dom v Velenju. Predvideno je, da bi vsak mladinec oziroma mladinka prispeval din 20,00 za izgradnjo mladinskega doma. Ta znesek bi se pobral pri obračunu OD v enem ali pa več obrokih.
Opravili bodo tudi volitve novega vodstva tovarniške konference. Predsedstvo je predlagalo na osnovi dosedanje javne razprave naslednje kandidate:
predsednik mladinske organizacije Gorenje: Miro Travner, dosedanji predsednik, in Jože Krebl,
za sekretarja tovarniške konference: Jože Krebl, Jakob Veler, Danilo Arčan,
člani predsedstva: Stane Kočevar, Alojz Ribizelj, Janko Kap-fer, Marjana Koren, Jože Kraševec, Branko Vovk, Stane Vi-
čar, Slavko Kolar, Milan Švent, Leopold Simončič, Alojz Hliš, Zlatko Pajk, Milena Podpečan, Milan Bricman, kandidati za predsedstvo občinske konference ZM Velenje: Milan Goršek, Bojan Ograjenšek, Slavko Kmetec.
Ker je gradivo za konferenco ta ko rekoč dano v javno obravnavo, lahko računamo, da bodo mladinci pripravili svoje pripombe na dosedanje delo mladinske organizacije. Tudi predlog programa dela je na videz kratek, vendar je ta okviren. Zato bi bilo prav, če bi že na konferenci sprejeli čim več pripomb, predlogov in sklepov. To bi naj bil delovni sestanek in dogovor naših mladincev o nadaljnjem delu mladinske organizacije.
Konferenca je zbor mladih ljudi Gorenja. Zavedati se moramo tudi tega. Zato je odgovornost izvoljenih delegatov toliko večja, saj bodo sklepali in odločevali za polovico zaposlenih delavcev Gorenja. Toliko je članov, ki plačuje članarino. Pred mladinsko organizacijo so nove naloge. Jasno jih morajo začrtati na sobotni konferenci. Postaviti morajo jasne cilje. Kajti le tako bo v bodoče lažje ocenjevati delo te organizacije.
Kaže, da je dosedanje vodstvo mladine Gorenja dobro zastavilo svoje delo. Dosegli so več uspehov in tudi ti uspehi so lahko spodbuda za nadaljnje delo.
Hinko J.
VEČJA AKTIVNOST
IZ POROČILA 0 DELU MLADINSKE ORGANIZACIJE
Delo tovarniške konference ZM M lahko še vedno označili kot preveč forumško, vendar je bilo največ sil usmerjeno prav k odpravljanju tega problema. Prizadevali smo si, da bi ustanovili čim več aktivov po obratih in na tak način aktivirali kar največji krog mladih za delo v organizaciji ZM. Moramo priznati, da pri tem nismo povsem u-speli, čeprav je bil storjen velik korak naprej. Od skupno 14 predvidenih aktivov štirje še vedno niso ustanovljeni. Ustanoviti moramo torej še preostale štiri aktive, ker nam je dosedanja praksa pokazala, da takšni aktivi so in še bodo potrebni, ne samo pri delu ZM, temveč tudi pri reševanju proizvodne problematike. Ge na kratko pregledamo, kaj in kako so delali posamezni aktivi, dobimo takšno sliko:
/dalje na 2.strani/
IZ POROČILA...
Aktiv obrata štedilnikov I.: Aktiv je bil ustanovljen v aprilu 19^5. V svojem delu so se zavzeli predvsem za ureditev zdravju škodljivih delovnih mest in dosegli, da se je to stanje izboljšalo. Zavedajo se vpliva mladih na doseganje proizvodnih rezultatov in zato tudi na tem področju aktivno delajo. Organizirali so izlet v Muto, ki so ga združili s strokovno ekskurzijo. Na športnem področju so zelo aktivni, saj so razen uspehov v kegljanju, plavanju in namiznem tenisu sestavili celo žensko nogometno ekipo. Uspešno sodelujejo tudi z drugimi aktivi.
Aktiv obrata pralnih strojev: Ta aktiv je prvi zaoral v ledino. Bil jenamreč ustanovljen prvi in je v svojem dosedanjem delu imel tudi največ uspeha. Za osnovno nalogo so si postavili reševanje problemov, s katerim se srečujejo v proizvodnji, in to vseh - od odnosov med ljudmi do zmanjševanja škarta. Ni jim vseeno, kakšni delavci so njihovi mladinci in so zato ustanovili celo svojo disciplinsko komisijo. Organizirali so akcijo "3 dni v naravi", dva velika piknika, aktivno dopisujejo v TELEX, so^pobudniki ustanovitve Planinske sekcije. Se bi lahko naštevali.
Aktiv obrata hladilnikov: Tudi ta aktiv de-la že skoraj vse leto. Udejstvuje se na vseh področjih.Omeniti je treba, da vodstvo obrata pripisuje velik delež pri dvigu storilnosti tudi mladinskemu aktivu, ki živi in dela po svojih najboljših močeh.
Aktiv obrata Chrommetal: je glavno pozor-nost posvetil športu in rekreaciji, ni pa pustil ob strani problemov, ki jih prinaša proizvodnja. Imajo svoje športno društvo in pri udeležbi in organizaciji športnih tekmovanj skoraj nimajo enakovrednega tekmeca.
V lanskem letu so celo pripravili kulturno proslavo, ki pa je bila zelo slabo obiskana.
Ostali aktivi v obratih elektronike, štedilnikov II., MGA Nazarje, orodjarni in vzdrževanju so še precej mladi, pa kljub temu že kažejo, da ne bodo zaostali za drugimi aktivi, ki so ustanovljeni že dalj časa. Najboljše povezave ni z aktivoma MGA in Lesna - Šoštanj, za kar je glavni vzrok lokacijska ločenost.
Aktivi se v glavnem povezujejo preko predsedstva tovarniške konference, vendar pa najdejo tudi druge poti za medsebojno povezavo.
Ker se zavedamo, da je usposabljanje mladine v delovni organizaciji ena izmed naših glavnih nalog, smo v začetku decembra organizirali tridnevni seminar. Iz vsakega aktiva se je seminarja udeležilo več udeležencev, ki sedaj predstavljajo idejno jedro posameznega aktiva.
Zaradi vedno pogostejših razprav glede dopolnilnega izobraževanja smo konec oktobra organizirali problemsko konferenco o dopolnil nem izobraževanju. S sestankom smo želeli mladini prikazati, kakšne so možnosti in
TELEX------------------------------------
pogoji za tovrstno izobraževanje, jih usmeriti v poklice, ki jih predvideva plan kadrovanja in jim prikazati, kakšne so oblike pomoči za izredno šolanje ter iz tega izhajajoče ugodnosti in obveznosti.
V januarju je bila seja iniciativnega odbora planinske sekcije Gorenje. S tem, če u-stanovimo planinsko sekcijo, bomo prav gotovo ustregli mnogim članom kolektiva, ki so ljubitelji planin.
Ko je bil pred kratkim v javni razpravi "Poslovnik o postopku odobravanja posojil za stanovanjsko izgradnjo in postopku dodeljevanja stanovanj v uporabo" in "Načela politike dodeljevanja stanovanj", smo na izredni seji razpravljali o teh dveh dokumentih. Ugotavljamo, da se naš glas v kolektivu vedno bolj upošteva, saj so bile skoraj vse naše pripombe upoštevane.
Kar zadeva aktivnost mladih komunistov, so stvari še vedno na mrtvi točki. Namesto, da bi bili glavna gonilna sila aktivov,pa ob naših akcijah stoje še vse preveč ob strani. Sicer smo že začeli s pripravami na ustanovitev aktiva mladih komunistov. Menimo, da bi morala biti prva naloga novega vodstva, da. ta aktiv ustanovimo in naj prične delati-
Tudi na področju samoupravljanja smo storili korak naprej, saj je v samoupravnih organih zastopano bistveno večje število mladincev, kot jih je bilo v prejšnjih letih.
Na športnem področju je bilo precej živahno. Naši tekmovalci so se udeležili številnih tekmovanj, kjer so uspešno zastopali naše barve. Udeleili smo se športne olimpiade kovinske industrije v Mariboru in tradicionalnega tekmovanja OK ZM Velenje za "Kajuhov pokal", kjer smo že tretjič zapored osvojili prvo mesto.
Sprejeli smo številne skupine mladincev iz raznih tovarn, ki so želeli videti Gorenje in se pogovarjati z nami, pa tudi mi smo organizirali precej strokovnih ekskurzij,^ ki smo jih izkoristili za pogovore z gostitelji.
Na področju informiranja nam je končno uspela izpolniti že pred časom zadano nalogo - redno izdajati naše glasilo TELSX. Seveda pa se ne smemo v naše interno glasilo zapirati,_ temveč se moramo posluževati tudi še drugih oblik obveščanja, ki so nam dosegljiva.
PREDLOG PROGRAMA DELA ZA OBDOBJE MAREC 1973 - MAREC 1974
Družbeno politično delovanje
-	Organizacija predavanj za mlade samouprav-1jalce-teme predavanj: usposobiti mlade v delavce za čim boljše delovanje na področju samoupravljanja v tovarni in širši družbeni skupnosti.
-	Vse mlade delavce motivirati za doseganje^ čim boljših poslovnih rezultatov - z9veck^. ti se moramo, da upravljamo s svojimi sre stvi in da sami razpolagamo z rezultati dela.
2
-	Evidentiranje mladih za vstop v ZK - stalna naloga in evidentiranje mladih za samoupravne organe.
-	Za novosprejete mlade delavce uvesti uvajalne seminarje za vključevanje v delo mladinske organizacije.
-	Izvajanje sklepov OK, RK ZMS in skupnih dogovorov družbenopolitičnih organizacij v tovarni.
-	Koordiniranje dela mladinskih aktivov v obratih.
Kulturno zabavno področje
-	V jubilejnem letu Gorenja aktivno sodelovati pri organizaciji vseh prireditev.
-	Pomoč pri organizaciji ekskurzij in izletov obratnih mladinskih aktivov.
Šport in rekreacija
-	Udeležba na vseh športnih tekmovanjih v okviru OK ZMS Velenje.
~ Na nivoju TK ustanoviti stalno komisijo za šport in rekreacijo, ki bo vodila in organizirala medobratna tekmovanja.
Informiranj e
-	V našem glasilu TELEX obveščati o vseh akcijah in posvetiti več pozornosti proizvodni problematiki in rezultatom dela
Dolžnost predsedstva tovarniške konference le, da stalno sprejema tromesečne akcijske Programe, izhajajoče iz okvirnega programa in sklepov ter dogovorov z občinsko in republiško konferenco ZM ter družbeno-politič-himi organizacijami v tovarni.
2a posamezna področja programov bodo formi-tudi stalne ali občasne komisije, ki ^odo zadolžene za programsko in tehnično izvedbo akcijskih programov.
precej časasmo mladinci v Gorenju gojili eljo, da bi se pobliže seznanili s tovar-9 ISKRA v Kranju. Prizadevni organizatorji tovarniške konference Zveze mladine Go-isnje so to akcijo končno izpeljali v so-j°to, 17. februarja 1973. Ekskurzija je bi-ja pripravljena tako, da je bila pristopna ^lo širokemu krogu mladih.
Srečanja mladine ISKRE in GORENJA se je u-eležilo 14o delavcev naše tovarne.
3—-------------------------------------
V začetku se je malo zataknilo pri organizaciji , saj avtobusi niso pravočasno odpel-juli iz Velenja. Da pa je bila mera polna, je počila še guma enemu izmed treh avtobusov.
Tako^smo v Kranj prišli z zamudo. Slabo vzdušje so popravili gostitelji, ki so nas popeljali v "dvorano delavskega samoupravljanja". Tu smo se srečali tudi z mladimi iz celjske tovarne EMO. Skupaj smo si ogledali film o ISKRI. Na filmu je posnet tudi njihov glavni direktor in med drugim smo slišali naslednje:
"Tovarna elektrotehničnih in finomehanič-nih izdelkov ISKRA - Elektromehanika Kranj je največja med osemnajstimi organizacijami združenega podjetja ISKRA, ki ima skupaj nad I8.000 zaposlenih. Rojstvo ISKRE sega v leto 1946, ko so se "Strojne tovarne'^ Kranju preimenovale v tovarno za elektrotehniko in finomehaniko Kranj. Takrat je štel ta kolektiv 852 delavcev, ko so že prvo leto izdelovali okrog 60 različnih proizvodov. Pričela se je proizvodnja števcev, merilnih instrumentov, avtoelektričnih izdelkov,' električnih vrtalnih strojev, kinoprojektorjev, v letu 1948 pa tudi prvih izdelkov s področja telefonije. K temu programu smo dodali še elektronsko in klasično telefonijo, stikalne ure, električno ročno o-rodje in stikalno tehniko. Pri uveljavljanju ISKRE na domačem in tujem tržišču je treba največ zaslug pripisati^naši trgovski organizaciji ISKRA COMMERCE. Če želimo uspeti, moramo v skladu s sodobnimi razvojnimi procesi razviti in uporabiti najsodobnejše tehnično tehnološke rešitve in učinkovito organizirati proizvodnjo."
Na filmskem platnu je delavec ob stroju na vprašanje: Kaj je ISKRA?, takole odgovoril:
"To je ISKRA, oglejte si jo!"
Ogledali smo si jo. Res je bil ta obisk le kratek sprehod skozi tovarno. Tudi v tako kratkem času ne moreš opaziti vsega, kar se ti ponuja pred očmi. Spremljevalec mi je med ogledovanjem tovarne dejal:
"Prizadevanja za moderno tehnologijo in nabavo visoko produktivne opreme so v Elektro-mehaniki prisotna že od vsega začetka, saj se vsi člani kolektiva zavedamo, da moramo strmeti k čim hitrejšemu razvoju."
Ker nekatere proizvodne opreme ni mogoče kupiti, imajo lastno orodjarno. Sami izdelujejo natančna orodja in stroje, ki jih lahko zasledimo na vsakem delovnem mestu. Delavci so izredno natančni in spretni pri svojem delu. To smo lahko še posebej opazili pri centriranju rotorja vrtalnih strojev. Da pa je možno čas izdelave, kot enega najvažnejših elementov proizvodnih stroškov, zmanjšati predvsem z mehanizacijo in avtomatizacijo delovnih postopkov, je lahko o-pazil vsakdo, ki si je ogledal Iskro.
Po ogledu proizvodnih prostorov smo članom mladinske organizacije Iskre postavili nekaj vprašanj.
/dalje na 4. strani/
----------TELEX
v Iskri...
TELEX: Kakšne so pri vas možnosti dopolnilnega izobraževanja?
Odgovor: Da so naši tovarni utrdili pot sposobni in prizadevni delavci, se vsi zavedamo. Zavedamo pa se tudi, da predvsem strokovno znanje in splošna ekonomsko-družbena razgledanost vsakega posameznika predstavlja garancijo podjetja kot celote.
Kazen rednih štipendistov poteka izobraževanje tudi v obliki izrednega študija na srednjih, višjih in visokih šolah. Več kot 2oo članom kolektiva krije tovarna stroške šolanja in jim nudi ostale ugodnosti. K šolnini prispeva podjetje od 5oo do looo din. Organiziramo pa tudi tečaje tujih jezikov.
TELEX: Kako se mladi vključujejo v delavsko samoupravljanje? -
Odgovor: V' delavskem svetu je približno tretjina članov iz vrst mladine. Preden pa mladi kandidirajo za izvolitev v tako odgovoren organ, morajo sodelovati v svetu mladih samoupravijalcev, da si tu pridobijo potrebno znanje.
TELEX: Kaj pa stanovanjsko vprašanje?
Odgovor: Stanovanjski problem je v naši družbi precej prisoten. Tudi v našem kolektivu se z njim pogosto srečujemo. Pri nas lahko zaprosiš za stanovanje po petih letih zaposlitve v našem kolektivu. S tem se mladi ne strinjamo. Imeli smo tudi problemsko konferenco glede stanovanjske izgrad-" nje. Pokazalo se je, da samski delavci najtežje pridobijo stanovanje. Tu se bodo stvari premaknile naprej.
TELEX: Na koliko izmen delajo žene v tovarni?
Odgovor: Zenske delajo samo na dve izmeni.
Na tak delovni čas smo prešli leta 1972.
TELEX: Kako je organizirana mladina v ISKRI?
Odgovor: Od 6.000 zaposlenih je v Elektro-mehaniki polovica mladih. Tovarniška konferenca je sestavljena iz delegatov, ki jih predlagajo posamezni obrati. Mladinski aktivi so organizirani po obratih. V okviru tovarniške konference deluje osem specializiranih komisij.
TELEX: Če smo pravilno obveščeni, vaša delovna organizacija uvaja točkovanje oziroma ocenjevanje delavcev?
Odgovor: Res je. Ko smo uvedli ocenjevanje uspešnosti delavca, je vsa stvar dvignila precej prahu. Delavcu lahko neposredno predpostavljeni odvzame ali doda lo % zaslužka glede na njegovo delo na delovnem mestu. Pogoj pa je, da je vsota ocen vseh delavcev spet enaka faktorju loo. Z drugimi besedami povedano dodaš pridnemu za dobro delo, disciplino in odnos do dela tisto, kar imaš pravico odvzeti slabemu.
Vprašali smo tudi mladince iz Gorenja, kaj menijo o obisku v tovarni Iskra.
Stane Vičar: Po ogledu obratov telefonije, števcev električnega orodja, stikal in mehanizmov sem se lahko prepričal, na kako visoki stopnji je njihova tehnologija. Navdušen pa sem nad redom v proizvodnih prostorih, saj materiala skoraj ne vidiš na tleh.
Srečko Krajnc: Menim, da je delo naporno za živce, kar velja posebej za obrat telefonije.
Jana Goričan: Da v tej tovarni zares vlada red in urejenost delovnih mest, se lahko prepričaš takoj, ko stopiš v prve prostore.
Še je bilo različnih mnenj, vendar vseh nisem mogel zapisati. Prepričan sem, da smo s tem obiskom obogatili naša spoznanja. Takšna spoznanja bi lahko uveljavili tudi v naši tovarni. Pridružim naj se še motivu Iskre :
"Vedno več, bolje, bolj sodobno; za ves svet!"
Ali ni to naš skupen cilj? To je cilj vseh, ki hočejo naprej!
Mladi Gorenja pa želimo članom kolektiva ISKRE čimbolj še delovne uspehe. S takšno željo smo se tudi poslovili v Kranju.
PISMO
PLES - kulturno razvedrilo
V	času, ko se v našem mestu in v celotni občini krepko in čedalje bolj občuti pomanjkanje prostorov za mladino, se v Pesju ponuja lepa možnost za sobotno zabavo mladih.
Sodelovanje krajevne organizacije ZB in mladinskega aktiva je namreč rodilo dobro organizirane sobotne plese, ki se jih udeležujejo mladi iz vse doline in tudi izven nje. Dejstvo, da repertoarna politika organizatorjev sloni na pestri izbiri znanih imen iz množice vokalno-instrumentalnih ansamblov, daje upravičeno upanje, da bodo mladi končno le našli delček svoje lastne zabave - primerne njihovim letom, željam in nenazadnje žepom, saj vstopnina ni previsoka.
Tako so se do sedaj predstavili Bumerangi, Moby Dick, Nirvana, Grupa 220 in nazadnje ansambel Jutro iz Ljubljane.
V	bližnji prihodnosti bomo lahko zaplesali v ritmih ansamblov Jugoslavija, Tajga, Exit, Grupe Marina Skrgatiča in še koga. Gostujoče skupine izvajajo pretežno rock in hard rock, svojstven pečat pa daje plesom velenjski ansambel Ave, ki od časa do časa predstavi poslušalcem nekaj skladb iz bogatega programa folk glasbe.
In kar je morda najvažnejše: z veliko mero moralne odgovornosti za red in primernim kulturnim nivojem vsakega plesa prizadevni organizatorji počasi uničujejo mit o negativnih pojavih, ki so bili v bližnji preteklosti pojem za vsako prireditev v Pesju.
S KOREKTNIM ODNOSOM JIM POMAGAJMO TUDI Ml IZ GORENJA, KI BOMO SOBOTNE VEČERE PREŽIVELI Z NJIMI!
Bojan
TELEX
TELEX - List za informiranje članov tovarniškega aktiva Zveze mladine Gorenje. Izdaja: Konferenca ZM Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Naklada 4.ooo Izvodov. Tiska: Dom kulture, Velenje; 1973^ Glavni urednik: Hinko Jerčič. Odgovorni urednik: Miro Travner«