V^AND *~{/it6uce..* NO. 199 AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1961 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Cigani bi radi dobili od ZN svojo domovino Njihov poglavar jse je obrnil s tako prošnjo ,na Združene narode. — Ti imajo dovolj drugih skrbi. PARIZ, Fr. — Vajda Vojevod III., poglavar evropske ciganske skupnosti, se je obrnil na Združene narode s prošnjo, naj ZN pomagajo ciganom, da si ustvarijo svojo domovino in svojo državo. Pravi, da so se cigani že naveličali, potikanja po svetu in da bi radi prišli pod svojo streho, najrajše na kakem otoku v Atlantskem ali Tihem oceanu. Cigani bodo imeli prihodnji mesec svoj svetovni kongres v okvi. ru prosvetne, znanstvene in kulturne organizacije ZN. Jmajo iz. hrano že svojo narodno zastavo (modrozeleno) in ime za svojo državo: Romanistan. Glede de-narja si ne delajo skrbi. Ga jim bedo že dali ZN, če pa ne bo šlo drugače, pa Amerika. Vprašanje NoVe Gvineje — odprto Tako bomo hvala Bogu dobili še en “narod.” Ne bo pa zadnji. V ZN imajo sedaj nov problem: kaj napraviti z nizozemsko kolonijo Nova Gvineja. Nizozemca jo je ponudila Združenim Brodom. Proti temu so proste-tirali Indonezijci, ki trdijo, da mora Nova Gvineja postati kar naravnost del Indonezije. Indo. nozija sicer ni utemeljila svoje-Sa stališča s posebno prepriče-valnostjo, toda to ji tudi ni treba. Azijske in afriške članice ZN so se iz same simpatije postavile na indoneziljsko stran in fako je nizozemski predlog propadel. Kaj pa sedaj? Nizozemska tr-di, da v njeni koloniji Nova Gvi. ^e.ia živijo Papuanci, ki so do-|li veselje da postanejo neod-visen narod. Človek bi na prvi P°gled sodil, da Papuanci niso 1avno dozoreli za samostojno ^arodnost, toda, alko so dozorele Ce afriške narodnosti kot so ngo, Gana itd, potem je težko mkati Papuancem pravico do samoodločitve. Kot se vidi, imajo azijske in riske države svoje pojme ne amo o narodnosti, ampak tudi o amoodločitvi. Priznavajo in t._ Jo kar po simpatijah. Novi grobovi George Kovach Po dolgi bolezni je preminul v Maria Parkway zavetišču George Kovach, star 46 let, stanujoč na 425 E. 156 St. Zapušča soprogo Betty, roj. Schiberl, hčer Sharon Lee, (v Detroitu, Mich.) brata Josepha Kayno in Gaborja, sestro Catherine Fron-sek in druge sorodnike. Rojen je bil v Clevelandu. Zaposlen je bil v Cleveland Diesel General Motors Co. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Mildred Nicoson Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 49 let stara Mildred Nicoson, roj. Herako-vic, z 1834 Granthan Rd. V bolnišnico je prišla na pregled in je bila odpuščena domov, ko je zadeta od kapi umrla. Bila je žena Johna, sestra Diane Sommers, Joan Stebic in Eleanore DeWille, hči Barbare Rok, roj. Draganic. Pokojna je bila članica društva sv. Nikole br. 14 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore BlVd. Joseph Zupančič Kot smo poročali že včeraj, je umrl v nedeljo v bonišnici v Madisonu 73 let stari Joseph Zupančič z Rd. 1, Thompson, Ohio mož Ane, roj. Oven, oče Mrs. Jennie Hrovat, Mrs. Mary Car-bonell (v Rimu, It.), Mrs. Fay Ferrante, Mrs. Josephine Bart-czak, Josepha (Calif.) in Franka, očim Josepha Somrak, Johna Pachervina, Rudija Pa-chervina in Louisa Pachervina, stari in prastari oče, brat Ane Opara, Franka in pok. Janeza (vsi v Jugoslaviji). Pogreb bo v četrtek ob 8:15 iz Murray Ni-:ol pogreb, zavoda na 19001 Nottingham Rd. pod vodstvom Mary A. Svetek v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Pariz ne vidi smisla v razgovorih o Berlinu Razgovori zahodnih sil v Londonu o Berlinu in Nemčiji so bili zaradi odpora Pariza odloženi. WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je koncem tedna objavilo, da se bodo to sredo ali četrtek sestali v Londonu namestniki zunanjih ministrov zahodnih sil, da se podrobno pogovore o Berlinu in z njim zvezanimi vprašanji, ki so prišla v obravnavo tekom razgovorov ameriškega državnega tajnika Ruska s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Ti razgovori sami, kot tudi sestanek Kennbdya z Gromikom niso pokazali nobenega temelja, na katerem bi bilo mogoče graditi kompromis med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo o Berlinu in Nemčiji. Državno tajni, štvo bi sedaj rado ugotovilo podrobna stališča zaveznikov o vseh teh vprašanjih. Francoska vlada je predlog zavrnila češ, da trenutno razgovori o teh vprašanjih nimajo nobenega pravega smisla, kazali bi le negotovost, neodločnost in zaskrbljenost zahodnih sil. De Gaulle vstraja na stališču, da je berlinsko krizo ustvaril Hruščev, naj jo on tudi reši. Hruščev bo svoje stališče o tem vprašanju brez dvoma razložil 22. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, ki se je danes začel v Moskvi. Rdeča Kina in Burma razčistili mejne spore HONGKONG. — Iz Peipinga prihaja novica, da sta Burma in Kitajska uredili vse sporne točke na skupni državni meji in podpisali v ta namen posebno pogodbo. V burmanski presto-lici ne zanikajo resničnosti te novice. To je v kratkem času že druga mejašinja rdeče Kitajske, ki je z njo Peiping sklenil mir. Prva je bila kraljestvo Ne. pal. Rdeča Kitajska ni potem takem uredila mejs samo še z Indijo. Kaj je bil povod, da so se kitajski tovariši odločili na tako taktiko, ni jaisno. Mislijo, da je pri tem igrala veliko vlogo želja, da popravijo svoj ugled v jugovzhodni Aziji. Tam se Jih ZA REŠITEV BERLINSKEGA SPORA NI NUJNEGA ROKA! Predsednik sovjetske Vlade Nikita ,Hruščev je ob otvoritvi 22. kongresa sovjetske komunistične partije izjavil, da je jrešitev berlinske/krize možna potom pogajanj in da za sklenitev mirovne pogodbe z Vzhod. Nemčijo ni nujno postavljen ,noben rok. »-Vse komunistične veličine zbrane v Moskvi. MOSKVA, ZSSR. — Tiskovna agencija TASS je objavila, da je predsednik vlade ZSSR Nikita Hruščev ob otvoritvi 22. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze izjavil, da je mogoče spor zaradi Berlina rešiti mirnim potom s pogajanji med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami. Dodal je, da Sovjetska zveza ne postavlja ultimativne zahteve, da mora biti vprašanje nujno rešeno do konca letošnjega leta, da pa mora biti to “čim prej.” Napisi in gesla v časo-vsi bojijo, toda nihče jim ne za-j pjsjh in lepakih poudarjajo mirno sožitje komunističnega upa. Sporazuma z Burmo in Ne.' jn kapitalističnega sveta in se zavzemajo za “prijateljstvo in sodelovanje” med Vel. Britanijo, Ameriko, Francijo in Sovjetsko zvezo. | " — Ob geslih, ki pozivajo k mir- jaHteVd OSfrejŠi nemu sožitju in prijateljstvu! ^ med komunističnim in svobod- {laStOD PfOli H3Y9ni nim svetom, se je začel danes ieli^eanie konta- nov partijski program in da partiji nova pravila. V Moskvi so hi to naj bo večina v ZN. Zajec tiči v drugem grmu. Pa-da se jim pod ni-Ind U(Pravo Soch boljše kot j, °nezijcem v njihovi lastni in ^ruž/r1 drŽaVi' Zat° n06ej° Paj° javno priznati ne Indone-116 nhhovi črni prijatelji v ;Ve z Indonezijo. Tega ne Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Rdeča Kitajska bi rada povečala svoj izvoz v Kanado OTTAWA, Kan. — Pretekli teden je prispela v Kanado 12 članska trgovinska delegacija iz Peipinga, da bi se dogovorila s Kanado o novih dobavah pšenice, ki jo Kitajska potrebuje za prehrano svojega prebivalstva, pa tudi za povečanje kitajskega izvoza v Kanado. Rdeča Kitajska proda sedaj povprečno letno v Kanado svojega blaga za okoli $8,000,000, kupila pa je v Kanadi samo letos za okoli $150,000,000 blaga, palom naj bi dala dokaze, da so kitajski komunisti miroljubni ljudje in se človek na njihovo besedo tudi lahko zanese. Kambodžo 'podpira 14 držav! PNOMPENH, Kamb. — Med najsrečnejše države spada gotovo Kambodža. Podpira jo kar 14 držav, od Amerike, Rusije, rdeče Kitajske pa do Titovine. Ni čuda, da je tako rada nevtralna. Največjo podporo daje seveda Amerika. Ameriška podpora je večja kat vse ostale skupaj. Sedanji politični gospodar |na letališče predsednika rdeče Kambodže Sihanuk seveda nejkitajske viade Cu-Enlaja, ki je kaže nobene posebne hvaležno- zastopat kitajsko Komu- sti, saj bi mu bilo težko, da bi bil enako hvaležen na primer Ameriki in Titu. Vkljub podporam od vseh strani se dežela ne počuti dobro. Državljanska vojna v Laosu se zmeraj bolj približuje njenim mejam, ni daleč od njenih mej tudi državljanska vojna v Južnem Vietnamu. Ko bosta te dve končani, pride na vrsto Kambodža, ki jo čaka ista usoda kot laošiko državo. Tako bo zopet nekaj investicij, narejenih z ameriško podporo, zdrknilo pod komunistično kontrolo! se zbrali vsi pomembni vodniki svetovnega komunizma. Zastopani nista menda le Albanija in Titova Jugoslavija. Hruščev je šel osebno sprejet nistično partijo. Mao sam je o-stal doma. Navzoči pa so Ho-Či-Ming iz Sev. Vietnama, Kim II Sung iz Sev. Koreje in Umzha-gin Tsedenbal iz Zun. Mongolije. Zastopane so tudi vse komunistične partije iz svobodnega sveta, med njimi tudi KP iz Združenih držav. renče OAD. Trenutno prevladujejo v tej zagovorniki umirjenosti. Iz Clevelanda in okolice Jadranov koncert prestavljen— Pevski zbor Jadran ne bo imel koncerta v SDD na Waterloo Rd. 19. novembra letos, ampak šele 25. februarja 1962. Zlata poroka— V soboto, 14. oktobra, sta v krogu družine in bližjih sorodnikov praznovala Mr. in Mrs. Louis Fink s 7213 Hecker Ave. zlato poroko. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še mnogo let! V bolnišnici— Mrs. Rose Fox, 19784 Ren-wood Ave., je v Richmond Hts. splošni bolnišnici na 27100 Char-don Rd., soba B122, obiski so dovoljeni od 1. do 8. zv. V St. Vincent Charity bolnš-nici je č. g. A. Merkun. Je težko bolan in obiski niso zaželjeni. Ike pride v mesto— Bivši predsednik ZDA Eisenhower bo prišel 9. novembra v Cleveland n bo govoril na Case Technical Institute o “težkih narodnih vprašanjih.” WASHINGTON, D. C. — Da rujejo kubanski “fidelisti” skupaj s komunisti v vseh državah Latinske Amberike, je znana stvar. V Peruju mora biti rovarjenje posebno drugače ne bi Peru zahteval od (v svojem stanovanju na 3401 Ma- Dva umora-samomora CLEVELAND, O. — V nedeljo popoldne je 64 let stari Vasil P. Zock ustrelil do smrti svojo hudo, kajti i odtujeno ženo 39 let staro Claro največ žita. Glavna težava je v tem, Kitajska nima blaga, za ka. terega bi Kanadčani kazali posebno zanimanje. ANKARA, Tur. — Republikanska stranka je pri nedeljskih volitvah zmagala, toda ni dobila absolutne večine. Skoraj enako število glasov je dobila Stranka pravice, pod katero se skrivajo pristaši prepovedane d e m o k r a tske stranke bivšega predsednika vlade A. Menderesa. I Organizacije ameriških držav, naj takoj skliče sejo sveta, da debatira o podtalnem rovarjenje Castrovih zaupnikov v vseh latinskih republikah in skliče sejo zunanjih ministrov OAD, ki naj sklenejo konkretne korake proti Kubi. Svet OAD se bo pečal s predlogom še te dni. Ni pa verjetno, da bi sklenil kako akcijo proti Kulbi. Mislijo, da bo zmagalo Sitališče Kolumbije, ki ne previ-deva zaenkrat nobene akcije proti Kubi, pač pa naj bi Castra uradno pozvali, naj se drži “dis. cipllne” to Je, naj neha rovariti v ameriških državah. Š-ele takrat, alko bi Castro ne dal nobe_ LONDON’ Vel- Brit- ~ V vlad- pledale Ave. na jugozahodni strani mesta, ko je prišla k njemu iskat neke potrebščine za fotografiranje, nato pa še sebe. Herbert in Hazel Harper sta umrla v kleti svojega doma na 857 Broadway, Bedford, med tem ko so bili trije od njunih šestih otrok v družinski sobi. Herbert je bil star 47 let, žena pa 42. On je verjetno ustrelil najprej njo, potem pa še sebe. Pred enim letom sta bila oba izipuščena iz ustanove za duševno bolne. Zadnje vesti Boj za riž in oblast v Južnem Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Še pred Komunistična oblast si že sedaj Ivanje na debelo in bi ga radi skim komunistom. To akcijo naj . m Ir T /~\ V* 1 1 T 7 C* f~\. - , t-\ I i rv 1 O 7 r Ir d I r l-v r-v v* i I rt rt t 1 rt v» rt rt vt i 1 « V * rt » . , « * rt Mrtr-J r-* -r rrvt rr — _.__.---1 I.* 1 — D i ~~—0-------- e rakete ali satelita najden v J. Afriki Not ANNESBURG’ j- Af- — lo ministrstvo je objavi- jo a dgi ra|kete ali satelita, ki M 3 na zemljo v Transvaa- K 1 ameriškega izvora, tel u ‘le- V f>onedeljek zvečer le-Pipf °!1 zemlji kakih 40 milj od da SQr9 Ur§a> Je bil tako svetel, mili yideli Prebivalci do 15 Padca neC °d kra;’a nješ0vega a na zemljo. ^R^WARMER Pera^f00 in toPl0- Najvišja tem-ycratura 68. par meseci so govorila vsa poročila z obeh strani bambusove zavese v jugovzhodni Aziji, da komunisti ne bodo hiteli z gverilsko vojsko v Južnem Vietnamu. Ne bo zamrla, toda ne bo tudi poostrena, dokler komunisti ne dosežejo končne zmage v Laosu. Zadnje tedne so komunisti taktiko spremenili. Niso čakali na konec državljanske vojne v Laosu, kar na hitro so zaostrili državljansko vojno v Južnem Vietnamu, toda ne na vsem vietnamske ozemju, ampak samo na jugu, kjer so riževa polja. Povod za spremembo v komunistični taktiki ni bil preveč zakrit. Vreme je komunistom v Severnem Vietnamu prekrižalo račune. Še poleti so pričakovali, da bodo v Severnem Vietnamu imeli dobro riževo žetev. Podobno so upali tudi kitajski tovariši za svoja riževa polja. Vreme jim je pokazilo upanja. Riževa žetev bo slaba v Severnem Vietnamu in na Južnem Kitaj skem. Vprašanje prehrane se bo znova zaostrilo tako v Severnem Vietnamu kot na Kitajskem. beli glavo, kako bo preredila ci- spremenili v prave redne spo-vilno prebivalstvo. Pridelek ri-|pade z vladnimi četami. Ako bi ža bo pičel, ne bo zadostoval. Komunistični gverilci v Južnem Vietnamu so do sedaj dobivali hrano deloma tudi iz Severnega Vietnama. Niso namreč naganjali kmete v Južnem Vietnamu, naj jih redijo. Prehude rekvizicije bi samo odbile vietnamske kmete od gverilskega gibanja. Od sedaj naprej bo to drugače. Gverilci ne morejo več računati na dovoz riža in ostale hrane iz Severnega Vietnama, lačni pa tudi ne morejo biti. Prisiljeni bodo, da rekvirirajo kmetom v Južnem Vietnamu vse deželne pridelke, kar jih bodo mogli doseči. To bo seveda spravilo v nevoljo vietnamske kmete, vrgli se bodo zopet na stran vietnamske vlade v Saigonu. To bi pomenilo poslabšanje pogojev za vojskovanje proti vladnim četam. Da se izognejo tej nevarnosti, so komunistični voditelji v Severnem Vietnamu sklenili, da morajo dobiti v svoje roke vse pokrajine v Južnem Vietnamu, ki imajo bogata riževa polja. Zato so začeli gverilsko vojsko- zmagali, bi postali gospodarji v južnem delu Južnega Vietnama in s tem bi padel v njihove roke tudi letošnji rižev pridelek. Obenem bi seveda prišla tudi vlada v Saigonu v hude škripce, le težko bi se ob držala na oblasti. S takim razvojem hladne vojne v jugovzhodni Aziji v Wash-mgtonu niso računali. Šele takrat,, ko je bil podpreds. Johnson v Saigonu, so se pokazali prvi znaki, da se nova nevarnost hitro bliža. Mislili so pa takrat, da bo še zmeraj ostalo pri običajnem gverilskem vojskovanju in da bo treba podpreti vladne čete v Vietnamu le s specijalisti v gverilskem vojskovanju. Razvoj hladne vojne v Vietnamu jih je prehitel. V Pentagonu so morali spremeniti načrt in misliti na izdatnejše podpiranje sedanje sai-gonske vlade. V smislu najnovejšega načrta naj bi saigonska vlada dobile še večjo podporo v strokovnjakih in materijalu za organizacijo uspešnega gverilskega vojskovanja proti severno-vietnam- organizira general Van Fleet, ki so ga poklicali iz pokoja. Van Fleet je strokovnjak na tem polju, kajti takoj po vojni ga je Truman poslal na Grško, da tam organizira grško armado za vojskovanje proti združenim grškim in balkanskim komunističnim gverilcem. Kennedy je obenem poslal v Saigon svojega vojnega svetovalca generala M. Taylorja. To je bolj politična kot vojaška poteza. Ameriška javnost ve, kaj pomeni danes Tayor v Beli hiši. Ako je on sam moral iti v Saigon na oglede, mora biti položaj v Južnem Vietnamu res zelo nevaren. Njegova pot bo vsaj o-pravičila cilj naše narodne obrambe, da nabere na nekaterih vojaških postojankah naše vojne rezerve, ki bi s pomočjo vojaških transportnih letal posegle v boj, kadar bi armada predsednika Diema začela omahovati. Smo torej res na robu morebitnih vojnih spopadov v Južnem Vietnamu. Moskva je zaenkrat odgovorila na ameriške korake s protesti, sumničenjem, obrekovanjem in hujskanjem. nega odgovora, bi se začela debata o sankcijah proti Castrovemu rovarjenju v tujini. Tako stališče zastopa tudi naše državno tajništvo. Zato bo na sejah OAD najibrže zmagalo pro. ti radikalnejšemu stališču republike Peru. “Mirovni zbor” se je zameril Nigerijcem IBADAN, Nigerija,—Okoli tisoč viisokošolcev tukajšnje univerze je sprejelo resolucijo, v kateri zahtevajo odhod članov ameriškega “Mirovnega zbora” iz dežele. Resolucija jih označuje kot “agente imperializma.” Visokošolci so razdraženi, ker jim je prišla v roke dopisnica članice zbora Margery Michel-more, v kateri opisuje ta svojemu prijatelju v ZDA primitivne razmere v Ibadanu. V dopisnici pravi, da je bila naravnost za-prepaščenai ko je videla( v kakšne razmere je prišla. Dopisnico so visokošolci razmnožili in razširili v javnosti. M. Michelmore se je nato v posebnem pismu opravičila pred-eedniku univerze zaradi svoje-ga “lahkomislenega” pisanja in izstopila iz Mirovnega zbora. --------------o----- Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! »ih krogih so zelo nejevoljni nad francosko zavrnitvijo razgovorov zahodnih sil o skupnem stališču v berlinskem sporu. Zim. minister Home se je pritožil francoskemu veleposlaniku, da je vlada Vel. Britanije “sita” francoske “ n e p o pustljivosti”. Podobno stališče vlada tudi v ameriških diplomatskih krogih. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sredstva ZN za vojaški nastop v Kongu so skoro pri kraju. Blagajnik Bruce Turner je o-pozoril glavno skupščino, da mora skorp najti 20 milijonov dolarjev za kritje stroškov v novembru in decembru letošnjega leta. JOHNSON CITY, Tex. — Bashir Ahmad, kamelji vodnik, ki ga je podpredsednik Johnson srečal v Karačiju v Pakistanu in ga povabil v Ameriko, je prišel včeraj na njegov ranč. Podpredsednik in njegova žena sta ga prijazno sprejela, nakar mu je Johnson razkazal svojo posest. Bašir je ves navdušen, da je bila izpolnjena njegova želja in ima priložnost videti Ameriko. WASHINGTON, D.C. — Tri železniške družbe na Jugu dežele, Illinois Central, Southern in Louisville & Nashville, so odpravile vsako ločevanje med belimi in črnimi potniki na svojih prograh. Ameriška Domovina /%•/V« r M I «=«% r%lsr M O/VI * til 17 St Clalr Ave. — Htnder»on l-062is - Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; £a Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. .Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 199 Tues., Oct. 17, 1961 XXII. kongres ruske komunistične partije XXII. kongres ruske komunistične partije ni bil diktiran po moskovski zunanji politiki, ampak po potrebah razvoja ruskega komunizma. Odkar je umrl Lenin, so ruski komunisti čutili potrebo, da postavijo jasnejša načela za svoje gibanje. Že Stalin je 1. 1939 obljubil 18. kongresu komunistične partije nov program. Vmes je prišla svetovna vojna in prihodnji kongres se je vršil šele 1. 1952. Takrat so ruski komunisti imeli polno drugih skrbi s posledicami svetovne vojne in Stalin je odložil vprašanje novega programa, imenoval pa posebno komisijo z njim samim na čelu, da izdela nov partijski program. Na prihodnjem 20. kongresu 1. 1956 so vprašanje programa zopet odložili, obnovili pa komisijo za program in ji postavili na čelo Hruščeva. Komisija ni bila gotova s svojih delom niti do 21. kongresa 1. 1959. Šele letos spomladi je Hruščev objavil, da je nov partijski program sestavljen in da bo dan “ljudskim nožicam” v presojo, predno ga bo odobril novi 22. kongres, kar naj se zgodi tekom prihodnjih par tednov. Zavlačevanje s programom ima svojo dobro utemeljitev. Vsak diktator, posebno še komunističen, rabi za svojo diktaturo tudi svojo filozofijo, izraženo v partijskem programu. Vsak diktator hoče vtisniti programu svoje osebne politične poglede. To željo je imel tudi Hruščev, toda prva leta svojega režima se verjetno ni čutil dosti močnega, da bi program prilagodil svojim političnim načrtom. Ko je ukrotil svoje domače nasprotnike, so mu začeli kljubovati kitajski tovariši. Hruščev verjetno šele sedaj misli, da se mu ni treba več bati godrnjanja iz Peipinga, zato je prišel s programom na dan. Sedanji program ruske komunistične stranke, ki ga bo-'do verjetno kopirale vse satelitske komunistične stranke, je verna podoba osebnih idej Hruščeva o komunizmu. V njem je Hruščev oznanil svojo politično filozofijo tako natanko, kot svoj čas Hitler svojo v svoji knjigi “Mein Kampf.” Svet je svoje dni prepozno spoznal važnost Hitlerjeve knjige; morda se je kaj naučil in bo sedaj bolj vpošteval program Hruščeva. Novi program ne oznanja torej nobene novosti; kar vsebuje, je Hruščev že večkrat povedal v eni ali ‘drugi obliki. Vendar je program zanimiv radi tega, ker daje lep pregled, kaj misli Hruščev o komunizmu in njegovi bodočnosti, o svobodnem svetu in njegovi usodi. Nihče ga ne bi smel prezreti, kdor želi poznati želje in cilje sodobnega komunizma. Povdariti hočemo samo par važnih točk novega komunističnega programa. Ker živimo v dobi atomskih in vodikovih bomb, ki lahko uničijo ne samo oba sovražnika, ampak tudi velik del ostalega prebivalstva sveta, ne kaže več zagovarjati dogme, 'da je vojaški spopad med komunizmom in kapitalizmom neizbežen. Kdor bi zagovarjal to nekdanjo komunistično dogmo, bi zagovarjal uničenje človeškega rodu. Zato Hru-ščevu ni preostalo drugega, kot da zavrže idejo o neizbežnosti vojne med komunizmom in kapitalizmom in jo nadomesti s teorijo o “mirnem sožitju,’’ ki jo seveda razume tako,d a mora na svetu večne čase vladati hladna vojna. Temu kar je za nas hladna vojna, se v komunističnem jeziku pravi “mirno sožitje.” Moramo biti torej pripravljeni, da hladne vojne ne bo nikoli konec. Ako je ne bo več v Berlinu ali v vzhodni Aziji, jo bodo pa komunisti sprožili kje drugje na svetu. Konec je tudi teorije o “diktaturi proletarijata.” Tudi to je razumljivo. Kjerkoli zmaga komunizem, postanejo tako vsi ljudje kmalu gospodarski in politični proletarci. Nad kom naj se potem znaša diktatura proletarijata? Nezadovoljnežev je pod komunistično diktaturo dosti, toda niso ne organizirani, niti jim ne pade v glavo, da bi se organizirali, saj vedo, kaj bi z njimi napravila komunistična tajna policija. Zato Hruščev pokopuje v novem komunističnem programu tudi idejo o stalni komunistični diktaturi. Na njeno mesto postavlja neke vrste megleno ljudsko vladavino, kjer bi ljudske množice imele veliko besedo pri javni upravi in v socijaliziranem gospodarstvu. Program •se ravno v tej točki zelo široko razpisuje. Koliko je to samo propaganda, bo pokazala bodočnost. Ne smemo pa sumiti, da Hruščev pri tem igra vlogo hinavca. Resno misli, da je treba dati ljudem več besede vsaj v debati. Ali naj jo imajo tudi pri sklepanju, o tem se program izraža previdnejše. Da pride komunistična birokracija pod kontrolo ljudstva, tega ne zahteva morda idealizem tovariša Hruščeva. Za tem geslom se skriva želja sedanjega ruskega diktatorja, da pomeče z odločilnih pozicij v stranki in vladi vse tiste, ki se mu zdijo preveč ostareli in okoreli ali pa mu tudi preveč nagajajo. Ako bo spremenil rusko ustavo v smislu idej, izraženih v programu, mu čišč-čenje partijskih in upravnih kadrov ne bo preveč težko. Komunistični program ne bi bil političnega značaja, ako ne bi Rusom obetal čez 20 let že mala nebesa, potem pa kmalu tudi velika. Hruščev se je tudi v tej točki na široko razpisal. Morda še zmeraj misli, da bodo ljudje verjeli takim programatičnim obljubam. Da posnamemo: miren prehod iz kapitalizma v komunizem je mogoč, se da doseči celo s parlamentarnimi sredstvi; socijalna revolucija ni več neobhodno .potrebna, saj komunizem lahko odkupi od kapitalistov njihovo premoženje, vojna med kapitalističnimi in komunističnimi državami ni več neobhodna. Komunizem bo tekom 20 let vsaj v Rusiji ustvaril mala nebesa, kjer bo v njih birokracija pod kontrolo delovnega naroda. To so osnovne misli novega komunističnega programa. Ko bo izglasovan na paradnih sejah 22. komunističnega kongresa, ga bo Hruščev lahko označil kot svoj katekizem, ki se ga mora držati vsak pravoveren komunist. Odpadniki kot Tito in razkolniki kot Mao-Tsetung bodo lahko škripali v vnanji temi, dokler jim ne poteče čas. To je glavni namen sedanjega 22. kongresa. Kar bo kongres še obravnaval o vprašanjih tekoče komunistične zunanje in notranje politike, bo sicer zanimivo, toda po važnosti ne bo dosegalo novega komunističnega programa KP ZSSR. BESEDA IZ NARODA Goršeiove jaslice za cerkev Brezmadežne New Toronto, Ont. — Ko sem bil na zlati maši monsignorja Omana, sem si šel ogledat v atelje akademskega kiparja g. Franca Goršeta jaslice, ki jih je v glavnem že izdelal za našo no-co cerkev. Povdarek je zlasti na pastirjih in ovcah, na najbolj preprostih in prirodno pristnih bitjih, ki so prvi prišli počastit novorojenega — Kralja. Te Gor-šetove jaslice bodo zelo lep okras cerkve in že zaradi njih se bo izplačalo priti za božič k polnočnici in k ostalim božičnim glovest-nostim v to cerkev. Kipar Gorše je tudi naredil razporednico vsega, kar pride pri jaslicah v poštev in za vsako stvar posebej ceno. Nekatere predmete za jaslice so že kupili sledeči dobrotniki: I. Oslička, za katerega smo se bali, da bo zadnji na vrsti, je kupila prva in sicer gdč. Pavla Ziherl, Cleveland. Stane $10.00; volička za isto ceno je kupila gdč. Mici Cilber, Cleveland. Je-zuščka je darovala gdč. Ivanka Pograjc, Cleveland, $20. Enega pastirja $30. je daroval g. Franc Kamin, Cleveland. Dve ovčki, vsaka po $3.00 g. Franc Sleme, Cleveland; dve Katarina Vindi-šar, Cleveland, tri, dva neimenovana, Cleveland. Naj Jezus vsem dobrotnikom obilno povrne. Sledeči predmeti pa čakajo še na dobrotnike: 1. Hlevček — votlina z ureditvijo okolja $60. 2. Marija $30. 3. Jožef $30. 4. Angelj $30. 5. Dva pastirja, vsak po $30. 6. Trije kralji: Gašpar, Miha, Bolte-žar, vsak po $30. 7. Tri ovčke, vsaka po $3. 8. Kamela $15. Zelo bomo hvaležni, če se bodo oglasili dobrotniki tudi za te predmete. Ako so dobrotniki iz Združenih držav, naj pošljejo denar kar naravnost na kiparja. Njegov naslov je: Franc Gorše, 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. Dobrotniki iz Kanade pa naj pošljejo na naslov: Rev. Janez Kopač, C. M., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. Obenem bi prosili dobrotnike, da bi nam dovolili, da bi za njihov denar pri jaslicah kupili kaj drugega, ako bo silučajmo tisti predmet, za katerega bodo dali denar, že prej kdo naročil. Rev. J. Kopač. -------o------- Opra “Hoffmanove pripovedke” Cleveland, O. — Glasbena Ma. tiča bo začela letošnjo sezono z Offenlbachovo opero “Hoffmanove pripovedke.” Podala jo bo na nedeljo, 5. novembra, v Slov. narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. Tulkaj želim omeniti le nekaj o skladatelju Offenbachu, mojstru francoske komične opere. Veliko priznanje ljudstva za njegove številne komedije leži v tem, da so bila vsa njegova dela zelo lahko razumljiva, dovršena in smešna. Offenbach in njegovi libretisti so ustvarili po. goje, da se je ljudstvo res smejalo o stvareh, ki mu niso bile znane ko so se ljudje približali človeku z dviganjem klobuka in upognjenih kolen. Offenbach ni bil izjema, vsak komediant ima v duši nekaj Hamleta, zato se je pri koncu svojega življenja odločil sestavi, ti ne samo resno Skladbo, ampak tudi tragično opero. “Hoffmanove pripovedke” so njegovo najbolj uspešno delo, ki je še da. nes na repertoarjih po vsem svetu. Žal mu je kruta smrt preprečila užitek te Skladbe, ker je par mesecev pred prvo uprizoritvijo umrl. To opero so vprizorili v Parizu v istem letu več kot stokrat. Priporočljivo je, da takoj sežete po rezerviranih vstopnicah, ki so na prodaj v Oražmovi trgovini v SND, dobite jih pri Šulblju, EX 1-8638 in pri vseh pevcih Glasbene Matice. E. Safred. Svetilnik na sončno energijo Sončna energija se čez dan na. bira v bateriji, ki daje ponoči tok svetilniku, tako da se vsakih sedem sekund prižigajo luči, ki jih je videti okoli sedemnajst kilometrov daleč. V bližin ji prihodnosti nameravajo na japonskih otokih postaviti še šest takih svetilnikov na sončno energijo. Iz naših vrst — naročniki pišejo North Madison, Ohio. — Cenjeno uredPištvo! Ker sem videl, da se je Ameriška Domovina za dva dolarja podražila, si štejem v dolžnost, da doplačam k moji naročnini. Zavedam se, da moramo slovenske liste podpirati, doMer so. Iskreno upam in želim že dolgega obstanka. Vas pozdravljam! Franlk Leskovic. * Chisholm Mills, Alta. — Spoštovani! Pošiljam Vam denarno nakaznico za celoletno naročnino in se Vam obenem naj lepše zahvaljujem za redno pošiljanje. Ameriška Domovina mi zelo ugaja, v njej najdem dosti zanimivega, posebno rada čitam novice iz Prekmurja, kjer sem doma. Naj lepše pozdravljam u-pravo in vse čitateUe A. D. Maria Wysoczanski. * Minneapolis, Minn. — Spošto. vani gg. urednik! Ker nam bo naročnina skoraj potekla, prilagam denarno nakaznico za list. Ameriško Domovino vsi radi beremo, posebno priljubljene so nam povesti pisatelja g. Mauser-ja, katerega tem potom prav lepo pozdravljamo. Enako lepe pozdrave prejmite vsi, ki delate in se trudite za obstoj lista. Pozdravljamo pa tudi vse naše znance po širni Ameriki. S spoštovanjem! Ivan Gorše. m Brooklyn, N. Y. — Pošiljam Vam 2 dolarja v pomoč tisku. Moje naročnina poteče šele prihodnje leto. Tudi jaz sem med tistimi naročniki, ki bi z veseljem kupili knjigo “Ljudje pod bičem.” Zelo rada čitam vse povesti. Tudi “Ce verjamete al’ pa ne” bi bila zelo zabavna knjiga, prav tako “Smrt na dvo. rišou.” Jaz bi kupila vse, kar zelo rada berem . . . bodisi slovensko ali angleško. Branje knjig je moja edina zabava. Vedno prosimo Boga, da bi imela še dolgo časa dobre oči. Ce Vas zanima, pripomnim še to da sem doma iz Grabelj pri Domžalah. Vse skupaj lepo pozdravlja Vaša naročnica Helen Pellich. • Claremont, Calif. — Cenjeno uredništvo! Z veseljem Vam pošiljam naročnino za eno leto. Ameriška Domovina je za nas Slovence zelo zanimiv in potre-1 ben časopis. Poleg vsakodnev-1 mih novic nam prinaša tudi lepe povesti. List prejemam redno, za kar se Vam najlepše zahvaljujem. Uredništvo, upravo in vse citat el j e iskreno pozdravlja Slovenka iz sončne in cvetoče Kalifornije, Maria Shawlach. m Milwaukee, Wis. — Draga Mrs. Debevec! Dobro mi je znano, da so veliki stroški združeni s tiskanjem kateregakoli časopisa, kaj še le tujejezičnega. Slovenska tiskana beseda bo ostala toliko časa, dokler jo bodo naročniki podpirali. Zato tukaj moj prispevek. Prav lep pozdrav vsem v pisarni, posebno pa še Vam. Rev. Claude Okorn. e Sheboygan, Wis. — Cenjeni! Tu pošiljam naročnino za Ameriško Domovino zopet za eno le. to. Hvala za obvestilo, saj sam se ne bi bil spomnil. Res je, da moramo list tudi plačati ne samo brati. Ameriško Domovino vedno rad čitam in tudi drugim jo dam. Priporočam jo povsod, kjer le morem. Saj je A. D. najboljši slovenski list v Ameri. ki. Želim Vam obilo uspeha in Vas prav lepo pozdravljam! Anton Bogolin. * Mellen, Wis. — Čeprav mi bo naročnina potekla šele prihodnjega januarja Vam jo pošiljam že sedaj. Upam, da boste to razumeli, ker gre povsod bolj težko. Toda, odkrito moram povedati, da Ameriško Domovino zelo rada čitam, vse od kraja do zadnje vrstice. Zelo mi ugajata obe povesti, katere priobčujete sedaj. Sploh vse je zanimivo. Želim Vam obilo stalnih naročnikov. Vas in vse naročnike prav lepo pozdravflja Vaša naročnica Mrs. Mary Koshir. m Indianapolis, Ind. — Tu Vam pošiljam dve naročnini. Prav lepa hvala za vse lepo pisanje, za novice in za lepe povesti. Listu želiva veliko napredka in lepo pozdravljava vse čitatelje! Terezija Luzar in Mary Somrak. «/ Cleveland, Ohio. — Tukaj Vam pošiljam 15 dolarjev za naročnino. Vse drugo sami uredite. Ameriško Domovino rada čitam in vam želim obilo uspeha. Lep pozdrav uredništvu in vsem naročnikom. Mrs. Rose Culkar. Little Falls, N. Y. — Dragi mi! Spet je prišlo leto naokoli in jaz sem prejela Vaše sporočilo, da naj obnovim naročnino. Z veseljen Vam pošiljam ček za 14 dolarjev, ker mi list zelo uga- Vesti Politkomisarji še vedno aktualni... Ko so preteklega avgusta bili povabljeni tržaški dijaki na izlet po Sloveniji, ki ga je vodil prof. Penko, so se izletu pridružili onstran meje tudi politkomisarji, ki so tržaškim dijakom pripovedovali o velikem napredku, katerega je dosegel socialistični sistem v Jugoslaviji. Bili so tako zgovorni, da so se dijakom naravnost smilili. Prav ničesar pa niso povedali dijakom, zakaj ljudje iz Jugoslavije tako vneto kupujejo po Trstu in Gorici. Če je socialistična država tako dobro urejena, pač ne gre, da bi nosili vsemogočo ropotijo iz inozemstva. Bo pač treba drugič najti bolj sposobne politkomisarje, ti so slabo opravili in nikogar prepričali. Več slatinske vode Zdravilišče v Rogaški Slatini je na tem, da letos napolni 30 milijonov steklenic s priljubljeno mineralno vodo. To bo znašalo 7 milijonov več kot lani. Vseeno ne morejo kriti povpraševanja, ki je vedno večje doma in na tujem, zlasti še v Italiji, Nemčiji in v Avstriji. Tudi Ljubljano skrbi usoda slovenščine List NAŠI RAZGLEDI, “štiri-nastdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja”, izhaja že 10. leto v Ljubljani in je znan po slabem papirju in po večinoma nemogočih reprodukcijah. Vendar ob obilju za Slovence tujega gradiva semtertja le prinese iskreno in čisto podobo ideoloških trenj, ki poživljajo sodobno generacijo v Sloveniji. Kolikor je moč, list vztraja na slovenski liniji in je vsekakor dostojna kulturna tribuna. Pod zaglavjem “Pogovori” so Naši razgledi v številki od 8. julija 1961 objavili pomenek “O slovenskem jeziku”. Uredništvo je sklicalo sestanek najvidnejših sodobnih slovenistov in vobče ljudi, ki imajo opraviti s slovenščino. Prišli so: A. Bajec, L. Čermelj, J. Gradišnik, B. Hartman, L. Legiša, J. Menart, J. Moder V. Naglič, M. Rupel, A. Sovre, J. Šolar in B. Vodušek. Tem dvanajstim so se pridružili trije od urednikov NR: H. Gruen, U. Kraigher in I. Potrč. Pogovor se je razpletal z vso odgovornostjo do nakazanih problemov, bogato in zanimivo, pravi list. Govorili so o nerešenem vprašanju purizma in liberalizma v knjižnem jeziku, o potrebnih u-krepih, “da bi se popravil jezikovni položaj v naši javnosti (časopisju, javnih napisih, filmu, radiju)”, o poti do dognanih “jezikovnih priročnikov in nekaterih del” in o tem kaj narediti, da bo Slovenec materinščino po koncu osnovnega šolstva res obvladal. Žal se ne moremo podrobno ustavljati ob vseh mislih, ki so jih omenjeni kulturni delavci izrazili na tem pogovoru. Potrč, ki dela v založbi, je omenil, kako potrebna bi bila Slovenska enciklopedija, in namignil, da jo bo treba izdati čimprej, ker bi se tudi komercialno obnesla. S tako enciklopedijo, je pripomnil Rupel, bi rešili vrsto vprašanj, ki se tičejo jezika, zlasti terminologij. Dalje ugotavlja Rupel, da se je pouk slovenščine v šolah zanemaril. “Naši ljudje so slovensko bolje pisali pod Avstrijo kot danes.” Manjkata poštena slovnica in veliki slovenski slovar, po možnosti s slikami. Potrebni so popolni slovarji tujih jezikov, ne le za srednješolsko rabo. Nujnost slovarja je poudaril Čermelj. J. Šolar je dopolnil, da je treba pri mladini ustvariti voljo in spoštovanje in ljubezen do jezika, če hočemo pregnati ali vsaj zavreti tedibojščino, nakar je obširno govoril o načinu pouka slovenščine v šoli. Opozoril je na pomanjkanje učnih pripomočkov. O alternativi “purizem ali liberalizem?” je razmišljal A. Bajec in je priporočal srednjo pot, pograjal pa večino časnikarjev. Omenil je tudi drugo bolečo točko: jezikovni pouk na naših šolah “in poudaril preobremenjenost slavistov, ki si morajo z nadurami služiti ljubi kruhek” in “nimajo ne časa ne volje, da bi se jezikovno izpopolnjevali1'. Imajo več dela kot drugi: po- pravljanje nalog, pripravljanje proslav, režije itd. (“Lani sta se na slavistiko vpisala samo dva študenta,” je malo kasneje omenil Rupel.) Pesnik Menart je s pesniškega vidika povedal, da "... je trenutno mnogo bolj nedobrodošel ta veliki vpliv hrvaškega jezika, ki se nam kaže predvsem... v treh smereh: kino, prospekti trgovskega značaja in pa državno-upravne zadeve.” Prišel je najbliže jedru in pogumno poudaril: “...mislim, da ta stvar nima z bratstvom in edinstvom nič skupnega, da mu je celo škodljiva, saj rodi odpor”. Okrog teh problemov se je sukal tudi nadaljnji pogovor: P«' gumno, mestoma kar sarkastično, bistro, nedvoumno in v skrbi za usodo slovenščine. (Glas Slov. kult. akcije) ja. Lepo pozdravljam vse čitatelje in Vas! Vaša naročnica Johanna Petkovšek. * Toronto, Ont. — Prejel sem Vaše obvestilo, s katerim me obveščate o poteku naročnine. Z veseljem ostajam naročnik še nadalje. Prilagam enoletno na. ročnimo. Prijateljski pozdrav vsem v uredništvu in vsem čita-teljem lista! Vaš Štefan Humar. * Cleveland, Ohio. — Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Želeč Vam obilo uspeha v časnikarslkem delu Vas naj lepše pozdravljam! Karolina Kess. Bogoskrunstva v škofiji Vittorio Veneto v Italiji Strašno ogorčenje so vzbudila med dobrimi verniki škofij6 Vittoria Veneta številna bog0' ekrunstva, ki so se v zadnjem času tu pripetila. V nekaj več kot mesecu dni so zabeležili sedem takih hudih dejanj. V Torre di Mosto so zločinci udrli v tabernakelj, ki na srečo v njem ni bilo Najsvetejšega-Strgali so nato Kristusa s križa, uničili in pokvarili so tudi več svetih podob in oblačil. Nekaj dni zatem so zločinske roke v Vittorio Veneto obglavile Križanega in njegovo strašno one-čaščeno glavo zapičile na vrh '/-c' Jezne ograje ob vhodu škofijsko palače. V isti noči so zlobneži udrli v tabernakelj župne cerkve v Gainigi, vzeli ciborij s svetimi hostijami in jih nato v obliki srpa postavili na obhaja no mizo s ciborijem v sredini-Eno sveto hostijo so našli p° ožgano rta neki klopi, drugo Pa zalepljeno na križ, raz katerega so sneli Kristusa in ga nat0 spet pribili z glavo navzdol na koru. Oskrunili so tudi več kape lC na podeželju in s temi bog0 ^skrunskimi dejanji povzročili vC-liko žalost in splošno ogorčenj® dobrega prebivalstva. Škof J® napovedal velike javne moh v v zadoščenje; udeležilo se jih J zelo veliko vernikov. To so zločini, ki pretresejo^ tako trdo srce, kajti ni jih S . noben dobiček ali užitek, temv le satansko sovraštvo do Kdo seje talko sovraštvo, pa P velsta srp in kladivo. //ft- Ameriška Domovina ■/lrfl/1- fc W ■ IH— HO 1W«0 za $1.30. dr*nVlst za državljane in ne- Dornv ane‘ Vizum za stari kraj, dni- Ka p.° zastopniku, legalni io U1men'ti.’ Prošnje za imigraci-nr,t aJl °t,'isk sorodnikov. Javni ar vedno na razpolago. Slovencem v Ameriki in Kanadi sc priporočajo: World travel SERVICE LTD. 2968 St. Lawrence Blvd. Montreal P. Q. yi 4-5292 WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College St. iorontt), Ont. — WA 3-4868 Lepa vsebina, napor priredite Ijev, igralska .vnema mladih igralk in igralcev ter ob čute n ost, s katero so podajali svoje vloge, vse to bi moralo pritegniti vsaj približno polno dvorano gledalcev. Ponovitev v nedeljo, 8. oktobra popoldne, je bila bolje obiskana. Ne bi se hotel spuščati v oceno posameznih vlog. Tudi Je težko reči, kateri igralec je bil najboljši, ker je res vsak igral, dosledno prepričljivo in nadvse prikupno. Verjetno pa je največ odobravanja žel Pepe Lučka. Ob tej priliki bi hotel samo povdariti važnost takih mladinskih prireditev za naše otroke, za oboje: igralce in gledalce. Da je igranje za našo mladino najboljša šola slovenskega jezika, ni treba ponovno povdarjati. Vsi nastopajoči so v “Zvezdici zaspaniki” lepo in razločno govorili. Tudi mladi gledalci igre so slišali živo slovenščino, zlasti o predmetih in dogajanjih, o katerih doma navadno ne govorijo. Otroci so bili popeljani v svet pravljične domišljije in istočasno v svet vsakdanjosti in so se talko učili izrazoslovja, ki jim v slovenskih domovih ni vsakdanji kruh. Naslednji dan so doma v slovensščini ponavljali, kar so videli in doživljali med igro. Gramofonske pSošče PRAVKAR DOSPELE iz starega kraja! Velika izbira—Zahtevajte katalog COMET 555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Tel. LE 5-7269 Tako postane mladinska igra šola novih izrazov, lepega govorjenja, šola ki budi mlado domišljijo in uči lepega obnašanja; v vse to pa so skriti lepi nauki za življenje. Vsega tega je v “Zvezdici zaspanki” v obilni meri. Igro je režiral g. V. Čekuta, pri klavirju pa je spremljala gdč. Mili Ponikvar. Jor. Iz “Slovenske pisarne” Uprava “Svobodne Slovenije” v Argentini nam sporoča, da je v pripravi “Zbornik” za leto 1962. Kakor že nekaj let, tako se uprava tudi letos obrača na vse slovenske podjetnike po Kanadi, da bi s svojimi oglasi podprli to slovensko reprezentativno knjigo, če naročite oglas v Zborniku,” daste s tem pomoč knjigi, ki gre po vsem svobod- nem svetu. Obenem pa ohranite za zgodovino dokaz svoje podjetnosti in svojih uspehov. Kdor bi želel naročiti oglas, naj to sporoči na upravo “Slovenske Pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Tel.: IF 1-8475. “Zelena ali suha veja”? “. . . če ne bomo poskrbeli, da se mladina že v otroških letih vraste v slovensko skupnost in po končanem šolskem tečaju (slovenski šoli) spontano preide v srednješolske in druge mladinske organizacije in naprej) bomo po nekaj letih priče našim dru štvom brez članstva; slovenskim listom in revijam brez bralcev, prireditvam brez udeležencev. Z našega narodnega telesa se bo odlomila nova suha veja slovenske izseljenske skupnosti.” (Duhovno življenje, stran 518) bi nas bili pa samo tožili, pa tudi ne. Tako je bilo pa vsakega nekaj in se je vse lepo izravnalo. * Medtem ko sem v Clevelandu užival milosti in dobrote Omanovega zlatomašniškega slavja, sem pa v svoji župniji zamudil prav pomemlben dogodek. V družn g. Franca Cerarja n njegove blage žene Marice, rojene Bastič, so imeli krstno slavje. G. novice in se od njega učiti, ka- F. Sodja, C. M. jim je krstil ko je treba spodbudno pisati in'krepkega sinčka na ime Pavel, hvaliti zaslužne ljudi. Najbolj Na krstno botrino so poleg bo- Več struj je tudi med vojaškimi poveljniki, ki služijo zunaj pre-stolice, posebno na fronti. Politični opazovalci se bojijo, da bo strujarstvo kmalu razjedlo jedro sedanjega vojaškega režima in da mu bo sledil novi iz vrst mlajših oficirjev. MALI OGLASI naznanilo in zahvala kom^, l./''ri0ln0 za’os*n* *n potrti naznanjamo vsem sorodni-Prae-'i ‘*em znance3T1> da je umrla naša ljubljena SO- S'*. aKrbna mama, stara mama, tašča in sestra Marija Menič zatisnil'V”lena s sv' zakramenti in blagoslovi za umirajoče je težki hVV°jC fl°bre oži dne 10- oktobra 1961. Po dolgi in njem , - ni’ katero Je pokojnica vdano prenašala, je odšla jena duša v večno življenje. sv MVrreb sc je.vrSil dne 11. oktobra 1961 v župno cerkev sv. nvi *^ai ete. kjer je bila za pokojnico darovana pogrebna " 'ia’ nato na skupno mestno katoliško pokopališče. hoJL*lobi- naših src Se zahvaljujemo vsem, ki so v dneh šlovanie 'I' zaj0St‘ kakorkoli izkazali svojo ljubezen in spo-ijubi do Pok°jne in blagodejno pomoč naši družini. Naj vsem stotero povrne. cvetipkilfna zahvaIa vsem> ki so darovali za sv. maše, za ittohilo ,, Vent'e’ ter vsem> ki so dali na razpolago svoje avto-e za spremstvo v pogrebu. P°koinpVa|l‘!i?'*emo Se k' 80 Pr'šli molit ob krsto drage zadnii i!p*-S vrena kvata vsem, ki so pokojnico spremili na J poti v cerkev in na pokopališče. Icil, clnplnlrat iskren n°K Plačaj vsem, ki so nam v teh tež-c'neh kaj dobrega storili. N* Moti sim aSia ^0|)roga’ ljubljena mama! Po božji volji in do-Počivai v Zl.luzeni v večni ljubezni. Nepozabljena med nami, ^jemu' mru’ l,ros! za nas Boga in na veselo svidpnip upi nas Boga in na veselo svidenje pri več np° k I S'pCe b’emenito, Kot cvetica ponosita v ozki je.videl svet, duša v raju se blesti, 8 cvetjem Tvnf|knt°V 'et)ša zaria tam j* svUa. l\o.i ,ie grob odet. sonce lepše ji žari. Stvarnik, Bog, Ti nas usliši, med izvoljene jo štej, daj ji delež v svoji hiši, vse nas združi za vselej! žalujoči ostali: soprog IVAN v Ital -. ?ln RAFAEL’ s,,aha ALBINA in vnuka ‘ hčerka ANA, zet STANISLAV FIGAR in vnukinje Sosla.iji. sestre in bratje ter več sorodnikov. Rcr‘ Arthur Neivtorontske novice V Kanadi smo imeli letos za-^nim kranjskim golažem in drugi. mi dobrimi. Potem bo pa celo popoldne bazar, na katerem si bomo lahko izbrali razne stvari po mili volji. In tudi večerjo bomo lahko dobili še v dvorani. Tako si lahko marsikaka gospodinja vzame počitnice za en dan in moža z otroki pripelje v slovensko dvorano. Otroci se bodo lahko tam celo popoldne zabavali, odrasli pa balinali ali igrali odbojko in pinkponk. Tudi tarok partije bodo na razpolago. Sicer ima že več naših župljanov tarok karte; vendar Sem si zadnjič ogledal v mestu v izložbi nove tarok karte. Škis mi je tako poredno mežikal s svojimi dolgimi brki in Pegat me je tako izzival, da sem se odločil, da jih bom tudi za župnijo nekaj kupil. Zimski večeri so včasih dol_ gl in naši župljani potrebujejo razvedrila, zakaj ga jim ne bi privoščil. In prvič bodo igrali na te nove takonk karte prav ob tej prireditvi Katoliške ženske Lige. Pridite torej na to prireditev; žene vam bodo močno prijazno postregle. hvalni dan 9. oktobra. Bilo je zelo lepo, toplo in sončno jesensko vreme. Ljudje so hiteli v naravo, da se naužijejo sončnih dni. Tudi naši mašni strežniki so prišli na svoj račun. Preč. g. Franc Sodja, C. M. jih je namreč peljal na izlet v Niagara Falls. Dobil je na pomoč več voznikov in učitelje slovenske šole. župnijska organizacija mašnih strežnikov šteje že okrog 30 članov, ki že vsi strežejo pri maši. Imajo tudi ^voj odbor, ka. teremu predseduje Marjan Ulčar. Ta izlet jih je še bolj povezal. V Niagara Falls so se na-skakali in naigrali ter se nagledali veličine slapov. Domov so se vrnili vsi zadovoljni in Marjan Ulčar mi je hotel izkazati posebno sočutje z besedami: “Lahlko vam je žal, da niste bili nami, tako je bilo lepo. “Mislil je, da sem moral doprinesti veliko žrtev, ko sem ostal doma. Pa ni vedel, da sem bil nadvse zadovoljen, da so bili le fantiči srečni, še bolj bi pa bil, ako bi se še bolj potrudili, da bi se v cerkvi pred oltarjem lepo vedli, in da bi tisti, ki mi zatrjujejo, da bodo postali duhovniki, to besedo res d ležali kot jo je moj prvi ministrant v Torontu Herman Šuligoj, ki je že tretje leto v bogoslovju kot član misijonske družbe Scarboro Foreign Missions Society. * Za župnijo je tudi važen dogodek, ki se je zgodil zelo na tihem: ustanovila smo mladinsko vejo Marijine legije, ki jo vodi goreča apostolska duša gdč. Anica Dolenc; duhovni vodja je pa preč. g. F. Sodja, C. M. Tako se bodo že — doraščajoči dečki in deklice že takoj v mladih letih uvedli v apostolsko delo, da bodo pozneje, ko bo župnija potrebovala laičnih apostolov, kos apostolskim nalogam v župniji. Naj Brezmadežna podeli poseben blagoslov tej organizaciji in jo vzame v svoje mogočno varstvo! L Ont., 17. oktobra 1961. Prejšnji teden sem rekel, da je glavna prireditev za našo župnijo v mesecu oktobru vinska trgatev, ki bo v soboto, 21. oktobra, zvečer ob osmih v naši novi dvorani. Pa bi se bil kmalu zameril našim plemenitim ženam. Kajti tedaj, ko sem pisal new-torontske novice še nisem vedel, da bo župnijska' Katoliška ženska Liga priredila v nedeljo, 29. oktobra, na praznik Kristusa Kralja prireditev posebne vrste. Takoj po zadnji službi božji ob 11:15 bodo že postregle s prist- Na zlati, maši monsignorja J. Omana je bilo zelo lepo. Naša župnija je bila kar častno zastopana. Udeležila se je namreč zlate maše poleg župnika tudi predsednica Katoliške ženske Lige ga. Mara Osredkar s svojim ljubeznivim možem Frankom, ki je tajnik cerkvenega odbora. Dalje predsednica Marijine Legije ga. Tončka Kastelic s svojim možem Jožetom, ki je podpredsednik medžupn ij skega odbora za slovensko letovišče. Na slavnostni banket pa seveda niso šli, ker se jim je mudilo na slovensko pristavo, kjer je bila tisto popoldne vinska trgatev. Tako sem bil na banketu od kanadskih Slovencev sam. Potek banketa bodo opisali drugi. Vse je bilo lepo; vendar je name najbolj vplivalo to, kar je o mon-signorju Omanu povedal na banketu g. župnik Matija Jager, ki ga je predstavil kot vzor duhovnika. Ustanovitelj Misijonske družbe sv. Vincencij Pavelski je ob raznih prilikah razlagal, kak. šen bi moral biti katoliški duhovnik. In če bi bil že takrat živel monsignor Oman, ga bi bil gotovo vzel za zgled, župnik pa me je seveda prijelo to, kar je na banketu povedal zlatomaš. nik sam. Dve njegove misli sem odnesel s seboj v življenje: ne vzemite sveta preresno; resno pa vzemite Boga in skušajte ostati z njim v tesni zvezi, to vam bo za vse prav prišlo. Ni važno, kaj misli in govori o nas svet, važno je le, da smo si dobri z Bogom. Zame je bilo tudi pravo doživetje prvo srečenje s senatorjem Lauschetom. že na banketu sem videl, kako zna govoriti in kako ga clevelandski Slovenci cenijo. Ko smo se razhajali, se je ob Slovenskem domu rokoval z mo. jim vozačem g. F. Osredkarjem in z menoj in se zanimal za Slovence v Kanadi. In čeprav že tu rojen, je govoril z menoj slovensko. * Rad bi bil še tega in onega prijatelja v Clevelandu obiskal, a ni bilo časa. Mojemu vozaču se je mudilo domov. Na poti v Toronto smo se ustavili za kratek čas še na Slovenski pristavi. Sonce je že zahajalo, ko smo prispeli tja. Prizor je bil nadvse idiličen. Mladina se je še vrtila Ob zvoku godbe na odru sredi gozda. Grozdje je bilo že vse potrgano. Senco gozda je razsvetljeval ogenj, ob katerem so pekli Slovenci jabolka. Le škoda, da se je medtem že zvečerilo in si nismo mogli ogledati vse pristave, ki je zelo obsežna. Bo pa res pravi slovenski paradiž, kadar bo lepo očiščena in bo dobila vse, kar letoviški kraj potrebuje. Treba je clevelandskim Slovencem le čestitati in jim da. ti priznanje. « Ko sem prišel iz Clevelanda domov, sem takoj naslednji dan spet šel v Združene džave. S preč. g. T. ZrnecOm sva namreč pospremila g. provincijala F. Jereba do ameriške meje v Buffalo. Ameriške oblasti so kar začudeno pogledale, ko videle, da je stopil nad ameriška tla duhovnik z jugoslovanskim potnim listom. To začudenje jih je izdalo, da še vedno dvomijo nad versko svobodo v Jugoslaviji. Z g. Zmečem sva se že bala, da se bo moral g. provinci-jal vrniti z nama nazaj v Toron. to in da se bo kanonična vizita-cija nadaljevala in da bo moral vizitator poslušati še razne nezadovoljneže, ki se bodo oglasili zoper nas grešne misijonarje. No, pa so bile ameriške oblasti široke in so zaslužnega jugoslovanskega državljana velikodušno sprejele na svoje ozemlje, če. prav je bilo treba zaradi nekaterih pomanjkljivosti na potnem listu malo pogledati skozi prste. Jugoslovanske oblasti bi verjetno ne bile tako velikodušne. Preč. g. Jereb, C. M. je odšel od nas kar z dobrimi vtisi. Kar je pri žuipljanih Marije Pomagaj zvedel o nas slabega, je pa pri ž upljanih Brezmadežne zvedel o nas pohvale. Izrazili so mu namreč iskreno hvaležnost za naše delo med njimi. Zato se je godilo z nami nekako tako kot s tistim, ki se je spovedoval, da je toliko in todlikokrat zaklel, pa takoj natop ristavil, je prav tolikokrat Boga počastil z molitvi- trov in krstitelja povabili tudi g. provincijala F. Jereba, C. M. Kajti Marica je iz znane Basti-čeve družine v Horjulu, ki je dala Cerkvi 2 duhovnika, narodu pa več mučeniških žrtev. Njen brat Štefan je bil misijonar in je bil med drugo svetovno vojno žrtev bombnega napada. Naj bi Pavelček krepko rastel in postal misijonar po vzoru apostola Pavla! Voješki režim v Južni Koreji zašef razpada?! SEOUL, Kor. — Nobena diktatura ne more obstati, ako ni poosebljena v diktatorju. To pra. vilo velja tudi za vojaško diktaturo v Južni Koreji. Vodi jo general Pafc, toda vojaški krogi mu nočejo dati absolutne oblasti, opozicija proti Paku pa ni složna, je razbita v več struj. Najmočnejša med njimi je “polkovniška,” ki jo vodi polkovnik Kim Chong Bill, takoj za njo pride “generalska,” ki pa nima nobenega vidnega voditelja. Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob se odda na 1111 E. 76 St. telefon HE M627. (—203) Išče stanovanje Starejša ženska išče opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali sobo in hrano. Sporočite našemu uradu ali kličite BL 5-3500. (199) Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, z garažo oddajo na 16102 Holmes Ave. za $75 na mesec. Samo odrasli! (200) Razprodaja raznih predmetov V Lakewood Little Theatre, v četrtek, 19. oktobra, od 9:30 zj. do 9. zv., in v petek, 20. okt., od 9:30 do opoldne. 17823 Detroit Ave. (1' Naprodaj Pralni stroj, hladilnik, kuhinjska miza, peč na plin, ki greje 4 sobe. Na 1387 E. 52 St. —(200) Naprodaj Avtomatični plinski grelec za 5 sob “Thompson Automatic” kakor nov na 1055 Addison Rd., Mrs. Moore, ali kličite 361-6874. (201) V Mag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN NAŠEGA DOBREGA OČETA Antona Vatovec ki je po dolgi bolezni izročil Bogu svojo blago dušo dne 17. oktobra 1959 Vsi smo Te srčno ljubili, a prezgodaj smo Te izgubili, vse prazno je zdaj pri nas, ko ne čuje več se Tvoj glas. Nikdar Te ne bomo pozabili, še vedno bomo Te ljubili. Daši mirno v grobu spiš, v naših srcih še živiš! Žalujoči: CECILIA VATOVEC, soproga DR. EDWARD, Ph.D., SGT. JOHN, sinova in OSTALO SORODSTVO Maple Heights, O. 17. okt. 1961. Lepa prilika \ starem kraju na Rauber-komandi pri Postojni je naprodaj tristanovanjska hiša. Poleg hiše je hlev, sezidan leta 1940, stalna voda, električna napeljava, okrog hiše 3 in pol hektarja zemlje. Naprodaj zaradi stalne naselitve v Kanadi. Proda se samo za ameriške ali kanadske dolarje in to po zmerni ceni. Hiša je vsak čas na ogled na naslovu: Rauberkomanda št. 15, Postojna, Slovenija. Pismene ponudbe pošljite na Ameriško Domovino pod značko “Stari kraj”. (17, 27 okt.) Naprodaj 4-družinska zidana hiša na 938 Wheelock Rd., posamezni plinski furnezi, 4 novi vodni grelci, nove bakrene cevi, na novo dekorirano. Dohodek $3,360 letno. Cena $22,900. Kličite lastnika na KE 1-7878 ali RE 2-7349. (13, 20, 27 okt.) mmmm ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio bLdng your city a better place to live, work and raise a family— the result of a GROWING Savings and Loan business SIS East 1851k St. 35000 Euclid Av*. 6235 St. Clair Ava. Cleveland. Ohio Jager je zlasti naglasil, kako jeU0. in tako po vrsti'pri vsakem moms. Oman ljubil svoje župlja-J grehu, da se je nazadnje vse iz-ne in kako rad jih je pohvalil y ravnalo. Tako je provincial vi-Newiburških novicah. To je bilo del, da smo tudi slovenski misi-kot nalašč zame, ki pišem new-1 jonarji v Torontu ljudje kot torontske novice in imam tako ! drugi s svojimi slabostmi ih čed-dobre župljane, da pohvalo res | nostmi. Hvala torej vsem, ki so! zaslužijo. Bom moral pač še in kakor koli sodelovali pri tej kaše prelistavati po Ameriških do. j nonični vizitaciji. Ko bi nas bili rovinah Omanove Newburske .samo hvalili, bi ne bilo prav; ko Mullally Funeral Home ŽRACEVAI.N1 SISTEM AMBULANTNA POSLUGA 365 East 156th Street POGREBI OD $200.00 NAPREJ K En more 1-1411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Enst 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoti HEnderson 1-2088 KF.nmor* 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene I f imiMMmm LJUDJE POD BIČEM HI. del. S S I P I Na oglu je bila v celem snegu stopinja. Vedel je, da sam še ni stopil za bajto, kar je zapadel zadnji sneg. šel je do vogala. Nova stopinja, nato še ena, toda že čisto pod kapom. Šel je za njimi. Stopinje so obstale pod okencem, ki je gledalo proti Gobovcem. Pljunil je v sneg in se vrnil. Ko je stopil v kuhinjo, jo je vso preletel z očmi. Vse je bilo na svojem mestu. Tudi v sobi je bilo videti vse v redu. Prižgal je petrolejko in se vrnil v kuhinjo, svetil po tleh in pri vratih. Zmožni bi bili, da bi mu naredili hišno preiskavo med tem, ko je on na delu. Na samem je, nihče bi ne vedel, če bi odprli z vitrihom in nato spet zaklenili. Temna slutnja ga ni popustila niG med kuho. Takoj po večerji je šel in izbral izmed Silvinih pisem vse, ki jih je dobil brez cenzure. S čudno žalostjo jih je spuščal na ogenj. V nedeljo po tistem, ležal je na postelji in bral in ob zglavju mu je predla zaspana muca, je slišal škripanje snega na stezi. Naglo se je dvignil in pogledal skoz okence. Prihajal je novi upravitelj. Imelo ga je, da bi mu pred nosom zaklenil vrata, toda se je premislil in sede na postelji čakal, da je potrkal. Z začudenjem, kakor da ga ni videl skoz okno, ga je sprejel. Kratek in širok je stal pred pragom in globoko dihal. — Presenečenje, kolega, kajne? — se smehljal vanj. — Skoraj bi rekel, da res — je hladno rekel Žalar. — Prosim. — Novi upravitelj je previdno otepaval čevlje in jih v kuhinji še drgnil ob cunjo, ki jo je imej Viktor nalašč za to na tleh. Upraviteljeve oči so pri tem švigale na vse strani in niso ujele niti pomilovalnega nasmeha Zalarjevega. — Kaj novega na šoli, tovariš? — je vprašal Žalar, ko sta posedla v sobici. Upravitelj si je nažigal cigareto in nekam prisiljeno dol-?o otepal po zraku z vžigalico, da bi jo ugasnil. — Tovarišica Anda mi je CHICAGO, ILL izročila prošnjo za premestitev oziroma za resignacijo, če bi mogla dobiti mesto v Radovljici, bi ostala, če ne, bo poskusila tam dobiti kaj drugega. Koncem šolskega leta se namreč misli poročiti. — — Govorila mi je o poroki že tedaj, ko sem bil še jaz na šoli — je rekel malomarno Žalar. Imel je občutek, da upravitelju njena odločitev ne gre v račune. — Meni osebno je cela stvar nekako neprijetna, kolega — je rekel. — 'Slišim namreč novice, da je vse nekako v zvezi z menoj. Vaš odhod, njen odhod — skrita zarotica ali kako bi se izrazil. Vaša odločitev je vzdignila peruti tudi župniku. Imam točno poročilo, da je pred božičem zbral otroke v župnišču in jim govoril, da nekoč božič ni bil delaven dan, da zavoljo tega, ker človek dela na take praznike, odhaja blagoslov od ljudi — tradicionalne čenče, če se tako izrazim. Ne bi rad dregnil v osir-jevo gnezdo, ker vem, da ste vi radi zamežali na eno oko, tudi če je pritožba čez župnika prišla od več strani, če zdaj dregnem jaz, bodo takoj s prstom kazali name. Kakšna strašna netolerantnost! Stari upravitelj je bil vse kaj drugega. Tako govore že zdaj, če sva odkrita. Taka svinjarija! Prepošten je bil, zato je šel rajše na žago. Me razumete, kolega? Prišel sem med dva kamna. — Upraviteljev obraz za oblačkom cigaretnega dima je bil rdeč. —< Potem kar za menoj na žago, kolega — se je smejal Žalar. Toda takoj se je zresnil. Sedel je na postelji in ko se je sklonil naprej, je z roko gladil muco, ki mu je sedela ob boku. — Čujte, če boste delali z ljudmi prijazno, če vas ne bodo kar naprej videvali v družbi s komandantom milice — tudi žandarje so nekoč ljudje sovražili — boste dobili zaupanje, če pa boste verjeli, da se življenje na kmetih da stisniti v mrtve zakone, ki so natiskani v knjigah, jim nikoli ne boste prišli blizu. Tem ljudem je zemlja Iše vedno prva in več jim je njiva lepe pšenice kakor vsi plani. Do tega sem prišel v teh letih. Prisilne oddaje, nespretno vodene Zadruge in še REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 5 room Cape Cod, trame. Side drive with garage. 803 S. 6th Ave., La Grange. $15,000. Must be seen inside to be apprec. Many extras. OL. 2-4266. (199) PODALJŠAJTE ŽIVLJENJE, ROJAKI! New Buffalo, Mich. 3 leta star 6-sobni dom. Krasno zasajen lot 66x132. Velike sobe. 1% kopalnica. Zimska okna in mreže. Poceni za $18,900. STanley 8-5931. (199) WORTH — Owner transfd. 3 bdrm. contemp. Wood & beam ceilings. Elec. kit. Forced air ht. Lots of closets. Storage. Econ, to heat. 105x135 ft. oak shaded lot. Nr. everything. GL. 8-2255. (202) ST. HUGH By Owner 4 room brick, expandable. Garage, fireplace, storms and screens, dryer, range, gas heat, air-conditioned, water softener. $17,500. HI 7-5675. (200) BY~OWNER — Lvng. Chicago 6 rm. face brk. Cape Cod. IVfe baths. 220 wiring. 7 closets. S & S. Back porch. 2 car gar. Dry bsmt. Very well insul. Crptg. 40x125’ lot. % blk. schls., 1 blk. CTA, shopg. district. 10942 S. St. Louis. BE. 3-4162. (200) CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY COOK — 40 or over. Family style. Pvt. schl. 5 days. Thurs. & Fri. off. Live in. MO. 8-0319, Wheaton. (199) HOUSEKEEPER — Middle-aged. Live in. Room and board. $40 weekly. Call at once. DE. 6-4616. (199) LAUNDRY — COIN OPERATED Open 24 hrs. 20 washers, 6 dryers. Good loc. in business district of E. Chicago, Indiana. Must sell due to other bus. interests. $10,000. Call Mr. Rudin. HU. 7-4200. (200) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Live in. Own room. All-round cleaning and cooking. Some laundry. Must be reliable, between 25-45 yrs. old. Call 392-4392 days, FL. 8-2493 after 6. (199) marsikaj, na videz drobnega, je v ljudeh pustilo nezaupanje, ki ga ne bo lahko izkoreniniti. — To je umik oblasti — je siknil upravitelj. — Izraz nemoči. — — Sami vidite, da bodo prisilne oddaje nehale. Bile so polomija. Umik je torej vendarle že tukaj. Razbijati skalo z lesenim kijem, je neumnost. Razbije se kij, skala ostane. Poleg tega še posmeh tistih, ki so zmagali. — — Povsod se delajo napake — je rekel mrzlo upravitelj, r— Vi s svojo priljubljenostjo bi lahko marsikaj ljudem pokazali in na ta način blažili ostrine, ki se jim včasih ni mogoče ogniti. —. — Samo delavec sem — je rekel jedko žalar.— Proletarec, produktivni element družbe. Zakaj je oblast pustila, da je mlad kmečki naraščaj bežal v fabrike? Da bi ga izstr-gala iz močnih starih tradicij. Ko je v fabrikah postal brez korenin, ga je gonila nazaj, ker je kmetijstvo pričelo pešati. Zastrupljeni so se vrnili, nekateri tudi zagrenjeni in razočarani. — — Zato mislim, da bi bilo treba te ljudi znova vzdigniti, jih pognati v nov zanos, če bi nastopala skupno, bi ljudje lahko jasno spoznali, da med nami ni razlik. — Z ogorkom stare cigarete si je novi upravitelj nažigal drugo cigareto. — Zanos pri ljudeh človek lahko dvigne, če sam govori z zanosom — je počasi rekel Žalar. — Sam pa lahko govori z zanosom, če ve, da ljudem, brez skrbi, sme povedati celo resnico. Ne samo njen lep del, tudi umazan del, tudi podli del. Sami veste, kolega, da si tega ne upava, ne vi ne jaz. — Zdaj ga je zadel. Miže je vlekel cigareto in ni rekel besede. — Z drugo besedo — je rekel čez čag — vi se želite popolnoma izolirati, pustiti, da to novo življenje mrtvo teče mimo vas. Tudi to je neke vrste sabotaža. — — Sabotaža, kolega, je tudi prikrivanje resnice, nameščanje nekvalificiranih moči na mesta, ki bi morala biti zasedena z najboljšimi močmi. Toda do zdaj se je gledalo samo na politično zgrajenost in narod naj s svojimi davki plačuje napake, ki se delajo, ko se denar, ki prihaja skoz prednja vrata z lopato pri zadnjih meče na cesto. Tega sem se naveličal. če ne smeš odpreti ust, mar ni lepše udarjati s cepinom v mrtvo deblo in uporabljati mišice rok namesto glavo. — Sonce je iskrilo sneg pred bajto in bleščeča svetloba je lila skoz okence po sobi. — Zelo vas je škoda, kolega — je rekel s čudnim prezirom upravitelj. — Glejte moje roke — je dejal krhko Žalar. — Mirne so. Toda tresle so se mi zadnjič, ko sem se vrnil z dela in videl, da je nekdo skušal v moji bajti narediti preiskavo brez moje navzočnosti. Vitrih je navadna reč in ta stara vrata lahko odpre. Tudi na samem sem, da ni oči, ki bi oprezovale. Vendar se mi zdi, da bi zakon moral držati, tudi če ga nihče ne čuva s sekiro. — Naslonil se je nazaj in vzel muco v naročje. — Drugič ga bom poskusil braniti sam. — Upraviteljeve oči so bedasto bodle vanj, — Mislite reči, da vam je nekdo na skrivaj vdrl v stanovanje z namero, da bi kaj našel? — V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Korenčič ki je umrl 17. oktobra 1959. leta. Minilo je že leti dve, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas! Sedaj vse prazno je pri nas, odkar ne sliši se več Tvoj glas. Pa prišla bo ura, dan vstajenja, ko združili spet se bomo vsi, pri BOGU skupaj srečni bili, v raju tam — nad zvezdami! Tvoji žalujoči: SOPROGA OTROCI SORODSTVO Cleveland, O. 17. oktobra 1961. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd„ UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3315 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. John Spilar, 715 East 159 St., 1-2119. MU. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual directors: Rev. Matt. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director John Osredkar, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anthony Kushlan, Financial Secretary John Spilar, Treasurer Louis Somrak, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Sunday of each month at 10:00 A.M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact Ameriška bratska zveza DRu SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsed. Frank Kačar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Dedič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob ,9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO 8V. KATARIN« ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnik Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, Wasko, tajnik Norbert OzimeK, šijo vsak zadnji torek v mesecu v blagajničarka Dorothy Komin, za- 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645.' AJC na Recher Ave. pisnikarica Mary Farčnik. Nadzor- blagajnik Joseph Zawicki. Skupno —---------------------------------------—" nice: Christine Komin, Vera Walsh 10bhaj,j0 vsako drugo nedeljo v in Mary Mott. Roditeljica Mary j mesecu pri drugi sv. maši ob 7. Kraitz. Zastopnik za SND in klub uri ziutraj. Vsi katoliški fantje in društev Joseph Ponikvar. Seje se možje, bodite tudi člani dr. Najsv. vršijo vsako prvo sredo v mesecu Imena. v starem poslopju SND na St. Clair i----------------------------------- Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M- Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, I.t. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos. Drobnick, Karl Stwan. Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob' 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND "oba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert. Rd., Eastlake, WH 2-3062: Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Jose-ahino Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Mary Jeray, pod-preds. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Market, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary; Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Roditeljica Mary Deželan; nadzornice: Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižsnec, 799 E. 157 St., tel. L1 1-6056. zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvo-rni DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman, predsednik ' John Turk, podpredsednik Steve Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St! N.W., Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave,, Cleveland E. Ohio. Prihodnja glavna seja bode 4. nedeljo v aprilu 1962 pri Bar-bertonskem klubu v Barberton, O. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Louis Pike, podpredsednik William Gerl, blagajnik-taj-nik John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach, Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA . DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarico Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki: Lojze Jarem, Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Karl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1034 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Leu Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni karica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schadc Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; preglednika: Breda Osenar, Matija Lon- čar; referenta za šport: Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkoyic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. mar ca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni, štev: SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, nodnred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Victor Derling. Seja direktorjev se vrši vsak četrti pe-tek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mart Taucher, nadzornice: Anna Krese-vie. Antonija Roiih. Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave- UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar. Franc šega, Ečlmunt Turk, Alojzu Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc. Telefonska št. EN 1' 5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMO‘"TV> reditelja Peter Trpin in Franc Stanonik, športni referent Jarem, mladinski referent Pust, zastopnik za Izseljeniško Zv zo Lojze šef, nadzorniki: Fran Zorman, Franček Urankar in Šef. Seje se vrše vsak prvi pone Ijek v Slovenskem domu na Holm Ave. ^ SLOVENSKI ODER .j. Predsednik Milan Dolinar, P predsednica Mary Prince, tajn Milko Pust, 6612 Št. Clair Ave., te1-EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Man ser, blagajnik Ivan Martinc, £?SP,) dar Janez Varšek. Pregledniki-Janez Ovsenik, 2) Ivan VidmaG ■ Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. “ pagandni referent Karel ^lau- ’ posvetovalni odbor: Dolinar Mi ’ Varšek Janez, Karel Mauser, P" ^ Intihar, Franček Kolarič, ^ n. Gerdin. Referent za Zvezo Slo skih društev: Janez Ovsenik. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO d. Predsednik Joseph Kušar, P a predsednik Michael Lah, ^ rry Jennie Fonda, blagajnik gra-Brule. Nadzorni odbor: John dac, Charles Starman ‘in ^o, odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za Somrak; članski odbor: Joe * ~r nic Michael Lah, Harry Brule in ,rU. Segelin. Zastopniki za klub n Drobnik in Mic* Frank Lah. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA’ rVa Predsed. Milan Vrčkovnik, podpredsednica Mija Gaber, jni-podpredsednik Jože Odar, pdi ca Mary Kenik, 553 India" Toronto 9, Ont., blagajničarka ------- -- . _ - «.»1 1' klub društev Frank Segulin, Vinko lena Dolenc, 1166 E. 72 St., & ' Godina, John Barkovic. Seje se vr- 6916.