leto—1 Akcija 24 odpravo Uhaja J*1*1 luued dmily |> ii . Un SLOVENSKE Cana lista Arrrplance iluiK NE PODPORNE JEDNOTE ' " n" ' * t* ¥ Uridoiiki tn upravniki proiitori: Mt Lewadal» Av«. Office of Publteatioa: 2667 Suutli Uwndai« Av». Tak|kon«. RociwaA 4904 M. .tM. at »-Mfa. cKicato, III., sobot«, It novembra (Nov. 12), 1932. propaganda i ja vojnih dolgov Evropske državo ne morejo pol obiraj. ***** WashingtonU_ jo ameriškemu drfnvnietnu de ' pari m en tu. Evropska fimuič- ' na strMid Prvi vladai denar za koa-strakeijo hiš ' i" ' • a Posojilu od v Ud ne korpbitici jie je prejel fHpntrop" Ne than Stmu* I W ne bo Stol aa po-diranje siuaM*B I \Vashingtoo, D. C., ti. nov.— VoUtve. ki ao strmoglavile Hoo-verj€v režim, ao iisvale veliko mednarodno propagando, katipe ( cilj je revizija ali pa črtanje vojnih dolKov, ki so jih evropske dr-iave napravile v Ameriki. Ta i dolg znaša enajst milijard dolarjev Vae kaže, da Evropa sraa-! Ja .spremembo v administraciji M ugladitev poti pri reševanju problema vojnih dolgov. Sir Donald Lindsay, britski I poslanik v Wa*hin*tomi, se je | včeraj oglasil v uradu državnega tajnika Stimeona. V razgo-I voru i uradniki drtavnega de-[ uartmenta je podal sliko finančne situacije v Veliki Britaniji, f To je storil v upanju, da bo A-\ merika odgodila ali vsaj modificirala plačilo $96,000,000, ka-[ terega mora Velika Britanija f plačati Ameriki do 16. decem-f bral Lindsay se je oglasil v uradu I državnega tajnika potem, ko je neki londonski čaaopis objavil članek, v katerem pravi, da bi Velika Britanija zajedla v finančni kaos, ako Združene države ne pristanejo na odgoditev plačila. Slični glasovi prihajajo iz Pariza. Francosko časopisjs in politiki so otfprto izrazil« opozi-I cijo proti izplačltvl vsote $19,-261,432, ki mora biti poravnana do 15. decembra. Franciji ao se I pridružile Poljska, Črtka, Ogr-aka^atvija inE^ T^ '^Jg^BZ države pravijo, da ne morejo po-| ravnati svojih obligacij napram [Ameriki. Grška vlada je naananila, da bo morala defaitirati vsoto $444,320, ki zapade danes, Ogr-■aka pa je obvestila Združene f države, da nima denarja za po-■ravnavo obveznosti v vsoti $40,-739, ki zapadejo 1«. decembra. ■Obroki, ki morajo biti poravnani do 16. decembra, predstav-■ Ijajo skupno vsoto $121,904,421. Obresti znašajo $»1,040,906 in i33.0ai.4a5 pa plačila ns kapital. To ao obveznosti, ki jth mora poravnati enajst evropskih držav do omenjenega datuma. Vzlic molku uradnikov v dr-iavnem in zaklednišfkem depart-mentu, so vodilni ssnatorji obeh glavnih strank takoj naznanili, ■ da se bodo boriH proti modif ika-Mji vojnih dolgov. Oni prtavljo, ■da bi vsaka modifikacija preložila breme evropskih obveznosti »s rame ameriških davkoplačevalcev. Skoro je gotovo, da ne bo podata nobena akcija v tej smeri, dokler m ne vrne predsednik Hoover v VVaahington. Na podla« fi prejšnjih dogovorov ame zakladniki department odgodltl plačila na kapital za dve leti, Ma edino kongres Ima moč odbiti obrestna -plačila. I Ako se bo Hoover pokazal naklonjenega odgodltvi plačil, bo »orda sklical seatanek republl-I "Makih in demokreteklh aena-Nev. da sliši njihovo mnenja notno je, da bo ne teko kon-Jhvnco povabljen tudi novolzvo-■ iJfni predsednik Rooaevelt, kajti ■jezov program, katerega je ne-[ Jj»*al v volilni kampanji, vae-toje tudi točko gleda ureditve LWania zavezniških dolgov, v Ameriki ti + H Waahington. —Uprava vladne rekonstrukdjske finančne korporacije je te dni dala prvo posojilo za gradnjo stanovanj. Dobila ga je HiUside Houaing korporacija, katero sponaorira newyorški magnat in fllantrop Nathan Straus ml., kl bo zgradil 1681 apartmentov. Apartmenti ne bodo zgrajeni na East Sideju, v največjem 8lumakem distriktu Amerike, kjer je največja potreba za nova in primerna delavake stanovanja, ampak na obronku New Yorka, na Stransovi farmi, ki obsega 17 akrov. V smislu državnega stanovanjskega zakona stanarina v teh stanovanjih ne bo smela presegati $11 na mesec od sobe in obresti ne več kot 6%. . V Z delom bodo takoj pričeli in bo pri tem projektu upoelenih 700 delavcev skozi 11 mesecev po 30 ur na teden. Korporacija je tudi dala posojilo za šest nadaljnjih javnih projektov, ki se bodo izplačevala iz dohodkov. Za zgraditev eolninskega mosta v Oatskiflu, N. X- Je dala $3,400,000; za elektrarno in iri-gacijski sistem v Eagle Pasau, Tex., $476,000; za v Bowling Oreenu, m kia., $260,000; za povečanje vodovoda v Hamburgu, N. Y„ $70,000 in v^isto svrho Madison Heightesu, W. Va., $«2,600. Vodstvo korporacije je do-zdaj odobrili posojila v te svrhe v skupni vsoti $184,88,600, ampak kot piše Baltlmore Sun niso še nikjer pričeli z delom radi raznih ovir, bodiei vsled pogojev posojila ali pa radi sodnij-skih in legalnih obstrukcij v prizadetih krajih. Um Art ot OmiKU of M »rek a. W at tpacial rmta of poata*e provid«wi for [ aaction 110«. Aet ol Oct^JTTJlTTutkortjod TMBIITA TRIISTU ELEKTRIKE Odiranje kon/.umen tkiv naopna-vičljivo, pravi inženir. Hituie-ci ja ae poslabšuje l*hiladelphla. — Hišni odjemalci elektrike plačajo pol milijarde tributa privatnim . elek-trarakim kompanljam na leto. Ta tribut so polovica previaoke cene za domačo porabo. Kljub vsemu rohnenju proti temu odiranju, ae situacija poslabšuje lz leta v leto, pravi Morris L. Cooke, svetovalni inženir in izvedenec v področju elektrarske industrije. Te dni je izjavil, da je nemo- .......... ^^^^ goče "ne ekonomsko niti moral- ^u upravičili, no opravičiti" polovico ene mi- —- i*Txxwm lljarde, ki jo letno plačajo ameriški prebivalci za hišno razsvetljavo trustu elektrike. V dokaz, da se situacija po-alabšuje, je navedel statistiko. Leta 1926 je na primer znašal Vprašanj* dovegn toieno v %ldei mart vj<»li VbleUrn-pred* i, naj mfcalo pivu JI L nov.-rrl-mkorzvoljeni in l). Roose-ratske vodi* iaj |M>dvzame-liairanje piva nju kon- Albany, N, Y čakuje se, A predsednik Kra velt urgitial telje v kongreau, jo akcijo za na prihodnjem greaa, ki se otvori 6. decembra. Taka akcija z ftjegov* strani, pravijo, bi bila v Ho^lsaju z Roo-seveltovo obljubo, ki jo je dal v volilni kampanji; Novoizvoljeni predsednik ae je namreč izrekel xa taiojšnjoi modifikacijo Voisteadofega »akona, kar pomeni, da. hi bila.InterAeiicljn v tej smeri 4 njegove strani v tem Znano jfeda je Roosevelt pre-pričan, da bi bili'davki, katere bi vlada nalovila na pivo, velik vir dohodkov, kar naj bi pripomoglo k balanciranju budfteta. Roosevelt je erhnžiral konferenco s voditelji demokratske povprečni letni račun za raz- stranke v Warm jBpringsu, Ga., svetljavo stanovanja $2».W, in pričakuje se, da bo na tem se-lansko leto pa $83.70. I »tanku urgiral takojšnjo akcijo Sleherni | sUnovalec plača \ f^kotm Chicago, U. nov/«— Alderman Višja koagvepaa zhornšca bo pod kontrolo republikancev 1'rolentl ao . k^.vkjavik, Iceland, 11. nov ^"tni uvet je na pritlak delav-ki no uprizorili večje število **tnon*tracij, umaknil naredbo, •katero je reduciral mesdade-" t*>eU alM' pri u ono tretjino. Včeraj je Weahiagtea, D. C., U. nov.--Zadnja poročila o volilnem izidu kažejo, da tk)do republlkanaki ssnatorji v večini, ko se otvori kratko kongraeno zasedanje v decembru. Prve poročila so o-glašala mošUoat povečanja števila demokreteklh senetorjev ns prihodnjem zasedanju, toda Izvolitev dveh Republikanskih senatorjev je izpremenlla situacijo. V New Jerzeyju je bil Izvoljen za sendtorja republikanec W. Warren Bšrbour, kl je po pr vih poročilih priznal poraz, t Coloradu pa republikanec Kar Sdbuyler. To pomeni, da bodo Imeli republikanci na kratkem zasedenju 4$ aenatorjev, demokrati pa 47. Eden senatorjev je farmar-laborit V nižji zbornici ne bo nobene izpremembe; Zbornico bodo kon trolirali dsmokratje kot na zadnjem zasedenju. Kongrss, ki se otvori 6. de-cembra, bo videl največ^aku-plno "hromih rac" v zgodovini Imel bo US "hromih recM ^ spodnji zbornici in 18 v senetu Vsi ti bodo f pokoju, ko se otvori zasedanje 7S. kongreaajjate-regs bo novoizvoljeni predned nik Roosevelt sklksl kmalu po svoji inavguraclji. ^ V*J« *tev8o ljudi ranjenih l 'Mrivdih, kl ao naatali. ko se J^niatl navalili aa T*" kjer ae je vršile neje in ^ jt razpravljalo o vpreš*» W mezdnih redukcij. Dvnaajsl otrok trte> Waedenawill. ftvlca. It — Dvanajst otrok je včeraj relo v požaru, kl je unlčU kajšnjl otroški dom. nov tu- $10 do $15 preveč na 4eto za elektriko. Pomen tega ni, le v denarju, ampak tiidi v aocial-nem obilježu, ker znano je, da čim oenejša je elektrika, tem več ae je porabi, kar pomeni boljše aocialno ugodja. "Truat elektrike plačuje iz tega velikega "slush" fonda tudi za korupcijo vladnih uradnikov, za kontrolo vlade ln za varljivo propagando, katero je nedavno odkrila »Vezna obrtna komisija,M pravi iaŠult Pooke. Delavski ludežt po $200 Boston, Mass. — Bostonski Times" poroča, da ima neka čevljarska firma stalno razpisano špionatno nagrado. Cena za izdajstvo je $200. Dobi jih isti, ki izda svoje tovariše-de-Isvce. Nagrada in Špionaia seveda sta naperjeni proti uniji. Cevljarsks drušbs odslovi vsakega. katerega špionl dčnuncl-rajo, da je naklonjen ali aktiven za unijo. V efektu je to nekakšen "ydlow dog" "demokracija", le da je sistem neko-iko dražji aa kompanijo kot pa raksa, katero je prepovedal zadnji kongrea. John CougbJia je na včerajšnii aeji meatnega sveta predložil propoiicijo, katera urgira, da meato dovoli prodijanje piva in vina na drobno. Mokraški senti-ment, ki jc dob4 močan zamah pri zedhjih volitvah, ja napotil Coughlina, da je predložil omenjeno propoeicijo, ne da bl čakal odpoklica državne auhaške postave in Volaieadovega zakona. rajo vae legalne ovire odpraviti, ■ ptedno meato dovoli prodajanje piva. jCoughlinov načrt določa, da meatni finančni odaek odredi, da vaako podjetje, ki hI prodajalo pivo, plača tisoč dolarjev na le to za licenco, vsoto, ki ao Jo pred prohtbkijo plačevali saluni. Licence za prodajanje piva in dru-gih pijač, ki naj bi imele od ene-ga do deset odstotkov alkohola, naj bl ae Izdajale grocerletom, restavracijam in department-mentnim trgovinam. Coughlln domneva, da bl meato Iz tega vira prejelo najmanj deaet milijonov dolarjev dohodki* na leto. MERSKI NAROD IZGUBUA VERO V FAŠIZEM i i f *» f f •. ai C* 1 To ho pokaaaie zadnje parlamentarne volitve. Ned dva milijone volitaev je obrnib hrbet Hitlerju New York. - (FP) IsUl parlamentarnih volitev v Nemčiji kale, da je Hitlerjev fašizem doaegel višek moči pri volitvah v juliju, da je nemški narod razočaran nad njim In da je Hitlerjevo upanje, da bl ae v kratkem povzpel na krmilo Num-čije, padlo v vOdo. | Zadnje volitve ao pokazale, da ae nemški volile! nagibajo proti levici. Komunistični kishovi ao narasti! ne samo v Berlinu, ku pitolu Nemčije, temveč tudi v drugih industrijskih mestih. Otmzovalcl politične situacijo v Nemčiji so prepričani, da so nqr*ki delavci, ki ao prisiljeni na životarjenje ob pičli podpori, ki jo jim deli Papenova baron ska vlada, izgubili zaupanje v Hitlerja. V njem ne vidijo voč Mojzesa, ki naj bi jih vodil lz puščave mizerije v obljubljeno deželo. . r • < ; i Jazno Je, da ao ae nemški volile i izrekli z veliko večino proti obstoječemu ekonomskemu sli stemu. Neglede na dejstvo, da je Hitlerjev program nejasen, se vendar razlikuje od vladnega. On rabi ^esla, kl aa smatrajo z« radikalna. Poudarja boj proti bedi In negotovost,! ter povzdiguje nacionalizem. Ponuja program poživil j en j a ekonomskih aktivnosti, ki ima to prednost, da ni bil ša nikdar preizkuša n. SubacripUon fS.00 Katastrofalen or« kan na Kubi l\>vsročil*je veliko punT^Fin zahteval nad tlaoč človeških življenj. Mnogi kraji popolno ma unjfeni ( amaguev. Kuha. 11. nov. —- Pri atrašnem orkanu, ki je divjal v južnem delu otoka, je na^ *lo smrt nad tiaoč ljudi, število ranjenih pa je mnogo večje. Vaa provinca Camaguey Je th puMftnšena in meHto Santa Cruz del Sur na jtižnem obrežju pro-vlnce je bilo po|M)lnoma razdejano. Avtoritete pravijo, da Jo U nesreče največja v kubanski »godovinI. Na stotin« ranjencev je bilo pripeljanih v bolnišnice. Vsi vlaki, ki vozijo ranjence, so natrpani ln bojazen obstaja, da bo število Žrtev nam-stlo na dva tisoč, kajti mnogo ranjencev bo podleglo poškodbam. £ upa n mosta Camaguey Um-berto Rodrijpuez je dejal, da na podlagi informacij, ki jih Je Srejel iz mesta Santa Cruz del ur, Je orkan ubil najmanj 1,600 ljudi ln da ze Je le krog tristo oaeb rešilo. ' ' Havena. Kuba, 11. nov,—Ofl-clelna poročila sa glaa«, da j« orkan, kl Je divjal v provinci Ca-maguey, povzročil materialno škodo, ki aa ceni na deset milijonov dolarjev. V Camaguey 01-tvju jc orkan raadejal uršulln-aki aamoatan. Tri nuna tn pet drugih je bilo pri tem ubitih. ATK\■ Nl MliKK 2HH PREISKAVA VELIKE KORUPCIJE PREKHUERA Državni piahAHalrl zadaalio prenehali a delom, ker je po-Htak> prevroče. Z odkrivanjem grafta bodo nadaljevali, ko se nekoliko 4»h|sdr llarrlMburg. I»a.—Državni senatni odsek, kl preiskuje graf-tarsko korupcijo državnih uradnikov ln javnonapravne industrije. je teden pred volitvami zaključil, da je zaenkrat odkril dovolj senzacionalnega materiala. , Odgodil je preiakavo prav tedaj, ko je pričelo postajati vroče, v;1 V -:.v;"* % Člani odseka so več ali manj jezni na governerja Pinchota, ivoš, da so bili sa njega pognani po koatani v žerjavico. Iz izjav je raavldno, tla jim to delo nI Všeč, kar tudi pojasnjuje vzrok prekinjanja. % Kljub temu ao še odkrili marsikatero senzacijo, kl pokazuje kako javnonapravni« magnatje kontrolirajo tlate vladne organe, kateri bi morali nadalratl magnete. Odkrili ao na primer skrivnostne vire, po katerih je prišel bivši reporter James U. Benn, ki je bil pred več leti imenovan členom državne javnonapravne komisije, do vollkegn . _ bogaatva in ae povzpel do borz- Nad dvajset ljudi je Ugubilo ipeitulanU, življenje,'ko je orkan podrt ho-1 ■ J™ Španija bo odpravila postavno • proetltadjo Madrid, 11. nov. — VUda namerava predložiti akupščinl zakonski osnutek, kl določs odpravo legalizirane proetituclje v Španiji. Oanutek poleg tega uključuje provizijo glede kre-ranja posebne komisije, kl naj bl vodila boj proti spolnim bo-eznlm, in predvideva ustanovitev bolnišnic, v katerih naj bi se osebe, ki bolehajo na takih boleznih, zdravlls. Seatnajht milj ceate, ki vodi iz Camairueyja v Havano, ja razdajala poplava, kl Ja aledlla orkanu. Železniška postaja v 0*» ntagueyjui» nad tisoč hiš lav , t . razvalinah. V pristanišču \maju spet drugačen nčanje mlmrfi* Ža |n čolnov in pri tem Jc utonilo mnogo ljudi. Reailno moštvo ja na daHl noč ln dan, Več sto ljudi se Še vedno /na-hhja pod razvalinami. finočl sta dva vlaka, naložena z živili, odpeljala proti raadeja-nim krajam. Rdeči križ je dbral sklad $1IHMKH) za pomoč žrtvam ln več iruglh agencij zbira denar za naslčcvanje ljudi, ki so Izgubili vse svoje premo-ženje. ' !! « IV govarjajo boljiše zavarovanje proti brezposelnosti in stopnjeval no socializacijo bogastva, komunisti pa kažejo na uspehe sovjetskega gospodarstva v Rusiji in pozivajo nemške delavce, naj slede zgledu ruskih delavcev, r.o/ * • T« tri strank« — fašisti, socialisti in komunisti ~ so prejele več kot dvs tretjini glasov pri zadnjih* parlamentarnih volitvah. Vsaka zagovarja svoj program, ki naj bi izvlekel Nemčijo k krize. Hentlment se naglbz k levici, kajti komuniati ao povečali število svojih gteaov za an milijon od meseca Julija. Ta ml* lljon vidi rešitev v revoluciji, ne pa v stopnjevani socializaciji produkcijskih sredstev. ...... KtaMnove Žena bo ^*an>de«£» Moakva, U. nov. — Soproga sovjetakega diktatorja Stalina,1 tralnege ekaekutlvnega komite-ki je umrla zadnji torek, bo da- ja aovjetake vlade. Paleta ato-aea pokopane v atarodavnem! Ji naaproti Leninove grobnice aamoatanu ffovodevičl, kjer aa na Rdečem trgu. nahajajo grobnice, v katerih lo- j Ne tlaoče ljudi Je včeraj prU te prva žena carja Petra Vetl- *|o v dvoreno, kjer Je ne odru koga, žena tn hči Boriaa Goudo- ležalo truplo pokojnine. Stali- nova ln alavnl novelist Cehov. ' Truplo Stalinove žena Je bilo položeno v rdečo krsto Ur pri-peljano v veliko dvorano palače, v kateri je glavni atan can nova žena, ki je živela bolj ma zaae In ae j« le redkokdaj prikazala v javnosti, je bila ob mrtvaškem odru deležna časti kakršnih ni poznala v življenju, kl ee Mokvnčl zmagoviti pri volitvah Waehlngton, D. C„ lt. nov. ^ Pri torkovih volitvah Je bilo izvoljenih 69 mokračev In zagovornikov ekonomska poHtlke v vladi, Ko bo novoizvoljeni predacdnik Rooaevelt otvori! zaaadanje 78. kongreaa, bo našel sledečo raapredelbo sedežev v kongresu: V senatu i 69 demokratov, 86 republikancev |n eden farmar-leborit. V spodnji zbornici: 814 demokratov, IU republikancev In štirje farmar-laborltl. To pomeni, da bodo Imeli demokrati veliko večino sedežev v spod-nji sbornlcl ln senatu. ^Pri torkovih volitvah, kl so rezultlrela v strahovitem porazu republikanske stranke, je bilo tudi 26 demokratskih kendi* detov za governerje Izvoljenih. ka je zahteve« kraka. KorkeMlerJeva ueUaova pHza deta pe Inaulbvem kraha New Vork. — Insullov deba kal je prizadjal težji udarec tu di RockeCallarJevi ustanovi, k! Ima za $8^182AKI0 "zlatih" bon dov Mlddle WesttJtilltles kom-panlje. "KakAno priliko Ima ns vsdni brolter ell Investor, kmlar je ujet v mrežo celo Rockefel-ler" Je komenUr med mnnjšlmi špekulanti v Wall strestu. Kljub temu njegove ustanova tw bo propadla, ker Ime šs o-grom no bogaatvo. Vrednostnih papirjev ima zs 191 milijonov nomlnslns vrednosti Od ieh ima aa 88 mllljom>v bondov In sa 109 milijonov delnic. Tržna vrednost teh je seveda veliko nižja, vendar Ima ša vedno ve-iik*< dohodke od dividend in obresti, vel kot znašajo njen stroški. Lansko lete je invsstt-rala vse odvllne dohodke v že Njegova alutba kt»i člana ko misije mu Ja prinašala "le" $10,000 na leto, brokarji pa ao izpovedali, da ao njegove borzne tranaakclje z delnicami Javno napravnlh korporacij znašale tisoče delnic. Pred preiakavo Je iNdehot rekel, da je Beifn vložil v banke $760,000, daai je njegova rfkupna plača znašala manj kot atotlaoč. | Preiskovalci ao do sedaj «»d-krlll, da ao iHtaaineanc transakcije tega člana komlalje znašale $45,00(1 In $60,000 (Ben jo pu-stil alufcbo takoj, ko aa je legi-slatura larekla za preiskavo). V nekaterih alučajih Ja št^kullral direktno na borzah, v drugih pa je oči vidno prejel večje "blok**/ delnic direktno od kompanlj, katere ao jih potem kupile od njega po višji ceni. ' ■ Kna od najbolj generoznih tefrpealj Je' bila Du^ueene Llght A Power kompanija, katero laatujejo Byliesby Interesi. Priče ao lapovedaln, da Je ta družba dala večje vsote v gotovini bivaamu načelniku komlel-je VVIIliam D, B. Alneyju, ki je bil zadnje jmletje prisiljen na reslgnacljo in je pred par tedni "od Jejte" umrl. Ta družbe tudi nl akopa na aram Javnonapravnl loblji v llarrlaburgu. Samo tekom enega zasedanja JegialaUire Je prispevala v sklad loblje $2K.ooo. Ker Je to le ena izmed Številnih (iruth, kl vzdržujejo svoje ali skupne loblje v glavnem meatu, ae na podlagi toga prispevka lahko predstavlja groteskne vsote, kl Jih potrošijo za kupovanje privilegijev In kom m pire nje državnih oblasti M&* jim denarja ne primanjkuje, Je raavldno tudi iz ogromnega profila te družbe, la nje-nih knjig su preiskovalci dognali, da Js v Istih I02M-J9H1 družba naredila 24 milijonov več kot Je upravičena v avrho plačevanja 7% obresti in dividend na napihnjeno kapitalteacljo. Kdaj lw senatni odaek obnovil preiskavo, nl povedal. Njegov odvetnik Ollver K Katon je le rekel, da so dosedanja odkritja malenkost v primeri, kar še pride, in da je bila preiakava la vaibanje aa dvignjenje pokrova f lonca velike korupcija loznlške bonde. Uberty bondov !m* se $6,661,000. Skoraj polovico Inveatlcij Ima v delnicah in bondlh Standard Oi) of New Jareey. Ohio la Indlena. t kjkm rSOSVZTZ PROSVETA tb kkllghrenmknt l. m m* - ** > m r ./nln» PuMfH* i« *«»»•*•»•«. to*, n, ust) vim * * Um MM* n« MM Kje je denar? Federalno zakladniitvo v Weahingtonu je ob koncu septembra poročalo, da je bik) takrat devet milijard in 8S1 milijonov dolarjev vsega denarja v Združenih drtavah. Od te vsote je bilo tH milijarde in pol v zvezni bUgejni n okrog triato milijonov v federalnih rs&ervnih bankah, vaa oetala vsoU — pet milijard ln «58 milijonov — je pa bfta v obtoku. Ie tefa poročila je razvidne, da je leto« več denarja v obtoku (cirkulaciji) kakor kdaj prej. V lanskem eeptembru Je bilo pet milijard in 24« milijonov dolarjev v obtoku in pr^ tmw| te« - v septembru 1W9, ko so še bili "dobri ttgV — ao bile Itiri milijarde ln 810 milijonov dolarjev v obtoku. Ako je toiej aa podla«! uradnega poročila letos več denarja v obtoku kot kdaj prej -- kje pa je ta denar? Med ljudmi, ki denarja najbolj potrebujejo, ga nI; med breipoadnltoi delavci, * katerih Je sdaj okrog štirinajst milijonov — t družinami vred okrog trideset milijonov oaeb — ga nI skoro nič. Ce torej v deželi clr-k u lira pet milijard ln «6S milijonov dolarjev gotovine, kje Je denar obtičal? Kje se skriva? Vsakdo vsm lahko pove, da ljudska nakupna sila je As vedno na psu. fte vedno je več blaga kot dinarja. Blago je lahko poceni, aU kaj pomaga, ko pa je denar drag, odroma tako redek, da al milijona ljudi ne more privoščiti najcenejših potrebščin. Vsega je dosti, samo denarja ni. Skladiščiieo polna oblake ln obutve; žitnice ao polne Alta ln klavnice polne mesa; premoga so ogromne saloge. Kljub temu ljudje stradajo in imraujejol Kimajo denarja, de bi si nakupili teh potrebščin! Denar je kupna sila. Med ljudmi lo potrebščinami je pa širok prepad, praznota — silno pomanjkanje denarja. Is Washlngtona pa poročajo, da til bilo še nikdar toliko gotovine v obtoku! Pet milijard in 669 milijonov dolarjev l Kje ao te milijarde? Jbj je narobe?, ' Komentar k poročilu o vsoti gotovine v obtoku ss glaal: denar je večidel v bankah! Kakor ae privatna skladliča polna obleke ln Alve-ža teko eo privatne banke polne denarja. Neko Istočasno finančno poročilo se glasi, da so ameriške banke, ki so včlanjene v federalnem rezervnem sistemu, Imele v septembru oam-naj,t milijard dolarjev v vlogah, kar je bril malega dvakrat tolike kol je resnične gotovine v deželi ln več kot trlkral toliko kot Je gotovine v obtoku. Polovica teh milijard v vlogah je seveda metafizična Igra: samo na papirju. Tp je tisto finančno čarovništvo, a katerim se kapitalistični ekonomi teko radi ponelajo. Na vsak resnični dolar je devet nsmlšljenih do-Isrjev, ki jih faktično nikjer ni — ssmo mlatiš si J& Igral s| ... „ 4 Denar js v bankah, ker pe je kredit še vedno, zmrznjen — Inženir Hoover je daast mesecev zaman kuril pod tem ledom! mo ju Je jo nič. Vse gotovina v bankah — nad neko tokočo vsoto, ki mora biti v bankah sa ta-plačUa vlog in obrati —. ss danes vlaga v federalna bonde, ki se lahko vsak čas vnovčije. Federalna vlada Je še edine, ki Ima kredit pri ftftoklrjlh. ...... u&i&M , Taka je reč. Denarja je dosti, več kot kdaj prej, ampek denar nI v — pravih rokah. Denar je danee tam, kjer najpotrebnejšim ljudem najmanj koristi. Kakor da ga nI I Ljudje, ki nimajo denarja, stradajo ln preert>*}o — kupi denarja pa čakajo v bankah, da bodo veliki benkirji igrali s njim sa svoj dobiček. To js kspitalističnl sistem! pentftrah _ Mibraukse, Wls^-Me!osrčnim so poWroč!le zadnje volitve razočaranje, daalravno mnogih ozlrih veliko mtgd zi socializem. ? *pelitič- 00 ievPOve£lni nezrelo je povfr^no to demol plevo ln baš to je . - za bodoče, Ae večje zm*e socia-listične ideje. ■ VSSk volilni boj se grfevtof gesli; priH litvah je' tvoril odpori vru kov, vodilno minei. Rozočarano in razkačeno ljudstvo je šlo na vollČe t namenom, da doseže iz-premembo, kakšno—to vprašanje so sf stavili le redki. "Geden-kefaul" (miselno leni), bi rekel Nsmsi—to Je ameriške ki se je zavedila, "da slebše n? more biti" in gl^aovall so za celotno demokratsko listo. Mesece pred zadnjimi nemškimi državnozbomimi volitvami sem pisal: Kakor hitro bo Hitler zmagal in stsl pred nalogo da reši težke probleme ter pokaže svoje zmotnosti (n svojo odločnost, bo napočil čas razpadanja njegove etranke—ln to ze je zgodilo. Z zmago demokratske stranke je njenim voditeljem«da-na nerešljiva ne^jU rešijo pod obstoječim gospodarskim si sumom nerešljive problem«, ds vodijo deželo h kaosa ln dvignejo zavoženo gospodarstvo iz močvirja. In v Um Je zapopedena velika zmage socialistične stranke in socialističnih idej. Ljudstvo bo zahUvalo dejanj, tod« doživelo bo razočaranje. Odpfte pivovarne ne bodo rešile gospodarskih problemov, znižanje al odprava carinske meje ne pomeni v sedanjem položaju svetov-nega gospodarstva ničesar ln je zelo dvorezno sredstvo tudi za časa svetovne prosperiteU. ^ Demokratska stranka zastopa interese kapKalizma, je zagovor-nics obstoječega družabnega rada. Ljudstvo ss bo moralo naučiti, de poloma svetovnega goepo-dentve nt povzroči'Hoover ne Morgan ne the Bsnk of London aU Pariš, Umveč napačen, nemogoč sisUm. In do tega prepričanja pa bo prtAlo to zbegano ljudstvo Ae le takrat, ko se bo prepričalo, Ks- vršlle seja vseh delničarjev v neizmerno težje, kelmr je bildj svrho nomlniranja direktorjev njih prednikov. Da, image de- se prihodnje leto ltt* Seja jr mokra take veliko ker U zmai pogoj, temeljni n* natego onih, dočnost pomeni obe-eoclslizma, M* Pr"J- ze konč-aliŠI bona je 0-iagu soct-kakor tUdI bo vršila v dvorani društva P< a JamašVmSMP ob 6.30 zvečer. DoHtacst vsakega delnl&urje js, de se U saje udeleži tsr po avoji nsjboli-šl volji nomlnira najbotj zmoi NemXke volitve Zadnjo nedeljo ao bUe v tem letu le splošne volitve v Nemčiji. A pet eo volili po-aUnce ss novi psrUmeni Rezultat je, de ao fašisti psdll v glasovih In Isgublll SO mend* tov, največ med vseml\trankaml, aodalUtl ao izgubili 11 mandatov, sploh vae večje stranke so Izgubile razen komunistov in nacionalistov; komunisti imajo zdaj sto poslancev. Pretežne večine ni me nobena stranke ln v aplošnem ss politični položaj nI dosti spremenil Ker bo nova zbornica epet nedelavna, jo bo Pepanovs baronake v Udu k mak* raapustUs ln vršile se bodo nove volitve Morda bo to šohMb (Usveseljiv pojav je» da t*Isti Izgubljajo Vss kaše, da je pustolovec Hider doigral svojo vlogo in ne bo s* dolfe strašil fte psr volilnih kampanj ln faiietičnTkelon »h, ,»oč!l v dnUvi Wiaconsln. Toda l^r se d« je doseglo tudt v teh nenavad-nih okolščinah. prestavlja že samo /na ssbl pomenljivo, zelo važno zrnato. Ne iamo, da je stranke Obdržala vsa svoje ali tf*Hrneomejene,, ne aamo temveč: pridobila je t i-oče . IL ■ —- — a MAAtlU vin iffvracneev, nov in kov, resilrile je stM^H globoke je wiV>4Judske maae IH VBBIALA SRMK, ki I- rodlki >iles sad De, lM|l je Mil« \-zllc mmu! Kefo čudne razmer** ae dele pri Uh volitvah In pod ke-ktani iinlrfkiiHiil je soci svojih volllcev, obenem pe, | Ano r as položen je je vUdedL ljudstvom, nej priče sleieOT 1 člsne v odbor direktorjev. Hlnfik es posUvi na tal prostor, da oves ne zmrzne med kaljenjem. Napravi m kalilnik a rod-ni m i gurelami, ki se Imenujejo "hardware doth." take mreže naj bodo salo gosto pletene. Mreža Št. 6 ("maah") je akore najbolj primerna. Ima namreč šest lukenj na vsak pettt, *rida ie najprfroroiljlvejiz ps je mrela, ki nasi št. 10 in se imemije m a a h galvan'zed hardware VujSlim ki je poslal pcAtoji V. Bergerja v svi_ ______ M ie bil izvoljen demokrdUlH kandidat sa koptfee. Pri pred-zadnjih volitvah je dobil nepri- r«tw»t«4 Samuel InsulI mlnf 1, sin eM-..jgi magnata, ki je pobrisal za očetom v Periz, ko mu je posta-prevroče v Ameriki. Obar »Uri ln mladi InsulI, se najbrž . . .......T"--^ vsak jWec (info). Taka mreža bo SA jn več palcev široka. Ji Navsdno se nspravi itiriogla rešetu podoben zabpj ali obod, ki naj bo do 3 palce visok. Pe-rutninarji navadno napravijo po sedem takih rešet, da pokladajo po vsakih sedmih dneh eno Uko reieto kaljenega ovsa, Ns U način pustijo v kslilniku po sedem dni oves V vsakem reaetu in pokladajo kuram po eno reieto vsak dan. Navadno se natrosi na mreže po ZVt palca visoko; v nižji lemiperaturi se napravijo samo kali, vsled česar imenujemo Uko pripravljen oves—"ks-Ijeni oves." Ksljeni oves je prsv Uko dober ze kure kot oni, ki je oze-lenel. Tik oves navadno pokla-damo zvečer pri umetni razsvetljavi, pometem, ne v prevelikih množinah. Dodati moram še to, de se more oves na mrežah premešati pe enkrat na dan, to po dva dni predno začne kaliti. Paziti moramo, da je oves med kaljenjem vedno vlažen oziroma moker. Spodnje rešeto naj bo v U namen neproduAoo, to je o-smo. v katero se odteka voda iz zgornjih rešet. Kadar je oves osušer., polijemo zgornje rešeto s toplo vodo, da se Uko odteka voda in moči oves v spodnjih rešetth. Včasih tudi predenetno spodnja rešeta ns vrh in vrhnjs spodaj. KsHlfiik se naVadho napravi iz lesa, k! meri 2x4 palce ali pa 2x6 palcev. To se zbije skupaj kot potice in se pribije ob kraju festve, ns kstore polagamo reše-U. Mkrf refteti naj bo prostornine približno 6 pekev. NekaUrl i jo za kalenje ovsa omare, v katerih kapo tom umetne toplote, vlmo tek kalilnik, | se to pripravijo-ijko, ki proizvaja u-Take petrokejska posUvi pod neprodui-v katero lovimo vodo. oves zelo poceni, zato ;o napravi perutnini dobro in eečnato kr- 8OBOTA, 12. NOVEMBRA. ' Kapitalistično kricanrtvo R;' '' V 1 .... j Katoliški listi v Ameriki zelo radi kritizirajo kapiUlistični red in gospodarstvo, posebno v Uj krizi, v isti sapi pa ogiašsjo in priporočajo kapitalistične kandidaU. Ta neiskrenoat ni m, novega. Katoliški voditelji in pisci na eni stra ni zabavljajo proti kapitalističnemu goapodar-stvu, na dhigi strani pa ga podpirajo in podalj. šujejo. Na .podlagi dnevnih vihati je ekonomska kriza precej udarila tudi cerifcflr; investicije cerku -nih organizacij in bogatih duhovnov so Ah 1>0 vodt. Nk primer neki katoliški *kof v Masaa-chusetteu je izgubil v delniških špekulacijah skoro jHrttfli>na dolarjev; fn U ni sam, je na stotine dolgih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so izgubili ves denar v propadlih bankah in Spe. kulativnih firmah. To dejstvo se slabo strinja s katoliškim kritiziranjem kapiUllstiČnih špekulacij in požrefc-nosti. Ali to še ni vse. Cerkveni busineaa v Ameriki se do lasu giblje v kolovozih kapitalističnih špekulacij in celo porablja borziansko terminologijo. V dokaz naj služi sledeči pn vod letaka, ki je pred par meseci krožil med farani Sacred Heart župnije v Tampi, Fla.: "Kako pomazate k dvifsnju cen na borxi? S tem, da vsamsts Boga v partnsratvo! To je najboijii način, da poraetejo cene delaiesm in kondom.—Skoro vsakdo v tfj veliki Jf|Sri ima densr investiran v vrednostnih papirjih te ali one »vrste; vai ti papirji ao danes veliko mani vredni kot pred enim letom. Vsi molimo, da bi poraals cene na borzi, ali molitev Je le pol doHnosti. Dobra dela ao isto tako potrebna. Najbolje Je, da Ukoj vzamete JBoga sa svojega partnerja in mu daste dober del svoje?* bodočega prof ita. Pasite potem, kako bodo raale cene!—Samo del vsiega dobička, to je vte, za kar vss vprsŠsmo. Dajte Bogu deset odstotkov in seupajt« vanj, da požene cene navigor. Ne odlašajte, kajti vaše odlaianje lahko zadrži cene papirjem na borzi!" Torej deset odstotkov je treba dati Bogu in čepe na borzi bodo šle navzgor! Ker so cene s še precej nizke, je to menda dokaz, da še ni dovolj podmazan z desetimi odstotki! ...ad tem smo naleteli še na eno katoliško pod-je*je v Garrisonu, N. Y., ki je pod pokroviteljstvom kardinala Hayesa. To podjetje je kro-žilp pismo sledeče vsebine v originalu: "ROCK-OF-PETEE BOND8" *rtiey pvdvide an Ineome drea«er tkan Oovemment W|ade aod quite as aecuve, wbile tks Annuitant live«, asi tksy gusrsntee s Ons Hundred Pet Cent Dividend ip Bank of Hesven Bonds throughout etersity. The Union-That-Netking-Be-Loat, an lacorporated rfissionary and Charitable Society of the State aml Archdiocese of N«w York, covenants to pay Rock-of-Peter Annuitants five to seven and one-half per cent aocordting to their age, and Our Divine Lord promises intmenae riches to those vrho uss "the mammon of in-iquity" to make unto tkemssVves "Friend." thst will "reeeive them into evsriasting (hrellings." " Kdor torej kupi "bonde skale sv. Petra," ki jamčijo "stoodstotno-dlvldendo Nebeške banke ^kozi vso večnost," jih mora plačati v—dolarjih. Dlvidenda pride šele v večnosti! To se prav tako čita kakor vse drugo slepsrako oglašanje delnic in bondov podjetij, ki ponujajo za dobre dolarje—pesek namesto rodovitne zemlje in suho puščavo namesto oljnih vrelcev. V gornjih tiskovinah prvič čitamo, da je bsnka tudi v nebesih in Bog regulira cene na borzah! Kadar čitamo take eksemplarje najgršega iz-kbriščanja praznovernih tepcev ln najgršega špekulirinja po Insullovem vzgledu potem ps vidimo hinavsko jamranje v katoliškem časo-pisju glede kapitalistične grabežljivosti, nam mora biti jasno, de pri Uh ljudeh ni nobene resnosti niti doslednosti. — _— »1 — mJu*II« pomori pa raaairijo. v New VMn :. — Na newyorških v septembru vlo-proienj se evikcljo družin ridi nepla-ine. Teke velikih pozna ee moderne ni drugih dob. Pršil tke izgone, kl se ee ie Irskem prod 40 leti. ■wi II li l pričeli s m mm- nfihjanjem sUnovateev in kar je poveročllo val protesta n tov med ameriškimi Irci. PraČIovek ila Javi Na Javi so, kekor znano, v zadnjem času odkrili nove oeunke diluvlalnega človeka, tako zvanega ngandongskega človeka. Njegov.i lo-banja sllči skoraj povsem lobanji Nesndertal-ca, samo v zadnjem delu lobanje so neke razlike. Te razlike keieje spet sorodnost z južno- aMMm pračlovekom,' ki eo ge neili v severni Rodeziji pri Brocken HlHu. Vse ljudi s Uk-šnim tipom lobenje so imenovali jjw«tn»e. ttveli so na istem prostoru, aaM v dragi polovici dihivija, kakor znani pitekantropus, nsj-sUrejši doslej znehi pračlevek. V dobi javantropa eo vulkani na Javi dele-vili vse silne je nego danes. Kakorksžej^ nšjdbe, je bil otok obljuden že ^najstarejšem čaiu in ddbe, ko so ns njem živeli različni tipi. *T točno določiti, vsaj bolj točno nego pr« južnoafriških ln galilejsko palestin^ih na d" bah. Te najdbe niso mlajše nego misjši dilu-vli. Po Uh najdbah ee d*)o stvoriti dve morfološki vrsti, in siser za Zdpadno Evropo: Pa-laeenthrepus heidelbergensis, homo nesnder-talensia, homo »piens foscilis; ss Vzhodno Azijo: Pithecanthropus erestus, sinsnthropin, homo soloensis, homo wedjakensis. Pitekan-trop se je rszširil v tropskem pasu. pa po kopnem v vHMni 46. aporedpiks iz KiUj-sks ob Rumeni raki proti Kaspiikemu morju, Črnemu morju, po Podenevju in Perenju prou Nove knjige .».j .,->.., .. j.**- .«».. . ''admesmscil..... . AnU toukii: Od (»vita do tuionn 7*gr*>< 1OT2.—Cene mehko vezeni knjigi ns finem ps piru s izvirno neslovno risbo ln lW «tran> UksU je 40 dinarjev. Vsebina U knjige je pesniška ' pasmi, v katerhi Dukšč pe evoje ^ *iN 1 j. 7r ter f®® L rogleneMh kosti. Usrsffsssu^ ukar i« morila« xa4gal ko40, da feg&SFz m bila »prte ttrm tega, Ker ^bec govoril,^ mu je Ko- Lc ukrade* klešče. Dgo lf t. I! _ takrat se je zgotM zločin ie prišel Krivec k Jazbecu *8e začel z njistt prsgttttl tinti očitanja tatvine. Med njima ie priSlo do hudega spora, v ka-grem je Koprivec s polenom po-bil Jazbeca na tla in ga premie- ri pa je isdal samo Idrimo is umetniškega iiv-nja "Tekma" (1918), ki so jd -- ijenja lesma iiuis;, Kt sojo Z požar po nesreči, msrvec z* ^^ igrakl in celo, «a«Wttft « . diletantje. Prevajal pa je mno- E^todi £»—855 1» 'Kralja Leara* iočinec v klet, vzel Jasbejevo in stikal za denarjem, ki ga n ni našel.H Za tem ropom in umorom pa j hotel Koprivec zaferigar Dve. Pa je sklenn tretji t Bšgati kočo, da sgori s njo tudi Jgzbečevo truplo. Ko je prišla iot, je kočo res zažgal Ko so Koprivca prijeli, so nk ili pri njem JazbeČfcvo ura Pod fcm dokazom je aretirAnec klo-lil in priznal dej|$i inja njegova je: "Nikar x»e ne tešite T Baje je Koprivec gro-i! k dvema drugima posestnikoma, da jima bo zažgaJ in je uradi njegove aretacije vsd Za-»rje prosteje zadihalo. Kopri-rec je osumljen tudi požiga ko-e gostilničarja Antona Kolarja r Žagarju in nekaj tatvin. Zaprli so ga v zapore kozjanskega aodišča. Pesnik Anton Funtek pr-'' Dne 21. oktobra popoldne je u svojem domu v Ljubljani u-ni pesnik Anton Funtek. Po-»pali so ga 23. okt. na pokopa-u pri Sv. Križu. H koncu mesfeca, dne 30. okra. bi izpolnil ao I svojega življenja, ki ga jo Inja leta mirno in umaknjeno N s svojo ženo. Skoroda javit ni vedela, ali še živi nekdanji pesnik ali pa je že umri. [■i^HP tako, da P je umaknil iz javnega HtO-*'ga življenja, ko Je spoz pe ostal za časom ln da i* i njim v iatem koraku da-■Pesnik Funtek se je pojavil mu. ko HO že stali mogočni lelji nase književnosti po Miku, Jurčiču, Stritarju in ■ortiču, pojavil ae je v času, ■Je AAkerc h avojimi bSlada-11 »n romancami postal največji **nji slovenski pesnik. Bil jO fcM' csm, ko je U doraKals | modoma s Cankarjem, Fp>m, Kettejem in 2upanči-Iri ko je ta modema napo-I" hoj starini, je bU zadet premagan tudi pesnik Fun-■f>"*lej je pesnik skoroda u-ni1- opisal je še dramo "Tok-■"»»javil več krajših stvari, F* pa predvsem prevajal. jp spadal v vrsto epi-»> ho jim bili vsorniki Stritar, Gregorčič; najbližnji učitelj pa je »lavni od teh epigonov pred ^»m moderne. Josip' Cim-P*n Pri njem se je učil pa-r umetnoati ln oblike. Že I ^'telji^nik je objavil v v* pesmi, ki jih je kasne-■*ral V Zbirko "Isbtaae pe-Naaladajoga '*dsl epekollraki venec EL^m ni^fl "Potopljeni zvbn," Sčhillerjevo "Pesem o zvonu" itd- Mnogo je prevajal tudi za gledališče ln ja prevedel posebno mnogo za opero. V originalnih pesmih kakor tudi v prevodih je op4ziti njegov trud za obliko, ki pa ji pogosto podležeta jezik in občutje. Zvestoba do Cintpermanovih naukih mu je ovirala razvoj. Napisal je tudi več rodoljubnih pesmi ter jih (v Avstriji) a/al v nemščino, da jih ' imel tudi Dunaj. Napisal . več pozdravnih pesmi raznim vladarjem. „ r Ljubljanskemu Zvonu, je bil tudi štiri leta ujwdnik. Tada* so čeli oglašati Cankar, K«" ___i in Zupančič, teh ni m razumeti; in Kuto napaden moral odložiti uredništvo, takrat se ji umifcnft. - , Roteti je bil 30. oktobra 1862 v Ljubljani. Obiskoval je učiteljišče ter bU nehaj let učitelj v pri Stični^j _______^e pa nskem učiteljišču. kjer je poučeval mnogo let. Dolgo let je bU tudi urednik uradne "Laibaoher prevratu pg listi Zeitung," por urednik "U- radnega lista," kjer je prevajal zakone is srbščine v slovenščino ter vešče pomagal ustvarjati novo izrasoslovje. Po daljšem bo-lehsttju" je zsdnje tedne letal akoro neprestano v nezavesti, diie 21. okt. popoldne pa podlegel. Zapuiča vdbvo ln sina Lfd-na, ki ja violinski virtuos ln profesor v HeUlngforsu. " Požar ad Possvcu.—Pred m- kaj dnevi ponbčl je nenadoma zagorelo gospodarsko poslopje mojstra Ivana Kapusa na Po-savcu pri Podnartu. Posestnico je prebudilo močno prasketanje, nakar je prebudila moža, ki je stopil gledat pred hišo ter oy»-zil, da gori gospodarski del njegovega poalopja. Na njegove klice so prihiteli sosedje ter pomagali gaeiti in reševati šivino, obleko, orodje ln druge predmete, is Ljubnegs pa so prihiteli gasilci, ki so z motorno brizgslno ogenj omejili ia zatrli. Posestniku Kapusu Je pogotfrf vea gospodarski del hišo, mnogo krme ln orodje. Skods je sa okrog 50,000 Din. Ogenj jo bil najbrž podtaknjen. «tim posestnikom je poigal domačije is same naslade, ki jo je užival ob pogledu na goreča poslopja in zbeganost ljudi. Trg-ec je zaMgal, klical potem na pomoč, pomagal vneto gasiti in se tudi sam prosto vol .ino javljal aa straienje poteka v a ke okolice pred poiigateem ... Od lanske-gs leta so se v tej okolici vrstili požari drug sa drugiui |dba je bil ves trud kmetov in orožnikov, da bi zalotili pottgaka, le erečno naključje je dovodno do aretaotje pravega storilca. * -Trglee jo sin kOčance Ane Ti -roove, ki je imela svoj čas muj-lo posestvo v Loki ppri Fraihu. Po očetovi smrti je šel Albin za hlapca ia bil dpber delavec. Je pa nekoliko dedno obremetvjt i) telesno zaostal in duševno zakr Ježen -r- Uko so izpovedali psih i ri, ki pa ao izjavili obenem, je Trglec popolnoma odgovoren za vsa svoja dejanja. Kako so ga zalotiM. Orožnis-tvo je osumilo Trglecs. da vrši poltge, pa so zato paafll nanj. Ko ae je nekoč spet prostovoljno javil, da bo strsžil ns vssi, da ne bi prišel požigalee, sta mu v temi dva urožnika sledila za petami. In tadva sta opaaHa, kakole Trglec zažgal Vrečkov čebelj aak, nato pa začel klicati "gori r Tisti hip ata ga orožnika zgrabila. BHe jato aprila. Po aretaciji je kaMh» priznal vae požige, ki Jifte je isvtiil 14, Ko smo poroča K o njegovi aretaciji, smo navedli, kaj vse je poigal. Trglee svojih dejanj ni tajil, prisnava pa, da so mu požari bili v vesel je Aa je po vsakem požaru mir-„ hi brez težke vesti sladko zaspal. Potiganje mu je bilo v naj-lepšo zabavo in užitek. SodHlie je obeocMlo Trgleca na dosmrtno ječo. Kazen je spreje brez ugovora. Valik' pežar pri Htop^ah. ^ V Malem Orehku pri Stopičah je t. ni. izbruhnil ogenj v nek zidanici, v katert je bilo mnogo vina, na podstrešju pa precej sena in slame. Plameni so naglo za^oM tudi sosedno zidanico in hišo posestnico Marije Segove Ogenj je izbruhnil zjutraj cv krog pol šestih; in je Wla pose-stnka prav tedaj pri maši v Sto-pičah. Ko se ja Vrnila domov, je nsAU hišo in zidanico skoro že osna upepeljeni. Gasilci iz ■ ■ so rešiH nekaj vina lz zi-danšs, vaa tri poolopjai pa so PHOBVTl 0 razvoj« človeka O prvih 10 do 14 dnevih Človeškega rssvoja vemo prsv malo, skoraj nič. Le U ritnih izsledkov pri drugih beflje poznsnih sesalcih moremo sklepati JI vnem na razvo: Kljub prav razi e razvoj pri vsek stvu enak, celo s d čarji (ptiči, plat v gfa-| človeku, okolnostim salcih v bi-mt vreten-dvoživka- mi in ribami) je nfcogo oodob-noati, tako da% smemo sklepati, da so si vsi ti vendarle nekako ■modu. Ko ae prične člotfeška jajčna stanlca razvijati, se.ru/deli večkrat in tvori skupek stanlc, ki se zberejo v mehg 700 akademikov manj kakor lsnsko leto? Mali i mrtnsješe Pred msrinofsklm sodiščem js stal te dni 22-letnl hlapec Albin Trglec, ki Je dM pri po-aestniku Antonu Vrečku v Bu- reie* precej škoda. Sumijo, da Je bil požar podtaHnjan, ker jo to v kratkem času' že drugi* večji požar v stbpitfi okottciv ŠŽen požar. I- Pri poaestttl-ku Lovrencu fcamprftu v Spod-njlk Gamelfnah jo zagorela Su-pa, nakar ae Je ogenj1 rscftlril še na kozolec,svinjak in drvarnico, kar je vas pogbnelo do tsl in Ima posestnik 26,000 Din škode. 8ts-novanjsko h»išo in drugi, polni koaolec so rešili gasiloi. Umrli ao: V coljski bolnici 41-lstna Terezija Vlčič-Gerjančeva, pri Sv. Vidu aad VaJdekom posestnik in gostilničar Tomaž HerialT. v Zagrebu Rudi Morsn, v celjski bolnici Jožofs Dolnčko-vs od Sv. Magdalene pri Sv. Pe-vlu pri Preboldu, 70-letna brezposelna dninarica Ana Kočijaže-va s WsUve pri ftkofjl vasi, 87-letni kurjač coljake opekarne na »HUdlnjl MIJo Trojitar in 72-l brezposelni dninsr Ivsn Breznik s Mtitne pri Sv. Križto-fu nad Lsšlttm. tek se mora seveda tttdl pri človeku hraniti in jo zato narava namestu rumenjaks ustvsrils nekaj drugega. Varujoče zamet-kove ovojnice, ki se tvorijo pri sessklh, ptičih ln plaftlfcih, dobi-jo novo nalogo. Ob stran! zametka se izbuhnejo dve gbbi, ae najdejo nad samatlom in srssejo druga z drugo. Tsko leži zametek zavarovati V dvojni ovojnici: notranji gUrfkf In vnanjlkr-pičasti. Nadalje se izbuhne is zsmetka mehartrtt. ki se vrine med obe ovojafci. U U je ia-gubil pri človeku že skoraj vaak pomen, dObil pa je drugo nalogo. Po tej vzboklini, ki jI prs-vimo trebušni,peoSlJ, srssejo po-čaai nastajajoče žile v krpiča-sti sloj. Vmasni prostor med gladko ko«o ln aametkoat ss po-veča in ss do kraja nspolnl s za-metkov* Vgd0,.. I KrpičasVi sloj prevzame tedaj važno nalogo prehrsnHvs zame- tka. Njegovo ime že kaše, da je čes in čea posejan a krpicami, malimi, pratkom podobnimi is-rastki. Na strani rumenjakov%J ga mešička ae te krpe poveča ja i v drevesaste tvorbe, ki krepko prinpejo na mavernirno materinega taiopa. Te tvorijo U-ko zvano posteljico. Kakor amo ouli. potekajo žile od zametka k krpičastemu sloju. Te drobne žilice ae rasvijejo prav do skrajnih konic krpic. Prav ti skrajni izrastki zametkovega ožilja s#j dotikajo a podobnimi žilicami materinega teleaa, skoei katera1 dovaža kri hraniva krpicam, ki tvorijo tako edino aktivno ave-ao matere s nastajajočim člove- Predata vimo at še enkrat, kakšen je tak zametek. Pred seboj imamo velik mehur, ki je napo* to napolnjen s zametkovo voda, Bredi tega mehu¥5a je sametek» ki je svesan po popkovini s mehur je vo steno. Na tistem mestu, kjer se približa popkovina steni mehurja, se tvori posteljicu, no-tranjn zveza ssmstka z mater-nim telesom. Pri opazovanju tvorbe teh £ vojnk amo sgubill s vidika nt-kaj drugega, kar hočemo na opazovati. Podaljšani segm rani sloj ao je medtem u pogrnil. Dvoje oatrlh upognišev lahko o-pažamo: na ln na pounejšem tilniku. Zadnji del je prav takp na anotraj u-krivljen ln končava v repek. Ml amo imeli torej, čeprav la nekaj tednov v svoji mladostni raavoj« ni dobi tudi repek. Tudi ti' najdemo jaaen dokaz, da Človeški rod vodno broa repa, temveč je bil tudi človek nekoč —kakor njegovi najožji aorodni-ki, človeške opice—repato bitje, Nato ae pričnejo iabuhnjevatl roke in nogo. (Pri notranjih organih, ki sa postopno rasvijejo, pade v oči slaati velika vnanja vzboklina srčne osnove, na glavi | ao pogreša vohežna jamica, po* znejša nosna votlina, odi ss tvorijo ns prsv samotan nsčln, možgani postajajo prav obsežni v I primeri « ostalim telesom. Pod ustno odprtino vidimo troje brssd, ki gredo precej globoko v telo in jtti najdemo na obeh straneh vratu. Primerjali so te braade s podobnimi tvorbami, ki nastajajoč pri ratvoju drugih! vretenčarjev in ao dognali, da gre tukaj za škrgine braade kot osnova aa t>oznejie škrga, kakor jih poznamo pri ribah. iPrl ribah prodrejo te tudi v ustno votlino n pridejo do veljava v njihovem ■ I n>ii W —^ Podporni Jiiutr «glT-M Be. Uvažala Avs « rHK0 4i vtORa, ---H----- BOR a N. tM VNl OMSKi TtL KackeaO 4H4 JOHN 2SRTS. L, gl. blagajalk .«•••• I uradnik glSla?*... .S odborniki: Ara, CMcafo, m, Avt., Chleago, m. Ava., Oklsaga, I1L Am, CMsage. IU. Av«., < hicagA), nk AfH Ohloaco, 111. OOMAlaD Ja 1 JOHN J. ZA) J« mr^aam i mm m ^ ^ a imsilkiln Mik Iti gospodAnsa i omili iu. lUCSB, piedšoinlk..........mi4 H CravforS Ava^ OUuTs DL •ir8 K. lTOth SU L« SH^Ltefejffafc: * J0*1» rH tiATZyViuHi oeifVo osroije» •«*.•«. t .a» a* s»-------------- - Star Jtt. 4, Do« 11, Cla KIum, Wash. )osKpiifwmcovieH, <*» FRANK KU)PČIC, pola oki Mina. r________„1 ••»«•»•••»•«••• im — ...................... 1011 W» Mu«•»«•••»••,•»»♦•••••••••••«••• poznejšem življenju. Vri čkpeku ps so samo naanačena kot vdolbine in pozneje izginejo. Torej so te spomin na prejšnja raamere, ns čas, ko šš n( bfl človeški rod ko visoko rssvit, temveč ja bil * r vrotenčarica, ki škrbe. Vsttior-jfttnl p ki jii®o i^fiMi do J^o^^c^j^® tvorbe kakor repek ta Ikrgaate Irazde, so nspotili HaaSta, da ^ poeta vil svoj bi _ n. Da Je raavoj poaamaaniks le ponavljanje razvoja eelega rodu. V tej obliki kot naraven zakon aa je biogenetski zakon pri poznsjžt! raaiskavanjih raabll in ja postal la pravila Jaano pa jk da nahajamo v rsavoju posameznega bitja spomina na prejišnje razmerje v rodovni ago- dovlnl' To, o čemer smo doeedaj govorili pri rnaroju človeka, aa-sUne približno v prvem rlavoj pa gre potom aaj nabrekne okolica ifcjo aa jeilk, golta-neo In Mvice. Kostns oanove gnoja hrustančasta. Trup kt je aaostajal pri o-sam raavoju glava, sa pri-tat *>U iafcrij razvijati <*m dobi svoje prve i>oteze, ko se prične tvoriti noe* seveda od kraja |e povssm potlačen, ftkrgasto braade ao medfamfrgntto^ V pr- va sa pme na rokah In nogah so že nasnačene, vendar še plavutna toafea. T*ii tukaj i-mamo prime? ta to, da smo po-tomci v vodi givečih bitij. Ta plavuti Isginejo v tretjem masp-aa, v jB^ar^^t^l rokajn ln komolca. Prvi aaaki nohtov ae nadeli araatejo veko. In lo na aunaJ lahka raslbčlmo otrokov spol, v Četrtem ln petam mesecu so sprememba vnanjoatl zamstek prične naglo rasti, v pokrije s prav tanko dlakasto g»rde >ia v jaauarju po . ________| — V državnih le- gialaturah Ima Norrisov ustavni amendment sa spremembo kon-zaaedanja in UStOliče-. . ednika več areče kot jO Ja ltnal v kongresu. Ratificiralo ga Je že sedemnajst državnih ibornic — nobena ga že nI odklonila. V kongresu sa ja moral Norrls boriti osam Ist, prodno de bil sprejet v obeh sbornlcsh, 8e-natna nbornica sa mu nI toliko ttptaris, muk veliko obatruk- »ja proti nJemu vodila re-IMcsnsftn mašlna v spodnji sbomlcl. Znatna Sbomlca Ja sprejakl amendment trikrat, v spodnji abornŠSi pa ja prtfaI potrebno vr«'I no šele lansko lato, Ml is bila omajana moč stare sa- obleko, ki jo imenu jama s Intin-lika I fiVo besedo laasgt V tam žaeu pridna urnega a veje prvo njim oblikovanjem otmka, ka ja netvaaja ureditev Is po vailnl Ugotovljena ln sa prtšm ža hI-ftM|lavast iPrl porodu ima ma* vit otrok dot^st iatm In sma> Čudo razvoja od sametka do človeka ja dokoaHane, Od komaj vMae klice do živ-Ijenja sposobnega otroka sa je isvršia mnogo pretvoril, Tadl je pa ja Imelo svojo mMps la da Uateira dneva, ka zaauati nlod vievepn »••»» osa ^^••ar r1 ■w varno msteriao pritoS a- vnaw|| •▼eo pmw v blammmfn obletnice smrti ..i K0 je bfl sUr 24 kovcupri Zgornil je obtožen požlganjs dthrlnsj Amendment ka akoraj gotovo atal dal ustave do prihodnjih predsedniških volitev. V tem slučaju bo novi predaadnlk pre-nal službo v začetku januarja po volitvah namaato v msrcu in novi kongres pričal a aaaada-njem par tednov poaneje namesto 1H masiom^ po izvolitvi, kot predpisuje sedanja 145 lat atB* re uatava. Odpravljeno bo krat-m^jhssdanje, ksr bo konUkš neprenehoma zboroval, dokler t>o potrebno, Atf gib flg nsro«H Progve-^ lis C svoj^fliu prljatalju ali sorodaHm v domovino? To Je odlnl dsr * l-*'1 ■ I II I aa, li U MA mm trajne v raa nosu, ki ga zs mat dfensr lahko poiljrte mi kipaaen amss pot življenje. Zapuetll v ablt Ljubi eelala: iMHk. S .... ■" t , i .^mm 'A, 12. NOVEMr.ru Za kratek čas Ivam Jvntez: Imigrant Janez Mihevc Ur potrepal žensko po plečih. "Le pomiri se, Naatja, ker prezgodaj je le . . Janeza je prevzel stud in nejevoljen ae je obrnil »tran. Daleč je pri tiralo FranceU. daleč, v globoko močvirje! Skoda fanU! Ta je izgubljen, n« bo se več znašel na trdnih tleh! In France, kakor da je uganil Janezove misli, je cinično dejal: "Kaj se koče . . . človek mora vzeti, kar as mu ponujs , . . Tudi sUro, nagnito jabolko je boljše kakor ni« Sicer pa — saj ne bo zmerom Uko! Se bojte Obrnilo na bolje in fant bo spet na konju . Janez je molčal. Kmalu nato se je poslovil Ur odrinil proti domu. FranceU ni več ctoiskal. Pa tudi France ni dolgo obiskoval Janeza. Ko je bil pri njem zadnjikrat, je bil zelo mračen in nezadovoljen. . •-^Sj^iBK^ "Vsega sem ie sit!" je menil mrko predse. "Vse mi gre narobe in najraši' bi se iznebil Uga prekletega življenja! . . ," Janez ga je pozorno pogledal in opazil, da je hudo shujšal, da ima veke bolj zaUkle kot poprej in da ima polno izpuščajev na obrazu. "France, tako slab izgledaš — si boUn?" "Bolan?" Franca se je trpko nasmehnil. "Zastrupljen! GnUe jabolka, Janez! . . . Motil sem se, ko sem menil, da so boljša kot nič .. Nekaj dni po tistem je Frsnce vrgel svoje zastrupljeno življenje pod brze$ vlak. Moderni zakon — Moderni zakon je doben državi. — Kako to misliš? — 2ena je zaklad, rr kancelar zaklada. — Saj baš zato zahtevam visoko plačo, kajti, če ae na delo ne apoznam mi bo mnogo u-žu-delati. Ott feotiCm iztota v domovino Ako nameravate y domovino, pridružite ae rojakom, ki potujejo s isletoma na najnovejšem parni, ku francoeke linije "CHAMPLAIN" 26. NOVEMBRA "PARIŠ" 9. DECEMBRA pojasnila in navodila pišite Nekega dne v meju, ko je Janez posUvsl pred drifrvno posredovalnico dela na Front Streetu, je zadel obenj Jovo. Janez, ne vedoč, kdo je bktnil vanj, je nejevoljno zagodrnjal: "Vražji človek, kaj ti je hodnik preozek?!" "Hm, pe si res naUknjen danes, Janez," se je nssmehljel Jovo in Janez se je okrenil proti njemu. ' V^h ' ' ' .; "Jovo, ti?!" "Bogme, jez," se je zasmejsl Jovo. "Nisi ss me nadejal kakor vidim." "Kje neki! Saj sem te že prišUval med mrtve! Kod pa ai ae potikal vse leto? Ne duhs ne sluha ni bilo o tebi!" Odkar sU ss bila ločile pred enim letom, se fanU niaU več videla. Jsnez ni vedel, kje se drži Jovo In le-U nI vedel, kod se potike Jsnez. "Tudi Ube ni bilo mogoče iztakniti," je odgovoril Jovo. "Well, težko je nejti človeke v velemestnem vrvežu in trebs je čeketi srečnega naključja. Jaz sem poizvedoval po Ubi, toda nisem U mogel isUknJti. Težko je nejti eno samcato mrsvljo v tem milijonskem mravljišču. Pa drugače. ( Delaš? Neumno vpra-šanje, kajne? Ce bi delal, ne bi postopal tod . . ." "Ah, sej to je prvo vprešenje, ki ti ga za-sUvi vssk znenec. Ns, zdsj ne deUm. Dvs mesece sem deisl, minuli teden sem zopet prišel necesU. In ti?" -Jeseni sem bil odpuščen in dozdsj ssm bil brez dels. Smola." "Smola, smole in kakšna! Kaže, da v Kanadi ne bomo doživeli dobrih časov. Dobro, če nas od vsega slabega ne bo konec. Kako pe si ss pretolksl skozi zimo, Jovo, če nisi dele!? Si Imel kaj prlhranjsnegs?" (Dsij« prihodnjič.; GRENKO VINO etodtaa fefcs la odvajalse fSrenoHJfrie NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA lj«J* M »•!• mSMi. Ml ••vtajm Ukfc. Mit, pt. Za«rm mu. M "GLOBUS" SS1 Bstkarst St. Ir Terosto, Ost, Csnsds. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SN.PJ. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Tu pojunlia