URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, 26. februarja 1970	Cena 4 din	Leto XXVII
VSEBINA:
16.	Odlok o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Sorškem polju.
17.	Odlok o spremembah odloka o oddajanju stanovanj, zgrajenih z republiškimi sredstvi.
18.	Odločba o imenovanju glavnega republiškega gradbenega inšpektorja.
19.	Odločba o imenovanju glavnega republiškega veterinarskega inšpektorja.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
42.	Odlok o splošnih pogojih za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja, ki je v upravljanju Toplarne Ljubljana (Ljubljana).
43.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje otroško-varstvene ustanove in šole v Grosupljem.
44.	Odlok o ravni stanarin v občini Litija v letu 1970.
45.	Odlok o ukinitvi sklada za financiranje družbene dejavnosti v občini Litija.
46.	Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija).
47.	Statut občine Litija.
48.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka za spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za območje Koseze—Podutik (Šiška).
49.	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Vič—Rudnik).
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI:
50.	Sklep, s katerim se potrdi zaključni račun sklada za zdravstveno zavarovanje pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za leto 1969.
51.	Sklep o natančnejši določitvi izraza delovna organizacija v sklepu o določitvi stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (Celje).
52.	Sklep o plačevanju izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev (Celje).
53.	Sklep o podaljšanju mandata članom skupščine (Celje).
54.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje za leto 1969.
— Popravka.
16.
Na podlagi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-118/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Sorškem polju
I
Da se zagotovi izvajanje regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije glede osnovnih vodnogospodarskih ureditev, se razglasi splošna prepoved graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Sorškem polju.
II
Splošna prepoved graditve zajema območje znotraj meje, ki teče na jugu od tromeje parcel št. 595, 592 in 597/2 v k. o. Godešič v ravni črti proti severozahodu, seka meje katastrskih občin Godešič, Suha in Stari Dvor do tromeje parcel št. 1676 (pot), 1428/2 in 1428/3 v k. o. Stari Dvor; tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po poti pare. št. 1676, 1673/1 in pare. št. 1675 v k. o. Stari Dvor, nato seka občinsko mejo med občinama Škofja Loka in Kranj, ki je hkrati tudi meja med k. o. Stari Dvor in k. 6. Jama; od tod dalje poteka meja po poti pare. št. 566 v k. o. Jama do križišča s potjo pare. št. 568 in 521 v k. o. Jama, gre dalje po poti pare. št. 521. v k. o. Jama do ceste I. reda Ljubljana—Kranj pare. št. 513 v k. o. Jama, seka to cesto in poteka naprej po poti pare. št. 509/1 in 509/2 v k. o. Jama ter preide na cesto pare. št. 510 do poti pare. št. 508 v k. o. Jama. Od tod teče meja naprej proti vzhodu po meji pare. št. 254 in 256 do poti pare. st. 505 v k. o. Jama, preseka to pot in poteka v smeri proti vzhodu po meji med parcelama št. 508 in 208 v k. o. Jama ter v isti smeri naprej po meji med parcelama št. 215 in 211 do točke, ki je oddaljena 200 m od križišča mej parcel št. 218, 208, 215 in ^11; od tod
dalje gre meja v ravni črti proti jugu, seka meje parcel v k. o. Jama, k. o. Praše in k. o. Mavčiče ter pride do točke na meji med k. o. Mavčiče in k. o. Podreča, ki je hkrati tromeja parcel št. 593 in 594/2 v k. o. Mavčiče in parcele št. 911 v k. o. Podreča. Zatem gre meja proti zahodu po meji katastrskih občin Mavčiče in Podreča (pot) do ceste I. reda Ljubljana—Kranj ter v ravni črti do izhodiščne točke na tromeji parcel št. 595, 592 in 597'2 v k. o. Godešič.
Na območju iz prejšnjega odstavka so prepovedane vse vrste gradenj in vsi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora ali na kakovost vode.
III
Meje območja iz II. točke tega odloka so vrisane v pregledni karti v merilu 1: 25.000 in v merilu 1:10.000
Pregledni karti sta stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskih upravnih organih občin Škofja Loka, Kranj in Ljubljana-Siška, ki so pristojni za zadeve urbanizma oziroma vodnega gospodarstva.
IV
Splošna prepoved graditve po tem odloku velja za čas, dokler Skupščina SR Slovenije ne sprejme regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije ozirom^ plana osnov vodnogospodarskih ureditev kot posameznega elementa regionalnega prostorskega plana, vendar največ štiri leta od dne, ko začne veljati ta odlok.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 350-22/68
Ljubljana, dne 11. februarja 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
17.
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11-149/66 in št. 32-411/68) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o oddajanju stanovanj, zgrajenih z republiškimi sredstvi
Odlok o oddajanju stanovanj, zgrajenih z republiškimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 24-208/67) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o oddajanju stanovanj, zgrajenih z republiškimi sredstvi
I
Stanovanja, ki so zgrajena z republiškimi sredstvi, se po tem odloku dodeljujejo za potrebe:
—	funkcionarjev republiških organov in organizacij, ki jih voli oziroma imenuje Skupščina SR Slovenije, in voljenih funkcionarjev republiških vodstev družbeno-političnih organizacij, ki za opravljanje funkcij v teh organizacijah prejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka;
—	predstojnikov in drugih funkcionarjev republiških upravnih organov, zavodov in organizacij, ki jih Izvršni svet, imenuje ali daje pritrditev k njihovemu imenovanju.
—	funkcionarjev in drugih delavcev, ki so po predlogu SR Slovenije na delu v zveznih organih in organizacijah.
II
Stanovanja iz prejšnje točke dodeljuje posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Komisija ima predsednika in dva člana; sekretar Izvršnega sveta je predsednik komisije.
Komisija razpolaga tudi s stanovanji, iz katerih se izselijo funkcionarji iz prejšnje točke.
Komisija dodeli stanovanje z odločbo.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 36-16/66
Ljubljana, dne 11. februarja 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
18.
Na podlagi 46. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) in na predlog republiškega sekretarja za gospodarstvo je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Vladimir Rot, diplomirani gradbeni inženir in gradbeni nadzornik Agrokombinata Emona v Ljubljani, se imenuje za glavnega republiškega gradbenega inšpektorja.
Št. 111-15/63
Ljubljana, dne 11. februarja 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
19.
Na podlagi 46. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije, (Uradni list SRS, št. 14-149/65) in na predlog republiškega sekretarja za gospodarstvo je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Dr. Karel G o š 1 e r , diplomirani veterinar in republiški veterinarski inšpektor v republiškem veterinarskem inšpe-ktoratu, se imenuje za glavnega republiškega veterinarskega inšpektorja.
Št. 111-15/63
Ljubljana, dne 11. februarja 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije '	Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA
42.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 8. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1970 sprejela
ODLOK
p splošnih pogojih za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja, ki je v upravljanju Toplarne Ljubljana
V
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Splošni pogoji za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: »Splošni pogoji«) določajo dobavitelja in odjemalca ter obravnavajo naprave za prenos nosilca toplote, priključno moč, trajanje dobave, priključitev na vročevodno omrežje, obveznosti dobavitelja in odjemalca, obratovanje in vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav, prekinitev in ustavitev dobave toplote, višjo silo, ugotavljanje prevzetih količin, nekontroliran odjem, obračun, plačilo računov in reklamacije,
2.	člen
Medsebojni odnosi med odjemalcem m dobaviteljem se urejajo s pismenimi pogodbami in splošnimi pogoji za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja.
Dobavitelj je Toplarna Ljubljana, Ljubljana, To-plarniška ulica.
Odjemalec je pravna ali tizična oseba, ki je sklenil z dobaviteljem pogodbo o priključitvi na vročevodno omrežje ali pogodbo o dobavi toplote.
NAPRAVE ZA PRENOS NOSILCA TOPLOTE
3.	člen
Naprave za prenos nosilca toplote od toplotnih virov do odjemalca so vročevodno omrežje, priključki in interne toplotne naprave.
4.	člen
Dobavitelj oddaja v vročevodno omrežje vodo s temperaturo 65 do 130" C, odvisno od zunanje temperature tako, da ustreza vstopna temperatura v interne toplotne naprave shemi priključne postaje, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Dobaviteljevo vročevodno omrežje sestavljajo glavni in razdelilni vodi.
Glavni vodi služijo za dovod nosilca toplote od toplotnih virov do konzumnih območij.
Razdelilni vodi povezujejo glavne vode s priključki odjemalcev.
6.	člen
K odjemalčevemu vročevodnemu omrežju spada priključek. V primerih ko je tako določeno s pogodbo pa tudi del razdelilnih vodov.
7.	člen
Priključki so naprave za povezavo odjemalčevih internih toplotnih naprav z dobaviteljevim vročevodnim omrežjem. Priključek obsega priključni vod in priključno postajo.
Priključni vod povezuje dobaviteljevo vročevodno omrežje s priključno postajo.
Priključno postajo sestavljajo regulacijske, merilne in druge naprave med zapornimi elementi 1 in 2 ter 3 in 4 (shema priključne postaje), ki uravnavajo tlak nosilca toplote in dobavo pogodbene količine toplote.
8.	člen
Interne toplotne naprave se nahajajo za priključno postajo in so odjemalčeva last ter služijo za razdelitev in odjem toplote.
— \
PRIKLJUČNA MOC
9.	člen
4
Priključna moč je maksimalna poraba toplote od-jemalčevih- internih toplotnih naprav v eni uri. Priključna moč se določi v kilokalorijah na uro (kcal/h) na osnovi »Tehničnih navodil za priključitev internih toplotnih naprav na vročevodno omrežje, ki jih je sprejela Toplarna v Ljubljani.	v
TRAJANJE DOBAVE .	10. člen
Dobava toplote je celoletna ali sezonska.
11.	člen
Ogrevalna sezona se začne po 15. septembru, konča pa se do 15. maja. Ogrevanje začne, ko znaša po ugotovitvah Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani zunanja temperatura treh zaporednih dni ob 21. uri -t-12" C ali manj, konča pa, ko prekorači zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12" C.
12.	člen
Dobavitelj dobavlja odjemalcu na njegovo pismeno zahtevo toploto za ogrevanje tudi izven ogrevalne sezone.
PRIKLJUČITEV NA VROČEVODNO OMREŽJE*
13.	člen
' Odjemalec, ki želi priključiti svoje interne toplotne naprave na dobaviteljevo vročevodno omrežje ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplotnih naprav, pismeno zaprosi za soglasje. Vloga mora vsebovati izpolnjeno dobaviteljevo vprašalno polo.
14.	člen
Dobavitelj da odjemalcu pismeno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav m ekonomičnost dobave toplote. Soglasje vsebuje pogoje za priključitev ali spremembo priključne moči.
15.	člen
Odjemalec in dobavitelj skleneta pred priključitvijo odjemalčevih internih toplotnih naprav na dobaviteljevo vročevodno omrežje pogodbo o priključitvi ter pogodbo o dobavi toplote.
16.	člen
Dobavitelj pregledu priključek, če so izpolnjeni pogoji pogodbe, o priključitvi.
17.	člen
Po opravljenem tehničnem pregledu in prevzemu ter izpolnitvi pogojev soglasja in pregleda, priključi dobavitelj interne toplotne naprave.
18.	člen
Nove ali preurejene odjemalčeve interne toplotne naprave ter priključna postaja se smejo priključiti na dobaviteljevo vročevodno omrežje 1« v prisotnosti dobaviteljevega pooblaščenega delavca.
10.	člen
Dobavitelj ne prevzame s priključitvijo internih toplotnih naprav na svoje vročevodno omrežje jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje internih toplotnih naprav, razen, če hibno delovanje povzroči dobavitelj.
20.	člen
Priključitve za nastopajočo ogrevalno sezono so možne najkasneje do 15. septembra.
OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA
21.	člen
Obveznosti dobavitelja so predvsem tele:
— da dobavlja pogodbene količine toplote,
—	da seznani odjemalca z obratr.valnimi predpisi,
—	da nadzira delovanje priključka,
—	da skrbi za vzdrževanje priključka,
—	da obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah dobave toplote,
—	da odpravi morebitne prekinitve dobave toplote v najkrajšem možnem času,
—	da v primeru večjih okvar brez odlaganja ukrene vse potrebno, da se prepreči večjo škodo,
—	da napolni interne toplotne naprave z nosilcem toplote,
—	da odgovarja za škodo na internih toplotnih napravah, ki bi utegnila nastati zaradi obratovalne neusposobljenosti razdelilnih toplotnih naprav,
—	da odgovarja za škodo, ki nastane zaradi prekinitve dobave toplote.
22.	člen
Obveznosti odjemalca so predvsem tele:
—	da obvesti dobavitelja o pričetku del na priključku,
—	da opravi pred priključitvijo tehnični pregled priključka ter internih toplotnih naprav po veljavnih predpisih,
—	da opravi obratovalni preizkus internih toplotnih naprav v prvi ogrevalni sezoni,
—	da poskrbi za vzdrževanje internih toplotnih naprav,
—	da poskrbi za redni letni pregled in remont internih toplotnih naprav pred pričetkom ogrevalne sezone,
—	da poskrbi za obvezne periodične preglede merilnih naprav, '
—	da predvidi oziroma poskrbi, da so priključna postaja in glavni zaporni ventili v zaklenjenem, prostoru, zaščiteni pred okvarami in vsak čas dostopni dobaviteljevim delavcem,
—	da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplote,
—	da odgovarja za škodo in posledice, ki bi utegnile nastati zaradi obratovalne neusposobljenosti internih toplotnih naprav,
—	da s svojim obratovanjem ne moti drugih odjemalcev ali dobavitelja,
—	da ne preprodaja od dobavitelja prejete toplote,
—	da polni svoje toplotne naprave z nosilcem toplote iz vročevodnega omrežja samo v prisotnosti odrejenega dobaviteljevega sodelavca,
—	da omogoči dobavitelju pregled svojih toplotnih naprav.
OBRATOVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH NAPRAV
23.	člen
Dobavitelj da odjemalcu shemo priključne postaje, odjemalec pa preskrbi shemo svojih internih toplotnih naprav. Obe shemi morata biti uokvirjeni in viseti na vidnem mestu v prostoru, kjer je priključna postaja.
24.	člen
Odjemalec sme brez predhodnega obvestila, toda le po dobaviteljevih navodilih, zapreti glavne zaporne elemente samo v tehle primerih:
—	če se pokvarijo odjemalčeve toplotne naprave,
—	če preti neposredna nevarnost okvare na odje-malčevih toplotnih napravah.
O tem mora takoj obvestiti dobavitelja.
25.	člen
Ce je odjemalčeva toplotna naprava priključena na vročevodno omrežje brez toplotnih izmenjevalcev, se lahko izprazni in napolni samo v prisotnosti pooblaščenega dobaviteljevega delavca.
VZDRŽEVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH
NAPRAV
26.	člen
Vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav zajema redno in izredno vzdrževanje priključka in internih toplotnih naprav.
27.	člen
Dobavitelj je dolžan vzdrževati priključek.
28.	člen
Redno vzdrževanje priključka obsegd tale dela:
—	stalna kontrola stanja in delovanja naprav,
—	zamenjava mašilk,
—	čiščenje in mazanje gibljivih delov,
—	nastavljanje regulacijskih naprav.
•	29. člen
Odjemalec je dolžan vzdrževati interne toplotne naprave.
PREKINITEV DOBAVE TOPLOTE
30.	člen
Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo toplote zaradi naslednjih del:
—	izrednega vzdrževanja svojih naprav,
—	pregledov in remontov,
—	preizkusov in kontrolnih meritev,
—	razširitve naprav.
Za prekinitev izbere dobavitelj tak čas, ki po njegovi presoji najmanj prizadene odjemalce.
Dobavitelj obvesti odjemalce o prekinitvi z neposrednim obvestilom, po dnevnem časopisju ali prek radia vsaj. 24 ur pred prekinitvijo.
31.	člen
Dobavitelj prekine dobavo toplote za odstranitev napak, ki ovirajo redno dobavo toplote.
USTAVITEV DOBAVE TOPLOTE
32.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplote po predhodnem opominu ali brez predhodnega opomina.
33.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplote po predhodnem opominu v tehle primerih:
—	če odjemalec moti dobavo toplote drugim odjemalcem,
—	če odjemalec ne dovoli dobavitelju vstopa v prostore z internimi toplotnimi napravami.
34.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplote takoj, brez predhodnega opomina:
—	če odjemalec poškoduje svoje interne ali dobaviteljeve toplotne naprave tako, da je ogrožena redna dobava,
—	če odjemalec odvzema toploto oziroma nosilca toplote brez dobaviteljevega soglasja,
—	če odjemalec posega v merilne ali regulacijske naprave, ali če odstrani plombe z naprav v priključni postaji,
—	če odjemalec spreminja kemijske ali fizikalne lastnosti nosilca toplote,
—	če odjemalec ne omogoči dobavitelju pristopa do priključne postaje,
—	če odjemalčeve toplotne naprave ogrožajo okolico.
35.	člen
Dobava toplote po ustavitvi prične po odpravi razlogov ustavitve in po poravnavi nastalih .stroškov.
VIS J A. SILA
30. člen
Nastop višje sile prekine odjemalčeve oziroma dobaviteljeve obveznosti pri izpolnjevanju pogodb, dokler trajajo njene posledice.
37.	člen
Kot višje sile, ki vplivajo na dobavo toplote, se štejejo zlasti:
—	nenavadni dogodki po splošnih uzancah,
—	izpadi električne energije pri napravah za nre-nos toplote.
38.	člen
O nastopu višje sile se odjemalec in dobavitelj obvestita v roku 24 ur.
UGOTAVLJANJE PREVZETIMI KOLIČIN
39.	člen
Prevzete količine toplote se merijo s števci, pri pavšalnem obračunu pa se določijo z nastavitvijo pretoka nosilca toplote.
i -
40.	člen
Prevzete količine toplote se izražajo v Gcal (1,000.000 kcal). Vrednost se zaokroži na dve decimalki.
z'
41.	člen
Če odjemalec nima toplotnega števca, se toplota za ogrevanje določa s pavšalnim obračunom. Toplota za ogretje potrošne vode pa se določi na osnovi porabljene yode, merjene z vodomerom pred napravo, v kateri se ogreva vodovodna voda.
42.	člen
Pri pavšalnem obračunu se letna količina prevzete toplote za ogrevanje določi na podlagi priključne moč; po naslednji enačbi:
Q = 2061 X Q|, X Y,
Nvv	^
pri čemer pomenijo:
Q — porabljena toplota (Gcal),
Qh = priključna moč ogrevalnih naprav (Gcal/h),
Y = faktor toplotne zaščite objekta (0,65 do 1,00).
43.	člen
Po pavšalnem obračunu se količina dobavljene toplote računa za obdobje od 1. I. do 31, XII.
44.	člen
Količina toplote, prevzete izven ogrevalne sezone se za klimatske in druge toplotne naprave ugotavlja po posebnem dogovoru glede na priključno moč in čas obratovanja.
45.	člen
Če odjemalec ali dobavitelj menita, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko pismeno zahtevata, da ustrezna strokovna organizacija preizkusi merilne naprave.
Stroški preizkusa bremenijo predlagatelja, če se ob preizkusu ugotovi pravilnost merilnih naprav.
i	46. člen
I
Če pokaže preizkus merilnih naprav odstopanja za več kot i1- 5 “/o, se korigirajo prevzete količipe za tisto časovno obdobje, na katero se dokazano odstopanje nanaša, vendar največ za zadnjih šest mesecev pred ugotovitvijo odstopanja.
47.	člen
Če se prevzete količine ne da ugotoviti z odčita-njem števca in upoštevanjem odstopanja, jih dobavi-tej določi na osnovi dobavljenih količin v zadnjem pravilnem obračdfiskem obdobju ob upoštevanju okolnosti, ki vplivajo na odjem.
NEKONTROLIRANI ODJEM
48.	člen
Če odjemalec odjema toploto ali nosilec toplote brez dobaviteljevega pristanka, ali če namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, je dobavitelj upravičen zaračunati porabo toplote po največjem možnem odjemu.
49.	člen
Če se trajanje nekontroliranega odjema ne more z gotovostjo ugotoviti, se zaračuna šestmesečni odjem.
50.	člen
Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse druge stroške in škodo, ki jo je povzročil z nekontroliranim odjemom toplote ali nosilca toplote in s poseganjem v merilne naprave.
OBRAČUN
51.	člen
Ceno toplote določi dobavitelj v soglasju s skupščino mesta Ljubljane.
1	52. člen
Elemente za obračun ugotavlja oziroma določa dobavitelj, odjemalec pa ima pravico kontrole.
53.	člen
Za stanovanjske prostore se obračunava toplota tako, da se letni pavšalni znesek za dobavljeno toploto obračuna v dvanajstih enakih mesečnih obrokih v času od 1. I. do 31. XII.
54.	člen
Za poslovne prostore se obračunava toplota tako, da se letni pavšalni znesek za dobavljeno toploto ob-
računa v šestih enakih obrokih v času od 1. I. do 30. IV. in 1. XI. do 31. XII.
55.	člen
Odjemalcu se ne glede na stanje toplotnega števca v vsakem primeru obračuna najmanj 80 %> letne količine prevzete toplote določene v 42. členu, kolikor v pogodbi ni drugače določeno.
56.	člen
Količino porabljene vodovodne vode plača odjemalec Mestnemu vodovodu.
57.	člen
Količino prevzete toplote izven ogrevalne sezone za klimatske in druge toplotne naprave plača odjemalec posebej.
PLAČILO RAČUNOV
58.	člen
Odjemalec mora plačati račune za dobavljene količine in storitve osem dni po prejemu računov.
•' . 8
REKLAMACIJE
59.	člen
Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira:
—	količino prevzete toplote ali količino in kvaliteto ogrete potrošene vode,
—	obračun toplote.
60.	člen
Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali. pismene. Odjemalec mora reklamirati brez odlašanja. Telefonične in ustne reklamacije mora odjemalec pismeno potrditi.
61.	člen
Reklamacije zaradi količine in kvalitete se vlagajo pri dobavitelju.
Reklamacije zoper obračun so samo pismene. Reklamacije ne odložijo roka plačila računa za nesporne količine.
62.	člen
Ce je reklamacija utemeljena, odstrani dobavitelj nastale motnje v najkrajšem možnem času.
63.	člen
Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj, upošteva dobavitelj sorazmerno s časom njihovega trajanja pri končnem obračunu.
OSTALE DOLOČBE
64 člen
»Splošni pogoji« veljajo, če se nistja dobavitelj in odjemalec v medsebojnih pogodbah drugače dogovorila.
65.	člen
Odjemalec in dobavitelj lahko samo sporazumno preneseta obveznosti na tretjo osebo.
66.	člen
' Odjemalec je dolžan dobavitelje obvestiti o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem.
67.	člen
Kontrolo, nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalna inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
68.	člen
Ta "odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-021/70	,
Ljubljana, dne 12. februarja 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljana
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Andrej Levičnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
43.
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SHS, št. 7/69 in št. 40/69) in po sklepu zbora občanov z dne 16. februarja 1970 je svet krajevne skupnosti Grosuplje na seji dne 19. februarja 1970 sprejel	•
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje otroško-varstvcnc ustanove in šole v Grosupljem
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje otroško-var-stvene ustanovo in šole v Grosupljem.
. II
Referendum, se izvede na celotnem območju Krajevne skupnosti Grasuplje, ki obsega vasi: Grosuplje, Brezje, Hrastje, Brvace, Perovo, Jerova vas, Spod. Duplice, Blato in Gatina.
III
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij, navedenih v II. točki tega sklepa.
IV
Referendum bo v nedeljo dne 15. marca 1970 na običajnih glasovalnih mestih.
V
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je tole besedilo:
O uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje otroško-varstvene ustanove in šole v Grosupljem, ki bi bil predpisan za obdobje petih let in to od 1. IV. 1970 do 31. III. 1974 in naj bi ga plačevali po stopnji 5 ‘Vo kmetijski proizvajalci in obrtniki ter po stopnji 2%> osebe v delovnem razmerju in upokojenci.
Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je:
—	za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	za zaposlene osebe in upokojence neto osebni dohodek, izplačan v posameznih mesecih zadevnega obdobja;
—	za obrtnike in gostilničarje čisti dohodek, po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od sampstojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju
glasujem
»ZA-	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer
pa besedo »PROTI«.
VI
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VII
Za izvedbo referenduma se imenuje ■ tričlanska volilna komisija.
VIII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Grosuplje, dne 19. februarja 1970.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Janez Jakopin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
44,
Na podlagi tretjega odstavka 13, člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23'67, št. 40/68 in št, 11'69) ter na podlagi druge točke odloka o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SFRJ, št. 56/69) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o ravni stanarin v občini Litija v letu 1970
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi družbene kontrole cen glede stanarin na območju občine Litija
za leto 1970.
Stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice po stanovanjski pogodbi, se v letu 1970 ne smejo povečati nad znesek stanarine, ki je veljal za mesec december 1969.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se za leto 1970.
St. 010-20/65-2
Litija, dne 10. februarja 1970.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
45.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za financiranje družbene dejavnosti v občini Litija
1.	člen
Sklad za financiranje družbene dejavnosti v občini Litija se ukine z dnem 31. decembrom 1969.
2.	člen
Sklad za financiranje družbene dejavnosti sestavi zaključni račun po stanju na dan 31. decembra 1969.
3.	člen
Sredstva ukinjenega sklada, ugotovljena z zaključnim računom, se prenesejo na občinsko zvezo za telesno kulturo Litija.
4 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po otijavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 010-9/65-1
Litija, dne 10. februarja 1970.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
46.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov
1.	člen
S tem odlokom se sprejme in potrdi zazidalni načrt:
—	za Litijo desni breg,
—	za območje Grbin — Litija,
—	za območje Mišja dolina — Šmartno
2.	člen
Zazidalni načrti so pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjeni s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan v zakonu.
4.	člen
Vse stroške komunalne ureditve, ki jih obsegajo zazidalni načrti, nosi investitor posameznega objekta v celoti sam, ne glede na sektor lastništva.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem teh zazidalnih načrtov izvaja občinska urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 010-19/69-1
Litija, dne 10. februarja 1970.
Predsednik
skuoščme občine Litija Stane Volk 1. r.
/
S
I
47.
STATUT OBČINE LITIJA
I.	del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
' Občina Litija je temeljna družbeno-politična skupnost, v kateri se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil, usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb, določa in razdeljuje sredstva za potrebe občine, ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih kulturnih in drugih skupnih potreb občanov, usklajuje individualne in skupne interese ter uresničuje samoupravljanje.
2.	člen
Pravice in dolžnosti občine Litija so določene z ustavo, z zakoni, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti občine.
3.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja neposredno ali posredno po izvoljenih organih.
4.	člen
Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih delati, z delom ustvarjati osebni dohodek za kritje osebnih potreb in potreb družine in prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine.
5.	člen
Občani imajb pravico in dolžnost, da sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja.
iz svoje pristojnosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor. Opravlja tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo ali zakonom določene kot pravice in dolžnosti širše družbeno-politične skupnosti.
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti ali občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter.v drugih oblikah neposrednega odločanja.
10.	člen
Za urejanje zadev, ki so skupnega' pomena lahko občina Litija sodeluje z drugimi občinami in lahko v ta namen z njimi ustanavlja skupne službe, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in ustanavlja medobčinske organe samoupravljanja.
11.	člen
Delo občinske skupščine, njenih organov in samoupravnih organov, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno.
12.	člen
I
Organi občine imajo do občanov in organizacij na območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane z ustavo, zakoni, tem statutom in odloki občine.
II. del
DRUŽBENO-EKONOMSKI ODNOSI „	V OBČINI
Prvo poglavje
Samoupravljanje v občini
13.	člen
6.	člen
Območje občine Litija je določeno z zakoni SR
Slovenije.
7.	člen
Občina Litija je pravna oseba.
Sedež občine je v Litiji.
8.	člen
Praznik občine Litija je 24. december v spomin na obletnico borbe na Tisju leta 1941, ki jo je bojevala II. grupa odredov NOV.
Krajevne skupnosti lahko določajo krajevne praz-nikč v svojih statutih.
Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini, proizvajalnih sredstvih, na samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah in družbeni skupnosti po vloženem delu.
14.	člen
Občani neposredno uresničujejo pravico samoupravljanja v zborih volivcev, zborih delovnih ljudi, v krajevnih skupnostih z referendumom in z volitvami v občinske organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Posredno uresničujejo občani pravico samouprav- ' Ijanja pri organih krajevne skupnosti, po občinski skupščini in njenih organih ter po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
9.	člen
Kot temeljna družbeno-politična skupnost občanov zagotavlja občina pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, ureja odnose, ki imajo neposreden pomen za občane v občini, določa splošne pogoje za dejavnost komunalnih in drugih organizacij, varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja, organizira družbene službe, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni red in mir, opravlja družbeno nadzorstvo, izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih dejavnikov
15.	člen
Pri uresničevanju samoupravljanja odločajo uc-lovni ljudje v občini o usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena.
Delovni ljudje v občini upravljajo delovne organizacije v skladu z ustavo, zakoni in statuti delovnih organizacij neposredno ali posredno s tem, da pover-jajo določene funkcije samoupravnim organom delovnih organizacij.
16.	člen
V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri opravljanju določenih zadev prizadeti občani ter predstavniki prizadetih organizacij in družbene skupnosti na ta način, kot ga določa u§tava, zakoni in statuti delovnih organizacij.
17.	člen
Delovni ljudje v delovni organizaciji samostojno urejajo medsebojna delovna razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni. Kot člani delovnih skupnosti sodelujejo tudi pri upravljanju občine s tem, da volijo svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
18.	člen
Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji pripada v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehoni njegovega dela in dela delovne skupnosti ter uspehom delovne organizacije kot celote.
19.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom in svojimi potrebami ustanovi delovne organizacije.
Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizacija, na podlagi ustave ter zakona sprejema svoj statut in druge splošne akte, s katerimi urejuje svoja notranja razmerja.
20.	člen
Občina, delovne in druge organizacije, stopajo v medsebojna razmerja na področju upravljanja in gospodarjenja, ki so podrobneje določena v posameznih poglavjih tega statuta.
Drugo poglavje
Neposredno samoupravljanje občanov
1.	Krajevna skupnost
21.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenih območjih, ki v njej občani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje del naselja ali za območja več naselij, ki so med seboj geografsko, gospodarsko ali kulturno povezana in so zagotovljeni pogoji za uspešno delovanje skupnosti.
22.	člen
Krajevno skupnost ustanavljajo občani na zborih občanov za določeno območje. Sklep zbora občanov c ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina. Občinska skupščina potrdi sklep zbora občanov o ustanovitvi krajevne skupnosti, če le ta izpolnjuje pogoje tega statuta. Občinska skupščina potrdi tudi sklep o spojitvi ali ukinitvi krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
23.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Sprejme ga krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti določa delovno področje, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in delo krajevnih skupnosti, način ustanavljanja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja.
Krajevna, skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da sprejme predpis ali drug splošen akt. Občinska skupščina je dolžna o predlogu razpravljati na seji in sklepe sporočiti krajevni skupnosti.
24.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti, uresničujejo zlasti tele naloge:
—	razpisujejo referendum za vprašanja, določena v statutu krajevne skupnosti,
—	organizirajo obrambne priprave v mirnem času in splošni ljudski odpor v vojnem času v okviru svojih pristojnosti,
—	sodelujejo in obravnavajo mnenja, predloge in stališča družbeno-političnih organizacij in društev ter dajejo možnosti širšemu krogu občanov za njihovo udejstvovanje pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov,
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov,
—	sodelujejo pri delu samoupravnih organov in organov družbenega samoupravljanja na področju krajevne skupnosti in občine,
—	po načelu dobrega gospodarjenja gospodarijo z družbenim premoženjem, ki ga prepusti v gospodarjenje občinska skupščina aji ga kako drugače pridobi,
—	sklicujejo zbore občanov krajevne skupnosti,
—	razvijajo razne oblike pomoči za razbremenitev zaposlenih žena, skrbijo za vse oblike vzgoje in varstva mladine in sodelujejo pri reševanju socialnih problemov v krajevni skupnosti,
—	skrbijo za osebe in mladoletnike, ki se postavijo pod skrbništvo, in ukrepajo o vzgojno zanemarjenih in zapuščenih osebah,
—	v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami skrbijo za zdravstveno varstvo občanov,
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov krajevnega pomena na svojem območju,
—	skrbijo za urejanje pokopališč, za organiziranje ukrepov zoper požar, za urejanje parkov in drugih komunalnih objektov,
—	organizirajo prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispevke ter sredstva,
—	skrbijo za pospeševanje turizma in delo turističnih društev,
—	urejajo zunanje lice kraja in komunalnih objektov ter skrbijo za čistočo,
—	podpirajo delovanje kulturno-prosvetnih društev in klubov, podpirajo razvoj krajevnih športnih organizacij, gradijo, adaptirajo in vzdržujejo krajevne športne objekte,
—	skrbijo za izboljšanje materialnega stanja šol in sodelujejo pri urejevanju šol,
— opravljajo druge zadeve, za katere jih pooblaščajo občinska skupščina in njeni organi ali za katere čutijo občani potrebe.
25.	člen
Za izvajanje svojih nalog izvolijo krajevne skupnosti svoje samoupravne organe.
26.	člen
Krajevna skupnost lahko ustanovi enega ali več poravnalnih svetov in zagotavlja pogoje za delo poravnalnih svetov.
Več krajevnih skupnosti lahko ustanovi skupni poravnalni svet.
27.	člen
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto delovni program, ki mora biti v skladu z družbenim programom občine'. V programu določi naloge, višino sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovila.
28.	člen
Krajevna skupnost ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Krajevna skupnost posluje po predpisih, ki urejajo proračunsko poslovanje. Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik krajevne skupnosti.
29.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi:
—	krajevnega samoprispevka občanov,
—	prostovoljnih prispevkov, daril občanov in društev,
—	ki jih da občina v skladu z letnim programom dela krajevne skupnosti,
>— ki jih prispevajo delovne in druge organizacije,
—	ki jih dobi iz lastne dejavnosti.
30.	člen
Občinska skupščina in njeni organi nadzorujejo zakonitost dela organov krajevne Skupnosti.
2.	Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
31.	člen
I	\
Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi občani neposredno uresničujejo pravice družbenega samoupravljanja s tem, da obravnavajo družbene in druge zadeve.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi izvršujejo zlasti pravice in dolžnosti, ki so jim dane z ustavo, zakoni in s tem statutom.
32.	člen
Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi odborniki občinske skupščine poročajo o svojem delu.
Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena za območje občine, morajo zboru volivcev in zboru delovnih ljudi dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
33.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo obravnavati predloge in sklepe zborov volivcev in sklepe zborov delovnih ljudi in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat na leto.
34.	člen
Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi se obravnava:
—	načrt razvoja občine,
—	osnutki predpisov, ki nalagajo materialne obveznosti in samoprispevke občanov in delovnih organizacij.
*\
Urbanistični načrti se obvezno predložijo v obravnavo tistim zborom volivcev oziroma zborom delovnih ljudi, za katerih območja se načrti predlagajo.
Občinska skupščina lahko sklene, da se predložijo v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi tudi druge zadeve.
35 člen
Občani na zborih volivcev obravnavajo proračun občine, predno ga sprejme občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko sklene, da se predložijo v razpravo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi tudi druge zadeve.
36.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik, najvišji organ krajevne skupnosti in občinski ali krajevni organ SZDL.
Zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik, pristojni organ delovne organizacije ali osnovna organizacija sindikata.
37.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se sklicujejo za območje volilnih enot, ki so določene za volitve v občinski zbor, oziroma zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Sklicatelj zbora volivcev lahko določi, da se zbor volivcev skliče za območje krajevne skupnosti, za del volilne enote ali več volilnih enot. Sklicatelj zbora delovnih ljudi lahko določi, da se zbor delovnih ljudi skliče tudi za posamezno delovno organizacijo.
38.	člen
Zbor volivcev in zbori delovnih ljudi sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 10 “/o volivcev iz območja, za katero je bil zbor sklican, kolikor ni z zakonom drugače določeno.
Glasovanje na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi je javno.
O predlogih in sklepih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi mora obvezno razpravljati občinska skupščina oziroma njen organ, na katerega so predlogi naslovljeni.
Občinska skupščina, oziroma njeni organi, morajo obravnavati sklepe in predloge ^zborov volivcev ter zborov delovnih ljudi ter jih obvestiti o svojem sta-
lišču do teh sklepov oziroma predlogov, najkasneje v 10. dneh od dneva, ko se je o tem predlogu razpravljalo.
39.	člen
Obvestilo o sklicu volivcev ali zbora delovnih ljudi se objavi najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
O sklicu volivcev, katerega sklicatelj ni predsednik občinske skupščine, obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine.
40.	člen
Delovnh organizacija je dolžna s svojim statutom omogočiti odborniku zbora delovnih skupnosti izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti, ki mu jih nalaga statut občine.
3.	Referendum
41.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih, ki imajo pomen za kraj ali občino kot celoto.
42.	člen
Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum kadar ga zahteva 20 Vo vseh volivcev ali na zahtevo najvišjega organa SZDL v občini.
43.	člen
Referendum je obvezen za vprašanja, ki so določena z ustavo ali zakonom. Obvezno se razpiše referendum tudi za razpis samoprispevka.
44.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno. Občinska skupščina določi besedilo referenduma tako, da se volivci o vprašanjih izjavijo »za« ali »proti«.
45.	člen
Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem. Referendum izvede občinska volilna komisija po določilih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino.
46.	člen
Referendum je veljaven, če je glasovala večina vseh volivcev, predmet referenduma pa je sprejet, če je glasovala zanj večina v volilnem imeniku vpisanih volivcev.
Izid glasovanja je za občinsko skupščino obvezen.
Eno leto po izvedbi referenduma občinska skupščina ne more sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
4.	Družbeno-politični zbor
47.	člen
Pred izredno pomembnimi odločitvami v občini se sestane družbeno-politični zbor, ki ga sestavljajo:
—	občinska skupščina,
—	občinska konferenca ZKS.
—	občinska konferenca SZDL,
—	občinski sindikalni svet,
—	občinski odbor ZZB NOV,
—	občinska konferenca ZMS.
Tretje poglavje
Družbeno načrtovanje v občini
1.Načrt razvoja občine
48.	člen
Skladni razvoj gospodarstva in družbenih služb ter usklajevanja splošne potrošnje s proizvodnjo, zagotavlja občina z občinskim načrtom razvoja.
Občinski načrt razvoja upošteva potrebe programov razvoja delovnih organizacij, družbenih služb in krajevnih skupnosti ter smernice širših družbeno-po-litičnih skupnosti.
Načrt razvoja občine upošteva dejanske možnosti in usklajuje potrebe občine.
49.	člen
Z občinskim načrtom razvoja se zagotavljajo tudi materialni in drugi pogoji za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, telesne vzgoje in rekreacije, graditev stanovanj in komunalnih naprav ter na drugih področjih.
50.	člen
Načrt razvoja občine temelji na programih in predvidevanjih razvoja delovnih ljudi in drugih organizacij v občini. Da bi se pri odločanju in uresničevanju načrta razvoja občine zagotovila pobuda občanov in delovnih skupnosti, izdela občinska skupščina načrt razvoja občine in ga da v razpravo občanom in delovnim organizacijam.
51.	člen
O programu razvoja delovnih in drugih organizacij, v katerih niso upoštevane smernice razvoja občine, da občinska skupščina svoje pripombe. Na podlagi teh pripomb morajo organi delovnih in drugih organizacij ponovno razpravljati o svojih programih razvoja.
Če pristojni organi delovnih in drugih organizacij ne upoštevajo pripomb občinske skupščine, sq ji dolžne obrazložiti svoja stališča.
52.	člen
Ko občinska skupščina sprejema program razvoja delovnih organizacij v občini, mora obravnavati pripombe in predloge zborov' volivcev, zborov delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij ter samoupravnih skupnosti.
Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb, mora o tem obvestiti organ ali organizacijo, ki je dala pripombe in navesti razloge, zaradi katerih pripomb ni upoštevala, najkasneje v 10 dneh po tem, ko je bil predlog obravnavan.
Skupščina s programom razvoja:
—	usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil, družbenih služb in zaposlovanje,
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo s proizvodnjo, dohodkom in produktivnostjo dela,
—	določa tudi druge ukrepe za gospodarski in družbeni razvoj.
53.	člen
Na podlagi svojih programov razvoja in načrta razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti. '
V letnih načrtih proizvodnje in dejavnosti upoštevajo delovne organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja delovne sile in možnosti povečanja produktivnosti dela.
54.	člen
Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij usklajuje občinska skupščina z dejanskimi potrebami in možnostmi občine, z načrtom razvoja občine in smernicami širše družbeno-politične skupnosti. Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih in drugih organizacij. Ce pristojni organi delovnih in drugih organizacij ne sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoja stališča obrazložiti.
55.	člen
Občinska skupščina spremlja program perspektivnega razvoja občipe, kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij. V ta namen dostavljajo organizacije občinski skupščini poročila o izpolnjevanju programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti.
Na njeno zahtevo pošiljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki je potrebna za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja programov razvoja in letnih načrtov in program proizvodnje in dejavnosti.
56.	člen
Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrta razvoja občine na svojih sejah najmanj ob koncu vsakega leta.
2.	Urbanistično programiranje
57.	člen
Urejanje, graditev, rekonstrukcija in asanacija naselij, njihovo komunalno opremljanje ter varstvo prostorskih koristi v občini, izvaja z občinskim urbanističnim programom, ki se izdela za dobo 30 let, z urbanističnim načrtom, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom.
Urbanistični program in načrt, zazidalni načrt in urbanistični red se izdeluje, dopolnjuje in sprejema po določilih zakona, občinskih odlokov in tega statuta.
3.	Stanovanjska izgradnja
58.	člen
V skladu s programom razvoja gospodarstva in urbanističnega programa zagotavlja občina načrtno, smotrno in ekonomično izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov v občini.
59.	člen
Občina spodbuja in organizira združevanje sredstev delovnih in drugih organizacij ter občanov in gradnjo stanovanj.
60.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka občina uredi s posebnim predpisom in pri tem upošteva občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva.
61.	člen
Za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi stanovanji občinska skupščina lahko ustanovi posebno delovno organizacijo.
4.	Komunalna dejavnost
62.	člen
Za zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov ter njihovih skupnosti, občina skrbi za gradnjo in urejanje komunalnih objektov, naprav in storitev ter ustanavljanje in organizacijo komunalnih služb.
63.	člen
Naloge iz prejšnjega člena občina opravlja v skladu z urbanističnim programom, zakonom in odloki občinske skupščine, ki jih sprejema samostojno, na pobudo občanov, krajevnih skupnosti ali delovnih in drugih organizacij, za smotrno izvajanje komunalne dejavnosti v občini.
64.	člen
Občina skrbi zlasti za urejevanje in pravilno delovanje naslednjih komunalnih dejavnosti:
—	gradnjo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo,
—	javno kanalizacijo in ostalih komunalnih objektov,
—	elektrifikacijo in javno razsvetljavo naselij,
—	gradnjo in vzdrževanje pokopališč,
—	povezavo naselij z javnimi prevoznimi sredstvi,
—	gradnjo, modernizacijo, vzdrževanje občinskih cest in mestnih ulic,
—	modernizacijo in razširitev telefonskega omrežja,
—	urejanje zunanjega izgleda naselij, zgraditev in vzdrževanje parkov, javnih zelenic in drugih javnih objektov in naprav,
—	skrbi za veterinarsko higieno in druge komunalne dejavnosti.
65.	člen
Občina daje prednost tistim investicijam na področju komunalne gradnje v posameznih krajih in naseljih, kjer je sodelovanje in materialna udeležba občanov večja ter v krajih, kjer so potrebe bolj nujne.
66.	člen
Za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v posameznih krajih prispevajo sredstva zlasti neposredni uporabniki.
Sredstva, ki jih dajo uporabniki komunalnih naprav, se smejo .uporabljati samo za namen, za katerega so bila zbrana.
Zbiranje in namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena občinska skupščina ureja s posebnim odlokom, ozupma krajevna skupnost s samoprispevkom občanov.
67.	člen
Komunalno dejavnost v občini opravljajo komunalne delovne organizacije, katere imajo v upravljanju komunalne objekte in naprave.
Upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav v naseljih lahko občinska skupščina z odlokom prenese tudi na krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti upravljajo komunalne naprave neposredno ali po posebnih odborih, komisijah in drugih organih.
68.	člen
Komunalne delovne organizacije so samostojne samoupravne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena.
Splošne pogoje za opravljanje in uporabo komunalnih storitev predpiše občinska skupščina z odlokom.
"v
Občinska skupščina z odlokom uredi tudi sodelovanje predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnih delovnih organizacij.
69.	člen
Komunalne delovne organizacije morajo o svojem delu najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini in krajevnim skupnostim na območju katerih opravljajo svojo dejavnost. Na zahtevo občinske skupščine in njenih organov ter krajevnih skupnosti sc morajc predstavniki komunalnih delovnih organizacij udeleževati sej teh organov.
Komunalne delovne organizacije so dolžne dati pismeni odgovor na pripombe, stališča in predloge zborov volivcev, kakor tudi krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij.
70.	člen
Komunalne delovne organizacije so dolžne statut in svoje splošne akte dostaviti občinski skupščini, krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam v občini.
Četrto poglavje
Družbene službe
1.	Izobraževanje in vzgoja
71.	člen
Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojno-izobraže-valnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju občine zainteresiranih delovnih otganizacij in občanov. Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih sredstev za vzgojo in izobraževanje ter za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupne in splošen pomen, se v skladu z zakonom v občini ustanovi temeljna izobraževalna skupnost.
Za eno ali več dejavnosti gospodarstva, družbenih služb ali za več delovnih organizacij, se lahko ustanovijo posebne izobraževalne skupnosti.
72.	člen\
Občina v skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje zagotavlja obvezno osnovno šolanje otrok, ki je določeno z zakonom.
Osnovne šole ustanavlja glede na krajevne potrebe, pri tem upošteva število otrok v danerb okolišu in oddaljenost od šole. tako da omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje.
7	73. člen
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali v rednih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina posebne šole ali posebne oddelke vzgojno-izobraževalnih zavodov.
V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usmerjanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti.
\
74.	člen
Da bi se omogočilo tudi odraslim občanom pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne in družbene izobrazbe, ustanavlja občina zavode za izobraževanje odraslih in podpira tudi druge oblike dopolnilnega izobraževanja.
75.	člen
Vzgojno izobraževalni zavodi, ki jih ustanovi občina, so v okviru zakona in drugih predpisov dolžni skrbeti, da bodo doseženi čimboljši učni in vzgojni uspehi ter poročati občinski skupščini vsaj enkrat letno o uspehih in delu zavoda.
76.	člen
Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja v občini pedagoška služba v skladu z zakonom.
77.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen, občina ustanovi temeljno izobraževalno skupnost.
78.	člen
Občina zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti na svojem območju splošne pogoje za uresničevanje njenih nalog.
79.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost je dolžna vsaj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu.
Pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine mora temeljna izobraževalna skupnost obravnavati na svojih sejah in skupščino o sklepih oziroma stališčih obveščati.
85.	člen
Oblike družbenega varstva, katere uresničuje občina, so zlasti:
—	preprečevanje vzrokov, ki povzročajo socialne probleme,
—	ustvaritev pogojev za usposobitev za samostojno življenje in delo teh oseb,
—	zagotovitev najbolj potrebnih sredstev za življenje materialno nepreskrbljenim starim, onemoglim in defektnim osebam,
—	skrb za vojaške vojne invalide, žrtve fašističnega nasilja, borce NOV ter njihove družine in skrb za borce severne meje.
86.	člen
Občina izvaja socialno varstvo pp svojih organih v sodelovanju s socialnimi zavodi, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
80.	člen
Zakonitost dela temeljne izobraževalne skupnosti nadzoruje pristojni organ občine.
2. Varstvo otrok
81.	člen
Otroško varstvo je celoten sistem družbene skrbi za otroke, ki obsega poleg socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, vzgoje in dnevnega varstva, še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji.
82.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za povezovanje dejavnosti in oblik otroškega varstva s potrebami olirok, družin in gospodarstva, za upravljanje z družbenimi sredstvi in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, lahko občina v skladu z zakonom ustanovi skupnost ali sklad otroškega varstva.
Opravljanje nalog in dejavnosti iz prejšnjega odstavka občinska skupščina lahko prenese na temeljno izobraževalno skupnost.
83.	člen
Sredstva za financiranje otroškega varstva se v skladu z zakonom zagotavljajo iz prispevkov, ki jih plačujejo zavezanci iz osebnega dohodka in iz drugih virov, ki jih iz svojih dohodkov dajejo občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti, občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost.
3.	Socialno varstvo
84.	člen
Socialno varstvo, ki ga po tem statutu zagotavlja občina, je organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni takega varstva in odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme.
87.	člen
V skladu z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za vzporedni razvoj materialnih pogojev teh služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenjske potrebe občanov in preprečujejo nastajanje socialnih problemov.
88.	člen
i	■ •
Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti, tako da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih.
89.	člen
Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki pomenijo neposredno pomoč socialno ogroženim osebam.
Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva.
90.	člen
Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva lahko poveri občina socialnim zavodom, ki jim zagotovi ža opravljanje nalog potrebna sredstva.
Socialni zavodi lahko opravljajo tudi strokovno socialno službo za delovne organizacije in krajevne skupnosti.
4.	Narodna obramba
91.	člen
Izhajajoč iz ustavnega načela, da je obramba države pravica in dolžnost vsakega občana, delovnih in drugih organizacij ter družbeno-političnih skupnosti, mora občina Litija s krajevnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizacijami razvijati pripravljenost, sposobnost in učinkovitost na področju narodne obrambe, na načelih vsesplošnega ljudskega odpora, pri tem sodeluje z jugoslovansko ljudsko
armado in z drugimi organi in organizacijami, ki delujejo na na tem področju v federaciji in republiki.
92.	člen
Občina po organih, ki jih ustanovi na podlagi zakona ali tega statuta, pravočasno organizira teritorialno obrambo in civilno zaščito, vojne priprave državne uprave, gospodarstva, družbenih služb in družbenopolitičnih organizacij, skladno z načrti občine in širših družbeno-političnih skupnosti.
93.	člen
Občani, naselja, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije ter organi občine, so dolžni izvajati vojne priprave v okviru redne dejavnosti ter nenehno skrbeti za strokovno izpopolnjevanje in materializacijo priprav na področju narodne obrambe.
94.	člen
Skupščina pooblasti svet za narodno obrambo, da samostojno sprejme vojni in razvojni načrt občine s področja narodne obrambe.
o.	Zdravstveno varstvo
95.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje in izboljša stanje prebivalstva, ki je osnova za razvoj delovnih, ustvarjalnih, gospodarskih in obrambnih sil družbene skupnosti, skrbi občina za ugodne zdravstvene pogoje občanov, za odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj ter invalidnosti in zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje ter delo občanov.
V ta namen ustanavlja občina samostojno ah skupaj z drugimi občinami v skladu s programom razvoja mreže zdravstvenih zavodov ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
100.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih zdravstveno niso zavarovani in sami nimajo možnosti kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja zdravljenje občina.
Z odlokom občinske skupščine se določi natančnejše pogoje za pridobitev pravic iz prejšnjega odstavka.
101.	člen
Socialno zavarovanje. se v občini organizira in izvaja po načelu samoupravljanja zavarovancev s sredstvi in službami socialnega zavarovanja.
Samoupravo socialnega zavarovanja uresničujejo zavarovanci v okviru komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kot njihove samoupravne organizacije.
Komunalno skupnost lahko ustanovi občinska skupščina samostojno ali skupaj z drugimi občinami, pri tem pa upošteva načela smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja.
102.	člen
Delovanje zdravstvenih dejavnosti ter služb komunalne skupnosti je ja'mo ter se obravnava v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini ter njenih organih, posredno pa z obveščanjem občanov po predstavnikih družbene skupnosti in vseh oblik družbenega nadzorstva.
6.	Kultura in prosveta
96. člen
103.	člen
Občina skrbi za uveljavljanje zakonitih pravic zdravstvenega varstva občanov.
97.	člen
Po veljavnih predpisih so občani dolžni kriti del stroškov za izvajanje nekaterih oblik zdravstvenega varstva.
98.	člen
Občina razvija preventivno zdravstveno službo in zagotavlja za to pitrebna sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam.
Poset)no skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine. Pri tem neposredno sodelujejo šole, vzgojno-varstveni zavodi, krajevne skupnosti in organizacije Rdečega križa.
Preventivno zdravstveno službo opravljajo zdravstveni zavodi po programih in pogodbah, ki jih sklepajo z občino, delovnimi organizacijami in zavodi za socialno zavarovanje.
99.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu z zakonom in programom razvoja zdravstvenega varstva.
Občina zagotovi v okviru svt jih materialnih možnosti in na podlagi programov sredstva za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti v občini, glede na pomen, ki ga ima ta dejavnost za dvig kulturne ravni občanov.
V ta namen ustanovi občina samoupravno skupnost.
104.	člen
Občina pospešuje in razvija kulturno-prosvetno dejavnost s tem, da:
—	ustanavlja in pospešuje razvoj kulturno-pro-svetnih ustanov,
—	zagotavlja sredstva za delo teh ustanov,
—	pomaga društvom io organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju,
—	skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so namenjeni kulturno-prosvetnim namenom,
—	skrbi za varstvo kulturnih in zgodovinskih spominskih obeležij ter dokumentov iz NOB na svojem ' območju,
—	podpira prirejanje raznih kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kulturno-prosvetnih dejavnosti,
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, kinematografov in drugih kulturno-prosvetnih organizacij,
—	pospešuje amatersko in drugo kulturno delo.
105.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno v skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo, ki je lahko skupna služba več občin.
106.	člen
Občina lahko ustanovi občinski arhiv, ki hrani vse dokumente o kulturnem in gospodarskem življenju v občini, ali pa tako dejavnost prenese na medobčinski |
zavod.
7.	Telesna vzgoja in rekreacija
107.	člen
Za zdrav razvoj fizičnih in umskih sposobnosti občani sami in po svojih organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah, zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne vzgoje in rekreacije.
108.	člen
Občina skrbi za napredek telesno-vzgojne dejavnosti in rekreacije na podlagi programov, tako da v okviru razpoložljivih sredstev nameni del za telesno vzgojo in rekreacijo in del za objekte teh dejavnosti.
Občina gradi naprave in objekte, bodisi sama z lastnimi sredstvi, ali s svojimi sredstvi sodeluje pri v gradnji, pri katerih občani, krajevne skupnosti, ali delovne organizacije vlagajo sredstva ali delo.
109.	člen
Občinska skupščina določi program izgradnje te-lesno-vzgojnih in rekreacijskih objektov in naprav.
Telesno-vzgojni in rekreacijski objekti se grade po programu glede na prioritetne potrebe v občini. Prednost imajo tisti objekti, ki bodo namenjeni telesni vzgoji in rekreaciji čimvcčjega števila občanov.
110.	člen
Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti, turistična društva, planinska društva in druge organizacije pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam, ki prevzemajo skrb za izvajanje programa.
8.	Druge družbene dejavnosti
111.	člen
Občina skrbi za splošno tehnično izobraževanje in v skladu s svojimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobraževanje občanov.
112.	člen
V okviru tehnične vzgoje občanov skrbi občina tudi za njihovo prometno vzgojo.
113.	člen
Za zaščito družbenega in zasebnega premoženja zagotavlja občina skupno z delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi službo požarne varnosti.
£
114.	člen
Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije čim lažje uresničevale svoje zakonite pravice in koristi ter da bi jim bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč, ustanovi občina službo pravne pomoči. Naloga te službe je:
— nuditi pravno pomoč občanom, hišnim svetom, krajevnim skupnostim, delovnim ter drugim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu pravic in koristi.
Občanom in organizacijam, ki sami ne zmorejo potrebnih sredstev, zagotavlja občina pravno pomoč v breme svojega proračuna.
1!5. člen
Občinska skupščina ustanovi na podlagi zakona skupaj z drugimi občinami komunalno skupnost za- . poslovanja.
Službo zaposlovanja delavcev v občim izvaja neposredno zavod za zaposlovanje delavcev.
116. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb se na območju občine lahko organizirajo tudi druge službe.
Peto poglavje Sredstva občifie
1.	Sredstva proračuna ,	"	117. člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti s sredstvi^ ki so določena z zakonom in odloki občinske skupščine ter s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne in druge organizacije ter občani.
118. člen
Sredstva, ki so jih zagotovili občani ali delovne organizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana.
/	119. člen
Sredstva občine razporeja občinska skupščina na posamezne namene s svojim proračunom.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
120.	člen
Družbene službe, katerim občina zagotavlja sredstva, samostojno sprejemajo svoje finančne načrte dohodkov in izdatkov.
I
121.	člen
128. člen
Z letnim proračunom občine zagotovi občinska skupščina sredstva za delovanje svoje uprave.
Samoupravni organ uprave občinske skupščine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom.
Občinski skladi so pravne osebe in se uporabljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejši: predpise o poslovanju skladov določajo njihovi'statuti Statute Skladov potrjuje občinska skupščina.
129. člen
122.	člen
Osnutek občinskega, proračuna sestavi občinski upravni organ, pristojen za finance.
Organ iz prvega odstavku tega člena sestavi osnutek proračuna na podlagi predlogov za zagotovitev sredstev, ki mu jih z dokumenti pošljejo občinski organi in organizacije ter drugi, katerim se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu.
Pri sestavi osnutka proračuna organ iz prvega odstavka tega člena upošteva smernice družbenega načrta občine.,
123.	člen
Tako pripravljen osnutek proračuna obravnava pristojni svet občinske skupščine in ga da v razpravo zborom volivcev, ki lahko dajo na osnutek svoje pripombe in predloge.
Osnutek proračuna ter pripombe in predloge zborov volivcev obravnava pristojni svet za proračun. Svet pripravi predlog proračuna in ga skupaj s pripombami zborov volivcev predloži občinski skupščini v sprejem.
O predlogih zborov volivcev, ki jih skupščina ni sprejela, se obvesti zbore volivcev.
2.	Skladi
V
124.	člen
Za usmerjanje razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti, ki so skupnega pomena za napredek občine, lahko občina:
—	ustanavlja namenske sklade, ,
—	razpisuje namenska posojila na območju občine, ,
—	sklepa družbene dogovore s samoupravnimi
skupnostmi.	.	,
Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati občinski skupščini poročila o svojem poslovanju najmanj enkrat letno.
III. del
OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Šesto poglavje
1.	Občinska skupščina '	130. člen
Občinska skupščina je naj višji organ oblasti in družbenega samoupravljanja, v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 21 odbornikov.
131.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
132.	člen
Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico voliti odbornike tega zbora.
133.	člen
125.	člen
Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi namen sklada in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa, ki služi za izdelavo finančnega načrta sklada.
126.	člen
Občani lahko na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi dajejo pobudo za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo njihovih lastnih sredstev.
127.	člen
Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada veljavno izreče večina zborov volivcev oziroma organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki dajejo sredstva.
Odbornik občinskega zbora ne more biti hkrati odbornik zbora delovnih skupnosti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
Delavci občinske uprave ter sodniki in delavci občinskega sodišča ne morejo biti hkrati odborniki občinske skupščine.
134.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj v občini.
135.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah Obeh zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
\
Samo na seji občinska skupščina voli svoje organe, sprejema statut občine, poslovnik občine, program razvoja občine, občinski proračun, urbanistični program in načrt, ustanavlja delovne in druge organizacije ter občinske sklade, sprejema odloke in druge splošne akte, obravnava in določa temeljna vprašanja organizacije in priprav za splošni ljudski odpor in zato ustanavlja občinske organe za vodenje teritorialne obrambe in civilne zaščite v miru in vojni ter . opravlja tudi druge zadeve splošnega pomena za občino, določene z zakonom ali s tem statutom.
Občinska skupščina lahko posamezne zadeve, katerih reševanje spada v njeno pristojnost, prenese z odlokom ali sklepom na svete, komisije ter organe občinske uprave.
136.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor in kadar odločata |o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbor zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odločata oba zbora občinske skupščine kot enoten zbor.
137.	člen
V enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so tele zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine,
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih redov zunaj ureditvenega območja občine Litija,
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa,
—	sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij,
—	proučevanje poročil in analiz s področja družbenih služb in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov,
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodka delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	sprejemanje resolucij, smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti,
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov skunščine.
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju,
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil,
—	sklepanje o razpisu občinskega referenduma,
—	sprejemanje poslovnika občinske skupščine.
—	obravnavanje predlogov splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine,
— odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine, določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
138.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov oziroma v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti,
—	obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje,
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je izvolil oziromji imenoval,
—	obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zboi’ov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
139.	člen
V	'samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbenih skupnosti v organih delovnih organizacij in družbenih skupnosti,
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije,
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi,
—	dajanje priporočil delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora,
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja,
—	obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
140.	člen
V	samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imuni-tetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
141.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika. občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in imenuje tudi druge funkcionarje, predstavnike ali telesa, za katera je pristojna po veljavnih predpisih.
142.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Občinska skupščina lahko povabi na sejo zaradi sodelovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti ter družbeno političnih organizacij, če sodi, da bi njihovo sodelovanje moglo koristiti pri razpravljanju in odločanju o posamezni zadevi.
Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanj^ z njihovega področja
143.	člen
Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarske, komunalne, zdravstvene, socialno-varstvene, kulturno-prosvetne, telesno-vzgojne in druge dejavnosti v občini.
Na podlagi ugotovitev občinska skupščina oziroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, skupnega reševanja pomembnejših vprašanj in zaradi določitve skupnih ukrepov po posameznih področjih. Sklepe posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukrepe, morajo obravnavati pristojni sveti občinske skupščine ter en ali oba zbora občinske skupščine.
Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo materialne interese oziroma obveznosti delovnih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti, predloži občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetim zborom delovnih skupnosti oziroma zborom volivcev.
144.	člen
Občinska skupščina ne more veljavno sklepati, sprejeti akta ali odločitve o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih ali drugih organizacij, če niso ti sodelovali pri obravnavanju zadeve.
Splošni akti in odločitve, ki so sprejeti v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, so nični.
145.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je la zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa odbornik, ki ga zbor določi.
Občinska skupščina sklepa, kadar odloča kot enoten zbor, veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar občinska skupščina odloča o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
’ Statut občine in urbanistični program se sprejemata z večino glasov vseh odbornikov.
146.	člen
Natančnejše določbe o konstituiranju, o sklicu in delu skupščine, o pravicah in dolžnostih odbornikov in drugih na seji prisotnih oseb, predpiše občinska skupščina s poslovnikom.
2.	Odborniki občinske skupščine
147.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni ter s tem statutom.
148.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje odbomiške dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilih stroškov odbornikov predpiše občinska skupščina z odlokom.
149.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini.
150.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev man-datno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, pozneje privolitev potrdi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta.
151.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni svoje volivce seznanjati z delom, sklepi in odločitvami občinske skupščine, na zborih volivcev, zborih krajevnih skupnosti oziroma na zborih delovnih ljudi.
Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočati mnenja in predloge svojih volivcev.
Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja svojih volivcev na zborih oziroma zboru delovnih skupnosti dati odgovore ali pojasnila najkasneje na naslednjem zboru.
152.	člen
Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme skupščina njegovo odpoved mandata, če sprejme
službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen strogega zapora, daljšo od šest mesecev, ali če' je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljublja.
153.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedelavnosti v občinski skupščini ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij.
3.	Predsednik občinske skupščine
154.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed svojih članov na podlagi predloga najmanj 10 odbornikov.
Občinska skupščina ima tudi enega ali več podpredsednikov.
Način volitev predsednika, podpredsednikov in drugih.organov, predpiše občinska skupščina s poslovnikom.
155.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha funkcija predsednika:	>
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine,
—	če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov,
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegove zahtevo.
156.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino.
157.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov. Usklajuje dalo v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine.
Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze milici na območju občine in zahtevati pomoč pri upravni izvršbi posameznih določb občine in njenih organov.
158.	člen
Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati sejo posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki.
Predsednik lahko tudi zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik sam imenuje člane komisij, takšna imenovanja predloži skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje posvetovanja predstavnikov organov občinske skupščine, daje njihovim predstavnikom pripombe in predloge o delu. Skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo.
159.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine in sodnika za prekrške.
160.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik, ki ga skupščina za to določi.
161.	člen
Predsedniku pripada za njegove delo v občinski skupščini stalna mesečna nagrada. Predsednik ima pravico do 30 dni plačanega dopusta, če mu je to edina stalna zaposlitev.
Ob istih pogojih kot predsedniku pripada stalna mesečna nagrada in letni dopust tudi podpredsedniku.
Predsedniku in podpredsedniku določi mesečno nagrado občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
Sedmo poglavje
Organi občinske skupščine
1. Skupne določbe
162.	člen
Organi občinske skupščine so določeni s statutom ali s posebnim odlokom.
Organi občinske skupščine so:
—	sveti občinske skupščine,
—	komisije občinske skupščine,
—	upravni organi občinske skupščine.
Občinska skupščina lahko ustanavlja tudi druge organe oziroma v statutu ali odloku določene ukine ali združi s posebnim odlokom.
163.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegi^'-organi in razpravljajo na svojih sejah.
Občinska skupščina jih lahko zaradi neaktivnosti ali drugih okoliščin, ki vplivajo na delo kolegijskih organov, razreši pred potekom mandatne dobe.
Za primer neposredne vojne nevarnosti ali za vojno stanje se organizacija in delo organov določi s posebnim odlokom občinske skupščine.
/
164.	člen
Organi občinske skupščine delajo samostojno po veljavnih predpisih in določbah statuta ter drugih predpisih občinske skupščine.
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov ter jim daje smernice in navodila za delo. Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini in dajejo redna poročila o svojem delu.
Organi občinske skupščine v mejah veljavnih predpisov predhodno obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in jih predlagajo občinski skupščini v rešitev.
165.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja delovnih in drugih organizacij, kadar rešujejo zadeve, ki zadevajo področje njihovega dela ali kadar imajo splošen pomen za vse organizacije.
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupnih sejah ali pa vsak zase, kakor zahteva vsebina zadeve. Če pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da odloči o zadevi.
166.	člen
Predsedniki kolegijskih organov lahko za potrebe teh organov zahtevajo od predstojnikov upravnih organov, da poročajo o delu organizacijskih enot ali da posamezna vprašanja s področja kolegijskih organov pripravijo za seje teh organov.
167.	člen
Seje in delo organov< občinske skupščine so javne.
Organi občinske skupščine lahko pokličejo na seje oziroma k sodelovanju posamezne občane, predstavnike delovnih skupnosti in drugih organizacij, če bi njihovo sodelovanje koristilo boljši rešitvi zadeve.
168.	člen
Pisarniško-tehnično in strokovno delo za kolegijske organe občinske skupščine opravljajo upravni organi občinske skupščine. Tajnik občinske skupščine določi, kateri upravni organi opravljajo to delo.
169.	člen
Dolžnost člana kolegijskega organa je častna.
Podrobnejše določbe o povračilih stroškov in nagradah članom kolegijskih organov predpiše občinska skupščina s posebnim predpisom.
170.	člen
Organi občinske skupščine si lahko za svoje delo predpišejo poslovnik, ki ga potrdi občinska skupščina.
2.	Sveti občinske skupščine
171.	člen
Sveti so politično-izvršiini organi občinske skup-' š6ine in organi družbenega samoupravljanj* na pod-
ročju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
172.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih • predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo in nadzorujejo ustavnost in zakonitost dela upravnih organov ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katerega je bil svet ustanovljen.
Sveti sprejemajo priporočila in dajejo smernice za delo organov iz prejšnjih odstavkov.
173.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi občinska skupščina tudi delovna področja in naloge posameznih svetov, število članov sveta in katere organizacije ter koliko članov delegirajo v svet.
174.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega določila ali z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku.
175.	člen
Pri opravljanj« zadev s svojega področja sveti sodelujejo s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na tistem področju.
Kadar svet obravnava zadeve krajevne skupnosti, delovne ali druge organizacije in njihovih delovnih področij, mora na sejo povabiti tudi predstavnike teh organizacij.
176.	člen
Delovne in druge organizacije imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati. Delovne in druge organizacije morajo biti o zavzetem stališču obveščene.
3.	Komisije občinske skupščine
177.	člen
Občinska skupščina ima stalne in začasne komisije za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti.
Delovno področje in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
178.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	mandatno-imunitetno komisijo obeh zborov,
—	komisijo za verske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOB. Komisije imajo najmanj tri člane.
179.	člen
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo samo odborniki ustreznega zbora.
\
Druge stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvoli občinska skupščina, predstavniki delovnih in drugih organizacij. Stalne komisije delajo po poslovniku.
190.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine, njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev in drugih organizacij v občini. Proučuje in daje predloge za volitve in imenovanja v organe skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje, opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini.
181.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima sedem članov, od teh so vsaj štirje odborniki občinske skupščine.
Strokovni organ komisije je služba za vloge in pritožbe kot organ občinske skupščine. Organizacijo in področje službe določa pfavilnik.
Vodja za službo za vloge in pritožbe je po položaju član in tajnik komisije.
182.	člen
Komisija za vloge in pritožbe.
1. obravnava vloge in pritožbe občanov ht organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skupščine ter družbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občini;
2.	v zvezi z vlogami in pritožbami komisija lahko:
—	zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila,
—	daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizacijam. Te so dolžne predloge komisije obravnavati in jo obveščati o svojih sklepih in rešitvah;
3.	na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov:
—	proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela prizadetih organov in drugih organizacij, zavodov in ustanov, ki izhaja iz vlog in pritožb,
—	predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe ali dopolnitve predpisov;
4.	sodeluje z občinskimi organi, ustreznimi komisijami republike, drugih občin in družbenimi organizacijami;
5.	poroča občinski skupščini občasno o problematiki, najmanj pa enkrat letno o svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe.
183.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in nadzira, ali se delovne organizacije in druge ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in s politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter ali pravilno upravljajo družbena sredstva.
V mejah svojega delovnega področja ima komisija pravico zahtevati gradivo in poročila o delovanju služb, ki nadzirajo zakonitost dela organov občinske uprave, delovnih in drugih organizacij in občanov ter sklicati na seji predstavnike delovnih in drugih organizacij ter zahtevati od njih, da poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Delovne in druge organizacije ter organi občinske uprave morajo omogočiti komisiji izpolnjevanje nalog z njenega delovnega področja.
Na podlagi stanja, ki ga ugotovi, opozori komisija, pristojne organizacije na morebitne nepravilnosti ali nezakonitosti. Komisija daje občinski skupščini predloge, da sprejema potrebne ukrepe v mejah svojih pristojnosti.
184.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov ustreznega zbora, vpra-šnja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov ustreznega zbora in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov.,. Komisija o tem poroča ustreznemu zboru.
185.	člen
Komisija za verska vprašanja obravnava in uskla-jMje odnose med verskimi skupnostmi in občino.
I
186.	člen
Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom zbira predloge za odlikovanje in daje mnenja pristojnim organom.
187.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV preučuje materialni in socialni položaj borcev in invalidov NOV ter konkretno izvaja naloge, določene v statutu in drugih predpisih.
188.	člen
Z odlokom lahko občinska skupščina ustanovi tudi druge komisije.
4.	Upravni organi občinske skupščine
189.	člen
Občinski upravni orgapi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širše družbeno-politične skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
190.	člen
Občinski upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo s statutom občine. Delovno področje upravnih organov skupščine se določi s pravilnikom o organizaciji in delu uprave.
191.	člen
Samostojni upravni organi občinske skupščine so: oddelki, odseki, uprave in uradi.
Samostojni upravni organi lahko imajo v svojem sestavu notranje organizacijske enote.
Upravni organi občinske skupščine so:
—	urad tajnika,
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za gospodarstvo,
—	davčna uprava,
—	odsek za finance,
—	odsek za narodno obrambo,
—	odsek za notranje zadeve,	\
—	geodetska uprava.
V sestavu oddelka za obče zadeve in družbene službe so še krajevni uradi Šmartno, Gabrovka, Dole 'n
Vače.
Upravni organi
192.	člen
Pri upravljanju zadev s svojega področja upravni organi sodelujejo med seboj in z organi upravljanja
v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami.
193.	člen
Organizacijo in naloge občinskega sodnika za prekrške urejajo posebni predpisi.
194.	člen
V krajih, ki so oddaljeni od sedeža občinske skupščine in je neposreden stik občanov z upravo občine težek, delujejo krajevne pisarne. Na sedežu krajevnih pisarn so matični uradi.
195.	člen
Notranjo organizacijo upravnih organov določi delovna skupnost skupaj s tajnikom občinske skup-\ ščine. Delovna skupnost določi skupaj s tajnikom občinske skupščine tudi sistemizacijo delovnih mest.
196.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na njihovem področju. Za potrebe občinske skupščine pripravljajo potrebne elaborate, analize in druga gradiva ter predlagajo potrebne ukrepe.
197.	člen
Upravni organi morajo skupščino in pjene svete:
—	redno seznanjati s tekočimi problemi ter s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju nalog,
\ ’
—	opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne in druge samostojne organizacije,
—	seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati ustrezne ukrepe, da se odpravijo.
198.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij, zlasti s tem:
—	da skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini pri njihovem prizadevanju za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje njihovih potreb,
—	da organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost.
199.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, če ni z zakonom ali z drugimi akti občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti ter način njihove objave.
200.	člen
Posamezne upravne naloge ali inšpekcijske službe občina opravlja lahko v okviru medobčinskih služb.
Opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka se uredi s posebno pogodbo.
201.	člen
Delo samostojnega upravnega organa občinske skupščine vodi njegov predstojnik. Predstojniki samostojnih upravnih organov so: načelniki in šefi.
202.	člen
Delo upravnih organov občinske skupščine nadzoruje občinska skupščina in njeni sveti.
Tajnik in predstojniki upravnih organov 202. člen
Tajnik skupščine je predstojnik in discipiinski starešina občinske uprave. Posamezne disciplinske pravice lahko prenese na neposrednega predstojnika upravnega organa. Tajnika in predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
/
Občinska skupščina lahko razreši tajnika in predstojnike samostojnih upravnih organov po postopku, ki je predpisan za imenovanje, skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev.
Tajniku občinske skupščine določa osebni dohodek skupščina občine ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
204.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da uprava kot celota v redu deluje, skrbi za zakonitost, pravilno in pravočasno reševanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij. Opravlja druge naloge, kj jih ima po zakonu in predpisih, ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, v skladu s položajem in vlogo občana in človeka v naši socialistični družbi.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine In na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter po-
jasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave.
Tajnik je osebno odgovoren skupščini za zakonitost, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
Tajnik in predstojniki upravnih organov morajo najmanj enkrat na leto poročati občinski skupščini ali ustreznim svetom o svojem delu in ukrepih, ki so bili storjeni za izboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta obvezne smernice za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine. Svetu predloži poročilo predstojnik upravnega organa.
Predstojnik mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine in sveta za delo upravnih organov.
205.	člen
Predstojniki upravnih organov skrbijo vsak na svojem področju in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov, da se izdelajo za občinsko skupščino analize in drugo gradivo za delo skupščine, da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge s svojega področja.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni predstojnik uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov so osebno odgovorni za svoje delo, za zakonitost in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo predstojniki občinski skupščini in ustreznemu svetu.
Delavci občinske uprave
206.	člen
Delavci v upravi so, vsak na svojem delovnem mestu, osebno odgovorni za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
207.	člen
Delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, po načelu samoupravljanja, samostojno urejajo vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi. Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
208.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s finančnim načrtom in zaključnim računom.
215.	člen
Za območje občine Litija je ustanovljena postaja milice v Litiji.
Komandir postaje milice je odgovoren za delo postaje milice občinski skupščini in njenemu svetu, ki je pristojen za notranje zadeve.
5.	Drugi organi v občini Občinsko sodišče
209.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinskega sodišča za občino Litija opravlja Občinsko sodišče I v Ljubljani.
210.	člen
Občinsko sodišče je samostojen organ občine in je. pri opravljanju sodne funkcije neodvisno. Organizacijo in vsebino dela sodišča ureja zakon.
Občinsko javno pravobranilstvo
211.	člen
Osmo poglavje
Sodelovanje med občino in republiko — delegati občine v republiški skupščini
216.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško "kupščino In njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
/
Občinska skupščina lahko ustanovi občinsko javno pravobranilstvo. Ta služba je lahko organizirana tudi skupno za več občin.
Odnosi med občinami glede skupne službe javnega pravobranilstva se urejajo s posebnim sporazumom.
Vsebino dela občinskega javnega pravobranilstva ureja zakon.
Občinsko javno tožilstvo
212.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen organ občine, ki opravlja kazenski pregon in druge zadeve, za
katere je po zakonu pristojno.
Organizacijo in vsebino dela občinskega javnega tožilstva ureja zakon.
217.	člen
Občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve izvoli na skupni seji obeh zborov pet delegatov občine za zasedanje delegatov občin v Skupščini SE Slovenije. Delegati so izvoljeni za čas trajanja mandata občinskim odbornikom. Pri izbiri delegatov in njihovem številu mora skupščina rpoštevati usposobljenost delegatov, da zastopajo stališče občine za posamezna vprašanja, za katera je zasedanje delegatov pristojno.
Komisija za volitve in imenovanja določi delegata za posamezno zasedanje ali za več zasedanj v Skupščini SR Slovenije izmed izvoljenih delegatov v občinski skupščini glede na vprašanja, ki bodo na zasedanju obravnavana.
Sodnik za prekrške
213.	člen
Sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki vodi upravno-kazenske zadeve, izdaja odločbe o prekrških in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnik za prekrške je odgovoren občinski skupščini.
Postaja milice
218.	člen
Delegat občine zastopa na zasedanju v Skupščini SR Slovenije mnenja in stališča ter daje predloge v skladu s stališči občinske skupščine, njenih organov ter stališči drugih samoupravnih skupnosti v občini.
Pred razpravo na zasedanju delegatov se je delegat dolžan seznaniti s stališči občinske skupščine, njenih politično-izvršilnih organov oziroma samoupravnih skupnosti. V ta namen lahko tudi predlaga sklic pristojnega organa.
214.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine za neposredno opravljanje zadev s področja javne varnosti.
Delovanje postaje milice ureja zakon.
219.	člen
Delegat mora poročati občinski skupščini po zasedanju v Skupščini SR Slovenije o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju zastopal, o delu zasedanja in o sklepih, ki so bili na zasedanju sprejeti.
• IV. del
PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
220.	člen
Občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi s predpisi, kolikor so za to pooblaščeni z zakoni.
221.	člen
V mejah pristojnosti izdajajo:
—	občinska skupščina:
odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije,
—	sveti občinske skupščine:
odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila,
—	komisije občinske skupščine: priporočila in navodila,
—	upravni organi:
odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s predpisom.
222.	člen
Za odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta ali drugega kolegijskega organa, strokovno pripravi in pripravi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu kolegijskemu organu, ta na svoji seji odloči, ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži občinski skupščini.
O predlogu razpravlja občinska skupščina na seji in odloči o sprejetju predloga, če jo predlog predpisa sprejet, se predpis ali akt objavi.
223.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v katerega področje spada zadeva, ter ga da pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem.
224.	člen
Splošni akti občinske skupščine in njenih organov ter sklepi krajevnih skupnosti o samoprispevku občanov se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
225.	člen
Splošni akti, izdani po tem statutu, začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni z zakonom drugače določeno.
V. del
VARSTVO ZAKONITOSTI
226.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno ali republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni in predpisi ter s tem statutom.
227.	člen
Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati obveznosti in omejevati pravice občanov in organizacij.
228.	člen	j
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa.
229.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine zunaj upravnega postopka in predlaga skupščini, da o njem končno odloči.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ zunaj upravnega postopka neveljaven ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
230.	člen	t
Predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega zunaj upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi seji, da o njem odloči.
231.	člen
Tajnik občinske skupščine zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva. O zadržanem aktu obvesti predsednika občinske skupščine, ki predloži akt svetu za občo upravo in notranje zadeve. Ce svet ne odloči o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
232.	člen
Občinska skupščina zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija če sodi, da je splošni akt protiustaven ali nezakonit.
O protiustavnosti ali nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina, odloči na predlog občinske skupščine ustavno sodišče.
233.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju ob-
*
čine, če o njih sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom ali splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
VI. del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
234.	člen
Izvajanje določil tega statuta spremlja petčlanska statutarna komisija, ki na podlagi novih predpisov in dobljenih predlogov predlaga občinski skupščini spremembe statuta.
235.	člen
Spremembo statuta lahko predlaga vsak zbor občinske skupščine, pred nje pa zbori volivcev, zbori delovnih ljudi, krajevne skupnosti in občinska konferenca SZDL.
236.	člen	(
Občinska skupščina najprej odloči o tem ali vzame predlog za spremembo statuta v obravnavo.
237.	člen
Sprememba statuta je sprejeta, če je zanjo glasovala večina odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
Spremembo statuta se sprejme na seji občinske skupščine in objavi v uradnem glasilu občine.
238.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
239.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati:
—	statut občine Litija s spremembami in dopolnitvami, objavljenimi v Uradnem listu SR Slovenije št. 19/66, 10/67, 30/67, 32/68, 9/69,
—	odlok o pravicah in dolžnostih ter o načinu izbire delegatov občine Litija na zasedanju v Skupščini SR Slovenije, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31/69.
St. 011-2/64-2
Litija, dne 10. februarja 1970.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA
P'
48.
Na podlagi 11. člena in prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 260. in 324. člena statuta občine Ljubljana Šiška z dne 15. aprila 1964 ter 8. člena odloka o svetih občinske skupščine (Glasnik, št. 23/67) je svet za urbanizem na svoji 9. redni seji dne 5. februarja 1969, sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka za spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za območje Koseze—Podutik
1
Osnutek spremembe generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za prekvalifikacijo nezazidljivih gozdnih, zelenih in obdelovalnih površin na območju naselja Koseze—Podutik (katastrski občini Dravlje in Glince) v površine za mestne javne službe in naprave, se javno razgrne v uradnih prostorih skupščine občine Ljubljana Šiška.
2
Osnutek spremembe bo javno razgrnjen 30 dni od dneva objave v »Uradnem listu SRS*.
V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije k razgrnjenemu osnutku svoje predloge in pripombe.
št 5/2-351-131/68
Ljubljana, dne 10. februarja 1970.
Predsednik sveta za urbanizem skupščine občine Ljubljana Šiška
Bojan Tratnik, dipl. ing. arh. 1. r.
I
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 49.
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 38/64, št. 1/67, št. 54/67 ih št. 30/68), 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih' skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 10/65 in št. 43/67) in 107. ter 173. člena statuta Občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vičr Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ustanovi sklad za pospeševanje kmetijstva občine ■ Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanj« kmetijstva v skladu s finančnim načrtom, zlasti pa m:
1.	umetno in naravno osemenjevanje govedi ter nabavo plemenjakov (bikov, merjascev in žrebcev),
2.	regresiranje nakupa plemenske živine zasebnim kmetovalcem,
3.	regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetovalci najamejo za modernizacijo svojih kmetij, ko najamejo komercialne kredite,
4.	kreditiranje zasebnih kmetovalcev v primeru, ko jemljejo kredite za modernizacijo svojih kmetij,
5.	izobraževanje kmetov,
6.	pospeševalno in nasvetovalno službo,
7.	organizacijo vzorčnih kmetij in kmetijskih razstav,
8.	izdelavo ureditvenih programov oziroma razvojnih načrtov posameznih kmetij,
9.	izdelavo razvojnih načrtov kmetijstva.
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut. S statutom se določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora in način poslovanja sklada.
3.	člen
Sklad ima sedež pri skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik
7.	člen
Upravni odbor sklada določi vsako leto pogoje za dajanje kreditov in regresov kmetovalcem in jih objavi na primeren način.
Kredite iz sredstev sklada odobrava upravni odbor sklada, anuitetno službo pa opravlja poslovna banka na podlagi sklenjene pogodbe,
8.	člen
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.
Upravni odbor imenuje za dobo dveh let skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Sredstva sklada se določijo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sredstva sklada se določijo po vrstah, razporejajo pa po namenih, V okviru namena lahko tudi po uporabnikih.
Sklad ima lahko tekočo rezervo, ki ne’ sme presegati 1 “/o letnih sredstev sklada.
Upravni odbor sklada poroča občinski skupščini no potrebi, naimani pa enkrat letno.
II.	SREDSTVA SKLADA
6.	člen
Sredstva sklada so:
1.	dohodki od pavšalne odškodnine za umetno in naravno osemenjevanje govedi,
2.	dotacija iz proračuna,
3.	drugi viri dohodkov, ki jih predpiše skupščina-občine Ljubljana Vič-Rudnik,
4.	drugi dohodki (dotacija, namenska sredstva, darila itd.).
9.	člen
t
Finančni načrt sklada mora biti usklajen z delovnim programom, družbenim planom in smernicami občinske skupščine.
Sredstva, ki jih sklad dobi od občinske skupščine ali koga drugega za določen namen, se morajo uporabiti samo v namen, za katerega so bila dana.
■ •	'	-	1Q. člen	•
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in poraba sredstev se izkazujejo z zaključnim računom sklada.
4	’.
Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati 's poročilom o poslovanju sklada skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik V potrditev.
11. člen
Sklad lahko prevzame obveznosti samo do višine sredstev, ki jih pričakuje v ustreznem letu po finančnem načrtu.
III.	POSLOVANJE SKLADA
12. člen
Delo sklada je javno.
13., člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji in drugih veljavnih predpisih, po družbenem planu in smernicah organov občinske skupščine.
14.	člen
Kp sklad sprejme finančni načrt, ga mora takoj, najpozneje pa v 15 dneh predložiti ustrezni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša oziroma najpozneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
Ce finančni načrt ni sprejet pred začetkom leta ker pred začetkom leta ni bil sprejet prorači n občine, se začasno, vendar najdlje tri mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za preteklo leto.
15.	člen
Administrativne, finančne in druge posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Upravni odbor sklada lahko poveri naloge iz prvega odstavka tega člena tudi drugi delovni organizaciji. O tem se sklene posebna pogodba.
16.	člen
Sklad ima tajnika.
Tajnika sklada imenuje tajnik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik izmed uslužbencev delovne organizacije, ki opravlja zadeve za sklad iz 15. člene tega odloka.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 in je bil objavljen v Glasniku, št. 21/65.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 021-27'69
Ljubljana, dne 4. decembra 1969.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, inž. 1. r.
Splošni akti komunalnih skupnosti
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE
5«.
Po 4. točki 22. in 2. točki 2p. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, št. 57 65, št. 29 66, št. 52/66, št. 12/67 in št. 54/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje na svojj seji dne 25. februarja 1970 sprejela
SKLEP
s katerim se potrdi zaključni račun sklada za zdravstveno zavarovanje pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za leta 1969
1
Ugotovi se, da je imel sklad za zdravstveno zavarovanje delavcev pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje v letu 1969:
din
—	čistih dohodkov..................... 91,313.389,41
—	skupnih izdatkov.................... 94,882.449,36
—	presežek izdatkov nad dohodki
(primanjkljaj)........................ 3,569.059,95
2
V prejšnji točki tega sklepa ugotovljeni primanjkljaj v znesku 3,569.059,95 din se bo kril:
—	iz prostih sredstev rezerve sklada
—	preostanka zbranega izrednega pri-
spevka v letu 1969 po pokritju primanjkljaja za leto 1968	....
Skupaj ...........................
3
Ugotovi se, da znaša nekriti del primanjkljaja 1,471.789.77 din, ki se bo kril z izrednim prispevkom na način, ki ga določi skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje s posebnim sklepom.
din
1,118.123,15
979.147,03
2,097.270,18
4
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-11/1970-2/4-S/8
Celje, dne 25. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
”” (
51.
Na podlagi 77., 1. točke 79. in 81a člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, št. 57/65, št. 29/ 66, št. 52/66, št. 12/67 in št. 54/67) in po 1. členu zakona o postopku, rokih in obveznostih, v zvezi s soglasjem k stopnjam prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 5/68) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na seji dne 25. februarja 1970 sprejela
SKLEP
o natančnejši določitvi izraza delovna organizacija v sklepu o določitvi stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje
1.	člen
V primerih, ko sklep skupščine o določitvi stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 44/69) uporablja izraz delovna organizacija, je zaradi jasnosti in nedvoumnosti dostaviti v oklepaju še besedilo: »(zavezanec prispevka)«.
2.	člen
Ugotovi se, da to ne spreminja citiranega sklopa, ampak ga samo precizira oziroma pojasnjuje.
3.	člen
Ta sklep je sestavni del citiranega sklepa skupščine In se objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-11/ 1970-2/4-S/9
Celje, dne 25. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
52.
*
Po 5. točki prvega odstavka 22. člena in po 84. do 87. členu temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, št. 57/65, št. 29/66, št. 52/66, št. 12/67 in št. 54/67) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 25. februarja 1970
SKLEP
o plačevanju izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev
1.	člen
V	3. točki sklepa skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje, št. 022-11/1970-2/4-S/8 ugotovljen nepokriti del primanjkljaja za leto 1969 v znesku 1,471.789,77 din se krije z izrednim prispevkom po tem sklepu.
2.	člen
Izredni prispevek so dolžni plačevati vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico polnega delovnega časa ter vsi pogodbeni zavarovanci.
3.	člen
Stopnja izrednega prispevka se predpiše:
1.	z enotno stopnjo izrednega prispevka, ki se uvaja za območje celotne skupnosti;
2.	z diferencirano stopnjo izrednega prispevka, ki se uvaja za zavarovance, ki so prijavljeni v zavarovanje v občinah Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, v katerih izkazuje poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1969 primanjkljaj. V teh občinah so stroški za zdravstveno zavarovanje na zavarovanca višji od poprečja v skupnosti. Diferencirana stopnja izrednega prispevka po tej točki se določi za zavarovance navedenih občin ;v sorazmerju s prekoračitvijo nad ugotovljenim poprečjem stroškov na zavarovanca v skupnosti.
4.	člen
V	3. členu tega sklepa uvedeni stopnji izrednega prispevka znašata po posameznih občinah:
Občina				Enotna stopnja (1. tč. 3. čl.)	Diferencirana stopnja (2. tč. 3. čl.)	Skupna neto stopnja
Brežice	• •	«	k	. . 0,20	—	0,20
Celje .	• •	<	•	. . 0,20	—	0,20
Laško .	• •	m •	• •	; . 0,20	— .	0,20
Mozirje					1,00	1,20
Sevnica	• •		• 9	. . 0,20	0.86	1 1,06
Sk>v. Konjice		•	•	. . 0,20	0,88	1,08
Šentjur	• e	•	•	. . 0,20	1,00	1,20
Šmarje	• •	«	*	. . 0,20	0,92	1,12
Žalec .	•				0,88	1,08
5.	člen
Ta prispevek se obračunava in plačuje od tistih prejemkov po osnovah, od katerih se obračunavajo in plačujejo prispevki za socialno zavarovanje po pravilniku o ugotavljanju osnov in o obračunavanju in plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje, ki bo v veljavi v času izvajanja tega sklepa.
Za pogodbene zavarovance pa se obračunava in plačuje prispevek po tem sklepu od zneskov, ki so predpisani kot osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje.
6.	člen
Organizacije lahko sklenejo, da prispevajo k plačilu izrednega prispevka za pri njih zaposlene zavarovance največ SO0/« po tem sklepu izračunanega zneska.
Zasebni delodajalci so dolžni kriti iz fvojih sredstev '50 u/o izrednega prispevka za pri njih zaposlene zavarovance.
7.	člen
Organizacije, ki sklenejo, da bodo prispevale pri njih zaposlenim zavarovancem del svojih sredstev za plačilo izrednega prispevka, plačajo ta del izrednega prispevka iz sredstev za osebne dohodke ali iz sklada skupne porabe.
Zasebni delodajalci plačujejo izredni prispevek iz svojih sredstev.
8.	člen
Izredni prispevek po tem sklepu se plačuje od izplačanih neto osebnih dohodkov v času od 1. marca 1970 do 31. avgusta 1970.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca
1970 dalje.
St. 022-11/1970-2/4-S/10
Celje, dne 25. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev \ Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
i	/	\
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV CELJE
• 53.
Na podlagi 17. in 20. člena statuta komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje je skupščina na seji dne 20. februarja 1970 sprejela
SKLEP
o podaljšanju mandata elanom skupščine
Sedanjim člangm skupščine se podaljša mandat.
Ta sklep je sestavni del statuta skupnosti in velja do izida novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
St. 022-3/1970-2/4-S/4
Celje, dne 20. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik
Alojz Senica J. r.
54.
Po 22. in 25. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 43/67) je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje na seji dne 20. februarja 1970 sprejela
SKLEP
o potrditvi'zaključnega računa sklada komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje za leto 1969

ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov	......	11,075.001,25
—	rezerva ........................ .	107.261,45
—	čisti dohodek....... 10,967.739,80
—	skupnih izdatkov.... 11,057.215,56
—	razlika — primanjkljaj	.	.	89.475,76
Presežek izdatkov nad dohodki (primanjkljaj) se pokrije s sredstvi tekoče rezerve dosežene v letu 1909 v znesku 89.475,76 din.
Preostali del rezerve (ostanek) iz prejšnjega člena v znesku 17.785,69 din se uporabi za pokrivanje ostanka nepokritega' primanjkljaja iz preteklih let na dan 31. XII. 1969.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-3/1970-S/6
Celje, dne 20. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik Alojz Senica 1. r.
POPRAVEK
V odloku o sejemskem redu na živinskih sejmih v naseljih: Nova vas, Iga vas, Grahovo, Unec, Cajnarje in Cerknica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 41/69-193 z dne 24. decembra 1969 se v 16. členu popravi besedilo: »Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje«, ki se pravilno glasi: »Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje«.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjanju z izvirnim gradivom se je ugotovilo, da je pri objavi odloka o spremembah in dopol-
nitvah odloka o priznavalninah in družbeni pomoči borcem in družinam borcev NOB na območju občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 25/69) pomotoma izpuščeno besedilo zadnjega odstavka 1. člena, zato dajem popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in družbeni pomoči borcem in družinam borcev NOB na območju občine Ljubljana Bežigrad tako, da se v 1. členu (13b člen) doda še zadnji odstavek z naslednjim besedilom:
»Vsak upravičenec lahko koristi ugodnosti iz tega in prejšnjega člena le enkrat«.
Tajnik
skupščine občine Ljubljana Bežigrad Ivan Levstek L r.
i

!
J
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jote Juraf - Tiska tiskarna »Toneta TomSlča«. vsi v Ljubljani — Naročnina: akontacija za leto l»70 — M din — Reklamacije »e upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprave: Ljubljana Veselova 11. pogini preda) St#'Vil - Telelon- direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo! SMOL prodaja, prekllct In naročnine S 570 — Čekovni račun 501-3-60