Stev. 4.
V Ljubljani, 28. januarja 1920.
Leto LX.
Glasilo Jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v wmo po-lane i-njige itd je pošiljati samo na naslov : Uredništvu UčittT ske^a T -var ša v Ljubliatii, Frančiškan« < ul. 6 Rokopisov ne vračamo. Vse požiljatve je pošiljali franko.	Uf trljs-i TovariS izh»ja vsatifl s-edo pop. Ako je I» ari praznik, i/ide iist din pozneje. V> let., velja . . 30- K 1 <>l leta . . 15-- „ č. ti» eta . .. 7 50 „ «u-amezna številka po 60 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne peUt-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ ., „ „ trikrat . . 60 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema UOiieijsfia tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je poSiljati samo na naslov; UpravniStvo Ueiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg žt. 17/111 PoStni Sekovni nrad St. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamna notice, pojasnil;, p< slana, razpis»» siužb je plačati po 60 vin za vsako peti!-vruto Piiloe> stanejo poleg pošt ine š- 4t K.	Telefon uredniitva štev. 312.		Članstvo Zaveze ju^oslovsn-kega učiteljeva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni tr< ba članstvu naročnine pot-ebo plačevati.	
Proti možem starega re-žma n starega duha!
Naša nova država SHS je krščena za „demokraško". Ce Je pa v resnici demo-kraška, bomo razvideli šele iz dejanj in iz postopanja njenih vlad: če one in možje na njih prav umevajo umetnost demokra-škega vladanja in postopanja z ljudmi!
Moment, v katerem se bo presojal v tem oziru resort ministrstva in pover-jeništev za uk, je nastopil sedaj, ko bo predložen načrt za nov šolski zakon.
Demokratizem tudi zahteva, da o tako važnem zakonu niti ne sklepa sama vlada in parlament, temveč je pri tako vplivnem zakonu upravičena izrekati svoje mnenje vsa naša javnost in je sklepanje o končnoveljavnih zakonitih določilih tega zakona le naloga našega ljudskega zastopstva.
V	šolski organizaciji, izvedeni na podlagi šolskega zakona, pa leži temelj in prvi pogoj za demokraško obliko in ureditev šolstva.
Radikalno je pomesti z dosedanjim birokratizmom, in pasti morajo vsi biro-kraški predsodki pri reševanju posameznih vprašanj, ki bi se opravičevali z enakim postopanjem v preteklosti in sklicevali na avstrijske zakone in odredbe.
Vsako vprašanje je reševati z ozi-rom na pravičnost in ne oziraje se na postopanje v preteklosti, na birokraške pomisleke in zapreke; upoštevati je pri mnogih vprašanje izrednih sedanjih razmer; krivice iz preteklosti je brezobzirno poravnati; postavljati se je na stališče pravice in vedno upoštevati željo prosilca in njegove koristi: ker od sedaj je korist naših poedincev tudi korist in udobnost naroda.
V	naših pisarnicah naj izginejo prejšnje manire in prejšnji duh, in kjer to ni mogoče brez padca posameznih mož, naj padejo tudi ti možje.
Stari sistem in duh mora pasti!
Velja naj načelo, da se nikomur ne deli več (po avstrijsko) miloščin, temveč, da se v pisarnicah dele državljanom edino njihove pravice. Zato ni tajnosti, ampak sme vsakdo vedeti, kaj se godi v državnih pisarnicah, sme vedeti
kaj se godi v šolskih korporacijah in o čem se razpravlja v šolskih zastopili.
Eni avstrijski maniri se moramo izogniti in jo moramo odpraviti, tej namreč, da se iz resorta odredbenim potom obide zakonite določbe, sklepe in načela šolskih zastopnikov ali izvoljencev.
V Avstriji nam je bila narodna ravno-pravnost in so nam bile narodne pravice v zakonih zajamčene, a so nam jih vzeli z raznimi odredbami iz resorta. Principi in načela naj bodo izraženi v zakonu, in odredbe naj bodo le izvršitev in izpolnjevanje teh načel. Vsako načelno vprašanje naj se pa reši le v sporazumu z mnenjem večine prizadetih strank — proti njihovi volji pa nikdar!
Tako mi razumemo odpravo blro-kratizma in uvedbo demokraškega vladanja !
Moderni nazori o organizaciji in reorganizaciji šolstva bodo pri nas še potrebovali bojev in borbe, preden si bodo priborili veljavo in upoštevanje. Otresti se je treba sprva še avstrijskega duha in nazorov, ki še globoko koreninijo v merodajnih vrstah.
Naša svoboda je bila p r i -borjena doma še s prem ali m i žrtvami in še "prelahkim potom. Prehod je bil premalo izrazit in prelahak. Potreba bi bilo domače socialne revolucije, ki bi zasekala globok prepad med staro Avstrijo in med sedanjostjo, ki bi privedla radikalne elemente v šolski unravi do oooolre veljave, kateri bi brezobzirno pomedli z vsem zastarelim. Z radikalnimi možmi bi morali zvso elementarno silo zavladati novi. moderni nazori!
Tako bo pa potreba še borbe, in pasti bo moral med nami še marsikateri „Avstrijec" po duhu in svojem delu v uradu, preden poderemo do popolnosti sistem prejšnjega vladanja.
Brezobzirno bo potreba nastopiti zoper vsakogar, ki se iz konservativnosti ne more otresti starega duha in ki se bo upiral novim nazorom. Osebe so pri nas še vedno, s katerimi se je ugnezdil stari duh v našo upravo, ker so znale te osebe
| zasesti najvažnejša vplivna mesta, na katerih hočejo sedaj vladati — preziraje „podrejeno" večino.
Proč z vsem, kar diši po avstrijsko, to bodi geslo za našo bodočnost!
Pretvoritev učit. društev v Franciji v sindikat.
Zveza francoskega učiteljstva „La Fčdčration des amicales d' Instituteurs et institutrices", ki šteje 120.000 organiziranih učiteljev in učiteljic, je septembra meseca p. 1. sklepala o tem, da se pre-osnuje na popolnoma sindikalni podlagi in spoji z glavnim sindikatom uradništva. A to se ni še izvršilo.
Zaradi tega je bil sklican še en kongres zastopnikov zveze vseh društev dne 27. decembra p. i., na katerem se je ponovno razpravljalo o tem vprašanju, i Toda sedaj ni bilo več važno vprašanje pretvoritve Udruženja v sindikat, ker so se za to zedinili že prej vsi zastopniki ; temveč se je razpravljalo le o principu : učiteljskega sindikata k sindikatu urad-.-uiuva. Končno so po dolgi debati biii sprejeti — s 154 glasovi proti 50 glasovom in 34 neglasrjočim — sledeči predlogi:
1.	da se Udruženje pretvori v sindikat najpozneje do 1. marca 1920;
2.	da se poizkusi doseči sporazum in i združenje tudi z učiteljskim sindikatom,
ki je že dosedaj obstojal (a ni bii včlanjen ; v Udruženju);
3.	vzdrži se dosedanji pripravljalni j odbor v Franciji do novega kongresa, ki ; se ima vršiti o Veliki noči, in ki naj od-| Ioča o tem: ako se Udruženje spoji t j glavnim sindikatom uradništva ali ne?
»■■■I I IIIMM 11| ■ i ii i-||„.,..-, . m	__
! DRAGO HUDE:
I Stališče črnogorskega učiteljstva napram načrtu šolskega zakon«.
Dne 8. in 9. novembra 1919 je imelo j „učiteljsko udruženje Cetinjskog okružja" izvatiredno sejo, na kateri je zavzelo sta-* lišče napram novemu načrtu šolskega za-
kona od prosvetnega odbora. To svoje stališče je objavljeno v 46 strani broječi brošuri „Pregled (ocjena, Izmjene I do-
CkruRa" USk0<i l,druže,lia Cetinjskog
Ze meseca septembra 1. 1. sem v „Učit. Tovarišu" poudaril, da ie načrt prosvetnega odbora za nekatere pokrajine naše domovine toliko previsok, kolikor je za druge prenizek, zato se ne čudimo, da v stališču črnogorskega učiteljstva ne najdemo nikakršnih ugovorov proti tem glavnim napakam novega načrta, in sicer proti:
1.	krajnim šolskim svetom,
2.	ponavijalni šoli in
3.	slavnostim koncem šolskega leta.
Črnogorsko učiteljstvo v početku
brošure mnogo hvali prosvetni odbor trdeč, da je to „djelo pravednog rada i Plod pravde . . ." jn dalje: „Državnik, Koji je radio na ovom projektu, ruko-vodjen je bio najsavesnijim idejama, iz kojih provisuje u osnovici samo pravda . . .", kajti črnogorski tovariši, kakor tudi mi vsi, uvidijo najglavnejši napredek šolstva m učiteljstva, da se dajo učiteij-stvu tiste gmotne pravice, kakor ostalemu drž. uradništvu.
S stališča gmotnega izboljšanja razumemo hvalo in odobravanje črnogorskega učiteljstva za načrt prosvetnega odbora.
Ako bi črnogorski učitelji danes zavzemali svoje stališče, gotovo ne bi pisali
kakor beremo v tej brošuri: .....Mora
se priznati i to, da je o vaj projekt plod najnaprednijih i najsavremenijih državnika, koje je rukovodila najplemeniteja i najpatriotskija namjera riješenja jednog tako važnog pitanja i to na savremenoj osnovi, čime bi spasli stalež od partijskih trzavica, a posvetili ga izključivo službi svoga naroda," in zopet dalje: „Ako taj isti državnik bude toliko močan i uvidje-van, da na temelju načela pravde, kojima diše ovaj projekt, reguiiše sadanje činov-uičke plate, riješiče legalnim putem naj-teži problem unutrašnje politike . . kajti naša najnovejša izkušnja nas uči, da ta „najsavremeniji državnik" nima toliko moči, da bi nas samo uvrstil med drž. uradnike.
LISTEK
ANTON SKALA:
Šolski list
l„ II. in III. stopnja.
Stev. I., uredila L. ČerneJ, Andr. Rapč in Pavel Flerč.
Ko so minevale letos božične počitnice, |e izšel »Šolski list«. Razveselili smo se ga vsi. tako učitelji kot otroci in gotovo tudi starš», da bodo že enkrat njih ljubljenci tudi s knjigo in ne le z zvezki hodili v šolo. Križ je bil doslej, ker kdor ni hotel uporabljati prejšnjih šoskih knjig, si Je sam motal pomagati. Zdaj pa smo se oddahnili vsi. »Šolski list« leži pred nami kar stopmevaje: prva, druga in tretja stopnja. Nam Je olajšano oriprav-Ijanjc. poučevanje, otrokom pa razumevanje in učenje.
Kar po vrsti sem si ga ogledal, razgrnil sem vsa tri kazala, da mi vanl pogled odpro. Prva stopnja ni razdeljena; drug za' drugim, brez presledka se Vrsti 66 berilmh sesta\kov Ker je pri vsakem . sestavku tudi ime sestavljaica, mi priča { ta stopnja o izvanredni plodovitosti L !
Cerncja: 31 do 66. Pogledam, kdo je to stopnio uredil: tako» se mi je razjasnilo in razumel sem težak položaj urednika. Z listom se je bilo treba podvizati, snovi je primanjkovalo in urednik si je sam pomagal, kakor je običaj tudi pri mnogih drugih listih.
Druga stopnja je razdeljena na šest delov, ki jih je urednik tiho zaznamoval z rimskimi številkami od i. do VI. V notranjosti pa riosi ta stopnja napise: Prvi del itd. — Tudi tretja stopnja je razdeljena na šest delov. Ti deli so na platnicah imenovani: I. Etični del. II. Hlgijena, III. Prirodopis, IV. Prirodoslovje. V. Zemljepis, VI. Zgodovina. V notranjosti pa tudi ta stopnja nosi le napise: Prvi de! itd. Ta način predelavanja snovi je gotovo še prehoden. Iz teh prvih številk posnamem namreč, da še ni določeno, katera imena bodo nosili posamezni deli v novih šolskih knjigah. Urednika II. in III. stopnje sta imela več sotrudnikov, o tem pričajo imena pod sestavki, Id jih je v II. stopnji 90. v III. pa 65. Sestavki v vseh treh stopnjah so z malo izjemo plod učiteljstva. Od neučiteljev sem naštel Otona Zupančiča v I. stopnji enkrat, v II. stopnji šestkrat, v III stopnji štirikrat. med tem šestkrat kot ugankarja. Poleg imenovanega sem našel po enkrat
| ali dvakrat: Drag. Ketteja, Simona Jenka, j Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, A. Medveda, Fr. Levstika, A. Aškerca. J. Stritarja, L. Pesjakovo. J, Jurčiča Pa sem poslušal, kako pripoveduje v II. stopnji o «Trgatvi«-. Dolenjcu, v i!!, stopnji pa vi-nogradnetnu Slovencu. Za moje otroke bi zadostovalo kar je v III, stopnji.
Kako začenjajo te stopnje? Prva stepnja z lepim naukom: »Boga ne pozabi«, ta nauk je kakor tučica v prsih iti ic pregreha to lučico zaduši tedal so ši dnevi, kot temne noči!* Se lepše začm: druga stopnja: *Cuj, mladina, svete moje:« »Molitev za slovanski roda je pa premalo goreča in tako čudno modro h zveni, da dvomim, če jo bo kdo molil. Na 6. stranj te stopnje jc boljši začetek.
Tretja stopnja začne dobro.
Kal obravnav,-?.» posamezne stopnje? Prva stopnja vse vprek, najraJŠa pa se drži domačih ?.ivali. Kljub temu, da je mnogo, ni mnogo; vendar pa s tem lahko dosežemo, da se otroci nauče dobro či-tati. pripovedovati in dobe poim o prostem splsju.
Druga stopnja je srečnejša. Je boljše Čtivo in več izbire. Ce napišem boljše čtivo, mislim, da so sestavki naravno pripovedovani, in ni na njih opaziti, da so nalašč otrokom prikrojeni. — Treba
pa bo za 2. štev. te stopnje izbrati živahnejše sestavke iz prirodopisa in priro-doslovia.
Tretja stopnja je brez dvoma najboljša. Ta stopnja posveča H. del higijen». To jc nov del, ki ga v dosedanjih berilih in čitankah nisem našel. Gotovo bo ta del v naslednjih številkah obsežnejši. Šolski zdravniki bodo tudi radi kal prispevali. V tem delu je tudi »Balada o sv. Martinu«; moje mnenje jc. da bi to balado lahko obsegal etični del. Zemljepisni in zgodovinski del je v prvi številki II. in iII. stopnje šc nekako splošen. Za sedaj je biki to potrebno, gotovo pa nas bo ta del v prihodnjih številkah podrobneje seznanja! z našo ožjo domovino ter nam pripovedoval o sončni Oorlški. o tožni Istri in lepi Vipavski dolini.
Vse tri stopnje končajo z .Lepo našo domovino« in »Narodno himno«.
Ko sem pregledal vse tri stopnje, se mi je zazdelo, da je prcltod s L na II. stopnjo občutnejši. ko z II. na IH. 'Ali je potrebno, da še prehod z ene stopnje na drugo občuti? Moje mnenje )e. da čim bolj se ga oblaži. tem laže je otrokom, 7 lil. stopnji sem čltal »Spomin na Prešerna«. Tega sem se zelo razveselil, kajti prepričan sem. da nam bodo naslednje številke, a ne samo 111. stopnje, prinesle


Črnogorski učitelji opominjajo dalje domovino na razne v boljševizem vodeče razmere, ki še sedaj vladajo, namreč, da imajo nekateri priviligirani delavci in državni nastavljenci z ljudsk-šolsko izobrazbo letne plače od 3500—4000 din., medtem ko imajo učitelji temeljne plače ... (iz sramote nočemo navesti!)
Med drugimi izpremembaini, katere je črnogorsko učiteljstvo predlagalo, navajam le nekaj važnejših:
Otvoritev šol zahtevajo povsod tam, kjer se nahaja v premeru 4 km 35 otrok (projekt: 40) in to zaradi goratih in težko prestopnih krajev v Črni gori.
Črnogorci se dalje zadovoljujejo in priporočajo, da zida in popravlja šole občina, kakor tudi, da daje kurjavo uči-teljstvu in šoli. Zahtevajo tudi, da morajo občine v teku 5 let sezidati stanovanja učiteljstvu, kjer jih še ni. Dokler pa učiteljstvo nima stanovanja v naravi, dobiva stanarino od države zaeno s plačo. Stanarino določa posebna komisija po draginji v kraju službovanja. Stanovanje mora imeti najmanj 2 sobi, kuhinjo in pri-tikline
Priporočajo med drugim tudi nerazdeljen poldnevni pouk. kajti praksa je pokazala v Črni gori, da uspeh najbolj odgovarja temu načinu. Na ta način pridobi učiteljstvo dovolj časa za pripravo in popravljanje šolskih izdelkov, otroci pa za pomaganje pri domačem poslu.
Predlagajo, da prično šolo obiskovati dečki s 7, deklice pa s 6. letom, češ, da so deklice prej razvite kot dečki. Zahtevajo, da pregleda zdravnik vsako šolo dvakrat na leto in sicer v septembru in marcu.
Na tej seji so dalje stavili zahtevo, da se more učitelj z ozirom na težavno učiteljsko delo upokojiti po svoji prošnji v 26. letu s pravico, ki mu pripada po teh letih, kajti to bo vsak priznal, ni enako delati s pljučmi ali pa z rokami v pisarni.
Pri nameščanju učiteljstva se mora ozirati razen na službena leta in kvalifikacijo tudi na rodbinske potrebe (dokler te trajajo).
Število tedenskih ur zmanjšujejo, in sicer naj ima voditelj 18 ur manj toliko ur, kolikor je na šoli učiteljstva, za ostalo učiteljstvo pa določajo po 24 ur tedensko.
V „objašnjenju" utemeljujejo ta svoj predlog s sledečim:
..Radni časovi (ure) u učionici, punoj prašine medju 50 djece, gdje je nežan va-zduh (slab zrak), a pri tom stalno raditi s organom pluča, nije to isto što i pisati, računati, citati iII drugo slično tome raditi u kancelariji činovtiičkoj", zato bi bilo neprimerno učitelju nalagati isto toliko ur kakor uradnikom.
Olede nadzorovanja so mnenja, da naj nadzornik dvakrat na leto pregleda učiteljevo delo in sicer pri definitivnih administrativno, pri onih,brez učiteljskega izpita pa instruktivno. Nadzornik naj sporoča o nadzorovanju predpostavljenim šolskim oblastim samo z ozirom na povo-Uen ali nenovoljen uspeh, toda brez oce-nilnih redov.
Potemtakem v projektu zamišljeni kvalifikacijski listi odpadejo.
Črnogorsko učiteljsko udruženje je bilo radi tega proti redovom, ker se učiteljstvo s temi razlikuje od drugih stanov, kajti nikjer sicer ne najdeš redovanja uradnikov. In če položimo praktični izpit vendar ne bomo trpeli še instruktivnega nadzorovanja.
Koncem konca pa predlagajo kot 83. člen „projekta":
Stalnim učiteljem-cain, ki so v službi in imajo srednješolsko predizobrazbo se določajo povišice, doklade in plača sorazmerno z državnimi uradniki z enako pred-i izobrazbo.
* * i:
Kakor črnogorski tovariši, smo tudi mi pričakovali po preobratu polti! optimizma in idealizma boljših časov, toda I kakor že tolikokrat v Avstriji, smo tudi tu doživeli razočaranje. Dokler nas rabijo pri svojih namenih, nam obljubujejo vsemogoče, in ko zahtevamo dejanja, se zvi-I jajo. Razen Ljube Davidoviča in par drugih nihče več od beogradske gospode ne shača potrebe in važnosti našega stanu. Smatrajo nas za ljudi vredne preziranja.
Ali združimo se in zakričimo na ko-I smata ušesa, da sta šola in učiteljstvo glavni temeljni faktor domovine. Mi smo oni, ki moralno držimo pokoncu domovino; ne militarizem, ne kapitalizem in ne drugi -izmi ji ne morejo dati med svetom stalnega ugleda, le šola, ki izobrazuje najširše sloje, ki širi prosveto v najoddalje-j nejšo vas, v selo, kamor ni še stopila noga i drugih uradnikov; v zaselje v Srbiji in Črni gori, kamor se ne pride ne z vožnjo ne z ježo, ampak samo po kozjih stezah; dviga narod, ga izobrazuje, uči in vodi in daje domovini na ta način materijal, na katerega se more opreti v svetovni politiki.
Že eno leto gleda ves svet na zadržanje ljudskih mas po vseh državah, in izkušnja uči, da razumejo le tisti narodi narodno disciplino, katere vodi šola in kateri zajemajo svoje moralne sile iz dobrega in gosto zamreženega šolstva.
Zalibog moramo konštatirati, da voditelji prosvete v Beogradu ne razumejo duha časa, zato se nas poskušajo oteoati: ali ne podajmo se, močni smo in močnejši bomo vsak dan.
Bobra zi naše narodno šolstvo v zasedenem ozemlju
V nedeljo dne 18. t. m. se Je vrSil v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu izredni občni zbor političnega društva „Edinosti", ki je bil sklican v namen, da razpravlja o velevažnem vprašanju, ki sedaj v največji meri zanima ves naš narod ne samo v zasedenem ozemlju, temveč tudi zunaj njega, o našem šolskem vprašanju.
Ob prav lepi udeležbi članstva, ki je prihitelo od vseh strani zasedenega ozemlja — častno je bila zastonana Goriška, ravnotako tudi naša kršna Istra, samoposebi umljivo najštevilnejše na5a vrla tržaška okolica in mesto samo, a tudi Notranjska je, prvič, poslala svoje zastopnike — je otvoril občni zbor društveni predsednik
dr. Josip Wilfan,
ki je poudarjal v svojem nagovoru, da je društveni odbor smatral sklicanje izrednega občnega zbora za potrebno iz razlogov. ki so razvidni že iz dnevnega reda. Prva točka dnevnega reda — nadaljuje govornik — so naše šolske razmere. Ta dnevni red so imela zborovanja našega političnega društva že neštetokrat. Neštetokrat smo povzdigovali svoj glas proti krivicam, ki so se nam dogajale na naivažnejšem po'ju našega življenja, na šolskem nolju. Mnogokrat smo odhajali iz te dvorane, smo nosili v sebi iskrico upanja, da se narn izpolnijo naše zahteve, da pride čas, da se bomo mogli posvetiti mirnemu delu brez boja za najelementar-
nejše naše pravice; toda prišli so časi, ko se moramo zopet bojevati za tiste drobtinice, ki smo si jih pridobili pod Avstrijo. Če hočemo predvsem označiti naš sedanji položaj, moramo reči, da se tistemu opustošenju, ki ga je prinesla vojna v najlepši del naše najožje domovine, na Goriško, ki je predvsem materijalno, pridružuje sedaj opustošenje, ki sicer ni vidno telesnim očem, ki pa sega toliko globlje v naše življenje, opustošenje, čigar posledice se kmalu pokažejo in bodo veliko bolj trajne in pogubnejše od onih, ki jih je provzročila vojna. Odbor političnega društva je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se odpomore temu neznosnemu stanju; ali sedaj je treba, da tudi članstvo povzdigne svoj odločni protest!
Predsednik se je nato spomnil s prisrčnimi besedami v Oorici umrlega društvenega odbornika dr. Ivana Novaka, nakar je društveni tajnik dr. Mikuletič podal obširno in temeljito poročilo, o katerem je z mnogobrojnimi statističnimi podatki osvetlil žalostne šolske razmere v Trstu in v Istri. Slično obširno poročilo o šolstvu na Goriškem je podal dr. Karol Podpornik, nakar so se k predmetu oglasili zastopniki pazinskega. buzetske-?a in poreškega okraja ter govornik iz Notranjske, ki so vsi v drastičnih besedah osvetlili žalostno stanje, v katerem se nahaja slovensko in hrvatsko šolstvo v posameznih okrajih, zasedenih po Italijanih *). Nato je občni zbor soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
„Na izrednem občnem zboru političnega društva „Edinost" dne 18. januarja 1920 v Narodnem domu v Trstu zbrani Jugosloveni iz zasedenega ozemlja, podrejenega generalnemu civilnemu komi-sarijatu v Trstu, so sklenili enoglasno naslednjo resolucijo:
1.	prosvedujemo z ogorčeno odločnostjo proti postopanju zasedbenih oblastev v stvari ju&oslovenskega šolstva, zlasti proti temu, da so v mnogih krajih slovenske in hrvatske šole zaprte, v mnogih tudi naravnost samovoljno in protizakonito premenjene v italijanske; da se še vzdržuje ^...pravičena, nasilna prepoved zopetne otvoritve zasebnih šol in celo zabranjuje zasebni pouk in da se brez ozira na elementarne kulturne potrebe zavlačuje rešitev tudi najnujnejših šolskih zadev;
2.	zahtevamo v polni zavesti svojih nezastarljivih pravic in v neupogljivem odporu proti krivici, ki se nam godi, da se neznosnemu protikulturnemu in protipravnemu stanju stori konec in da se nam povrnejo naše šole v oni meri, v kateri smo jih imeli pred zasedbo in v to svrho zahtevamo posebno, da se vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skličejo in po potrebi dopolnijo šolski sveti in da se ukrene potrebno, da se ju-goslovenski učitelji lahko povrnejo na svoja mesta iz internacije ali iz ubežni-štva s primernimi jamstvi za svojo svobodo in telesno varnost, brez prikrajšave
*) Vsa poročila, ki se strogo In edino tičejo šolskega vprašanja v okupiranem ozemlju, prinesemo polagoma v prihodnjih številkah, da Izve na ta način celokupna slovenska javnost za vnebovpijoče krivice, ki se gode našim trpečim bratom in sestram onkraj premirne črte. „Edinost" z dne 20. t. m., ki je Imela prinesti obširno poročilo o vsem zborovanju, je Izšla tega dne skoro popolnoma pobeljena. Tudi gorenji nagovor predsednikov je laška cenzura črtala več kot na polovico. P. P.
še več sličnih spominov, ki bodo seznanjali naše otroke z duševnimi voditelji našega naroda.
Kakor sem že prej omenil, je največ sestavkov v »Šolskem listu« duševno delo učiteljstva. Z veseljem je pozdravi misel, da učitelii sami sestavl'a:o i ' sujeio »Šolski list«, vendar pa dobri stvari ne bo škodovalo, če se v bodoče oni drvmači nridelek. ki je že zastali, ali več moralizuje in poučuje, odstrani in se izbere boljšega pri naših pesnikih m pisateljih.
Pot pa. ki jo je nastopil »Šolski list«, je prava in te poti se veselimo vsi.
f Su^nikovi Pavli.
Dolgočasno jesensko vreme" nas je klicalo skupaj ono nedeljo. Pot nam je namakal in polzil prhajoči dežek. ki nam je isti dan ostal zvest spremljevalec. Ko smo pa stopali po klancu proti vrhu Pav-•lininega doma, objele so nas med seboj se prerivajoče in tepeče megle, katere so s svojim vlažnim zastorom zakrivale soln-čn;m svetlim žarkom pot, tako, da je 'gledalo. kot bi bil pozen mrak, dasi je od-zvonilo iedva poldne. Taki' otožni dnevi pa sami od sebe vplivajo na človeka, da se mu zdi, kot bi ga tlačila mora. Delajo
ga redkobesednega, žalostnega. Če pa je na potu. da spremlja k večnemu počitku tovarišico, katera je celo svoje mlado živlienje posvetila zgolj izobrazbi in po-vzdigi toli ljubljene mladine lastnega naroda. kdo bi mu v zlo štel, če pozdravlja žalosten mrak, temne megle, ki mu na potu drugujejo; vsaj mu je tudi njegova duša zavita v brezsolnčen mrak, temne, žalostne megle.
V klancu pod vrhom na razpotju med Hrastnikom in Trbovljami stoji v samoti domovje Pavle. Ko sem ga ugledal, sem se nehote spomnil, kako prijetno mora biti tukaj bivanje v prijazni pomladi, katera odene ta prijazen kraj s pestrim, svitlim plaščem rož in rožic. Ali danes? Kje je pomlad, kje so rožice? Vstopil sem v sobo na desno. Tam je ležala v sredini lučk in lučic med rožmarinom in poznimi jesenskimi cvetkami — roža — katero je strla slana življenja. Ko sem pozneje ugledal mamico in sestrice ob odru ležeče Pavle., katere so v obupu in žalosti vile roke nad izgubo dobre hčerkice. idealne sestrice, umel sem njih togo, razumel njih bol.
Počasnih korakov se Je vil sprevod proti župni cerkvi. Prišli so sosedje in sosedinie. prihiteli pa so tudi stanovski tovariši in tovarišice, da skažejo posled-
njo čast nji, katera ni poznala druzega razvedrila, kot nesebično, požrtvovalno delovanje v dobrobit izročene ji mladine. Dasi po letih še mlada, vendar jo je že klicala stanovska dolžnost v službovanje v Brežice, Zidanmost, Hrastnik in Laško. Slučajno sem se sešel z njenim bivšim nadučiteljem. „Ali Ti je znano, da je umrla Sušnikova Pavla?" — Takoj mi je bilo žal vprašanja, kajti videl sem, kako globok in presenečen vtisk je isto napravilo na osivelega moža. Kar ni mogel pojmiti resnice in venomer je kakor v sanjah sam za sebe ponavljal besede: „Joj. joj. Ti ubooa. uboea Pavla, bila si moja najboljša učiteljica, kar sem iih imel." Videl sem mu v blaga dušo in tiho sem se odstranil...
In sedaj? Gruda za grudo je padala na Tvojo krsto, dokler se ni ust/arila go-milica, pod katero Ti je počivati. Petje ža!ostink je onemelo, utihnilo. Sladko spa-vaj. Pavla! Drug za drugim ostavlja.no Tvoj grobič, a bodi prepričana, da vsi z ono svillo podobo v srcu, v kateri smo Te gledali vedno med nami, bodisi v razredu ali pa na društvenih zborovanjih.
Temna, tiha noč je že bila. ko sem se bližal zopet svojemu domu, a v mislih mi je bila nenrestano ona. moli . podobna pesem: „Pomlad že prišla bo..."
svojih pravic; za Goriško posebej, da se kolikor prej popravijo, oziroma vzpostavijo poškodovana šolska poslopja;
3. naročamo odboru političnega društva „Edinosti", da naj z vso vnemo in odločnostjo zastopa te pritožbe in zahteve ter poskrbi, da izve za njo civilizirani svet, ter
pozivamo jugoslovensko prebivalstvo, naj ne klone duhom, temveč pogumno vztraja v boju za naše pravice do zmage, ki je pravični stvari prej aH slej gotova.
H koncu je pozival predsednik vse udeležnike, da naj vsepovsod pridobivajo društvu nove člane in tako razširjajo organizacijo. Naše politično društvo je ustanovljeno za vse dežele, za katere se nahajajo osrednje oblasti v Trstu, prej torej za vse področje tržaškega generalnega civilnega komisarijata. Zato predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno govornika z Notranjske. Kakršna naj že bo odločitev glede teh naših zem-lia, vendar ne moremo čakati in odlašati. Tisti, ki smo pod eno pezo, moramo v skupni organizaciji iskati pomočka. Ko pride ločitev, naj le gredo tisti, ki bodo tako srečni, v svobodo. Zato tudi odtod pozivamo brate z Notranjske, da se nam pridružijo.
Sedanja naša organizacija Je le začasna. tudi društveni odbor je le začasen, kajti šele potem, ko bo naša organizacija izvedena vsepovsod, od Triglava do Kvarnera, tedaj se izvoli novi definitivni odbor. Po zahvalnih besedah za mnogo-brojni obisk občnega zbora, je predsednik zaključil obč zbor.
Naša narodna šola.
Po proklamaciji WiIsonovih štirinajstih točk smo mislili, da bo izginil pojem narodne šole, kajti pričakovalo se je neupravičeno, da bo dobila vsaka i država svoj etnografski teritorij in bo ! vsled tega odveč narodna šola v pre-j dvojnem pomenu besede, ki je pomenila : ohranitev plemenske individualnosti proti tujemu raznarodujočemu pritisku. Danea je pozabljeno 14 VVilsonovih točk, vprašanje narodnih šol v nekoliko spremenjenem smislu pa je postalo še bolj akutno. Kajti danes vidimo, da ne bomo imeli boja proti enemu ali več plemenom v okviru ene države, ampak da nam stoji nasproti cela država, ki skuša zadati našemu plemenu smrten udarec. In v tem boju moramo predvsem računati na svojo lastno moč.
Moč naroda pa ni izražena v njegovi številni visokosti ampak v r.jegovi etični kakovosti in prepričanju. Odločujoč moment v boju je prepričanje naroda, da se bori za pravično stvar. Vzgojiti to prepričanje je naloga narodne šole. kajti značaj in prepričanje se začneta oblikovati v zgodnji mladosti.
Pri pouku se morajo imeti pred očmi naši zgubljeni kraji in po vzgledu Francozov ne sme nikdar pasti beseda, kakor bi bili ti kraji italijanski — ampak vedno povdarjati, da so le začasno za-ce:'enl od Italijanov. Učenec mora poznati natanko zemljepis in zgodovino teh krajev. Število prebivalstva, njega kulturo in civilizacijo ter podil način, kako j so spravili Italijani te kraje začasno pod ! svojo oblast. Temu primerno naj se uravnajo vse slike in tudi čtivo, vendar je paziti nato, da se zbudi v učencu prepričanje, da je naša zahteva etike in humani e'e ne pa kaka maščevalnost aH itnperijalizem.
Tu bo seveda ležala glavna naloga na učitelju, na njegovi inicijativi in svo-bodoljubiju. kajti ne sme pričakovati, da bo dobival zato direktive ali celo pohvalo od uradne strani — lahko se zgodi tudi nasprotno. Vendar imamo v tem oziru polno zaupanja do našega narodnega učiteljstva.	P. P.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Novomožko učiteljsko društvo zboruje v
četrtek dne 5. februarja t. 1. ob pol 2. uri pop. v deški šoli v Novem mestu. Obravnavali bomo nekaj notranjih društvenih zadev 1> se pogovorili o novem šolskem zakonu. — Odbor.
+ Učit društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek 5. februarja ob 10. uri v restavraciji ..Maribor" s temle sporedom: 1. Zapisnik; 2. Poročilo tajnika In blagajnika: 3. Nova društveni pravila; 4. Stanovska zadeva in dopisi;
5.	Podedovanje in vzgoja. Predava rov. Spreitz.
6.	Predlogi. — Eno uro pred zborovanjem odbo-rova seja. — K oolnoštevllnl udeležbi vabi t t predsednik Ogorelec.
+ Slovenjeblstrlško učiteljsko društvo 1« Imelo dne 15. jan. 1920. svoje glavno zborovanje v Slov. Bistrici. Udeležba je bila povolina. — Po običainem pozdravu, v katerem se je osobito na-glašala potreba Izponolnltve naše okraine organizacije — naj bi ne bilo niti entga uCiteHa(lce) v okraju, ki bi taval Izven našega kroga — ie še predsednik posebno povdarjal, da tudi sleherni član vestno In točno izpolnjuj dolžnosti
napram organizaciji (n Se po možnosti prinašaj svoj obultis na irtvenlk: „Rezervni sklad naše Zaveze." — Zadnji zapisnik In razni dopisi se
vzan.clo na znanje; Istotkko se VLame odobravaje na znanje poročilo o delovanju društva v preteklem letu in ono. H govori o zadovoljivem gmotnem stanju društvene blagajne. Po končno določenem sestavu seznama društvenlkov — isti kaže, da nas je sedaj vseh skupaj 45 — so sledile voiifve za novo vodstvo društva. Preden so se Iste začele vršiti, je Izjavil sedanji mnogoletni predsednik, da se naj pri voHtvi novega odbora nanj več ne ozira in dela na to. da se tudi pred-sedništvo pomladi. — Vkljub obotavljanju Je bil zopet soglasno izvoljen. — Predsednik je Sabatl Josip; namestnik tovariš Fran Karbaš; blagajnik Matevž Janžekovič in tajnica Marija SchweicJer-Jeva. Odborniki pa so: gosna Feiglov*. Otilija, Martin Samoeri In Ljudevit Vari. — Ko se izvrši skler,, da bodi prihodnje zborovanje marca v Slov. Bistrici, se je lepo uspelo zborovanje končalo. —
+ Okr. nčlt. društvo za boroveljskl okraj bo Imelo svol občni zbor v četrtek, dne 5. svečan?. 1920. Dnevni red in kraj zborovania se objavi prihodnjič. Člani društva se že sedaj op> zarjajo na to in k obilni udeležbi vabi — odbor.
+ Pedagoško društvo v Krškem zboruje v soboto dne 7. februarja t. 1. ob 10. uri doooldne v ris. dvorani mešč. šole v Krškem. Razen običajnih točk je na dnevnem redu tud! predavanje tov. Maksa Hočevarja: ..Pomen Cizikalnih poizkusov v liudskl šoli". Ker ie rešiti več nti'nih In zelG važnih stanovskih zadev, prosimo polno-Stevilne udeležb"- Zaradi odlika okr. šol. sveta z dne 20. 12. 1919. št. 2084 so dnevi zborovanja učitelisklh društev prosti pouka, toda le za tiste učitelje, ki se v resnici udeleže zborovanja. V smislu tega odloka se opozarja šolska vodstva, da pravočasno naznanilo okr. šol. svetu imena onih tovarišev in tovarišic na svoji šoli, ki se aamersvajo udeležiti teea zborovania.
-f Učlte'isko društvo za celjski okraj Je imelo svoj letni občni zbor dne 15 .januaria t. 1. v mestni osnovni šoli v Celiti ob nrav pb'lni udeležbi. Našteli smo tokrat 108 tovarišev In tovarišic! Po temeljitih raznravah so bile enoglasno sprejete nastoone resolucije:
1.	Glasom časooir.nih noročil namerava vlada Izdati v naibUiniem času novo oracmatiko za vse državne uslužbence v kraliestvu Srbov. Hrvatov In Slovencev.'tlčltclistvo. včlanjeno v učiteljskem društvu za ce'iski okraj, odločno zahteva, kot ssmoobsebl umevno, da se uiMtelll kot državni uradniki uvrste v kategorijo B ter d<*le z n"rni skupne težnle in morebitne krivic»». Na) pa bodo deležni vseh pravic in ueodnostl teh uradnikov brez vsacih nosebnih ugodnosti, kakor n. pr. kurjave, stanovanja itd. Odločno pa odklanjamo «osebno »ragmatlko, tičoč se izključno le našfa stanu.
2.	V 44. številki ..Vi. Tov.« z dne 31. dec. 1919 -so navedene nekatere Derete zahteve flede gmotnega stanja strokovneea učiteljstva meščanskih šr!. Učit. društvo za celjski okral smatra te zahtevo ne le kot v oolnl meri ooravičene, am*>ak t'irll 'a rq'vn! na*'h nrf-nnfrpHvh mefan sklh šol kot nujno notrebne. Obrača se do vodstva ..Z?veze" z zahtevo, da te z vso dosledno-stio podnira. da se Jim v najkrajšem času v uolni meri ugodi.
VOlede doolsa od ..SH5? zaloee šolskih knllg za SlovetiMo in T«tro" se sklene ta-l° resolucija:
Tukaišnle šole so s starimi učnimi knjigami za tekoče šolsko leto preskrbljene. In ko ne bodo več te za rabo, se bo seelo "o vseh treh |7daiah „Solskera lista", kateri nam bo nadome«toval čitanke do «ovnoma novih izdal. Fdlro račtinice in "a slovni*ke knjige se bodo po notrebi naroča-vale posredno ali neposredno od novo ustanovljene zaloge šolskih knjig v Ljubljani.
Iz talniškega poročila oosnemamo. da šteje društvo danes 125 rednih članov. Učltellstvo celjskega okraia ie v njem z malimi iziemaml ckoral ponolnoma včlanieno. Članarina za tekoče leto se zviša na 70 K letno. V odbor «o bili izvniieni: Ant^n Sivka, predsednik: ravn. losio Brlnar, predsednikov namestnik: Franio 2aear. tajnik: Makso Wndler. blaealnlk: Oohec Vekoslav. knjižničar: Ciril Predeli "evovodja: Franjo Vo<"lar In A. Zupančičeva, odbornika. Blziak, Pesdevšek In VVudler — Dregledovalcl računov.
Opomba: Fno to*ko resolucij je prinesel „Učit. Tov.." že v zadnji številki.
+■ UčIVIs^o društvo za ntulsk! okrai zboruje 5. iebruaria T9'0 ob «ol 11. uri v risal«'~i Mladike. Ker ni bilo zborovanje 6. 1. 1920 sklepčno. zato ostane dnevni red isti kot za orvo zborovanie. Odbor trdno u^a. da se bo zborovanja udeležilo brez izjeme vse uč'teljstvo okra'a
+ 1'čltel'sko društvo za brežiški In sevn'škl okrai ima svoi ob<*nl zbor v četrtek, dne 5. fe-bniarla t. 1. v BrežKih. Pri^etek ob 10. uri. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Odbor.
Kronika.
»
— Ftidarsko šolo v Celovcu bodo opusHli in jo dodelili deželni rudarski Soli v Ljubnem (Leoben) na Zgornjem štajerskem.
= Kako se živi v zasedenem ozemlju.
V podrobni trgovini se prodajajo v Trstu glavne življenjske potrebščine po sledečih cenah: liter olja 7.30 lir, kava 1 kg 12 50 lir. rii 1 kg 1.30 lir, sol 1 kg 0 20 lir; snkneno blaeo slabeje vrste se prodaja po 4, 5. 6 in 7 lir, boljše blago se dobi že za 40 lir rreter; moka bela stane k^ 0.60 lir, 0.65, 0.80 lir. črna 0.50 in 0.60 lir: meso goveje stane 1 kg 5 lir, telečje 5.40 lir.
= Na univerzi v Zagrebu so dijaki organizirani v sledečih organizacijah: »Demokratski študentski klub« se nas'a-nia na demokratsko stranko: »Jugoslovanska demokratska omladinska liga « se naslanja na Narodni klub: »Katoličko društvo Domagoj«, «Klub studenata kra-tičnili akademičara«; radikalski študentski klub »Slovenski Jue«; prijatelji selja-čke demokracije, se naslanja na frankov-ce: organizacija studenata iz okupiranih krajeva: organizacija studenata dobrovo-Ijca: židovsko (cionistično) nacijonalno društvo.
Po slovanskem svetu.
Iz čehoslovaške rep iblike.
Dva milijona za p ros ve to. Sedemdesetletnico je obhajal te dni preg-sed:ilk čehoslovaške republike Masaryk. Ob tej priliki je praška kreditna banka darovala 2 milijona kron za prosveto. Porabile se bodo za ustanavljanje šol po ameriškem vzorcu. Šole bodo urejene s penzijonatom, vso opremo itd. za dijake.
—	P. Zahradnik izstopil iz katoliške cerkve. Bivši državnozborski poslanec in železniški minister čehoslovaške republike p. Izidor Zahradnik je izstopi iz katoliške cerkve in se poročil.
= Odcepitev češke duhovšlčne od Rima. Na posvetovanju reformirane češke ctuhovčine so z veliko večino sklenili odcepitev češke duhovščine od rimske cerkve in ustanovitev lastne češke narodne cerkve.
—c Čelioslovaška za dunajsko deco.
Čehoslovaško poslaništvo naznanja, da je čehoslovaška vlada dovolila 500 dunajskim otrokom, ki se pošljejo na Norveško. prosto vožnjo po čehoslovaških železnicah.
«■■MI Ml—.... . ................I— II
Iz Ju^oslavite.
—	Zoper hujskače proti šolskemu zakonu je nastopila deželna vlada za Slovenijo s sledečim odlokom: „Jugo-slovenska kmečka z\eza" kot politična organizacija Slovenske ljudske stranke je deželni vladi za Slovenijo predložila protestne resolucije z raznih svojih shodov po deželi. Protestira se med drugim proti dozdevnim kulturno-bojnim n.ičr-tom osrednje vlade tako-le: „Protestiramo najodločneje proti nameri osrednje vlade v Beogradu, ki hoče potom zloglasnega šolskega zakonskega načrta vreči verski pouk iz šole." Napram temu se konstatira, da sedanja vlada sploh ni še sklepala o načrtu šolskega zakona, pač pa je še pod koncentracijsko vlado izdelal ..Prosvetni odbor" načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta načrt veli v § 20.: „V osnovni šoli se poučujejo nastopni predmeti: I. Verouk; II. Materinski jezik, čitanje in pisanje" itd. V členu 28. je rečeno: Poučevanje v verouku se poveri v prvi vrsti duhovnikom proti nakazani nagradi. Samo ako ne bi bilo v šolskem okraju duhovnika, lahko coveri šolska oblast to poučevanje učitelju iste vere proti posebni nagradi. Že iz teea sarrega sledi, da «e vedoma širijo neresnične informacije med kmetskim ljudstvom in da se izziv; naši mladi državi kulturni boj. To posteanje se obso*~ samo po sebi: vlada pa bo proti nadaljnjemu hujskanju v tej smeri prisiljena energično nastopi'}.
—	Odkritosrčna beseda. V 1. štev. „Učit. Tovariša" priobčena „Odkritosrčna beseda", ki govori o neprimernem izražanju nekaterih tovarišic glede svojih dohodkov, ;e vzbudila precej razburjenja. Tako ogorčenje je tudi čisto utemeljeno in se mora obračati proti tistim to-varišicam, ki se o svojih gmotnih razmerah neprevidno izražajo nasproti takim ljuuem, ki škodoželjno čakajo, kako bi naš stan oblatili in oškodovali. In ravno sedaj ob regulaciji plač nam vsako neprevidno hvausanje, v javnosti še zlobno zasukano, siino škoduje. Da se pravočasno opozori na nevarnosti, ki izvirajo iz nepremišljenih besed, to je bil pač namen aoticne notice, ki jo je priobčil naš stanovski list, ki mora včasi urezati tuui v lastno telo, ako opazi nevarno rano. — Pripomba glede prepičlih dohodkov učiteljev, ki imajo skrbeti za svoje rodbine, je sicer bridka, pa resnična in naj se brez obzirov tudi napiše v našem glasilu, da se ne bo o tem samo zasebno govorilo in prerekalo. Kesnica je namreč, da se od regulacije do regulacije manjša razlika med plačami samcev in oženjencev, osobito onih, ki so oblagodarjeni z otroci. Povod nam daje še posebno zadnji zakon o p.ačah osnovnega učiteljstva, ki se prav nič ne ozira na to, aii je učitelj oženjen ali samec, ali ima skrbeti samo zase ali pa tudi za večje število rodbinskih čianov. Kolikor še to upoštevajo naše prvotni, nezviša-ne draginjske doklade, so to tako malenkostni zneski, da kar izginejo v primeri s celotnimi službenimi dohodki, ki bi jih naj prejemali v bodoče. Četudi načeloma priznavamo upravičenost zah ^ve, da £re „enakemu delu enako plačilo", vendar bi v današnjih izrednih življenskih pogojih ta absolutna pravičnost postala družabna krivica. In zdi se mi prav, da se o tem odkrito pomenimo najprej mi učitelji sami med seboj ter da ne čakamo, da bi nam naši odločilni krogi ob prepoznih rekrLninacijah očitali, češ, saj ste bili s takimi plačilnimi uredbami vsi zadovoljni. Porazgovorimo se tudi o takih
kočljivih vprašanjih odkritosrčno ter dovolimo vsakemu tovarišu, da pove svoje mnenje, četudi je
Bridka Resnica.
—	„Učiteljski Tovariš" — oproščen!
V jubilejni številki je bilo že opisano, „kako se godi .Tovarišu' v obljubljeni deželi" — t. j. Jugoslaviji. Ob svoji 60 letnici je torej moral poročati „Tovariš" o tej sramoti. Kar se mu ni pripetilo v dobi 60 let; kar se mu ui pripetilo v Avstriji in pod avstrijskim notranjim ministrom, pod katerim je služil tudi g. Goglia, to se je pripetilo glasilu jugoslovanskega učiteljstva v svobodni Jugoslaviji, da ga je preganjalo državno pravdništvo radi državne nevart.osti lista in njega pisave. Mnogo hrupa, mnogo pisarij, mnogo zasliševanj je vzbudila naša kritika. Nihče ni dvomil, da hočemo državi in naši narodni stvari le dobro s tem, da hočemo koristiti, a preganjali so nas radi resnice in radi gotovih oseb, ker iiin je bila oseba več nego stvar. Državno pravdništvo je {preganjalo ..Učiteljskega Tovariša" po § 103 srbskega kazenskega zakona. Niti pod avstrijskim režimom se nam ni pripetilo, da bo kdo predbacival glasilu ju-goslovansKega učiteljstva kaj podobnega, še manj, da bi nas preganjali zaradi tega. List je bil v cenzuri, državno pravdništvo ni konfisciralo notice, tri mesece je bil mir, a po treh mesecih se je pričelo preganjanje po § 103 kazenskega zakona. „Tovariš" je bil sedaj pred sodiščem oproščen, oziroma se je ustavilo nadaljnje preganjanje; sramota pa Ootane na bivših — poverjenikih. — Sedaj je že pet mesecev, kar je bila „kriminalna" notica priobčena: „Tovariš" je še tu, poverjenika pa ni več!
—	Dvakrat odkrita beseda! Tudi jaz povem brez vseh okolnosti, olepševanja in opravičevanja, da je tovariša Marolta članek v jubilejni številki Tovariša — „V vojni dobi" — odkrita, možata in poštena beseda. Te odkrite in možate besede ne kaze jubilejne številke, pač pa povzdigujejo s tem značajnost učiteljstva, ki ni upognilo hrbtenice in tilnika pred največjo silo zapostavljanja značaj-nosti in zatiranja hrepenenja po omiki sebe in naroda ter raznovrstnih perseku-cij učiteljstva, delujočega in hrepenečega po osvoboditvi naroda izpod stoinstolet-nega jarma in sužnosti. Doba slomškarije je največji madež, najočitneja pega na telesu slovenskega učiteljstva. Res, odkrito povedano., ne sodim in ne obsojam mlajših tovarišev in tovarišic, ne zametu-jem kolego", ki so šli v nam nasprotni tabor s poštenimi nameni, prepričani, služiti dobri stvari m na ta način pospeševati šolstvo. Tem je bilo tuje vsako zapostavljanje jim nasprotno mislečih tovarišev. Ne očitam tovarišem, ki so prestopili na videz — nikdar pa po mislih in prepričanju — med nekdanje in še sedanje naše nasprotnike, gnani in prisi^e-ni po pezi življenskega obstanka, ne toliko za s£, ko za svojo družino. Na vse ie, gotovo niso merjene pšice v omenjenem članku. Vsi ti tovariši so nam dobrodošli brez vsakega očitka v naših vrstah, v naši učiteljski Uniji. Jih je pa tudi takih, ki niso bili primorani po življenskih ali eksistenčnih okoliščinah prestopiti v nasprotni tabor naših, t. j. našega šolstva, neodvisnosti v kateremkoli oziru, učiteljstva, največjih sovražnikov našega največjega, najsvetejšega ideala, združitve nas bratov SHS v svobodni državi Jugoslaviji. Na te so merjene stre-iice, če tudi ostre, a pravične in na pravem mestu. Razumem viš. šol. nadzornika tov. Ganglal On gre v svojem članku „Odkrita beseda", v Tovarišu z naj-vzvišenejšega, pesniško-človekoljubnega stališča; vse pozabit', vse odpustiti. Vsa čast in priznanje! Pa mi ne bo zameril, če se jaz ne morem v vsem z njim strinjati in tu zavzemam naspiotno stališče. Omenil sem že, da je bilo mnogo tovarišev. ki bi jim ne bilo treba prestopiti in zatajiti svojega prepričanja. Te je gnala samo dobičkaželjnost in častilakomnost, doseči brez vseh težav udobni gmotni položaj, oblast ter čast nad svojimi zna-čajno, ostalimi tovariši. Hočemo li še take ljudi, da ne rečem hujšega, za njih ostudna dejanja — denuncijanstva in vsa taka v pošteni družbi zavržena, že davno sojena in obsojena dejanja, zdaj še nagraditi? Naša Unija iie bo zato nič manj močna, nič manj upošievana. so li taki ljudje v naši sredi ali ne. Troim ravno nasprotno, ona bo pridobila s tci.i na s/o-jem ugledu. Tovariši v mestih, seveda, bodo .i^jbrže zmajevali z glavami m re-kji: Saj vendar ni bilo tako hudo; p tč so bile ta!ve razmere. Da, razmere! le razmere smo pa najbolj občutili mi, ki smo menda za vedno obsojeni za delo na deželi. Kako je moral biti previden tovariš v vsem svojem početju, govorjenju, da še celo v svojih tajnih mislih pred strupenim Slomškarjem. posebno še za vojne dobe, prva leta. Sotrpini-tovariši, ki zdaj
jasnitr čelom in ponosno iahko pogledajo slehernemu v obraz, bi vedli povedati ie-pe zgodbe o teh blagoslovljenih koritar-jih. Vrata, kakor že omenjeno, so k nam vsikdar odprta. Vabiti pa nikogor, še več, za stigmatizirane z denuncijanstvom in kar s tem v zvezi, tem naj bodo vrata zaprta! Tovariš Marolt je s svojim označenim člankom, če ne vsem, a prepričan sem, večini nam, Ki nismo klonili, govoril od srca. Zato pa njegovemu možatemu odločnemu nastopu in besedi hvala in priznanje. —	L. Perko.
Op. uredn.: Za vsprejem v bodočo skupno organizacijo in pri prestopu tovarišev iz nasprotnega tabora ¡«najo odločiti okrajna učit. društva — in ne centrala — ki ljudi svojega okraja najbolje poznajo. Tam naj še prerešetajo vsa vprašanja in stvori podlago za saniranje preteklosti. Odbori okr. učit dr. imajo torej odločati o tem vprašanju v posameznih slučajih, če ne pride do splošnega sporazuma.
—	Opravičene besede, ali beseda za naše upokojence! „Naprej" je pisal v teh dneh sledeče: „Ravno sedaj imajo n. pr. aktivni učitelji nakazan draginjski znesek po 1000 K. upokojenec pa ne dobi
—	ničesar! Po mnogem drezanju je šla baje šele sedaj prošnja v Belgrad. To je pač črna nehvaležnost napram učiteljem-upokojencem, ki so za šolo izčrpali vse svoje moči in ki morajo sedaj trpeti bedo in pomanjkanje. Žalostno, pa resnično!"
—	Da se meče upokojence pri sedanji ureditvi plač v staro šaro in se ni pravočasno pobrigalo za nje, je gotovo vse obsodbe vredno, pa naj pade potem krivda t:a ministrstvo ali poverjeništvo. Tudi nesocijalno je tako postopanje! Vse priznanje, da se je v prvi naredbi deželne vlade za Slovenije rešilo vprašanje upokojencev kakor se je Ie dalo ugodno. Toda sedaj je glavni moment, seda» je odločilni korak, pri katerem je pot;eba tudi nekaj storiti za naše ljudi, ki so nas vzgojili, da ima kdo uživati svobodo iu našo osvoboditev.
—	Na naslov nasprotnega tabora! V zainjem času se zopet sistematično množe napadi na našo organizacijo, na posamezne osebe in na podjetja, ki so učiteljska — potom „Slovenca". Dobro! Ce že hočejo kritikovati tovariši iz nasprotnega tabora nas in naše naprave, jim je to svobodno, a prinašajo naj to v svojem stanovskem glasilu, kar napravi vso drugo luč na stvar, kakor če se zatekajo v politične liste. To, da prinaša političen list „iz učiteljskih krogov" napade na lastne tovariše in organizacijo, nam ne koristi drugače, kakor da nam obojestransko jemlje ugled in nas smeši v Javnosti. Ravnotako je obsodbe vredno, če se blati učitelistvo nasprotnega tabora po naprednih listih po lastnih tovariših in to tudi ni v našo celokupno korist in čast. Blato ostane na našem stanu! O stanovskih zadevah se pomenimo v stanovskih listih! Dosedaj je prevladovala politiška strast, a sedaj je že čas, da tudi v tem pogledu izpregledamo. Vse drugo je. če si povemo kaj v stanovskih listih, kakor pa v politiških. Ne grizimo sami sebe! Kako uredništva naših dnevnikov cenijo take napade, karakterizuje dovolj dejstvo, da pod vsako tako notico napišejo „iz uči-tejskih krogov nam poročajo", češ: mi ne napadamo učiteljstva, če se pa sami koljejo, naj jih svet vidi! — Te besede so napisane z dobrim namenom, če bodo padle na rodovitna tla — je drugo vprašanje. Prepričani pa smo, da se bo večina strinjala z njimi, nasprotovali jim bodo le zagrizeni posamezniki, brez katerih ni noben stan. Upreti se bo treba pa tudi njim, da nam ne bodo kradli naše časti in ugleda. Sanirajmo to in sanirano bo vse drugo!
—	Pač napačno informiran aH pa namenoma govori neresnico „Slovencev" dopisnik „iz učiteljskih krogov", k«? trdi da je mestni šolski svet sklenil, da morajo vsi šolski voditelji naročati šolsl e tiskovine v Učiteljski tiskarni. Mestni šolski svet v Ljubljani teea ni nikdar sklenil, ampak je le občinski svet sklenil, da 3e vse tiskovine naročati potom mestnega šolskega sveta. Resnici v zadoščenje naj pa spomnimo na Šustc-šii Lampetovo dobo, ko so okrajni šolski sveti res sklenili, da se v Učiteljski tiskarni ne sme naročati tiskovin in ko so krajni šolski sveti vračali voditeljem vse račune od Učiteljske tiskarne, češ. nai jih sami plačajo - če v tel tiskarni naročaio. In končno: Slovenčev dopisnik je učitelj! Vprašamo ga. kakšen hasek ima od teea, če se da v roke strankarskemu fanatizmu in ie pričel iz strankarskega fanatizma aeitirati in hujskati po starih, predvojnih manirah zopet zoper stanovsko podletje, četudi ie po njegovih nazorih „od na-snrotneea tabora učiteljstva". Ali Je Ni*ie niemu strankarsko al? stanovsko nrviietie? Ali Ima sploh nam nasprotni tabor kako korist od strankarskega pod-
Sitja, za katerega agitacijo se da izrab-
ali, da hujska zoper Učiteljsko tiskarno? Ali bi s pametno stanovsko politiko ne tmel lahko naš celoten stan dobiček in korist od naših stanovskih gospodarskih podjetij? Učiteljska tiskarna Je podjetje, od katerega nimajo delničarji koristi, ampak se dobiček uporablja v razširjenje podjetja samega (letos se Je otvorila tvornica za šolske zvezke, knjigoveznica, knjigarna in trgovina šolskih potrebščin) in v prid stanovskim interesom in po-vzdigi ugleda učiteljskega stanu. Kadar je bilo kaj žrtvovati v te namene, Je vselej bil naš zavod organizaciji v pomoč. Brezm»selni m nepremišljeni so torej napadi na tiskarno, ker s tem dotični tovariš iz nasprotnega tabora pljuje potom „Slovenca" v lastno stanovsko skledo in na lasten ugled, pa najsi bode od tega ali onega stanovskega dela. Agitira pa s tem za strankarsko stvar, torej nestanovsko, od katere učiteljstvo nikdar nobene koristi ni imelo in je imelo ne bo! Kadar bomo pri presoji tudi v takih stvareh v prvi vrsti učitelji, tedaj šele bo naš stan imel ono moč in veljavo, ki mu gre.
—	Število slovenskega organizira« nega «člteijstva. »Slomškova Zveza« poroča. da ima 496 organiziranih članov, samih učiteljev In učiteljic. »Zaveza« štefe sedaj že okroglo 2.200 organiziranih članov. Nekateri učitelji in učiteljice so organizirane na obeh straneh, nekateri pa sploh niso organizirani. Število teh bomo šele dognali! Glavno Je. da Je vsakao organiziran. kajti stanovska nezavednost naiveč škoduje vsakemu stanu. Stanovski nezavedneži in neorganizirani so pa pa-rasiti na stanovskem telesu, ki hočejo živeti od žrtev svoiih tovarišev!
—	Onim. ki rišejo o učiteljskih plačah DO raznih listih notice. »Slov. Narod« prinaša sledečo zelo umestno notico: Iz učiteliskih krogov nam pišejo: Sedaj so pričeli izolačevati na prejemke, ki lih določa šolski zakon, sprejet v parlamentu dne 23. Julija 1919. —• predujme. Že dolgo poprei so pa trebila šolska oblastvaurbi et orbi. koliko imamo dobiti, opravičevala se. zakal ni izplačila, kdo temu ni kriv itd. in to oo vseh obstoiečih listih. Enkrat za vselej bodi povedano in pribito, da proti takemu načinu najodločneje protestiramo. Kdo Je kriv teh zaostankov: finančna uprava ali višji šolski svet ali knjigovodstvo ali čekovni urad. to nai se gospoda med sebol Domeni in nas to »Tav čisto nič ne briga. Faktum le. da imamo še vedno iste plače in doklade, ki smo jih imeli koncem lanskega leta. Ne-poučena javnost pa utegne potom raznih skralno neumestnih notic oo listih tolmačiti. da se nam nlače in doklade vsakih 14 dni regulirajo. Ako nam imajo šolska oblastva kai Sporočiti, nai to iaviio naši organizaciji, ki bo obvestila svoje članstvo potom stanovskih listov. Od izobešanja vsake krone v lavnosti Da nima koristi nihče drugi kot verižniki in druei temni elementi. -- Opozarjamo tovariše in mero-daine kroee nai bodo orevidneiši pri razpravljanju o plačah v nestanovskih listih
—	Izredni občni zbor „Društva javnih nameščencev" se vrši v četrtek dne 29. t. m. ob pol 8. uri na magistratu v mestni posvetovalnici. Učiteljstvo naj se ga po možnosti udeleži.
—	Nove učite1jske plače. Kakor izvemo, je delegacija financ takoj ko je dobila potrebne vsote na razpolago, založila čekovni račun knjigovodstva deželne vlade. Predujmi se že izplačujejo. — Z druge strani nam poročajo, da so vsa dela glede izplačevanja novih plač po zakonu že s strani višjega šolskega sveta izvršena in potrebujejo samo uradne potrditve iz — Beograda. Upati je. da bo od 1. marca naprej preje! že vsakdo izplačano novo plačo.
—	„Ugovarjamo" — „Meščanske šole." K tema dopisoma pripominjamo: Bile so meščanske šole v območju Slovenije, na katerih je bilo poprej postavnim potom učiteljstvo deželno u r a d n i š t v o z napredovanjem vadnišklh držav, učiteljev. Ako se hoče izvajati princip jednotnosti, zakaj se sega vedno pri meščanskih šolah po slabšem: učiteljstvo, ki ni bilo uradništvo. naj bi se kot tako snreielo, ne pa, kakor se je nasprotno zgodilo. Isto Je pri opravilni dokladi: i?lednači1i so jo tako, da so jo nekod za 50 % znižali, namesto. da bi jo drugod oovišali.
—	Kam dovede naša reeulaclja. Na slovenskem Je nekje meščanska šola, na kateri ima šolski sluga mesečno 376 K 50 h več plače kakor ravnatelj z 23 službenimi leti pri popolnoma jednakih rodbinskih razmerah.
—	Doklade deflnltlvnlh In prcvlzor-nlh meščanskih učiteljev. Razmerje med def. in prov. strok. učit. nikakor ni pravilno. Prvi bodo prejeli 600 dinarjev, t. J.
2400 K letno, drugI pa te 480 K letno, ker se njih nagrada ni prenesla na dinarje. Je težko urediti, to priznamo, pa morda bi se le dalo, ker razlika žuli one, ki so prizadeti. Do meščanskih izpitov je rok še dolg!
—	Učiteljstvo in organizacija državnega uradništva v drž. SHS. Naša organizacija je pristopila tudi k splošnji organizaciji državnega uradništva. Ta organizacija pripoznava upravičenost naše zahteve. da se popolnoma izjednači naše gmotno stanje z državnim uradništvom z isto izobrazbo. Glasilo drž. uradništva Je „Naš Glas". List je postal sedaj tednik. O tem čitam v zadnji številki sledeči poziv: „Naš Glas" — tednik! Tovariši! To-varišice! „Naš Glas" je tednik. Agitirajte med sabo in v vsaki družbi za naročnike ter zbirajte za tiskovni sklad! Čimveč naročnikov, tem trdnejše in boljše bo naše glasilo, ki stoji med vsem Jugoslovanskim časopisjem edino vselej na straži naših stanovskih interesov. Vse naše organizacije po vsej Jugoslaviji prosimo: Storite svojo kolegijalno dolžnost v lastno korist! Nabirajte naročnike, nabirajte za tiskovni fond, pridobivajte inserate ter pridno dopisujte! V slogi je naš spas in naš uspeh.
—	Bela Krajina. Škandaloznih belokranjskih razmer kar noče biti konec. Zato moramo ostati zvesti svoji obljubi, da ne nehamo prej, dokler ne bodo razmere urejene, kakor se spodobi. Radovedni smo ali zmaga naša doslednost nad jugoslovansko pobarvanim birokratizmom avstrijske dedščine? Navedli smo fakta, ki so dovolj svetlo pokazala nedelavnost okr. šol. sveta v Črnomlju. Trezen človek bi mislil, da je bil temu kriv avstrijski birokratski režim in da bode „novi" okr. šol. svet storil svojo dolžnost. Zgodilo se ni danes po preteku pol leta pod okr. glavarjem Sima-Gallom prav nič. Ta gospod uganja menda pasivno rezistenco in sicer zato, da bi ga — irestavili. Čedni nazori! Če mi kje ne ugaja, neham delati — posledica temu bo, da me prestavijo na — boljše mesto. V neki vasi našega okraja so degradirali šolo na stališ« če občinskih revežev. Kurijo na ta način, kakor so prehranjevali občinske uboge t. J. od hiše do hiše. Lahko si mislite s kako ljubeznijo nese zjutraj zgodaj sirota žena košek drv ali koruznih štoržev (!) v šolo, da tam zakuri tuji deci. Kako more biti toplo deci pri taki kurjavi? Drugod se pripravi kurivo v počitnicah, da se drva osuše in so ob času na mesfu, pri nas pa sekamo sproti in potem si lahKO predstavljate kurjavo s takimi drvmi. Po pisarnah se dobro dremlje pri topli peči. Tako počenjanje mora vzbuditi ogorčenje v učiteljskih vrstah, ker se vidi jasno iz tega, da se namenoma uničuje šolstvo. Pozivamo zato višji šol. svet, da napravi konec škandaloznim razmeram, kajti sicer si moramo misliti, da ne misli resno na šolsko reformo in da mu ni dovolj pri srcu izobrazba naroda.
— Iz VIII. seje višjega šolskega sveta. V četrtek dne 22. januarja 1.1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnjal je otvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Na predlog overovateljev zapisnika zadnje seje se isti odobri. Nato so sledila poročila višjih šolskih nadzornikov o izvršenih kurencijah od zadnje seje. Iz tega poročila povzamemo, da je bil učitelj Valenčič z Blance prideljen v službovanje v Celje, učitelj Jesih pa ostane na svojem službenem mestu v Trbovljah. Oba višja šolska nadzornika za ljudske šole sta se pritoževala, da se dopusti učiteljic silno množe, da so na Kranjskem dosegli ogromno število nad 200. Nič boljše ni v tem pogledu na Jugoslovanskem Štajerskem.
Po teh poročilih se preide na dnevni red. Prošnjama ravnatelja na neki meščanski šoli za enoletni dopust in za imenovanje nekega telovadnega učitelja za glavnega učitelja se ni ugodilo. Več profesorjev se je pomaknilo v VIII., oziroma v Vil. činovni razred, 1 telovadni učitelj pa v IX. Stavil se je predlog na poverje-ništvo za uk in bogočastje glede oddaje službe veroučitelja na državni realki v Mariboru. Izključitev dijakov iz srednjih šol: 1 dijak se je izključil krajevno iz državne realke v Mariboru, 1 dijak krajevno iz državne realne gimnazije v Ljubljani, iz Ptujske realne gimnazije je bil I dijak izključen iz vseh srednjih šol v Sloveniii. dva krajevno, dva sta dobila 16-, oziroma 8 urni zapor. Dalje je poročal višji šolski nadzornik gosp. dr. Poljanec o dijaških organizacijah in novem disciplinarnem redu na srednjih šolah. Sprejele so se smernice, po katerih bo poročevalec sestavil nov disciplinarni red in ga pred- I ložil v eni prihodnjih sej plenumu v pretres in sklepanje. Razširile so se sledeče šole: Štore iz dvo- v trirazrednico, Iga-vas iz štiri- v petrazrednico, Selca nad Škofjo Loko v stalno trirazrednico, Ska-ručna v dvorazrednico, Gorje pri Bledu
Iz tri- v štirirazrednico, obenem se je dovolila na tej šoli takoj vzporednica k I. razredu. V Podrožčici v Jugoslovan-j skem Korotanu se Je dovolila enorazredna ekspozitura. Prešolala se je krajna občina | Hrastje-Mota k šolskemu okolišu Vučja | vas. Stalno so se upokojile na lastno proš-! njo: Leticija Kobale, učiteljica v Hrastniku, in učiteljici ženskih ročnih del Ma-| rija Vodlak v Lembergu in Antonija Stro-| huber na nesistimiziranem mestu na meščanski šoli v Mariboru. Nadalje so se še stalno upokojili na lastno prošnjo: JuriJ Dominkuš, nadučitelj pri Sv. Petru pri Radgoni, začasno vpokojeni učiteljici Frančiška Močnik-Terpinc v Blagovnici in Antonija Pregelj-Ziegler v Ljubečni. Prošnja vpokojenega nadučitelja Ivana Rihteršiča za reaktiviranje na prejšnjem svojem mestu se s predsednikovim deri-miranjem zavrne. Sistimizirala se je služba za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih šolah v Žrelcu, Radišah in Med-gorjah, kjer se je takoj stalno namestila dosedanja učiteljica Lobiserjeva. Določile so se nagrade za nadure in za poučevanje v neobveznih predmetih, in sicer na srednjih šolah ura po 48 K na mesec za kvalificirane, po 40 K za nekvalificirane učne moči, na meščanskih šolah pa po 40 K za kvalificirane, po 32 K za nekvalificirane učne moči. Nagrade se bodo izplačevale mesečno z drugo plačo vred; sklep velja že za tekoče šolsko leto, ako ministrstvo prosvete odobri sklep. Za nadučitelja na Sladkem vrhu je imenovan Henrik Bre-gant, za učiteljico istotam Ana Bregan-tova, tretje učno mesto se razpiše; v Rečici se je stalno namestila dosedanja začasna učiteljica Matkcva Marija; učni mesti na šoli v Št. Rupertu v S. g. se razpišeta; za nadučiteljsko mesto pri Novi Štifti so se zglasili 3 vpokojeni učitelji, ki so pa vsi 3 umaknili svoje prošnje, zato se mesto še enkrat razpiše. Potem Je poročal višji šolski nadzornik Gabršek o inšpekcijskem poročilu o šolah v ormoškem okraju. Okrajnemu šolskemu nadzorniku se izreče za vzorno poslovanje zahvala in priznanje. Nato je sledilo poročilo o predlogu za zvišanje izpraševalne pristojbine na ljudskih in meščanskih šolah. Predlog seje odklonil. Dalje je sledilo poročilo in razprava o preuredbi nemških kočevskih šol v novomeškem šolskem okraju. Sklenilo se je, da se razdele te šole v slovenske in nemške razrede, oziroma oddelke, kjer je za tako razdelitev zadostno število šoloobveznih otrok. V nemških razredih se mora učiti slovenščina kot obvezni predmet. Predlog okrajnega šolskega sveta v Ribnici, da se smejo stare golice z avstrijskim orlom porabiti za šolska naznanila, se soglasno odkloni. Nanovo se zopet ustanovita dve učni mesti stalnega suplenta in stalne suplentke na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Pomožna šola v Ljubljani se preuredi v tem smislu, da se ji doda naspodaj pripravljalni, nazgoraj pa se razširi v šesti razred. Ob tej priliki se je izrazila želja, naj bi se ustanovil tak zavod za vso Slovenijo. Ker je veliko pomanjkanje moških učnih moči. se je sklenilo na predlog višjega šolskega nadzornika Gangla, da se ustanovi v II. semestru na moškem učiteljišču tečaj za one dijake Vili. gimn. razreda in VII. realke, ki bi se hoteli posvetiti učiteljskemu stanu. Na teh tečajih bi se predavala pedagogika, specialna metodika itd. Sklep se izvrši, ako dovoli ministrstvo pokritje. Nato so se rešile prošnje za oprostitev šolnine na državni realni gimnaziji v Celju in podeli državne ustanove ¡jubljanskim učiteljiščnikom in enemu gojencu na državnem učiteljišču v Veiikov-cu. Ob koncu seje je bil sprejet samostojni predlog, da se stalne učne moči v prihodnje ne smejo nič več premeščati zaradi družinskih razmer brez razpisa služb v službovanje na druge šole. Nato ie še odgovoril predsednik na interpelacijo v zadevi slabih prostorov, v katerih je nastanjena gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. S tem zaključi predsednik sejo.
— Viktor Bežku v spomin. Bila sva ! sošolca v 4. razredu ljudske šole 1. 1870. | pod tedanjim učiteljem Belarjem. Bili smo natlačeni kot slaniki v majhni sobi i v starem licejalnem poslopju. Število i učencev je preseglo mnogo čez sto. Nje- ! ga pot je peijaia iz dovršenega 4. razreda S v gimnazijo — mene v realko. Ostala ' sva si prijatelja do groba. Občudoval sem pred par leti njegov fenomenalen spomin. Spominjal se je vsakega učenca 4. razreda po imenu in na vse dogodijaje v tem razredu, kakor bi pohajal pred nar leti v ta razred — a preteklo Je med tem časom gotovo že 48 let. Bilo je leta 1902 — o Veliki noči — ko sem se peljal v Gorico ter sem ga obiskal' v šol. poslopju žen. učiteljišča. Domenila sva se, da prideva zvečer v gostilni pri „Jelenu" na sestanek. Bil je tam tudi navzoč pokojni profesor J. Janovsky, učitelj telovadbe na žen. učiteljišču. Iz gostilne smo
se podali v kavarno „Central" na črno kavo. Pri tej priliki smo govorili o formalnih stopnjah In formuliranih stavkih, ki so takrat prevladali na ljudskih šolah pod nadzorništvom takratnega dež. nadzornika Hubada. Bili so to težki časi za ubogo učiteljstvo Kranjske dežele. Zah-j tevali so mnogo žrtev s strani starejši1' učiteljev. Učiteljstvo je bilo do skrajno-! sti zbegano. Vprašal me je, če Je resnida. i da je neki prenapeti okr. nadzornik na ; Dolenjskem, prišedši v šolo, vprašal uči-| teijico: „Pri kateri formalni stopnji ste sedaj?" A ta mu Je odgovorila: „Pri nobeni." Vzel je na to klobuk in odšel iz sobe, rekoč: „Potem niste pripravljeni, bom prišel drugi pot!" Odgovoril sem mu, da se tako tudi po Ljubljani govori. Ves razjarjen udari Bežek nato ob mizo in zavpije: „Šola ne sme biti gledišče, ampak delavnica — in učitelj ne igralec temveč delavec. Jaz se bom temu uprl z vso silo. Tu imaš mojo roko!" Takoj nato se je vnel hud boj med Hubadom In njegovimi fabanti na eni strani in Viktor Bežkom na drugi strani v strokovnem listu „Popotniku". Bil Je to hud boj ,z uma svitlim mečem" prišlo Je celo do osobnosti, a da Viktor Bežek ni bil premagan, ve danes vsak slovenski učitelj. Torej tudi v tem pogledu mu je sloven sko učiteljstvo dolžno zasluženo zah-valo.	p. G—lé.
—	»Šolski Ust« bo pošel. Kakor nam Poročalo ie »Šolskega lista« le malo še v zalogi in bo skoro Došel, ker se naročniki še vedno pridno oglašajo. To le naiboljšl dokaz, kako nujno le bil list ootreben in kako le bilo ustreženo nujni potrebi s sklepom Zavezine delegacije. Hkrati je to najboljša kritika za list!
—	Dobe se sledeče knllge: »Metodika zemlieDisnega pouka« v ljudski šoli. raz-kazana na svojem razvolu, od Gabriel Majcna. Cena: 3 K. — »Srednja šolska vzgoja«, od dr. K. Ozvalda. Cena 6 K. — »Gluhonemi«. Zgodovina in sedanja metoda niih vzgojeslovja od Anton Rudeža, Cena: 5 K. — Vse te knjige so na razpolago v več izvodih in se naročajo v knjigarni »Učiteliske tiskarne«. Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6.
—	Doprsni kip Simona "etika, pesnika naše narodne himne, je umetniško izdelal kipar Alojzij Repič, profesor na obrtni šoli v Ljubljani. Poznavalci-pesnika trde, da je kip izborno posnet. Donrsni kip je izvršen v naravni velikosti. Posebno primeren bi bil za šole, društvene dvorane (čitalnice, pevska in telovadna društva). Vsled svoje velikosti bi dobro služil tudi kot dekoracija ob slavnostnih prireditvah na prostem, na trgih. Poživljamo učiteljstvo, da zainteresira za nakup Jenkovega kipa narodna društva. Cena komadu je K 100.—. Naroča sé v Učit. tiskarni v Ljubljani.
—	Po petih letih se Je vrni! srečno v svojo domovino iz ruskega ujetništva tov. Julij Sevnik iz DramelJ. Boril se Je v češko-slovaški legiji, prepotoval širno Rusijo in daljno Sibirijo ter se kot invalid vrnil preko Vladivostoka, Port Salda in Trsta v domovino. Junaškemu borcu in vrlemu tovarišu: „Dobro došel v svobodni Jugoslaviji l"
—	„Študentski Glasnik." Organ „fckotiomskog Saveza jugoslov. Stude-nata" je izšel v Ljubljani 1. Januarja 1920. Druga številka izide koncem januarja.
—	Imenovanje vseučiliških profesorjev. »Tribuna« poroča, da ie danes podpisan ukaz ministra prosvete. s katerim se imenujejo Drofesorji za novo vseučilišče v Ljubljani. — Dalje poroča, da Je odobren kredit 80 milijonov dinarjev za zgradbo 3 vseučiliških predavalnic v Bel-gradu na mestu, kjer je bil narodni muzej.
—	Šolski list le prav dober in tudi odrastli ga radi čitaio — zlasti članke o Jugoslaviii. Rabilo pa naj imena- Beograd (ne Belgrad) in Dunav (ne Donava). Tako nam Diše nek tovariš o »Šolskem listu« z dežele.
—	Za napredovanje profesorjev. Na
13. redni seji društva srednješolskih profesorjev je poročal profesor Markovič, da Je vlada obljubila podpirati zahteve, katere so profesorji stavili na ministrstvo, namreč, da napredujejo profesorji po sedmih službenih letih v osmi činovni razred, po 14, letih v sedmi in po 21. letih v šesti činovni razred. Vlada jc predlagala. da se tudi doklade vračunajo v plačo in da se za upokojitev vračuna polovica suplentskih let.
—	Da ustrežemo splošno Izraženi
želi!, se le nodnisani odbor odločil, da uprizori litijska šolska mladina še enkrat, tretiič. čarobno bajko »S n e g u 1 č i č a ir« § k r a 11 e« in sicer 2. febr. 1920. v Sokol-skem domu. Začetek ob 7, uri. Čisti dobiček se porabi za šolske potrebščine revnim šolarjem. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani Minister za socijalno politiko V.
» .

Korač Jc izdal nov pravilnik o ustroju državnega zavoda za Gluhoneme v Ljubljani, ki se imenule: »Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani« ter je javen učni in vzgojevalni zavod, ki spada k osnovnemu šolstvu. — O regulaciji plač učiteljstvu na tem zavodu smo poročali že zadniič.
—	5 t. m. se ie poročil pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža tov. Fran Karbaš. nadučitelj v Slov. Bistrici z gdč. Emilijo Mikel, hčerko realčnega ravnatelja v p. Bilo srečno!
—	Redi za meščanske šole se sedaj nikakor ne strinjajo ne z onimi ljudske in tudi ne srednje šole. Meščanske šole imajo za vedenje: 1. hvalevredno, 2. povolj-no, 3. primerno, 4. malo primerno, 5, neprimerno; za napredek pa 1. izvrsten, 2. hvalevreden, 3. povoljen, 4. zadosten, 5. nezadosten. Srednja šola ima pa zelo take rede kakor ljudska. Želeti bi bilo v tej zadevi malo več edinosti.
—	Srbo-hrvatski literarni tečaj je otvoril v soboto dne 24. t. m. na tukajšnji realni gimnaziji (v 2. nadstr., soba 7. razreda) vseučiliški prof. dr. Ilešič. Opozarjamo učiteljstvo v Ljubljani in bližnji okolici na izredni duševni užitek, ki se mu nudi s temi predavanji. Udeležba pri prvem predavanju je bila naravnost škandalozna. Predavanja se vrše vsako sredo in soboto od 6. do 7. ure zvečer. Prispevek znaša. 5 K za celo sezijo.
—	Pojasnitev tabele „Šolsko obiskovanje" v katalogu za meščanske šole. (Iz meščanskošolskih krogov.) 1. Število učencev a) največje, b) najmanjše: (največje število je to, če so vsi učenci v šoli, najmanjše pa tisti dan v mesecu, ko jih največ manjka). 2. Š t e -vilo šolskih poldni a) sploh (to je — kolikor jih je v mesecu), b) o b i * s k o v a 1 o (to je — število tistih poldni, ko ni nobenega manjkalo), prvo število primerjano z drugim — da % — c) z a -mudilo opravičeno (tu se zapiše skupno število vseh zamud), d) n e o p r a-v i č e n o (tudi skupno število vseh neopravičenih zamud. — % se izračunijo v j primeru s celim številom — opravičenih in neopravičenih zamud, n. pr. opravičenih je bilo 72, neopravičenih 5 tedaj do- | bimo sorazmerje 77 : 72 = 100 : x in 77: 5 = 100: x potem je pa x = %.
—	Šolsko gledališče v Krškem. Za dolgim odmorom šestih let. nas je dne 11. t. m. odškodo-vala ljudska šola z nad vse pričakovanje izvrstno usoelo prireditvijo. Na vznoredu so bile deklama-•cije, petje In pravljična igra: „Janko in Metka". Občinstvo, zabave in pouka željno, je strmelo ob sigurnem nastopu šestletnega deklamatorja, zavednega „Malega Jugoslovana" in krasnih dekla-macij domorodnih pesmi v narodne noše oblečenih učenk in neustrašenih učencev. Nad vse lepo pa so bile prednašane pevske točke. Diskretno uravnani glasovi, čista intonacija, predvsem čustveno prednašanie učencev starih 8—10 let, je občinstvo naravnost očaralo. Izvežbati učence te starosti v tako visoki meri, je umetnost. Tu Je treba izredne nadarjenosti, vooglobitve in pridnosti. Gosp. nadučiteljn Levstiku vsa čast m naše priznanje na njegovi zmožnosti in požrtvovalnosti! Akoravno nam je že znan kot spreten režiser izza nepozabne „Snegulčice" (1. 1913.), kot pevovodja nas je v najvišji meri presenetil, tembolj, ker je oral ledino — ne po vojski zanemarjeni decl. Enako pevskim in deklamacijskim nastopom, je bila z dovršeno akurateso vprizorjena igra „Janko in Metka". V igri ie bilo toliko temperamenta in nravnosti, kakršno lahko pričakujemo le od ne-popačenih otrok, ki jih je vodila spretna roka. Živahna Metka. ljubki Janko, siguren nastop njih staršev do nedosežne čarovnice s svojim mar-kantnim „hI, hi, hi" smehom, je provzročilo v občinstvu ono lepo, zlato razpoloženje, ki se nam zbudi ob spominu na čase pred kruto vojno. Ne vem, kaj bi zamoglo človeku bolj ogrevati srce, kot take. nedolžne prireditve. Veselje je bilo gledati, kako je naš nadebudni, mladi svet drhtajoče sledil erizoru za prizorom. Višek navdušenja 'n ploskanja pa je nastal, ko je Metka z burklami pahnila čarovnico v neč. Maska čarovnice Je bila izvrstna, tudi scenerija notranjosti hišice je globoko učinkovala.Med odmori nas je zabaval tam-buraški zbor iz Leskovca pod vodstvom vrlo glasbeno nadarjenega g. Čandra. — Vemo. koliko truda provzroča taka prireditev, vendar ie režiserju in vsem. ki so k sijajnemu uspehu prireditve pripomogli, bogata nagrada zavest, da Je bilo to najčistejše veselje igralcem in niih roditeljem.
—	Prošnje za obutev, obleke in denar naj se pri Oblastni državni zaščiti dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani (pri prejšnjem Pokrajinskem odboru za zaš-dece v Ljubljani) več ne vlagajo, ker so dotični viri izčrpani. Nove vložene prošnje se bodo prosilcem vračale nerešene. V časopisih se bo objavilo, kedaj se bodo prošnje zopet sprejemale. Oblastna državna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 14. januarja 192C.
—	„Seibsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" nas prosi za objavo, da so od oktobra 1919 vplačati 4 novi smutni slučaji, in sicer: Tramšek. DuIInig. Murk in Wallenko. Hkrati je vplačati letni pri-spevk 5 K za leto 1920, skupno torej 13 kron. Kakor hitro dospo poštne položnice od čekovnega urada v Ljubljani, jih prejmejo člani, da poravnajo svoj zaostanek. On. uredn.: Na drugem mestu prinašamo drugo tozadevno notico, na katero prizadete tovariše posebej opozarjamo.
—	Veselica „Šolskega odra" v Ribnici. Dne 16., 17. in 18. t. m. so priredili otroci deške in dekliške ljudske šole v
Ribnici šolsko veselico z deklamacijo, petjem in igro. Čisti dohodek je bil namenjen v prvi vrsti vojnim slepcem. Veselica je uspela dobro, inali igralci in igralke so rešili svojo nalogo v splošno zadovolj-nost. Posebno ljubki prizor iz življenja škrateljčkov v gozdu, ko rajajo pred svojim kraljem v igri „Prstani", je žel zasluženo pohvalo navzočih. Otrokom so žarela lica zadovoljnosti in tudi odraslim udeležencem so se zbujali v srcu prijetni spomini na srečne dni zorne mladosti. Namen prireditve je bil plemenit, smoter je bil dosežen in le strankarski zagrizenec bi mogel iskati tu postranskih namenov, oziroma bi spravljal ob tej priliki v javnost zadeve, ki nimajo nikake zveze z veselico in ne spadajo pred forum politične javnosti. ¡Dopisnik „Slovenca", ki je v listu št. 18 od 23. t. m. poročal o veselici, pa je v svojem strankarstvu zagrešil netaktnost varanja javnosti s strankarsko pobarvanim poročilom o prireditvi. Gospod dopisnik naj prihodnjič molči ali pa poroča objektivno brez strankarskega namigavanja na govorice ribniškega občinstva, oziroma politikov-zaplotnikov. Prireditev je bila delo celokupnega ljud-skošolskega učiteljstva, zato ni Vaš bi-zantinizem in prilizovanje posameznim članom našega stanu na mestu! Učiteljstvo ne potrebuje Vašega zagovora, se zahvaljuje za Vaše varuštvo, ki je tako umljivo strankarsko pobarvano in Vam kliče: Ne drezajte v interne Šolske razmere. da ne izzovete viharja, ki vas pouči, da ne dovoli zavedno učiteljstvo vtikanja v šolske razmere, o katerih nima nikdo drug govoriti razen učiteljstvo in šolske oblastnije.	x.
—	Dijaštvo v boju proti analfabetiz-mii. Zagrebški vseučiliški profesor dr. Šilovič je poslal svojim slušateljem, ki zaradi razmer ne morejo redno obiskovati predavanj, pismo, v katerem zahteva od njih, da do konca tek. polletja na-uče čitati in pisati vsaj 30 odraslih anal-fabetov. Obenem Hm je poslal učne pripomočke in navodila.
—	Na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani se začne šolsko leto 1919-20 v nedeljo, dne 1. februarja 1920. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 25. januarja 1920 od desetih do dvanajstih.
—	Na višji pedagoški šoli v Zagrebu so se 13, t. m. začela redna predavanja. Tečaj obiskuje približno 60 učiteljev in učiteljic, razen teh precej izrednih slušateljev in hospitantov.
—	LIteliče. Višja šolska oblast je razpustila tukajšnji krajni šolski svet ter imenovala šolskim upraviteljem Ignacija Uranšek. posestnika v Libeličah.
—	Kmetijsko srednjo šolo je ustanovilo poljedelsko ministrstvo v Kraljevcu in v Šabcu. Ti dve šoli bosta prvi te vrste v Srbiji.
—	Poročila se je tovarišica Julčka Rutnikova. učiteljica v Mariboru, z go-spodom Francetom Zaplotnikom. Obilo sreče!
—	„Domovina" piše o šolskih knjigah. — Pozor pisatelji! Izšla je nek? zemljepisna šolska knjiga, ki je vzbudila splošno ogorčenje. Pisatelj knjige je namreč kratkomalo „prisodil" Trst. Gorico, Pulj i. t. d. Italiji in niti z besedico nijjme-nil, da ti kraji pravzaprav spadajo k nam, kaj še da bi omenil, kaka krivica se nam godi, ko se nam hoče te kraje odvzeti. Kaj zasluži ta pisatelj? Najmanj splošno zaničevanje, oni, ki so tako knjigo odobrili. pa primerno lekcijo., da se bodo znali v bodoče ravnati in naročiti pisanje šolskih knjig ljudem, za katere se pozitivno ve, da res nacionalno čuvstvuje-jo, da se njihovi možgani niso v avstrijski službi že tako skisali, da ne morejo pojmiti. da je naši mladini potrebna narodna vzgoja. Ako bi imenovani kraji in ozemlja, na katerem se nahajajo, res prišli začasno pod Italijo, je dolžnost tudi šole učiti našo mladino, da so to po jeziku in narodu jugoslovanski kraji, ki jih moramo osvoboditi tujega jarma. To je vendar jasno in žalostno, zelo žalostno je, da se je našel človek, ki se nahaja gotovo v jugoslovanski državni službi in je te kra ie brez besedice kratkomalo „prisodil" Italiji. Še bolj je pa žalostno, da je ta In taka šolska kniitra mogla biti odobrena. Sedaj mislijo knjigo začasno potegniti iz prometa in prelepiti dotična izdajalska mesta v njej! To je naravnost smešno! Knjiea naj zgori na grmadi, brez ozira na stroške, v bodoče naj pa pišejo šolske knjige — kakor smo že omenili — ljudje, ki se jim v narodnem oziru lahko zaupa. !
-• Iz Št, Primoža v Podjuni nam pi- I šejo: Dne 4. t. m. ie igrala naša šolska mladina Drvikrat na iavrem odru. Uprizorila ie itrro »Čista vest«, Igrali so vsi nrav izborilo in koraižno. Tudi deklama-torii so nastopili z vidnim pogumom. Uprizoritev ie splošno zelo ugaiala. Skoda oa. da nas zapustita tov. Vidmar in tov. Božičeva, ki sta trudoljubno vežbala
našo mladino za predstavo. Lepa hvala iitna za uk in trud!
—	Iz Št. Primoža v Podjuni nam po-
j ročaio: Izobraž. društvo »Danica« ie priredilo dne 28. decembra 1919. božično i predstavo, ki ie siiaino uspela. Igrala se ie veseloigra »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. Igralci so svoie vloge mojstrsko izvršili. Igri je sledilo božično drevesce in obdarovanje ubožcev. Za darila se imaio zahvaliti »Ženskemu društvu za Rikario vas« in nje delavni predsednici gdč. A. Kovačevi, ki ie v tem kratkem času dosegla že tako leoe uspehe. Prebitek prireditve, se ie poslal »Dijaški kuhinji v Mariboru, kjer so in še uživajo koroški dijaki — učiteljiščniki — izdatno podporo. Želeti bi bilo. da bi se ie spom-| nili tudi še drmri.
—	Poročili sta se tovarišica Štefka Kornavlijeva v Trušnjah, okraj Veliko-vec z ivo Bratuž-em, in tovarišica Mara Kornavlijeva, strokovna učiteljica na meščanski šoli v Celju z Ivo Mohorkom.
r——..........■■■ni mi iai —i 11 iiihiimib
Neodrešena domovina
—r Vprašanje učiteljskih prejemkov
v zasedenem ozemlju. Generalni civilni komisarijat v Trstu sporoča: Ob zasedbi je učiteljstvo v Julijski Benečiji dobivalo prejemke, ki so segali od najmanjšega prejemka 100 K do največjega 400 K na mesec. Prvi ukrep italijanske uprave je bil, da je ukrenila, da se draginjska do-klada, ki jo je dovolila prejšnja vlada, ki pa se ni povsod izplačala, izplača z vzvratnim učinkom od 1. januarja 1. 1918. dalje v lirah po 40 % ključu do 30. aprila in v lirah po 80 % ključu od ihajnika m. 1. dalje. Izdatki, ki jih je imela država vsled tega samo za leto 1918, so dosegli okoli enega milijona lir. Ker se je pa smatralo, da vkupni prejemki ne zadostujejo za življenjske potrebe, je vlada dovolila vsemu učiteljstvu od 1. majnika dalje mesečni prispevek 100 lir ter izjavila, da je pripravljena z vso mogočo dobrohotnostjo in pravičnostjo razmotrivat še nadaljnje privolitve. Ukrenila se je uvedba Bereni-nijevega zakona za učitelje v Julijski Benečiji, kateri je bil zaradi znatnih gospodarskih koristi, ki jih daje, v Italiji eno-dušno sprejet ugodno. Učiteljstvu v Istri, na Goriškem in v pridruženih okrajih so se dovolili vkupni prejemki, kakor jih določa Bereninijev zakon, nekvarno končni ureditvi po pristojnih zastopih. Učiteljice se v prejemkih izenačujejo z učitelji. Vsem je zagotovljen najmanjši povišek L 1200:—. Ti ukrepi, s katerimi se mladim učiteljem podvojujejo in v nekaterih celo potrojujejo njihovi prejemki, bi obre-menjali državo na leto z zneskom nad sedem mLijonov lir. Istotako učiteljstvo navedenih privolitev ni smatralo za zadostne, posebno zatrjujoč, da se starejšim učiteljem napram mlajšim niso priznali primerni priboljški, in želeč, da bi se poleg vkupnin prejemkov, kakor jih določa Bereninijev zakon, dovolila tudi stanarina. Vrše se pogajanja, da se reši neprijetni položaj, ki je nastal vsled stavke, ki je izbruhnila in je v veliko škodo za šolstvo. — Najmanjša plača je znašala l. januarja leta 1918. na Goriškem K 800-—, v Istri K 960-—, sedanja najmanjša plača znaša na Goriškem lir 1772'—, v Istri L 2117-—, nova najmanjša plača pa znaša na Goriškem lir 3380-—, v Istri L 3380-—. Največja plača je znašala 1. januarja leta 1918. na Gori- | škem K 2700'—, v Istri K 3480-—, seda- j nja na Goriškem L 6756-—, v Istri lir j 6380-- -, nova na Goriškem L 7500*—, v j Istri L 7580'—. Nove najvišje plače se zvišajo za L. 360'— za vsako osebo, če mora dotičnik preživljati več ko štiri j osebe.
—r Delegacijsko zborovanje „Zvezo slovanskih učiteljskih društev Julijske
Benečije" bo 1. in 2. svečana t. 1. pri Sv, Ivanu v Trstu. Okrajna učiteljska društva so prejela nalog, da izvolijo potrebno število delegatov. Na vsakih 10 članov pride 1 delegat. Drobci štejejo za celo število. Predloge in predavanja je zglasiti do 24. t. m. pri tržaškem tovarišu Antonu Grmeku, ki je zajedno sklicatelj tega za naše šolstvo v zasedenem ozemlju prevažnega zborovanja.
—r Narodna šol? pri Sv. Jakobu v Trstu. Glede Št. Jako.>ske šole se poroča, da bodo oni šolski otroci, ki so bili pred otvoritvijo te šole že vpisani na kakem drugem zavodu in so se ob otvoritvi vpisali v ta zavod, mogli ostati tudi še nadalje na tem zavodu. Kakor že jav-ljeno v našem listu, je namreč sklenila svojčas šolska oblast v Trstu, da morajo slovenski šolski otroci posečati le tiste šole. v katere so se bili vpisali ob pri-četku šolskega leta. Če bi obveljal ta sklep, bi moralo lepo števiio slovenskih otrok hoditi vsak dan iz mesta daleč ven v okoliške šole namesto v bližnjo Št Ja-
kobsko šolo. Vest, da so krivični sklep razveljavili, pomirila je nemalo slovenske starše, ki so bili upravičeno v skrbeh, da njihovi otroci ne bi mogli nadaljevati svojih naukov v nanovo otvorjeni narouni šoii.
—r. Zveza srednješolskega učiteljstva julijske benečije je objavila tik pred Novim letom sklepe, ki so bili sprejeti na zborovanju učiteljev srednjih šol \ Trstu dne 14. pret. meseca, in sicer:'!. Ker niso suplenti državnih srednjih šol od 15. sep tembra do danes dobili plače, se poživlja generalni civilni komisarijat, naj uvede proti doticnim, ki so to zakrivili, takoj preiskavo in naj se izid te preiskave sporoči predsedstvu /.veze. — 2. Zahteva se za supiente minimalna mesečna plača 600 lir za vse leto. — 3. Zahteva se takojšnji razpis onih mest, ki so sedaj zasedena od suplentov s popolno kvalifikacijo. V slučaju, da vlada ne sprejme teh zantev in ne prizna upravičenosti druge in tretje točke, bodo učitelji srednjih šol znaa uporabiti edino in skrajno sredstvo — štrajk pričenši s 7. januarjem 1920. Slovenski profesorji idrijskih srednjih šol so seveda izjavili svojo solidarnost z gornjimi ukrepi.
—r Na tolminskem učiteljišču službuje profesor Antonio Calvi, ki je istočasno ravnatelj Škodnikovega konvikta. Ta človek poučuje poleg svojega materinega jezika — italijanščine tudi zgodovino in zemljepis. Mož zna nekaj slovenskih besed, ki mu pa delajo veliko težavo pri ustmenem kakor tudi pismenem izraževanju. Gojenci ob svojem še pičlem znanju italijanščine tega moža prav malo razumejo. Predava pa radi „lažjega" umevanja v obeh jezikih in ker gojenci nimajo knjig, jim ob koncu ure narekuje nekaj nerazumljivih, nelogičnih sloven-skin stavkov, katere se morajo naučiti na pamet, če hočejo dobiti dober red. Skrajni čas bi bil, da bi ta gospod prepustil pouk zgodovine in zemljepisja osebi, ki bi poznala temeljito naš jezik in tudi metodo poučevanja zgodovine in zemljepisja na srednjih šolah. Tako izgleda slovensko učiteljišče v Tolminu, s katerim se Lahi toliko ponašajo, da so nam narodno tako pravični!
—r Šolo v Vrtojbi pri Gorici so pred nekaj dnevi otvorili. Vpisanih je doslej 238 otrok, računa se pa na okroglo 250 učencev. Za sedaj je šola d/orazredr.a, potrebna pa je vsekakor še tretja učna moč. Pred vojno je obiskovalo šolski pouk v tej danes popolnoma porušeni vasi povprečno po 260 otrok na leta Vroča ljubezen do rodne grude je gnala Vrtojbensko ljudstvo iz begunstva domov med razvaline!
—r Otvoritev šole v Bovcu. Pred dobrim mesecem se je pričel v splošno zadovoljnost vseh prizadetih staršev pouk tud[ na ljudski šoli v Bovcu na Goriškem. Šolske prostore so najeli v občinskem domu. Sedaj poučujejo tri učiteljske moči.
—r Podružnica Slovenskega Planin-skega društva v Trstu prične po dolgem prisiljenem odmoru svoje redno delovanje. Z ozirom na važnost društva za Trst in njegovo bližnjo in oddjaljenejšo okolico je odbor prepričan, da ostanejo vsi dosedanji člani zvesti temu prepotrebnemu društvu ter da bo vsak skušal pridobiti društvu še novih članov. Letna članarina znaša 6 lir: novi člani plačajo vrhu tega še dve liri za vstopnino.
—r Slovensko kmetijsko društvo v Gorici je imelo 12. t. m. po dolgem času zopet svojo sejo, kjer se je sklenilo pričeti z delovanjem prepotrebnega društva.
—r Filozofski izpiti. Generalni civilni komisarijat v Trstu naznanja, da je ministrstvo v soglasju z vrhovnim svetom za javni pouk v Rimu sklenilo, naj se dijaki iz zasedenih pokrajin, ki so dovršili predpisanih osem semestrov na filozofski fakulteti kakšne univerze v bivši avstro-ogrski monarhiji in niso položili končnega izpita, pripuste k izpitu za doktorat po zakonskih določbah (razprava pismene teze in najmanj dveh ustmenih); pred tem pa morajo dijaki položiti izpit iz dveh predmetov, katere izbere fakulteta.
—r ZelasUa naj se! Andrej Baša, učitelj iz Podgrada v Istri, in Martin R e m i h r iz Rajhenburga, naj Javita svoja naslova Posredovalnici za begunce v Ljubljani. Dunajska cesta 3S/I.
Književnost in umetnost.
Rudolf Dostal:
Otvoritev marionetnega gledališča t LJubHanL
Dolgo smo čakali, čull o pripravah marionetnega gledališča, o težkočah Izvedbe, končno smo pa vendar pričakali.
22. t. m. ob štirih popoldan se je vršila otvoritvena predstava, Ze dolgo pred zače'kom je bila velika dvorana Mestnega doma nabito polna, vstopnice razprodane. To je bil živ-žav! Kakor čebele v panju! Tam v sredini uglidam ljubkega
H
Strain 6.
arg-.-n
i ČITKUSKI TOVARIŠ dne 28. januarja li-20
rc.T
^ȟ * .t" irr, ars/.

Sie*. 4



paglavčka, prst v ustih, oči željno uprte v zastor v napetem pričakovanju, kdaj se dvigne. Potrpi še malo!
Mali zastor je lepo umetniško delo Vavpo-tičevo, slikano v njemu lastni maniri. Izraža karnevalsko veselje v pestrih barvah. Deca gleda, dela opazke in kritlkuje.
Za odrom se začuje godba na lok. sotto voce, skrivnostno, vse v miniaturi. Brnenje po dvorani tnalo poneha. Godba odsvira, oglasi se zvonec, zastor se dvigne. Na oder prikoraka dostojanstvena lutka — ravnatelj gledališča in „govori" prolog, ki ga je po Fr. Pocci-ju priredil dr. Ivan l.ah. Slednji ima mnoge zasluge za naše marionetno gledališče. Lutka „deklamira", se klanja na desno In levo, dviga roke.
Po prologu kratek odmor, godba. Nato j>ri-Čctek prve slov. marionetne predstave: Čarobne gosli. Vsebina otroško naivna:
B a k r e z i j u s , duh bakrenih gora, da Gašperčku L a r i t a r i čarobne gosli v dar, kdor nanje svira, je umetnik. Kadar bo v sili, naj ukaže gostim: Moje gosli, hopsasa! in vsi navzoči bodo plesali, dokler ne bodo utrujeni popadali In zaspali. Svoje moči pa ne sme zlorabljati. Gašperček gre na pot. V gozdu sliši Žida U z m i č a, kako se hvali, da je kmetu S t r -n i š n i k u ukradel kravo, ki mu jo je bil nooreje prodal. Gašperček zasvira na gosli, Žid divje zapleše, pade onemogel na tla in zaspi, krava pa odpleše nazaj v hlev. Navidezno mrtvega Žida okradeta roparja G r a b e ž in L o v e ž. Tudi ta dva ozdravi Gašperček. Po mnogih uspehih in blodnjah začuje o njegovem umetniškem svi-rinlu	F ranče i j, dvorni maršal baron
CacelTtt oovat»! na ¿VCT. Gašperčku se *odl
kot v nebesih. Vse se mu klanja, vse ga
posebno pa prince i in j a Amalija in dvoma
dama baronica p 1. T r a v l c a. Cesar Pran-celj mu izroči red zlate lire in ga povzdigne v baronskl stan. Pred odhodom z dvora priredi Gašperček v krasni lunini noči princezinji Amaliji serenado. Cesar o tem izve In ukaže vreči Gašperčka v ječo. Tribunal, sodnik Prav ič ar in sodni pisar Zvitec ga obsodijo na smrt. Ko pride pod vešala. mu dovolijo, da sme še enkrat za slovo zasvira ti na gosli. „Moje gosli hoDsasa!" Vse Meše. vse se divie vrti: cesar Francelj, prin-cezinja Amalija, sodniki, trabanti. kapucin, rabelj itd., dokler vsi ne počepajo onemogli na tla.
Gašperček ie rešen!
Oi, ti Gašperček, ti ljubljenec naše nebogljene dece! Ona te je takoj razumela. Smeje se In kriči, glej, že posnema kretnje, vse roke so v zraku. Jih že Imamo naše slovenske lutke v popolnem ume vanju! Včasih nisem vedel, naj li gledam lutke na odru ali lutke v avditoriju.
Velik korak naorej smo napravili z otvoritvijo slov. marionetnega gledališča. Spominjam se. kako primitivne so bile naše lutke v otroški sobi in potem v šoli, kjer je šaljiv tovariš predstavljal Gašperčka za kulisami — šolskim zemljevidom. Oj dobri, stari modrijan Vodeb, še tebi še je razjasnil nagubani obraz v dobrovoljen nasmešek, ko si nenadoma stopil v sobo. Tempi passati! Današnja mladina pa ima oopolnoma urejeno marionetno gledališče. Fantazija otroška bo prosto plula in umstveno se bo naša deca v obiti meri izobraževala.
K sklepu še par ooazk! Scenerija je za tako dvorano mnogo premajhna, v tem razmerju seveda tudi lutke. Pa začetek je tu in za enkrat srno s tem lahko oopolnoina zadovoljni. Želeli bi še znižanfa cen. da postanejo naše lutke tudi širšim, masam dostopne. Naši pisatelji naj pa priredijo slovenske, oziroma jugoslovanske igre. snovi Je v naših narodnih pesmih kar nagromadene (kralj Matjaž, Alenčica, kralievič Marko. Vile itd.).
Resnično smo veseli te nove pridobitve, zato kličemo: Lutke, srčno nam pozdravljene!
Tovariš iz Vurberga poroča o Šolskem listu: V mojem 3. razredu trirazrednice smo uvedli II. in III. stopnjo Šolskega lista. Vojna je pro-vzročila, da smo si preustrojili oredvsem podrobni učni načrt za zemljeoisni in zgodovinski pouk. Manjkala so nam v čitankah berila, ki bi naj podpirala navedeni panogi ljudskošolskega pouka, to je, da bi kreDila državno misel šolske mladine in gojila ljubezen do nove očetnjave ter do jugoslovanskega zemljemsja in zgodovine. Komai so otroci dobili v šoli šolski list v roke, so radostno konstatirali. da se nahaja v njem marsikaj o Jugoslaviji. Pri tem razgovoru je eden učenec, ki je kmalu dobil pregled dveh stoninj novega lista, postat jako beseden napram součen-cu; šepetal je namreč, da ne bo več čital iz zvezka beležk o zemljepisju in zgodovini, ker je v novih knjigah vse to tiskano. Komaj je bil tu razgovor dovršen, se že oglasi drugi bolj koraj-žno: „Tudi »Smrt majke Jugoviča«, katero pesem ste nam gospod učitelj lansko leto čitali in razpravljali, je tu." Zdaj se pa zbere zborček ter začne iz nove knjige pooevati „Narodno himno". Vesel sem bil. da so naši malčki novo knjigo tako radostno sprejeli in z malimi izjemami drugi dan plačali. Naročil in svetoval sem učencem, naj prav marljivo rabijo novi knjigi in mi pri priložnosti povedo, kaj so čitali. 2e drugi dan so zjiali mnogo poučnega in zabavnega povedati, da je bilo pravo veselje poslušati. Izvedel sem, da tudi odrasli radi čitajo Sol. list in to le velikega pomena, marsičesa novega jih bo učil. Fantič od očeta, katerega so 1914. nameravali z menoj poslati v nemško šolo v Gradec (v zapor), mi je zaupno povedal, da so se ata izrazili:
1
„Meni se vse zelo dopade v Sol. listu; dobro bi bilo, če bi se tudi kiij pisalo, kako so ravnali Nemci s slovenskim ljudstvom za časa svetovne vojne doma, v kasarnah in na fronti in koliko ljudi so tirali radi nemške pohlepnosti in ošabno-sti v bedo in smrt. Čimbolj bo imela naša mla-uina dosedanje tirane v spominu, s tem večjo ljubeznijo in navdušenjem se bo oklenila nove svobodne države in bo. pripravljena iti v boj, da nam reši zadnjega brata izpod tujega jarma.
Šolski list je nastopil pravo pot in nam obeta, da bo iz njega zrastla dobra čitanka, ki bo imela • tudi prav močne platnice, kakor si jih starši naših malčkov že pri Sol. listu žele.
Nova čitanka bo imela gotovo še spise od drugih pisateljev, ne samo od teh, katerih imena najdemo sedaj v Šol. listu. Vsakdo izmed učitelj-stva naj prispeva k novim čitankam po svoji moči s snovjo in preskočimo od 1. štev. Sol. lista k sestavi čitank, to bi bilo mnogo ceneje; tako si šepetajo tovariši na deželi v času draginje.
Koledar Družbo sv. Cirila in Metoda za leto 1920 je pravkar izšel z zanimivo in obširno na-rodnoobrambno vsebino. Tovariši in tovarišlce! posegajte po nJem in širite ga med narodom!
Veliki ilustrov&ii kalendar i atmanak „Jeka od Osijeka" za sod. 1920. Klub hrvatskih književnika u Osijeku (Gajev trg 4) izdao je po treči put djelo pod gornjim naslovom, koje je, poslije almanaka i kalendara „Svačič" i „Strossmajer" najbolje u novtjoj hrvatskoj književnosti i jedino te vrste svojim biranim i bogatim sadržajem kao i ukusnom umjetničkom spremom. Tko pozna naše nesredjene knjižarske i tiskarsko prilike, gdje vlada oskudica kako na papir, tako i na kliše-jitna, Sto je sretno prebrodilo uredništvo „Jeke", taj če pripoznati veliki mar i trud, a naipače iskreno se poveseliti, da se je K.H.K. u O. odlučio i nadalje da izdaje u širem opsegu ovako lijepo djelo, gdje su pribrani na okupu svi vršni hrvatski i slavenski književnici, slikari i glasbenici, Jednom riječju: svi kulturni radnici u Donjoj Hrvatskoj. „Jeka" donosi izvorne radove: LJ. Šaptinovčanina, J. Milakoviča, Ive Rod, P. M. Rakoša, R. F. Magjera, J. Lovretiča, F. 2. Milera, i 1. Kršiča, M. Mayera. B. Srama, J. Olem-; bayeve, P. Belič-Maroševlčeve, S. Pc-tranoviča, o. M. Barbariča, J. Truhelke, i J. Crepiča, Lj. Maštroviča, T. Knoppa, dra. M. Ogrizoviča, V. F. Antunoviča, M. Cepeliča. dra. I. Kršnjavoga, V. Du-kata, A. Moriča. dra. F. Nikoliča, J. Kempfa, J. Sedeja, I. Medveda, Kroni-čara, F. Orliča, V. Braniša, R. Spicglcra, Š. Šantela. R. Turkoviča, S. Tomerlina, D. Renariča 21 pjesma, 10 pripoviiesti, 42"aforizma. 1 drama, 1 skladba, 19 no-učnih radova, 46 književrto-umjetn. bilje-žaka, 9 umjet. reprodukcija, 6 autografa j i fotografija).
1 Uz rečeni sadržaj ističe se potpuni adresar grada Osijeka (sa naznakom ulice, kučnoga broja i telefona), kraljev-! sku kuču Karagjorgjeviča, kalendarium (u dviie boje), sajmovnik i raznih drugih bilježaka, vrijedi uz oglasni dodatak.
Naslovni list štampan je po narodnim motivima starohrvatskoga crkvenoga veza (u dvije boje) Danice Drugovičeve. Djelo je štampano na finom satiniranom papiru u obliku velikoga kvart-iormata, a opsiže 164 str. Prodaje se elegantno broširano po 20 K po komadu. Prepro-davaoci dobivaju običajni popust. Knjiga se šalje samo za gotov novac i na trošak naručitelja. Kod veče povlake od 10 kom. plača poštarinu nakladništvo: Kluba hrvatskih književnika u Osijeku (Gajev trg j broj 4). U istoj nakladi izašao je i ,.Novi osječki kalendar" za god, 1920., cijena 7 K biranim sadržajem. Uz nio donosi i „Novi Satvi" u duhu M. A. Beljkoviča.
„Vodič za grad Osiick i okolic«". Pod ovim naslovom izdat če za koji tnje-i sec Klub hrvatskih književnika u Osiieku i (Gajev trg 4) vrlo potrebno djelo, koje če biti rukovod za svakoga. Bit če tu plan i adresar grada Osijeka. zetnlj. karta, opis staroga i novoga Osijeka itd. Oglasi tvrtka, podužeča, trgovaca, obrtnika itd., primaju se uz umjerenu cijemi, pa ih valja Sto prije poslati kao i ostale i rukopise.
Polemika.

„Neka] besed o mladinski književnosti." Gospod Pavel Flerč je pod tem naslovom priobčil
v „Napreju" in v „Slov. Narodu" članek. Kakor zelo Čislam marljivo literarno delovanje osebno mi neznanega pisatelja, vendar se ne ujemam z vsebino njegovega članka popolnoma. Posebno me v oči bodeta stavka: „...,n lad in a ne potrebuje svojega posebnega slovstva in „Za mladino posebe pisati, je potrata časa in si 1." -
Kakšne nazore imam jaz o mladinskih spisih, to sem povedal že pred 26 leti. ko sem pri zborovanju naše „Zaveze" predaval v xMariboru. Dotično moje predavanje je potem izšlo v 20. številki „Popotnika" 1893. 1. Debate so se takrat ob navzočnosti pedagogov Schreiner ja, Lavtarja, Koprivnika in dr. udeleževali tudi mladinski pisatelji, biagopokojni Freuensfeid in še živeča Cernej in Kosi. Takrat smo stvar prerešetaii dodobra. Kdor nima dotlčnega „Popotnikovega" letnika, lahko čita moje teze v knjigi „PetindvaJ-setletnica zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" na strani 73. Kasneje sem — L 1901. — v 3. št. „Popotnika" še enkrat pisal o tej stvari v članku „Mladinski spisi."
Kar sem govoril v Mariboru in sem kasneje ponovil v .Popotniku", pri tem ostanem še danes, opirajoč se na svoje študije hrvatskega, italijanskega in nemškega mladinskega slovstva. Ni mi znan noben avtor teh narodov, ki bi se bil popel do trditev tov. Flereta, da mladina ne potrebuje posebnega slovstva in da je za mladino postbe pisati potrata časa in sil! In Stritar sam je pri nas obžaloval, da ni davno prej že zastavil peresa posebe na mladino! Motil bi se pa on, ki bi mislil, da sta slovstvo za mladino in za priprosto ljudstvo eno in isto. O tem čitam v knjigi: „Fncyklopädie des gesamten Erziehungs- und Unterrichtswesens von Dr. K. A. Schmld, pag. 892. pod zaglavjem „Jugend* iektiire" važen odstavek, ki ga tu podajam v prostem prevodu:
„Navadno se misli, da sta l j u d s k i in mladinski sois enakega pomena. Vsekako bi se morala oba strinjati v splošnem pojmu poljud-nosti (in dem allgemeinen Begriffe des Volkstümlichen). In res, kakor mladina, je tudi ljudstvo radovedno o vsem, kar je tujega, oddaljenega, čudodelnega: kralji in kraljičine, bitve, gradovi — o vsem tem oba ljudstvo in mladina čitata rada. A dasi se preprosto ljudstvo in mladina strinjata v okusu, nahajata se med njima vendar glede kakovosti in potrebe omike (hinsichtlich des Bildungsstandes und Bildungsbedürfnisses) bistvene razlike, taico, da -tudi pravi ljudski spis ni vselej tudi dober mladinski sois! še veliko manj velja to o modernih ljudskih spisih, ki niso, kakor bi morali biti, zajeti Iz na M oboke jih virov ljudske omike, nego nosijo svoj naslov le zato, da priprosto ljudstvo učijo in kratkočasijo (sich zum simplen Volksverstande dozierend und amüsierend herablassen). Tudi B. Auerbach (Schrift und Volk) opozarja na bistveno razliko med ljudskim in mladinskim spisom in potrebno Je, da svarimo pred grajevredno zlorabo, ki se je poslužuje špekulacija, da prodaja vsak v ljudskem tonu pisani spis, če so le ljubezenske zgodbe spodobno zakrite, pod naslovom „za ljudstvo i a mladino"...
Sicer se pa strinjam s tovarišem Fleretom, da naj Imajo mladinski spisi umetniško ali znanstveno ceno. pa da bi nujno potrebovali kulturno institucijo, ki bi presojala mladinske spise. Imeli smo sicer „ocenjevalni odbor", ki je oa prenehal. Tudi je prof. Kržič pri nas poskušal s svojo „Oceno slovenskih knjig za mladino in ljudstvo." Istotako tov. Brinar. Nemci imajo več takih izdaj. n. pr. Verzeichnis von geeigneten und nicht geeigneten Jugendschriften für Volks- und Bür-gerschulbibliotheken von Anton Peter, Schulrat; nadalje „Neuestes Verzeichnis aus dem Jugendschriften14 — Verlag von Schmidt & Soring in Stuttgart itd.	Janko Leban.

j
:
i
vse kronice in vinarje čez deset i ¿no zaokrožene vsote mesečnih plač. Posnemanja vredno! — Uršičeva Bertica — Metlika. Po 20 K: I. Zupančič, D. Debelak — Šmarje pri Jelšah; Barle Konrad, Anda Bevkova. Jožica Gregoračeva, Rustja Viadislav, Ljubica Vardjanova, Micika Zakraj-ščekova, Zalar Joško, Marica Zorn-Košičeva — Metlika; Crnagoj Fran —- Barje; Helena Potočnikova — Ljubljana; Cilka Vestrova — Duplje; M. Archova — Novo mesto; Ig. Mlačnik — Djekše; prof. Wessncrjeva — Ljubljana; I. Zupančič, D. Debelak — Šmarje pri Jelšah. Pc 10 K: J. Zemljanova — Ljubljana; T. Ropar., V. Medved, Z. Lovrec — Šmarje pri Jelšah; M. Ka« baj, M. Jug, O. Jug. J. M oljk, M. Lachainer. R. Pavlica, 1. Zwölf, F. Zalar, J. Kobal, F. Weber,. II. Miselj. A. Miselj, Simik, F. Kosmač, M. Retnž-gar, M. Modic, A. Prudič — Cerknica; Eieonora Rustjeva — Metlika; Lea Rottova — Jurklošter. Po 6 K: G. Handel, Vilar-Kranerjeva — Cerknica; Fr. Bevc In Fr. Šega — Šmarje pri Jelšah-Po 5 K: M. Premrov — Cerknica. Po sklepu izkaza so še prispevali, in sicer po 20 K: Bäraga Janko in Antonija Kren-Jakličeva ter po 10 K: Marija Jegličeva, Marija Markize t i jeva; po 5 K: Debeljak Zmagoslav,' Babič Alojzij in Kokalj Janko, vsi iz Kor. Bele. Dalje po 10 K: Kozjak Fr., Pelko Matija, Fani Jankovičeva, Ivana SU mončičeva, Natalija Ahčinova, Štefanija Pavličeva, Irraa Groharjeva ter Danica Uczessane-kova — Toplice pri Zagorju ob Savi. 8 K sta poslali-M. GomiBkova in M. Arzelinova — Ljubljana. — Današnji izkaz 1333 K. Prej izkazanih 10.320 K. Skupaj 11.653 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172/1.

LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prof. I. K. v N. m.: Dotični gospod je v Borovljah na meščanski šoli.
Listek: Beg. Anonimni dopisi gredo v — koš! P. K.: Vaš dopis smo prejeli, hvala! J. L. v B.: Sporočite nam, kdo Vas krivi In ml mu damo odgovor.
Izdajatelj in odeovorni urednik:
Fran Marolt.
Last in založba „Z»veze jugoslovanskega
uciteijstva".
Tinka «Učiteljska tiskarna44 v Ljubljani.
i
Ženitna ponudba.
t
Dobro situiran naducitelj-samec, 40 let star, zelo soliden a veselo narave, službujoč v lepem kraju ob železnici v crlove-niji se je naveličal samevati in se zato želi poročiti s inteligentno zdravo in vseskozi pošteno tovarišico. Cenjene neano-nimne prijave s siiko naj se blagovolijo vposlati na upravnistvo „Učit. Tov.* pod „Ljubljana 777- do 10. febr. t. L Stroga tajnost — častna zadeva.
S
Naši himni:
% «
*
iste?
^ ¡.'¿m. • d

ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni orsanizačai davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne
27. decembra 1915.)
XXXIX. izkaz.
Po 37i K: Učiteljski zbor dcike m dekliške narodne iole v Ptujski okolici S % od mesečne draginjske doklade, in sicer so prispevali: Marta Gomzijeva 22:50 K, Julija Hočevarjeva 22:50 K, Kajnik Valentin 50 K, Valentina Kaiiklerjeva 27:50 K, Marijana Luknarjeva 27:50 K, Adela Mahničeva 37 K, Dora Mervičeva 25 K. Ra.-nšak Vrane 34 K, Šerona Vinko 41 K, Marija Terstenja-kova 34:50 K in Zolntr Ivan 27:50 K. Po 50 K: Fegic Mirko — Ljubljana. Po 40 K: Završnik Karel — Duplje na Gorenjskem. Po 37 K: Mihael in Franja Kosec — Bučka. Po 30 K: F. H. iz D.
—	za storjeno uslugo potom strokovnega tajnika; M. in P. Sumer — Šmarje pri Jelšah; Lajovic Albin ter tovariša Kemc Polde in Skorplk Slavko
—	Tržič. Ti trije tovariši so sklenili, da bodo v rezervni sklad prispevali od L febr. 1920 dalje
w
i »
s
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
S
Dvoglasno 8 sprem jevaiijem bar-	;
menija za šolsko mladino priredi!	f
Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro*	•
čila sprejema le Učiteljska tiskarna	|
denaretš zs¥o
il&slo : Kar piodonoano ualo£ii&.
v ponaoč i® nebi podari i«..
Hranilnica in posojilnica „U&tnth skesa konvlkfa" v Lju&ljai*t
registra?»ca zadruga y am^jeaim jgmstvt^s.
Promet do 31. dec. 1919 K 333*228 S1*
Hranilne vloge obrestuje od 1. jan. 1920
po 4
Ui ^n« ure» i Vsak četrtek i« v&fUv *oix>v* >d J/i», do |(30. ur« popoldne.




Učite
reg. zadi\ z oraefeno
rr
Frančiškanska ulica štev. 6
ne priporoča slavnim km), šoiskim svetom in eeaj. afiteljstai v naročilo vmb uradnih ¿otokih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zaiogi ima vsakovrstne napise na lepenki, rame mladinske spise, vse poitne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja s napisom
spadajočih
saiogi vedno: K. Wider, *MOJK PRVO BERILO*
f
» *
s:


\