81. številka
Trst. v sredo 22. marca 1905.
Tečaj XXX,
V Izhajk Tt&kl dan. "ms
I odi ob nedehah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri riutraj.
Posamične Številke se prodajajo po 3 novč. (6 rnotink)
* mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. (-lonci, -elji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novem mestu itd. '>*lase in narofbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica 41orfio Galatti St. 18. — Uradne nre so od 2. pop. 4« i, zvečer. — CeDe oglasom 16 st na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON Štev. 11*7.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
laroinlna znaia
za vse leto 34 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnični račun St. 652.841.
"J
(Brzojavne vesti).
Poročilo ii Tokija
LONDON 21. V petek so brzojsvili »Dailv Telegiaphu« iz Tokija : Rusi se umikajo sedaj proti Harbinu in Japonci ne nadlegujejo Rusa na njih umikanja. Rusi, ki so -e dne 15. t. m. južno od Tielinga borili proti Japoncem, so bili močni tri divizije. Zatrjuje se, da jim je zapovedoval sam Ku-ropatkin. General Kamimura, ki je vodil konjeniški oddelek, se je v bitki zelo odlikoval.
General Kuropatkin.
BEROLIN 21. » Lokal-Anzeiger« je priobčil vest iz Petrograda, da se v ruskih vojaških krogih meni, da je Kuropatkin zato prevzel poveljstvo prve armade, da se več ne povrne; izjavil je baje, da hoče umreti na bojišču.
Oddelek generala, Rennenkampfa.
PETROGRAD 21. Z bojišča prihajajo zopet resne vesti. Sodi se, da se nahaja južno o 1 Tielinga general Rennenkampf, od katerega ni že davno nobenih vesti, v trdovratnem boju z Japonci.
General Grippenberg.
BEROLIN 21. Liat »Lokal Anzeiger« poroča iz Petrograda, da je general Grippen-berg imenovan členom odbora za ranjene
vojske S tem imenovanjem je popolnoma odstranjen iz vojske. Sicer se v Petrogradu splošno graja postopanje Grippenbergovo, da je zapustil armado v Mandžuriji.
Japonsko posojilo.
LONDON 21. »Dai!y Exoress« poroča i Takahaši : Japonski vladni komisar, ki je bil odposlan v London in New-York radi ni vega posojila, je izjavil, da mu ni z?ano, da najme Japonska pcsojilo v Berolinu.
Zaplenjen parnik.
TOKIO 21. (Keuterjev biro). Angležki parnik »Arbertoa«, ki je vozil premog v
Viadivcstok, so v soboto Japonci zaplenili.
Pogreznjene ruske ladije v Port Arturjn.
HAMBURG 21. Važno poročilo prihaja r i uxhavena : Severno-necskemu društvu za dviganje ladij je baje zri čeno podjetje, Is dvigne pogreznjene ruske ladije v port-aittirski Iuki. Vse t zadevne dvigalne priprave odpeljejo v kratkem času v Port Arrur. Gavori se tuJi, da se vršč pogajanja z danskim, društvi za dviganje ladij.
Zdravniki za rusko vojsko.
PETROGRAD 21. Glasom uradnih ob-j v „e za časa vojne dovoljeno, da se zdrav-n -~a me-ta sj>opolnijo z dijaki medicine in -'u=ateljVimi med <*!nskib ženskih kurzov in iopu-t ti tudi oset e, ki imajo diplome ino-
zemskih vseučilišč, ako so iste napravile tamkaj državni izpit, oziroma ako so vsaj prakticirale dve leti v bolnišnicah. Inozemski zdravniki, ki želč stopiti v rusko službo, morejo razun te izjave dopoalati vrhnemu zdravniškemu nadzornika še svoja spričevala o državnem izpita ia o eventaelni praksi v bolnišnici.
Sestanek Witte ja s londonskim japonskim odposlancem.
PARIZ 21. List »Matin« je priobčil nastopno izjavo, ki jo je baje podal japonski odposlanec v Londonu : Meseca januvarja je bil Witte, predsednik ruskega ministerskega zbora v Berolinu. Neki odposlanec me je v njegovem imenu obiskal ter me vprašal, ako bi se hotel sestati z Witte jem v kakem evropskem mestu, kjer bi se posvetovala o vprašanja glede sklepa miru. Odgovoril sem, da sprejmem ta predlog. Witte je pa odpotoval iz Berolina ▼ Petrograd in od tega časa nimam nikakega porodila.
De men ti.
PARIZ 21. »Agenoe Ha vas« poroča iz Petrograda: Na merodajnem mestu so izjavili, da ne odgovarja dejstvom trditev Ha-jaši-ja, japonskega odposlanca v Londonu, češ, da je predssdnik ministerskega zbora, \Vitte, pričel inicijativo, da bi se sestal s Haj asi-jem kje na kontinentu.
Dogodki v Rusiji.
PETROGRAD 21. Tajna policija je odkrila v Moskvi obsežno, pod vodstvom londonskega revolucijonarnega odbora stoječo zaroto. Aretovanih je bilo 300 oseb, ki so na sumu, da pripadajo tej zaroti. Zasežena je bila tudi tajna zaloga bomb in orožja ter odkrita tajna t:skarna, v kateri so se tiskali proglasi revolucijonarnih cdborov.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 21. Cesar je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel v avdijenci ministerskega predsednika grofa Tisbo.
BUDIMPEŠTA 21. Gr*f Andrasay je danes obiskal Frana Košuta. Položaj je zelo reaen. Sjdi se, da Be je misija grofa Andras-svja ponesrečila. Eksekutivni odbor združene opozicije ima popolndoe zborovanje, katerega se udeleži tudi grcf Andrassv.
ker je zvedel, da bi Francija to imenovanje smatrala za korak naperjen proti njej.
Frsncozka sredojemonka eskadra.
PARIZ 21. Govori se, da obišče francoska srednjemorska esksdra na svojem potovanju tudi španske Inke, islasti Granado in Barcelono.
Angležki parlament.
LONDON 21. Spodnja zbornica je s 200 proti 138 glasom dovolila akontokredit 2 in pol milijona fantov šterlingov, ki ga je zahtevala vlada.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 21. Dižavni zbor je brez debate vsprejel proračun državnega vojaškega sodišča. K poglavju: ministerske plače, so predložene tri resolucije.
Romunski senat.
BUKAREŠT 21. Senat je odobril trgovinsko pogodbo s Švico ter podaljšanje pro-vizorične pogodbe z Bolgarijo na eno leto.
Avstro-ogrska eskadra v Smirni.
CARIGRAD 21. C. in kr. eskadra je včeraj predpoludne dospela v Smirno. Sinoči je križar >Szigetv£r« a poveljnikom, kontre-admiralom Pietruski-jem in spremstvom od-plul v Carigrad. Križarja je spremljala sultanova jahta »Izzedin«.
Atentat proti viboržkemu guvernerju.
HELSINGFORS 21. (Biro Ritzau). Mož, ki je izvršil atentat proti viboržkemu guvernerju, Mjasojedovu, je bil aretovan ter je izjavil, da se imenuje Matti Reinikka. Ustrelil je trikrat na guvernerja v njegovi pisarni. Sodi se, da niso rane smrtno nevarne.
VIBORG 21. O včerajšnjem atentatu proti guvernerju se še poroča : Guverner je bil ranjen na roki, na bedru in na kolenu ter je pobit tudi na glavi. Storilec, na katerega je že leta 11)03. letel sum, da je nameraval izvršiti atentat proti nedavno umorjenemu senatskemu prokuratorju Johnsonu, je tedaj ubežal v Stokhclm, kjer je bival do-sedaj.
Na begu iz Helsingforsa je prišel pod neki vlak, kjer se je poškodoval na roki, vsled Seaar bo mu morali odrezati desno roko.
PODLISTEK.
1*0
Prokletstvo.
igo do vinski roman Avgrnsta ftenoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Brzojavne vesti.
Julij Verne nmirs.
PARIZ 21. P satelj Julij Verne umira.
Nemško-romunska trgovinska pogodba.
BUKAREŠT 21. Senat je vsprejel trgovinsko prgodbo, sklenjeno z nemškim cesarstvom.
Monsignor Soiraro
PARIZ 21. »F garo« je zvedel iz Riir.a : Papež ne ho imenoval mons. Sogaro za patriarha v Jeruzalemu, kakor je nameroval,
Vseučiliščno vprašanje.
(Spisal dr. H. Turna.)
(Zvršetek.) Temu članku ;e sledil drugi v štev. 27. novembra 1904. štev. 327. istega lista, v katerem piše isti pisatelj :
»Včeraj, ko Bem stopil iz hiše, srečal me je neki Trentinec, ugledna oseba, ki me je iskreno chročil ter mi častital na članku, izišlem v št. 325, rekoč: »»To je edina pot rešitve in mislim, da bodo vsi moji tovariši mislili tako««.
Stališča prcfesoria E. de Toni je jako ilustrativno za vprašanje slovenskega vseuči-
lišča. Profesor E. de Toni nikakor ni posebno prijatelj Slovanom. Isti brani edino-le koristi Italijanov. Ali njega nastopanje je taktično, ker pravi: avstrijska vlada ne bo mogla odoleti združeni zahtevi Slovencev in Italijanov po univerzi v Trstu. Dveh vseu-čilišč, italijanske in slovenske posebej, ne da. Gotovo pa mora dati utrakvistično na sporazumno prošnjo dveh narodnosti. Je vprašanje časa, da se potem z združenim delom zastop-nikov obeh narodnosti ta univerza razcepi tako, da ostane italijanska v Trstu in se da Slovencem polno v Ljubljani.
Dodajmo k temu stališču profesorja E. de Toni še ono tirolskega poslanca dr.a Er-lerja, izrečeno, v seji državnega zbora januvarja 1905.: »Tudi z nemško-nacijonalnega stališča imamo proti Trstu težke pomisleke. V trenotku, ko bosta druga železniška zveza s Trstom in zgradba tržaškega pristanišča gotova, privedete nemško trgovino le tje. Ne bilo bi pametno dajati Italijanom potem italijanskega vseučilišča novo oporo. Od druge strani pa bodo v tem slučaju Slovenci z vso silo zahtevali slovensko vseučilišče tudi v Trst. Radi tega naj te vlada trdno zastavi za Roveret«.
To stališče dr.a Erlerja in nemških na-cijonalcev bi moralo dovesti Italtjane in Slovence, da bi se dejanjski združili za zahtevo univerze v Trstu. Ta zahteva Italijanov in Slovencev bi bila dalekosežen političen čin, ki ga seveda umeje le oni, ki je geografično, etnografično in historično preštudiral adrijan-sko skupino tar dotiko Italijanstva, German-6tva in Slovanstva ob Adriji. Će ž d drugo I ne, bi moralo vsaj to stališče vendar že en-krat opozoriti inteligentne Slovence, da bs zavedo prevažne in trdne pozicije ob Adriji in v Trstu. Do danes Hrvatje in Slovenci niso imeli pravzaprav političnega cilja. Ves njihov boj se je bil za malenkosti. Da bi Slovenci in Hrvatje mogli prihajati v poštev v veliki politiki Av&trijaki in ital'janski, da bo oni celo odločilen faktor v razmerju Avstrije in Italije, tega si niso drznili misliti, dokler se ni postavilo vprašanje utrakvistične slo-vensko-italijanBke univerze v Trstu. Da je temu tako, kaže odpor ljubljanskih krogov proti misli slovenske un:verzo v Tistu. Noče se videti pravih narodnostih razmer v Tratu in ne vidi se prednosti Trsta za slovenske narodne razmere pred Ljubljano. Od dveh poklicanih stranij, poslanca Derechatta in poslanca dr.a Erlerja se je zaklicalo Slovencem: Z univerzo v Ljubljani nimate ničesar pridobiti in vse z ono v Trstu. Mi Nemci se nimamo ničesar tako bati, nego utrakvistične univerze v Trstu !« In vendar se ta velik političen princip noče motriti resno. Slovenci smo vzgojeni v »Kirchturmpolitik«, tako minucijozno, da nismo sposobni, da bi uvidevali svoj pravi narodnostni, socijalni in ekonomični položaj. Iz vseh teh točk moramo priti do istega spoznania, da je le v Trftu
Prevel M. O—6.
Kakor burja j9 letelo proti hiši krdelo Konjenikov pod rudečo kapi-, a spredaj je dv gal sabljo krasen junak na belem konju. Kakor burja je letela četn, komaj da se je dotikala tal. Sedaj se je vsula po dvorišču, »edaj se je vrgla na razdivjane kmete, ki so ae rušili in padali kakor trava pod koso. Sablja je sevala in padala na desno in levo, ped burdovanom so pokale glave in kosti, kopito je gazilo in mrvilo obupani klopec kmetov, ki so se rušili, plazili, bežali :
—	Gorjć! Milost! Izgubljeni smo!
—	V ime Boga! V ime lige! Udari! Sekaj ! je grmel mladi vodja. Naprej v hišo, ljudje! Skcčil je s konja in pohitel k dvoru.
—	Pomoč gre, pomoč, Angelija ! je vz-krikail starček, hvala ti, o Bog!
Grgin obraz je prebledel, zobje so se mu Btisnili, oči povečale. Vragi gredo nanj, on pa ne mera do vrat, ne more Bkozi okno. Ze se čujejo na stopnjicah koraki. In obrnil se je kakor kača proti starcu, skočil kakor ris, prevrnil starega, drvil skozi drugo sobo, ali starec se je dvignil za njim, držeči goli meč. Zbesnelež je zamahnil proti deklici, ali križar mu je odbil zamahljaj, izbil meč in ga vsekal na roko. Sedaj je poletel Grga do okna v ozadju.
—	Ah! je vzdahail, zategnivši obraz. Sa nimate Grge Prišiina. Skočil je na okno, izvadil iz pasa nož, ga vrgel v deklico in zakričal:
—	Na ti, v spomin, Horvatova kri !
Deklica je zavrisnila, nož je odskočil od
slike božje porodn ce in se za bol v ramo križarja, ki je pal pred deklico.
—	Uh, ni prav! je škriknil Grga in skočil s okna, a v ta hip je navalila v sobo gruča konjenikov, na čelu jej — Berislav Pali zna.
—	Angelija, duša, za ime božje ! je vs-kliknil mladenič, vrgši meč od sebe in raz-širivši roki.
—	Berislav, dan moj ! je zakričala v smehu in joku mladenka in ee vrgla na prsa rešitelja svojega.
*
* *
Se en hip in Lučenac je stri Kapitelj. Leseni braniki gore, čete se bijejo na nasipu, za velikim branikom leži na smrt ranjeni kanonik Ivan, a kraj njega Joško z razklano glavo.
Kapiteljski prapor je posekan, in že se vije vrhu nasipa luksemburžki lev. Stjepko Horvat, trikrat ranjen, se je bfl v najhujem sekanju kakor ranjen lev, solze so se mu tresle v očeh.
—	Samo šs en hip, otroci, je kričal, in se pogubimo se.
—	Samo še en hip, ljudje, dajte ! je kričal Lučenac, stoječi na drugem bregu in smejofii se škodoželjno, še en hip in rastepli smo popovsko gnezdo.
—	Ha, ha ! Zakasnila je prokleta liga!
Nema obupna borba je cdpirala na stotine ran brez vsmiljenja, brez duše, radujoča se kakor furija na rekah krvi, človeške krvi. Še en hip — — — in z Griča je zazvenel mali zvon, in je zvonil, zvonil, za njim pa b Kapitelja veliki doneči zvon.
—	O ! je zakričal kapitan, v ta hip! V ta hip! je napel prsa in zakričal, da je odmevalo po dolu :
—	Nazaj! Nazaj ! Trobite vragi ! Liga gre! Liga! Za menoj ! Za menoj !
Na glas trobente so se čete hitro spustile z nasipa, da se zberejo in združijo.
Na vrancu je doletel ban Ahacij kakor iz sebe.
—	Kapetan! Vodi vojsko pod mesto v Ilici! Liga se usuva v trumah na Zagreb. Že je četa prodrla Kapitelja na pomoč. Moji ljudje se že bijejo, na Griču sem zaprl vrata, Medvedgrad gori. Preverjeni smo. Z Bogom ! Jaz poletim nazaj v boj. Pridi, zaklinjam te, pridi ! Izgubili smo.
*
(Pride še).
naša bodočnost in nasa moč in da mora «elo slovensko ozadje stremiti po tem, da pridobimo to točko.
Gorenje misli prof. E. de Toni-ja pa kažejo, da ee tudi v Italijan h že vzbuja spoznanje, da Slovenci in Hrvatje ob Adriji aiso tako prezirljiv faktor in da je treba računih žoj m. neša vlada naj si dobro ogleda te misli ter naj si Btivi vprašanje : »Kaj b". pomenjalr> za Avatrijsko-ogrsko državo, ako se Slovenci in Hrvatje ob Adriji v resnici sporazumejo z Italijani ? Ako bi se priučil en narod spoštovati drugega v tesni dotiki, ako bi se cba naroda gospodarski neizmerno okrepila s tsm, da si, združena ob Adrji, podasta roke?«
Morda bi edino mcžni odgovor na to vprašanje avstrijske državnike iztreznil celo tako, ca nam dajo ne le slovensko vseučilišče v Tis u, marveč združijo vse slovensko« hrvatske pokrajine v staro »Ilirijo« kakor edini jez proti krepko rastoči scsedoji državi ! !
Rusko-japonska vojna.
Trst, 21. marca 1905.
Ćud no je res in velezaačilno, da se vedno in vedno le iz znanih japonofil-kih virov lanc rajo želje in razpravljaj3 šan^e za sklep miru. Mej tsm, ko je ni iz avtorita tivnih ruskih krogov ni ene vesti, po kateri bi se dalo sklepati, da ti krogi sploh mislijo na mcžnost sklepanja miru, pa Be usuva kar cela popiara člankov in dopisov iz Londona, iz Pariza, iz Berolina itd., ki z znano zgovornostjo in sumljivim prijateljstvom dokazujejo, da eedaj bi bil ugoden moment za sklep miru tir govore Rusiji na srce, naj ne zamudi 'e pril'ke. marveč naj ustreže že j' vse Evrope, ki tudi trpi vsled te krvave vojne. Par: ž ti »Matin«, ki je že neslavno znan po svojih senzacijonslnih in navadno — izmišljenih vesteh hoče pozaati (kakor navajamo Da drugem mestu) pogoje, pod katerimi bi bila Japonska pripravljena ekleniti mir, im se ce-> tiu^i z dokazom, da ti pogoji niso trdi n da jih more Risija prav lahko vspre-jetL Popolno izkljuČeaje ruskega vpliva iz VEtOf Azje i u popolno izključenje ruskega brod ■ vj3 iz vztočno-azijskih vodu — t) se zdi f .irižu nu šarlatanu igrače, tci jo že more Rusija vap-ejet;. Utuija naj bi se jednostavno odpovedala evoji zgo-Jovinpki m s ji, ca; bi se kar z jedno potezo odpovedala vsemu, kar so pripravili in d< gradili nje vladarji, nje državniki, nje hrab.a vcjnka, vsi gen;ji ruskega naroda — to je aedaj pobožna želja vseh evropskih hinavskih miroljubov, katerih miroljubje pa izhaja le iz etrahu, da bi mogel bit; konec vojni drugačen, nega si Žele oni. O, če bi oni vedeli za gotovo, da bo Rueija končno strta, o potem ne bi ie gotovo usiljevali te 8 7oj m miroljubnimi nasveti.
Nu, v Petrogra'iu ostajajo gluhi za vse to in se ravnajo le |jo zaveet;, kaj je Rusija — sama Bebi. Tako poroda n. pr. petre graj -ski dop !»iik berrlio?k<>g» lista »Tiigliche Rundecbau« :
»O kakem prem rju oziroma sklepu m:ra ni niti govora. V tem pogledu ni n:t: najmanje nade. Tu Ji govorice, da se ruski na rod brani sodelovati v bodoče na vojni, so nere^nčne, kakor se zatrjuje od mer^dajnih stran;. Iigrede reserv stov »e precenjuje. Pr^-lcžai rujke vlade se v noz met v u slika mnog) temneje, neg> je v re?n;ci. Na veak naoin odp^šje Rudija v Vzt' čno Az jo toliko čet, kolifeor j h bo zamogla !e prevažati si birska železnica«.
E, t3 je ravto : Rusija zna biti velika tudi v dneh nesreče. Rusko armaio je že otežao premagati v vrati bitek, ali upogniti Rusije ni možno, ker ni možno ztmtš ti nje neizčrpnih virov. Si !e sedaj, po g gantski borbi pri Mukdenu je zsČ«lo menda nekaj svitat v glavah sovražnikov Rusije. Govorili sj o uničevalni katastre fi, a sedaj vidju, da Rusija še le prav ustaja i a se pripravlja na vojno.
j .Japonske nad Korejo. Petič : Rusija plača Japonski vojne odškodnino.
To so baje japonski pogoji, ki bi jih morala vsprejeti Rusiia, ako se hoče omogo čiti sklepanje miru. »Matin« meni, da niso ti pogoji nikakor težki za Rusijo, ki Be je že lani 10. januvarija obvezala, da se nmakne iz Mandžurije. Tudi pogoj glede Koreje je Rusija vsprejela že pred napovedbo vojne. Glede visokosti vojne odškodnine ni Japonska še na čistem, toda na vsak način da bo zahtevala vojno odškodnino, ki da ba sedaj, po bitki pri Mukdenu, mnogo veča, nego bi bila prej.
Japonski odposlanec Motono je pa izjavil, da so namišljeni mirovni pogoji, ki jih je priobčil »Matin«, ie fantazija. M)tono je izjavil, da Japonska ni dosedaj postavila Še nikakih pogojev za mir. Ti pogoji da ss bodo menjali po vojnem poloiaju. V diplomat čnih krogih se govori, da polofr Japonska pavo-dom eventuelnih mirovnih pogajanj največo važnost izlasti na to, da izključi na dolgo vrsto let vsak vpliv Rusije v Vztočni Aziji in da iz vztočno sz'jskih vod odstrrai rusko brodovje.
Stotnik grof SieptycW. -
O OBodi avstro ogrskega vojaškega a ta-
ško državo in nje razmerje do besi polovice in do dinastije. Pred tem pa se plaši židovstvo, ker mu je dosedanja uredba stvari tako neizrečeno ugajala. Mi Slovani pa — odkrito bodi rečeno — pričakujemo z nekim zadoščenjem takih ko^tt ktov, kajti prinesli bi nam najeklatantneje spričevalo, da smo bili na pravem mestu kakor dosledni sovražniki nesrečnemu dualističnemu nestvoru, temu detetu — greha nemške in madjarske po-žrešnosti. Morda se jim posreči še- enkrat, da rešijo videz in da se površina nekako ugladi, ali pod površino bo jezero besnelo dalje in ne pride do mira poprej, dokler se ne po-grezne vanje zahtevana žrtev — dualietični nestvor.
To je tem gotoveje, ker sa je tndi v naši polovici jel uveljavljati element, ki bo povspeševal smrtni proces za dualizem. Ta element je okolnost, da pri naB bolj in balj izginja strah prad ločitvijo in stopa na njegovo mesto žalja po ločitvi. Tako je n. pr. na manifđstacijskem zborovanju" češke agrarne stranke na Moravskem, dr*, poslanec Prašek, takc-le »aključil svoj govor: »Naše geslo-mora biti boj za carinsko ločen je brez osira na vsake druge razmer«, in potem boj proti vsem činiteljem, ki hačejo pomiriti z .
šsja pri ruski armadi"na bojišču grefd SzepJ jednostranekimi konetsijami. &eslo vsacega takega ni še dosedaj nikakega poročila, 'dobrega avstrijskega patrijota, posebno pa Prideljen je bil armadi generala Renoen
kampfa ter je najbrž prišel v japonsko vjet-ništvo. Zadnje pismo je oddal 12. februvarja v Kanlonsumu blizo Mukdena. Stotnik grof Szeptycki je star 37 let in je neoženjen.
»Kar gre Madja-
češkega, se mora glasiti : rom, gre tudi nam«.
Za gospodarskim ločeojem pride neizo gibno tudi politično — popolno ločenje.
Avstrijska, državna zbornica.
V današnji seji poslanske zbornice je bil podau predlog, naj država v svrho spo-polnitvo telefonskih »vez sajme veče investi-c;jsko posojilo. Ta predlo* bo podpisale vBe — Po prečitanib d«š'ih vlogah soj
Ogrska kriza.
Cesar se mudi v Budimpešti. Dunajski »Neue Freie Presse« poročajo od tamkaj, da ie vest o prihodu monarha vzbudila v
prestolnici ogrski velike »»de. Kakor da jej	„.ioštere«. dr. Klei»
padel soinčni žarek na meglo, tako da je ta 1 vest zasvetila v brezupni politični položaj Ogrske. — Toda tu si ne smemo domišljati, j da »d ee Madjari razveselili prihoda osebe vladarjeve, ampak njihove dobre nade so
ter- ministri za poljedelstvo, za trgovino 10 iza železu<rs odgovarili na infisrpeJacije.
Na< interpelacijo posl. Bare»ther-j&
Domače vesti.
Priloga. Z ozirom na to, da poteče tekoči mesec I. četrtletje, smo priložili današnji številki poštne položnice vsem onim našim cenjenim poštnim naročnikom, kojim poteče naročnina. Vse one poštne naročnike pa. ki nam dolgujejo naročnino še za T. četrtletje, uljudno prosimo, da isto takoj dopo-šljejo, da ne nastane pretrganje v po-šiljatvi lista.
Uprava Usta „čdinost".
Imenovanja t finančni stroki. Predsedstvo c. k. finančnega ravnateljstva primorskega je imenovalo : davkarijske ofiesijale : Leopolda C o n i g, Henrika K a m o t in Karla Godino, in davkarijska kontrolora Ivana Vel cich in Antina F u r 1 a n- i davkarje v IX* plačilnem razredu ; davka-r jska kontrolorja Kandida de Z u c c o in Rudolfa Z u m a, in davkarijska adjuokta Ivana T r o m b e f t a in Hermana B u d a u davkarijskimi ofi^ijali v X. plačilnem razredu : dalje davkarijske adjnnkte Hermana Sem e-liker, Antona S a m i z, Josipa M r a e h a in Rudolfa Pretnar davkarijskimi kontrolorji v X. plačilnem razredu.
Imenovanje. Mtnisfcer Ea uk in bogo-častje je imenoval veroučitelja na ljudski šoli v Izoli, Emila Btol f a, ve»»učiteljem na učiteljišču v Kopiu ( talijanski oddelek).
Đtemi^ja. Glasila tukajšnje gospodovalne stranke poročajo, da je dr. Ernest 8 p e -doni podal svojo demisijo kakor elen municipalne delegacije. »Indipend&oce« poroča, da je vzrok turnir koraku dra. Spadonija v sklepu mestne delegae je, da se neki mladi občinski uradnik odpusti iz slušbe. Mi pa nismo popolnoma uverjeni, da ni prinose kaj dražega vmes.
Konstituiranje pnljskega m.esisesa ia, zastopstva, ki je bilo odredjeno za m;uoli
odložiti,
k
i r
Nato je
vzhajale iz pričakovanja, da prihod vladarjev pomenja, da ee je isti odločil odnehati tudi glede vojskinega vprašanja, da bodo torej triumfirale zsht^ve Madjatov tudi v lem pogledu. — Na, veselje je bilo — vBaj za
to oot še — prenagljeno, kajti kmalu se je,	, „ , ..
, , K ?: ,	.	predloge pcsl^ Derschatle.
doznalo, da krona slej ko prej odklanja re-1 ^ 6 r
čene zahteve ogrske opozicije, ali bolje rečeno : v^eh Madjarov, z razliko le, teri manje kriče. Dopisnik gori omenjenega lista pridodaje ta-le zaameniti komentar :	.
»Bližamo Be rean.m, deodnim dnem. Ogrski ^ in vsej državni tvorbi monarhije grozi pre tresljaj, ki bi bil nedegleden v svojih posle- , die#h. Da se odvrne to,
dragov gle<te načrt, novega kazenskega za- I ponedeljek, ee je moralo zopet
ministarstva 189 J« odpovedal aastopoik prvega razrada, n»vi i PodhorBky, pre feaor na državni gimag/ijt-
da vi Tržaška laška velikodušnost. Pod tem
»Učiteljski Tovariš« : Lasku
konika je voditelj pravosodnega dr. Klein icjaHl, da so- pre^dela za kazenski zakoni* že skoraj gotov* in — kratkem predloži zbornici načirt novega ka- j naslovom
pise
ženskega zakonika.	polahonjena tržaška gospo la so ustanovili
zbornica naduljevala debato »jv tržaški okolici ra siovenske otroke lt>
ljudskih Sol z ran»edi in 61 učnimi ose-
Posl. Teohan je z veseljem pozdravih baaoi in z letnim stroškom 160.000 kron,
da neka deJ8tvo» da j® zborni<m si^žna ob odporu Zatorej je — tako pravijo — zahteva po
a ne'a- ^^ ogrskem p »silnem vt kanju v avstrijske slovenskih ljudskih šolah v Trstu Bamem
razmere ter je naglasil potrebo, 4a je treba popolnoma neopravičena. To je gotovo ! Kako
varovati nase interese nasproti ! bi ss pa sicer p *ita3ijaačeva!a tista tržaška
Ogrski. Po njegovem menenju ne obstoja slovanska mlaiiina, ki ne more hoditi v
sploh več jednota vojske. Govornik je za» okoličanske šole, temveč in o r a obiskovat,
.	Derachattov predkg.	mestne laške šole ?- Zato- je sev.dd tudi čisto
bo trebalo rialeao	Poal Avbrdhamcwicz je rekel, da ja de- oprav.eeaa trditev tržaških laških m gotoev,
veče državne modrosti, veliko več domo- ^ pp8ob3ežn8) ker ni Hrez programa nove da nočejo Slovenci enakopravnosti, ampak
ljubja in požrtvovalnosti, nego smo jo videli	^ ^^ ^ doloi5nega 8tflii^a ogr9kega ^jo odvlaci,e ! Teh nazorov je seveda tudi,
do ts ure v dolgi, t?zki krizi*.	parlamenta nikake baze--------» - -
Dunajski Ust se nam vidi tu kakor čio- F _ _A , r
vek, ki je leta in leta zaešal netiva na kup
ic podtikal, ki pa potem vije roke in moli.
ker — gori ! Dunajsko časopisje, v
j. ieto v rokah »idovrtv. - a to je po evoji	Der8Chatte ksj ugovarjati
veiiki veSmi - je dajalo »«kd«r pitabo "H ^^ bnwnu 0<fceku, « bodo | v™ta-KomeD
v«ki madjaraki preteo^j, m je podeljalo P J	Abrah.movv.^ je predlagal -- ......i ■«,
doeledno avojo zaS«,to Maljarom l»rer. cz.ra	„r,w(1„lr ,„ofti „„^dbe^mu odseku
na to, da bili krvavo zadeti najviši interesi te nase polovice. To je bilo nekaka mej se boj na zavarovalna družba med židovstvom, ki gospoduje v Avstriji in onim, ki je znalo na Ogrskem vpreči vse državne posle v voz svojih spec.fiSno židovskih interesov. Avstrijski židovski lakozvani »liberalizem« je šel v veem na roko istotakemu liberalizmu na Ogrskem, in je z življenakimi interesi nase polov ca nagrajal tega poslednjega, da je ta zopet zastavljal svoj mogočni vpliv v prilog liberalizmu v Avstriji. To je
šlo tako lepo dalja do rad nj h volitev na	Obletnica Kosutove s m r t i. i L ubljtiDl vehko sanimanje za izlet pevskega
Ogrskem, ki so spravile prejšnjo vladno ve-|povodom obletnice Bmrfci Ludvika Košuta je ; ^ora ,Glasbeae Matice« v Trst. Zi poseben
Namišljeni mirovni posoji Japonske
Par žki list »Matin« japonskih virih, mirovne Prvič, Rusja se odpovć pegodbi, ki jej žage to v. a gospodstvo nad Port Arturjem in poluotokom Liaotung, ki je je dobila od Kitajske na temelju pogodba od 23. marca 1*98. Drugič: Žslezn^a Harbin Port Artur ostane v rokah Japoncev. Tretjič Rusija se umacne iz Mandžur je. katera se \ rae Kitajski. Ćetrt č : Rusja pripozna euverenitato
za novo ureditev vlada, za to pa tako prav.eno rešuje razmerja med oltarna državnima polovicama.! slovensko šolsko vprašanje I Govornik ne more verovati v gospodarskoj Tržaška podružnica »Slov. planin, k likor lo5itev od Og1"®*1®- Zmagali bodo koneeno; tlraštva« ntzuanja svojim členom, da priredi o tkor	intereei v bitstvu nima proti pied 1 v nedeljo dne 2. aprila svoj prvi po-
Da se mla<ini c3lodnevnt iclet na Trst?l — Zslecna
Odhod z vlakom cb G. in po:
Poljaki glasovali. Abrahamow,ez je predlagal,: uri zjutraj do 2vabrežine, potem peš-pot na naj b« predlog izroči nagodbenamu odseku, j Trstel. Hoda na Trstel ure, in potem ICo-(Živabna pohvala.)	men 1 uro. Povrat zvečer. Oleni in njih
Gavorili bo še poslanci Moraejr, Klcfdč, ro<ibine, ki se udeleže ieleta, blagovolijo naj Grabmaver in Biankini. Poslednji je naglašal, se prijaviti odboiu aajkasneje do dae 30. da ni nova uredba razmer v monarhiji ! maroa. Natančni vspored sledi, možna, ne da bi se rešilo hrvatsko vprašanje.	Dne 9. aprila priredi pa podružnica
Predlog posl. Abrahamo\vieza, naj sfc popoludanski izlet v Drago—Klanec. Odhod predlog Derschattov izroči nagodbenemu od- z vlakom ob 2. uri 30 min. tlo Dra«re in potem seku, je bil odklonjen, predlog Derschattov | peš v Klanec. Povrat iz Herpelj. pa veprejet z veliko večino. — Prihodnja	Odbor.
Koncerta ljubljanske »Glasbeno 3Ia-tiee« t »Narodnem domn« prihodnja boto in nedeljo. Kakor doznajemo je
seia v
petek.
Drobne politične vesti.
so-iud: v
gino — to inkarnacijo židovskih aspiracij — pod kolesa in jo zdrobile v — manjš no! Sedaj se
utegne biti konec dobi, koje židovstvo jednostavno diktiralo svojo voljo na Ogrskem. Začelo je pošiljati opomine v Budimpešto, a ravno sedaj pošilja napotke grofu AndrasBvju, razvija, baje po kako naj reši, kolikor se še rešiti da, naj pogoje nastopno :
neodvisna stranka prire<Kla minoli ponedeljek viaks ki ie osiguran, Ee je {do ponedeljka jlesa m jo zarooue v — manj s no i ob n^^eja na budimpaštans^em pokjptl šSu i oglagilo 377 udeleinikov. Torej je |z* poseben je židovska velemoč jela bati, da primerno slavnost. Slavnostni govor je imel j y|ak potreba<i število že daleč ixrekort ceno. , j^u. 1	posl. Bartha. Razun n)ega je govorilo ša več; ^ veliki ioneert Ondrlček sta se na
poslancev in dijakov.	[beleženju cen urinile dve pomoti in si^er :
Nemiri v Kavkazu. Listu »No- gedežl 'na gaieriji (s vstopnino vreil) ne stanejo voje Vromjac poročaj iz Baku, da so zadnjeg ^^ ^ ^ ^ ampafe 8amo 2 kronj.
nemire v Kavkazu provzročili armenski re-
skuš^i priti do nekakega kompromisa med	odbor. Med aretovanimi ese-
stališčem krene in zahtevami opozicije.	baaj. y Babu ge Bafaaja ^ anarhistov.
Vprašanje je le, kdo odneha : ali zopet	Otvorenje novega b eli graj •
krona, aH ee da omehčati koalirana opozi- g ^ g a VBeu5ilii5a M bo vršilo na cija ? Momentanno vsaj je gotovo, da noče glovegei> Bačin» kakor javljajo i« Belegagrada, odnehati ne prva, ne drnga. In če ostane ^ L	f j 81avnosti bodo priBOStvo-
dalje trn trdnost na obeh straneh? Neizogiben ^	pflter in VBi milli8trj.
bi bil velik konfl kt, ki bi mogel prinMti:	-
katastrofalnih dogodkov, ki bi zajemali ogr-
Isto tako zadnje Štiri vrste sedežev (z. vstopnino) v pritličju ne stanejo 3 krone, ampak samo dve kzoni.
Ptnjcl T Opatiji. V minolena tednu je došlo v Opatijo 989 gostov. »Omnibus« pri-ppminja, (ia takega navala tnjcev v tej letni dob» še^ ni bilo v Opatiji. Ako bo tako nadaljevalo- še kak teden, bo to gotovo jedna najsija^najih zimakih	tega zdravilišča*
Za koncerta »Glasbene Matice« ee
oder v gledališii dvorani »Narodnega doma« idaljaa za psr metrov nctsr v dvorano ter proti ozadja progresivno zviša, tako, da ee
bodo vai pevci jako dobro videli.
S tem pridobi tudi dvorana eama na akustiki.
Ljie so rrzven dveh že vae razprodane in tudi sedežev ni več dosti svobodnih, zato aaj se požuri, kdor miali Bedeti, da vlovi še sedež.
Javna zahvala. Slavni odbor ženske podružnice družbe sv, Cirila in Metodija v Trsui je kupil ubcžnim učencem tuk. šole
Mesto venca so zložili gg. tovariši in tovarisice svoto 100 K, ki so jo izročili nesrečni rodbini; g. G Likar, trgovcc v Gorici je poslal mesto venca 20 K ; samostan oo. kapucinov je posodil lepe cvetlice in zelenje, s katerim se je odičil mrtvaški oder; rodbina g. veleposestnika Tom. Mre vljete je pokazala svojo gostoljubnost na razne načine: občinarji so izrekali ustru3no eožalje, a od drufiih strani sem prejel mnogo pismenih icrazov sočutja in sožalja.
Blagorodni g. Hugo Fink, zdravnik v Ajdovščini, je skozi dolga tri leta storil vse možco, da bi odvrnil morilko sušico in chranil
50 parov obuvala, za kar se mu podpirano dragoceno življenj a pokojnici. Dokler je mogla,
hcd la je sama k njemu ; od novega Itti pa, ko je nastopila kruta zima ter vrgla po influenci pokojnico na posteljo, obiskoval jo je na domu po dvakrat na teden in vsa to iz človekoljubja.
Ne morem najti izrazov, s katerimi bi te dostojno zahvalil vsam imenovan m in neimenovanim blagim človekoljubom, ki so mi po magali prenaš-ti gorjć.
V svojem in v imenu slojih otrok in sorodnikov kličem iz dna sica : B:g Vem poplačij stotero !
Peter Medvešček, nad učitelj.
Poskus samomora. 22-letna šivilja Hema Dorbec, stanujoča v IV. nadstropju hiše št. 11. v ulici deh' Istituto se je hotela včeraj opoludne usmrtiti. V to svrho je zapalila Bredi sobe veliko posodo polno oglja
vodstvo v imenu obdarovanth otrok srčno zahvaljuje.
ftttra fcftf Mfc Me st. C. ii M- pri st. Jakobu t Trni
Voditelj : A. Širok.
Odbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva« je iz važnega vzroka
odredil, da se bo vršil občni zbor dne 16 in ne 2. aprils, kakor je bilo na tem mestu javljeno. Za 2. aprila sklicuje pa volilni odsek volilni shod, ki se bo vršil ob 4. uri po pol u rine v društvenih prostorih.
V Dornbersu priredi društvo »Naprej« prvo nedeljo v maju t. 1. veliko zabavo z vojaško godbo (24 mož) in prvaško godbo (16 mož). Dobro bi bilo, ko bi sa druga društva na to ozirala, da pritit oni dan vse v Dornberg, ker je soditi po pripravah, da priredi znano društvo »Naprej« prav veliko za-
bave z» vse udeležence. »7eč svoječasno. ^	^
t* f	j j. ■ •	in potem je še izp la neko tekočino, katero
71.272 Trec riža. V ponedeljek je pri- , __ n
plul iz Port Saida acgležki parmk »Kalibia
z 71.272 vrečami r ža, težkih 7000 tonelat.
t mrl Je v Gradca profesor vtronauka
na ptujski deželni gimnaziji Ferdo Majcen
Grozna nesreča v predoru na Hrtl-
iiei. V soboto zvečer je nadzorniku Heringu
zmečkaio glavr. Povozili so ga vczičii tor je
4 ' totogri fi rabijo kakor reagent. Drugi stanovalci iste hiše so pa prišli na sled temu njemu blaznemu početju. Odprli so vrata nasilno in s tem preprečili učinek gorečega oglja, a potem so telsfoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je ne-srečnici izpral želodec tar s tem odstranil vsako nevarnost.
zel vodstvo pevskega zbora velemarljivi in nad vee nadarjeni, vzlie temu pa vstrajni koncertni vodja g. H u b a d, ki je opetovano pokazal, da u meje ne samo zbor sam vglobiti v vse finsse raznih skladeb, ampak tudi občinstvo naravno it vkleniti, da pašno in marljivo zasleduje in — kar je glavnega pomena — pojmi skrivnosti raznih Bkladeb. Dokaz tsmu je program zadnjih let* Proizvajale so se med tem ne Medn je skladbe : Stari Gallusovi u capella zbori, Weissov »Trium-fator« t orkestrom, Fibichova »Pomladna romanca«, Foersterjev zbor: »Ljubica«; Dvofakov oratorij »Stibat mater«; Huba-dove »Narodne pesmi« ; Dvofakov 149. psalm ; ve'iki Hajdnov oratorij »Stvarjenje«, ki ee je proizvajal na jednem dunajskih koccartov 1. 1896. ; Dvor.kova »D dur simfonija« ra orkester in »Mrtvaški ženin« ra veliki zb_»r, soli in orkester; Biucknerjev »Ave Marija« in »Te Deum« ; dalje Men-delrs hnov »Sen j oletne noči«; Dvofakov »Hvmnus«, Schubertova »C dur (7.) simfonija« ; Mozartov »Rt tjuicmejitd. ; posebno pa v zadnjih letih proizvajano vel kars?o delo Bethovnovo . »Miesa sollemnis«, katero se je proizvajalo da zadnjih desetletij edino le v Londonu, Patizu i a v Rimu, in v isti veljavi stoječi oratorij »Se. Ljudmile«, dalje domaČa naša seov, melodram: Thierfelderjev »Zlatorog« ter nazadnje z veliktnskim vspehom vspali slavni, pod osebnim komponistovem vodstvom pl. Hartmanna v ljubljanski kate-dralki z nad 200 členi proizvajani oratorij »Sv. Frančišek« — vse tc priča, da smemo pričakovati res vsestranskega vžitka tako v narodni, kakor klasični in oratorijski glasbeni umetnosti.
Veliki koncert Ondrlček (v soboto 1. aprila 1905.)
Jutri nastavimo citiranje Člankov naj-važnejih listov o OndriČku.
stvo terezijanske vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu in da stopi sadanii poveljnik akademije FZM Drathachmii v pokoj.
Avdijenca pri papežu.
RIM 21. Paptž je danes vspre'el v avdjenci grofa S'.ecssna avstro-ogrskega poslanika pri Vatikanu.
Borzna poročila dne 21. marca Tržaška borza.
Napoleoni K 19.C5 - 19 07—, angliik* Hre K -
do__Lond~" krate^ termin K 239 S)— 40 «)
Francija K 95 20 -95.40 Italija K 95 20—5 4» italijanski bankovci K —.— — — Nem-* «
117.15—117.30, nemški bankov ■	— —--
avstrijaka ednotna rent* K 100 2) 100 *>0 o;--' kronska renta K 98.20 9H50, italija-^*« n* —.— —.— kreditne akcije 1" — — *»" S—
državne železnice K 659--61 — *_.jm:>"
90— 92.—, Llojdov* akciie o iS — -	-
Srečke: Tiaa K 344 50-34* E0 vrstit	-
do 491>.—, Bodenkredit 18*0 K 307.- 317. -denkredit 1889 K 3j3.— 313—, TarSka F 41 5 J do 143 50 Srbske —do —. -
Dunajska borza ob 2. uri pop.
pred v £e raj dane*
Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu
n n kronah 4°/, Avst. investicijska renta 3 Ogrska renta v zlatu 4°/0
„ „ kronah 4°°
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih m:.rk 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini
100.85 100.75 119.95 100.50 93.10 118.75 9835 r 9 95 1644 — ♦>"0 7 > •23^.90 117.17V,
10.185 10 -80 i ,9.vr> :oo.M>
93 15 11875 98 30 89 9) 1644 -676.7^ 23* 92l/« 117.10
23.45	-23.45
19.C6	^.19.0-4
95.25	9">.30
11.30	H iS
Uzroki tega blaznega poskusa niso
bil na mestu mrtev.
»Društvo slovenskih književnikov in i zaani-časnikarjev v Ljubljani«. Deželna vlada je Brzen Ut Aloizi->a	ki 9tanuj*
z razpisom od dce 16. marca t. 1. št. 9192 iejavila, da društva tega naslova v smislu
društvenega zakona od dne IT), rov. 18^7 drž. rak. št. 134 ne zabranjuje. Zatiraj se bo vrfiil dne 27. t. m. ob 8. uri zveJer v »Na rodnem d mu« u h tanovni ob'ni zbor,
v I. Dtdfr >pju biše it. 2 v ulici deleSeiole israelitiche, je bila sla sinoči ob 7. uri kupit ogl;a. Odbajaje od doma, je bila zaklenila vrata stanovanja s ključem, a ključ je vtaknila v žep. A ko se ;e čez kakih 10 minut vrnila z ogljem, je našla vrata svojega
na katerega so vb jen. slovenski književnik, kovanja odprta. Zena je vstopila in začela in časnikarji. Na tem cbč.em zboru se mora lskatl P° banovanju, da li ni prišel kak
izvoliti odbor (9), ntdzorstvo (3) in častno !filove*- N>a0 lskaDje D1 bll° brez vsPeha :
sod s5e (."») za dobo enega leta; dalje bo sklepati zaradi |r.-t pa v zavezo slovansk h žurnalistov v Avst o Ogrski ter zaradi zveze i 'jgoslovanskih književnikov in časnikarjev. Ker še bc ž» v kraikem vršil ko^gre* Blovan. žurnalist >v v VolGski, je nujno potrebno, da -e zborovanja udeltža tudi zunanji gg. tovariši.
Kranjski deželni odbor je imenoval za krožn. zdravnika v Št. Vidu dr. L ipajne-a, t iravnika v Trstu.
/a posestnike psov. Mestni magistrat
ojMjzarja h šae pceestn.ke :n adm n stratorje na njihovo doižn s»t. da v taku ireseca marca j redlcža pole s popieom ps jv. Zajedco s) pozvani po=e^tn i:i psov, da nemudoma plačujo davek od psjv za Uto 1905.
V sv. Križu na Vipavskem. Dan 13. marca t. !. ostane p dpiesneu in njegovi diu-žini
na stranišču je našla nekaga njej neznanega človeka. Razumela je seveda takoj, da j s pr še', oni človek v njeno stanova aje z nametom, da bi kaj ukra'. Žito je hitro zdir jala ven iz stanovanja ;n po stopnj C;h na ulico in tam pok icaia redarja. Ko sa je pa vrnila z redarjem, je bil oni človek že izginil se stranišča. Žena je bila uamreč pozabila z&kleciti vrata, in tako je bila pustila tatu prost izhod iz pasti, v katero se je bil vjel.
Umetnost.
Koncerta »Glasbene Maticer. Muzikalni užitek, ki nam ga bo nudi a »Glasbena Matica« tekem prihodnjih praznikov utetrae glasom sltdečih podatkov prekositi vse naše nade.
»Glasbena Matica« je bila u UnovljeDa
nepozabnem ?p-minu. Zemeljske t sianke i. 1872. in je razdeljena v tri odielke. ljubljene eoprege, oziroma matere Marije Prvič je »Glasbena Matica« glasbeno li-Medvešček tmo izročili materi

ilji.
Ob tej priliki je pok4rala občina toliko s >čutja do žalujoč h ostalih in t liko pcs'.cdnjo
teraren zavod, ki zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje n&grade za najboljši domača glasbena dela ter izdaja slovecske na-čast pokojnici, da je daleč priseglo vsako rodne pesni. Drugič je glafebjna šola na pričakovanje. Pogreba se je udeležilo toliko Slovenskem prva, nekak slo> enski konserva-ol činstva, da je egledal sv. K r ž, kakor Li j tirij, kjer se poučuje mladiLa v vseh glasbe-bil praznik, a ne deževen delavnik. Poleg nih strokah.'
/upana, g J >§. V o v k a, g£. podžupanov Res sicer niaa še poslednjega imena, ali in rtsrešin je bila š lska mladina z domačima ; smoter društvu je verdar le ta, da 6e zavod
g spicema uč.teljicams. Meščanska straža v uc t »rmi je počastila pogreb s pol stotnije z blagim g. stotnikom Rudolf m Hr a balom, z blago gespo soprogo in petimi gg. častniki na čelu. Rake v so nosili štirje strežniki. — Krasne vence so darovali gg. čistniki ratšJan-»Ke straže, g. t%st Fran Drašček in gospa svakinja Katarina Knes. Od ikovali so se z f :' ino udeležbo od blizu in daleč gg. t o v a« r ši učitelji — nekateri z gg. sopro gami — in gospice tovarišice učiteljice. na če.u jim blag. gosp. Fran F i n ž g a r, c. kr. okr. šolski nadzornik.
Sprevod, kakoršnega vidi bv. Križ zelo
popne do pravega konssrvatornega vrhunca. Za 33 let deluje šola sicer mirno in tiho, ali tem vspešceje, in nešteviino slovenske mladine ee je v tej šoli že izobrazilo glasbeno. S tem je postavljen temelj boljši bodočnosti slovenske glasbe in glasbenega razuaa med Slovenci.
»Glasbena Mstica« je tretjič koncertni zavod za umetniško dovršeno proizvajanje glasbenih del: v prvi vrsti slovenskih in slovanskih, pa tudi druži h, ki so 'svetovnega pomena.
Redne koncerte v najstrožjem pomenu bseeie mamo Slovenci še le, cdkar ee je
reltcoma, je vedd č. g. župnik s dvema č. g. uu&ncvil fevski zbor »Glasbene Matice«.
o<». kapuciooma. Cerkveni pevci so ginljivo pel žalcstinke prid hišo žak sti v cerkvi in na
pokopališču.
Duševno delo, ki je je prebavil pevski zbor tekom 15 letnega svojega obstanka, naravnost občudovanja vredno. Takrat namreč je prev-
Razne vesti.
Beda na Španskem. Iz Madrida poročajo, da je v Andalusiji nastala velika beda vsled trajajoče suše. Na mnogih krajih so sćtve že popolnoma uoičene, na drugih kra jih v nevarnosti. Na polju ni možno delati, ker je zemlja trda kakor kamen. Na tisoče delavcev je brez dela ter se nahaja v naj-veči bedi. Na mnogih krajih je prišlo že do zgredov.
Skočila V Donavo. Kakor poroSajo z Dunaja sta včeraj skočila v D.jnavo neki mož in neka ženska. Kdo da sta samomorilca, se še ne ve.
Nov roman Leva Tolstoja. Pctrograjske »Novosti« javljajo, da piše L sv Tolstoj nov roman v štirih del.h, ki se pa obelodani še le oo njegovi smrti. Tolstoj je prve tri dele že izvršil.
DARILA.
Za možko podružnico družbe sv. O:rila in Metcdija v Trstu je podaril g. Kuret v Ricmanjih 1 K z geslom : Ne udajte B3, ne udajmi se! — L^pa hvala.
Nadalje se je nabralo na godovanju g. Sirk Josip in hčerke Josipine na predlog Hele go-*pice Tončke, mej omizjem K 5'32 Ta d«»nar sa nehaja pri upravi listi »Eii-» nost«.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Lineviča.
PETROGRAD 21. General Linevič je včeraj sporočil : Včeraj so čete nadaljevale umikanje proti severu. Danes čete počivajo. Pregledal sem čete, dospele iz Rusije, njih vedenje je izvrstno.
Rusi ae koncentrujejo.
TOKIO 22. Japonci nadaljuje preganjati zadnje čete Linevičeve, vendar bo na tem ovirani, ker eo Rusi porušili mostove. Radi tega j« Rusom možno zbirati se ter dobivati ojačenja.
Baltiška eskadra.
SUDA 22. baltiška eskadra je s transportnimi ladijami cdplula proti Port Saidu.
Nori španski poslanik.
DUNAJ 21. Novoimenovani španski poslanik na dunajskem poslaništvu, vojvoda Bailen, je djspel semkaj.
Dementl.
DUNAJ 21. »Fremdenblattuc so sporočili iz Budimpešte, da ne odgovarja resnici vest, češ, da prevzame v kratkem minister ogrske deželne bramt»e, GM Njiri, povelj-
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta 104.77, Spansfri esterieur 9. .'»7, akcije otomanske banke 605—. Menjice na Lon-l.m 251 S5.
Pariz. (Sklep) Avstrijska rinavm le•
Lombardi---onificirana tnrSka rent S »1 >
avstrijska zlata ran 103 40, o<rsk* 4•/, renta 100.60 Lfadorbai' 5*21— tnrSte <*fai ■ 135. — parižku bank* 13.04, italijanske n "'d -jonalne akcije 73».—, skejs Hi«« Tinto 16.65. Mlačna
L o n H o n. (Skler- Konsolultrai- a--	,
Lombardi 33/t srebro	fpaaika rnnta 90T ^
lijansla renta 104—, tižni diszont, 2meaj.o * Dunaju 24.24 dohodki banke —.— izplačila —.— Stalna.
Tržna poročila 21. marca.
BndimpeSta Pf enica za anril K 18 81 d i
K 18 S6; rž za april K 15 Ofi do K 15 OS ; ovan * p'" od K 14.20 do 14 24; koruza maj K lo.3<> do K 15. h S
P&emca: ponudbe srednje povprnSP^^u o sr<jdn:e. mrtvo. Prodals 18.000 n et. stotov za 5 do 10 »totink znižanja. — Druga žita nesprem nj no. — Vrenac : oblačno.
Ha vre. (Sklso) Kava SantoB g5>\ a raefi za tek. meseo po kg 42.Vt IC r,l i 42.3;4
New-York. iOtvo-'? »O Kav» Rif. t» ^ c dobavr, vzdržano, 5 stot. znižanja, 10 stot. zniža-i i.
Hamburg. fHitle jop.»	ciamoo r
average za marer 343/.. n nai 3iza aap:. >•» -ra decembei 36'/».. -- 3Iir o. — Ka^a Kio c v
loco 26 —38. navadna reela ■ 33-39 navadrr d ž9—42.
Hamburg. (Sklep) Sladkor za maret'_ "2 i . za amil 29.60. e* maj 29 75. ** iuui '29 7 . julij 29 85, ta avgust 30.—. Vzd žano. Vreme . 1 Sladkor tuzems^i Oeatrifuj^ai pil-j, pr>
K 66.50 do 68.00, za sepictnoe; K-----
marec-avg. 66.50 do 68.— Ooncaa.i3 H Mi iu . promptno K 68.30 do 69.'4 » a sept. K — - i —.—, marec- wg. 68 30 do 6L 30.
London. Sladkor iz repe *urov 14 " ,.3 ' . S ulno.
Pariz, itz za tek ■ meauc 15 2'»	'
15.40, za inaj - junij 16.--, za m j - a/-
75 {mirno.> — Punica zt tekoči m 23.70, za aprl 23 9i, za maj -jurj 24.35 za maj-avgust 21.15 (min c) — Mota za t* koči mesec 30.15, za april 30 45, =a maj-juai 30.50, za maj-avgust 31.15 (mira i). — ttepiča > olje za tekoči meacc 53—. za ap-il 5.7> za maj - avgust 51 25 za eepienbe:- december oO.V! (mlačno) špirit za tekoči m?sec 45.r0, za april 45 50 zy maj-avgust 46.25 ia september - december 41 —
(stalno . Sladkor surov 88° uao njv 37--37 V4 mirao
bel za tekoči mesec 407, za maj-avgust	za
julij-avgust 41T/s» za ohtobar-januvar 31%, iinirno , ratiiii/Bi TžVj—^—Vreme : lepo
Java
april gust
|U||q«| inteligenten gospod želi znanja z Iflldtl izobraženo gospico — Slovenko — v svrho, da [se priuči slovenskemu jeziku. Pisma in ponudbe, blagovoli naj se poslati pod naslovom »Slovenka« na »Edinost«.
Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov in pečij, ako se rabi
L'Antracit (p°sebna ^mua)
ki se vdobiva v zalogi oglja
v ulici Lazzaretto vecchio št. 52
kjer se tudi prodaja oglje „Gries" posebno pripravno za pekarne. - - - ------- Nizke cene. " ------------
Tovarna pohl&tra
Aleksander Levi Minzi
uiica Tesa St. 52. A z=
(V lasi nI hiu.)
ZALOGA;
Piazza Rtsarlt (šolsko poslopje)
Cene, 4» ae al bat! alkak« komkmreao«
Sprejemajo se vsakovistna dela torti po posebnih načrtih.
Daiteofta —ifc bnspUlao la fraakt
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici	IV^r/tAnj fcolck IC
A. BERINI & A. STRINGARI 1 -L
ulica di Torre hianca 45.	Vdobltl pO Upt^Vl
Kis. milo. sveče in soda. ===== JftjIOSt4'	~
Jod i 1110 olje po 2S nove.
um- Novo prodajalnico jestvin,
založeno z blagom prTe vrste kakor karo. sladkor, •Ije, milo. belo in t>r>no moko, otrobe itd. itd.
priporoča fitldVCj Šil C
Trst. nI. Kedia 66 sraven nI. Bossetti) Trat.
tovarna pohištva ignac kron
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO.
M'
Prof. ROSSONI
ravnatelj inedicinične klinike vseučilišča v Kimu. vpričuje, da zelo vspešno učinkuje proti motenju redneg-a želodcevega de-
__________lovanja ---------
(tildi odvajalno)
želodčna tinktura
G. PICCOLIJA. dvornega zala gatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno
izvršujejo. —
Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, da je otvori 1
prodajalnico manifakturnega blaga na	-
trgfu sv. Ivana št. 1.
V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine, krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
Spoštovanjem	»flctOr gertOU.
Odlikovana v Rim« $ zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
Karlo liouvier
= zlatar in draguljar
IVAN ANGELI
nlioa Vlncenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega).
Edini specijalist za Izdelovanje zidarskih in slikarskih čopieev: lastna Specijaliteta čopičev
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se mm boji nikake konkurence glede zmernih oen kakor tudi izvrstnega, izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena.
Trat - t ulici Barriera vecchia 10 - Trat.
Prodaja in zamenjava /lata. srebra in dragulj ter izvSuje vsakovrstne poprave.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste 1=
{»r«»daja po«l jamstvom po tovarniški ceni. j
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fondcria št. 7
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
- kolesi /.a oranje na polju, pri h ruj dali in drevju, i z.i pietev. zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen. ! preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikro pile ice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice.
Ž IVI C, inženjer - Trst
Skiadi&Če trgovinska ulica 2.
Zaloga
]
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi	—
oljkinega olja.
Prodaja na debelo 111 drobno.
Fraako na dom olje od '■* litrov in vino v -od če kili.
Peter G. ffcrvaldi
I ulica Gelsl fttv. 1
TRST
Germania New-York
zavarovalna družba na življenje.
Ustanovljena I86O. Glavno ravnateljstvo za Evropo:	Glavni zastop za Avstrijo:
Berlin W., Behreestr. 8 lastna hiša Dunaj I., Stubenring 18 lastna hiša
Zavarovanja veljavna konce ti 1. 1903 .........K 503,000.000
Aktiva glasom bilance koncem 1. 1903 ..........„ 162,000.000
Dohodki na premijah in obrestih v 1. 11 >03........^ 26,500.000
Preostanek letnega računa..............» 1,596.000
Posebne
ugodnosti
TORKU svojim zavarovancem:
ae ta svota vrne po 45 letu, ako je polica se v veljavi in ako se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in t?vici).
4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija.
Rezerva na premijah vsili zavarovancev v Avstriji je položena pri ees. kr. ministerijalnem zakladnem uradu nu Dunaju.
koje nudi GE UKANI A v N£W
1.	Prva dividenda se računa že v drugem letu od izdanja police.
2.	Police so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi. ako se je podalo krive podatke ob vstopu in će je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja.
3.	Družba sprejme tudi rizik zavarovanja za slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. (Vojski podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter
GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4.
v ulici Ur® Foscolo it 9
Zaloga vina A. FONDA
Istrska in dalmatinska vina prvih kleti, priporoč-va toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni : ir'ansko vino lastnega pridelka. Prodajal ni ca buteljk,
-pecijaHteta: rozolja vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje.
_____ Proilaja nu dehelo in drobno.
Krcmarjem in trgovcem po znizanih cenah
Gostilna T. MAJCEN
ul. Sicolo Macchiavelli 34 (ex Forni).
Toči istrska in ialmatiiib Tina. teli opolo. posebna Tirolska mi Prve vrste pivo. ^s
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
N B /a družino istrsko vino po od 5 litrov naprej po 34.
Xdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecchia5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka - v lastni krojačnici.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via della Stazione Št V. 7. - Telefono *t 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vie kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
i Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevajanje blaga na vse pruge. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen'1 ^uha skladišča.
OT Edini tržaški zavod za	„VACUM CLEANER".
ČISi EVJK in SHRANJEVANJE PREPROG
(C Točna postrežba in nizke cene. n
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra Št. 2
(Vogal ul. Torrente.)
Pomlad!
Poletje
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnena obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ———-— modra obleka za delavce. ——■
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrže točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franki t.
PODRUŽNICA:
„AUA CITTA Dl I.ONDRA"
n]. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Tone bianca
SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč. liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
2 o
Radi požarja
prodaja vso obstoječo zalogo manifakturnega blaga z velikim odbitkom
Ivan Visintini.
ULICA CASERMA št. 6
Dragotin Dapisin
TRST — ulica Bonomo štev. 1 — TRST.
Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogrerskih paromlinov.
Prodaja samo na debelo.
Ivap Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga
TBST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na debelo in drobno. Moka prvih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. Oves. Testenine tu in inozemske itd. itd.
■■■■■■■■■■■^HBlSnD^
— „SANI? S"
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo pevsod.
C. C O MINI, Trst Ba rriera 2S ■m^HBnBffisane^^i
Pekarna in sladeičarna
FRAN MILLANICH
Trst. — ulica Commei\;iale 7 — Trst Trikrat na dan svež kruh vsako vrste. K:z-naHan'o na dom. Sprejema naročbe nt» Blaclčice itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene.
antofskerl
mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izkl jučna t prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje .šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zalog-a pripadkov po tovarniških cenah.
. TELEFON štev. 1734.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob Časa selitve. Neprekosljire plinove mrežica. — Vsakovrstni prip&dki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
_ ______„__„__
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska prosa.) - Fratelli C0SULI€H.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
GESORGIA
•>CC<) ton odpluje dne 22. marca v Novi York.
Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana ivsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili/ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Restavracija
,fllla Citfa di Francoforte4
ulica Molin Piccolo št. 17
t vogal ulice Saverio Mercadaale štev. 4 iei Piazza della ZoiD. toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili — preskrbljena.	~
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
-SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnej*ih in •mhinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in smrt z zmanjsujočimi »e vplačili.
Y«ak član ima po preteku petih let
pravico do dividende.
„S I a v i j a
tt
Tzajemna zavarovalna bauka v Pragi. - Rezervni M 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78.324623 17 R.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
V m pojasnila, daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hi*i v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja^} in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uži va najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok >ristne namene.