Leto LXVL, št. 284 LJubljana, četrtek 14. decembra 1933 Cena Din 1. linaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Ina era ti do 80 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat * Din 8.-, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPRA VNI8TVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica st. 5 Telefon št. 8122, 8128, 8124, 8125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob Kolodvoru 10l[ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35 L POVRATEK KRALJA BORISA V SOFIJO Tudi ob vratku iz Beograda so bile bolgarskemu kraljevskemu paru prirejene prisrčne ovacije Beograd, 14. decembra. Včeraj popoldne je bolgarski kraljevski par odpotoval uazaj v Sofijo. Slovo ni bilo nič manj slovesno in prisrčno, kakor je bil nedeljski sprejem. Po vseh ulicah, po katerih sta se vozila kraljevska gosta na železniško postajo, je bilo postavljeno na desni strani vojaštvo, na levi v gostem špalirju kljub slabemu vremenu mnogoštevilno občinstvo, ki je navdušeno pozdravljalo bolgarski in naš kraljevski par ter nju j m o spremstvo. Na postaji sta se pred odhodom vlaka kralj Bori& in Kr*ij Aleksander poljubila ter se prisrčno poslovila. Kralj Roris je stisnil roko tudi kraljici Mariji, ki ga je poljubila na lice. Nato se je poslovil še od kneze Pavla, kneginje Olge ter ostale suite. Prav tako prisrčno je bilo slovo kraljice Ivane. Med sviranjem bolgarske himne .»sumi Marica« je ob 14.30 krenil dvorni vlak proti jugu. Kralj Boris, kraljica Ivana in princ Ciril so pri odhodu stali ob oknih svojega vagona ter živahno odzdravljali pozdravom kralja Aleksandra in Kraljice Marije. Slovo v Nišu Niš, 14. decembra. Snoći ob 18.30 jc prispel iz Beograda v Miš naš dvorni vlak, s katerim sta se vračala Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Ivana nazaj v Sofijo. Na že ezni'ški postaji so se zbrali zastopniki oblasti, med njimi ban moravske banovine Milan Nikolič. pomočnik poveljnika armije* general Milan Plesničar, poveljnik divizije general Bora Ristič. poveljnik konjeniške divzije general Miljković. episkop Jovan, predsednik občine Caldarevič, načelniki vseh oddelkov banske uprave, več senatorjev Ln narodnih poslancev. Čeprav je bilo izredno slabo vreme in jc padal gost sneg. se je na peronu vendarle zbralo tudi tako veliko občinstva, da ni bMo za nikogar več prostora. Železniška postaja je bila okrašena z jundon, 14. dec. Z* kulisami se opaža tukaj zelo živahna zunanje-politična aktivnost. V Foreign officeu pričakujejo od ure do ure, da bo Francija še izpopolnila doslej objavljena poročila o včerajšnjih razgovorih v Berlinu. Govori se. da bo zaradi nadaljevanja tekočih mednarodnih razgovorov v evropskih prestolnicah prispel italijanski državni tajnik Suvich bodisi naravnost iz Berlina ali pa vsaj še pred Božičem za nekaj dni v London, kjer bi obrazložil italijanski načrt o reformi Društva narodov in o posredovalni vlogi Italije v nasprotstvih Nemčije z zapadu imi državami. »Times« objavlja očividno od Foreign officea inspirirani članek, v katerem navaja kot verjetno, da bo zunanji minister Simon o Božiču prebil kratek odmor na celini Čas še ni točno določen. V oficiel-ivh krogih smatrajo, da ni izključeno, da se h j angleški zunanji minister na svo- jem potovanju sestal z inozemskimi državniki. Med tem pripisuje angleška vlada največjo važnost nadaljevanju sporednih in dopolnilnih prizadevanj, da bi se razorožitve na konferenca zopet premaknila z mrtve točke. Nov Macdonaldov načrt ženeva, 14. dec. Londonski dopisnik >Journale de Geneve« poroča svojemu listu, da namerava Macdonald predložiti v Ženevi nov razorožitveni načrt. V teku prihodnjega tedna bo zunanji minister Simon potoval na Cote d' Azur v Franciji in se bo na poti ustavil v Parizu, kjer bo razpravljaj s francoskimi ministri o januarskem zasedanju glavnega odbora razoro-žitvene konference. Takrat bo predložil tudi temelje novega angleškega razorožitve-nega načrta. Dopisnik omenjenega lista ne navaja nobenih podrobnosti o tem novem nacrtu. Tudi v krogih Društva narodov Se ne vedo ničesar o tem načrtu, pristavljajo pa, da doslej o londonskih razgovorih glavnega tajnika Društva narodov Avenola niso dobili nobenih vesti, razen besedila predavanja, ki ga je imel glavni tajnik pred člani spodnje zbornice. Potovanje grškega zunanjega ministra Atene, 14. decembra. Listi poročajo, da bo znnanji minister Mazlmos še ta teden odpotoval v Pariz. Potovanje zunanjega ministra je popolnoma zasebno. Na potu v Pariz se bo znnanji minister ustavil v Rimu in izmenjal tamkaj misli o vprašanju zunanje politike obeh prijateljskih držav. V Parizu bo ostal Maximos čez božične praznike, v Atene pa se bo vrnil preko Beograda, kjer bo imel zastopnik jugoslovenske vlade razgovore o splošnih balkanskih vprašanjih. Francoski parlamentarci na Madžarskem Pariz, 14. decembra. Na pobudo skupine za srednjo Evropo, ki je bila pred kratkim ustanovljena v francoski zbornic!, bo odSla v kratkem večja družba francoskih parlamentarcev v Poduoavje. Vodstvo je prevzel podpredsednik zunanjega odbora v zbornici Edouard Soulier. Fran-ski gostje se bodo mudili na Madžarskem od 17. do 23. t m. Zakotne posredovalnice v vojaških zadevah Ne nasedajte sleparjem, ki jim gre satiro za denar — Obračajte se sami na vojaške oblasti LJubljana. 14. decembra. V naSem mestu in tudi na deželi se zadnje čase pojavljajo na skrivaj razni posredovalci, ki s sila važnim obrazom ponujajo svoje >vplivno« posredovanje v vojaških zadevah _ seveda za drag denar. Skrivajo se pod imeni raznih informacijskih pisarn ln posredovalnic tudi take osebe, ki bi človek nikdar ne upal soditi, da bodo kdaj zabredle v posle podlih zakotnih pisačer in se pečale z lažnjivimi ln sleparskimi opravki, ko lažejo, da lahko na ta ali oni način dosežejo prav vse pri vojaških oblastih. Gre jim pri tem seveda !e za denar, ki ga izmamljajo iz lahkovern'h, nespametnih ljudi, češ, da rabijo ta denar za posredovanje, v resnici ga pa vedno obdrže zase, saj ni treba poudarjati, da pri naših vojaških oblastih ni mogoče doseči prav ničesar, kar bi bilo proti zakonu. Navadno gre pri teh ljudeh za vojnico, za oprostitev sina od vojakov, za vojaške vežbe in za podobna vprašanja, ki jih zakotni posredovalci vedno obljubljajo rešiti z najugodnejšim uspehom. Kdor takim sleparjem nasede, ima prav gotovo gmotno škodo, navadno pa škoduje tudi rešitvi svoje zadeve, ker s posredovanjem rešitev vsaj zavleče. Znano je, da naše vojaške oblasti pri vseh in tudi najmanjših vprašanjih postopajo vedno kar najstrožje po zakonu, ker drugače tudi v najmalenkostnejšem primeru sploh ni mogoče. Vsemu našemu prebivalstvu je znano, da naše vojaške oblasti niso več tako nedostopne in nerazsodne, kakor so bile nekdanje avstrijske vojaške oblasti, saj vendar vsak kmet v najmanjši hribovski vasici Že ve, da se tudi najvišji naš oficir smatra za brata in prijatelja tudi najpriprostejšega kmeta. Naši oficirji razumejo težave naroda, saj jih je ogromna večina rojena v kmetskih domovih, zato pa naše vojaške oblasti sprejemajo vsakogar prijateljsko in z razumevanjem od-ložajo o vseh vprašanjih ter skušajo, kolikor zakon dopušča, ustreči vsem upravi- I Ignac Repše | Ljubljana, 14. decembra. Včeraj popoldne je v šlajmerjevem domu po kratki bolezni izdihnil v vseh krogih spoštovani, zlasti pa med obrtniki priljubljeni mizarski mojster g. Ignac Repše. Rojen je bil pred 50 leti v Sent Janžu na Dolenjskem, nato se je pa talentirani fant izučil v Ljubljani mizarske obrti in se že leta 1913. osamosvojiL S poštenostjo in marljivostjo ter z neumorno ukaželjnostjo je ta razumni mojster hitro napredoval in razširil v prav kratkem času svoj obrat v ugledno podjetje. Ker je bil izredno strokovno sposoben, obenem pa je imel redko dober okus ter trdno preverjenje, da je mizarstvo umetnostna obrt, so njegovi izdelki resno kljubovali inozemski konkurenci, kar Je dokazal na razstavah ljubljanskih velesejmov in so kazale tudi njegove izložbe na Dvornem trgu št. 1. Poleg izdelave pohištva se ie tudi specializiral za proizvajanje novih patentnih lestev, ki so se sijajno uveljavile pri gasilskih društvih, vrtnarjih ter sadjarjih in v gospodarstvu sploh. S\Toje okusne in solidne izdelke je razpošiljal po vsej državi, kjer si je z njimi pridobil največje zaupanje in priznanje. Za odličnim mojstrom pa žalujejo tudi njegovi uslužbenci, ki jim je bil pravi oče in jim ostane vedno v najlepšem spominu. Pokojni zapušča vdovo Leopoldino in veliko sorodstvo. Pogreb pokojnega bo jutri ob 16. izpred splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Odličnemu obrtniku časten spomin, nieeovim svojcem pa naše najiskrenejše sožalje! „Jadranski straži"! cenim željam in prošnjam. Vsakdo se to. rej lahko z zaupanjem in odkritosrčno obrne na vojaške oblasti že pri vojaških referentih pri sreskem poglavarstvu, nrav tako pa tudi pri komandi vojnega okru?« in enako tudi pri vseh drugih vojaških oblastvih tja gori do komande dravske divizijske oblasti. Tudi najiednejša lenlca bo prijazno sprejeta, da bo odšla po*pla?e na, če zakon dopušča pomoč Pr^lvsem naj se pa seveda vsakdo pismeno obrne s svojimi težnjami na vojaške ob'asti. kje: lahko obširno razloži, kaj bi rad Komur so že znane vojaške oblasti in oficirji, ki v njih odločajo, je tudi globoko uvrrjoM da ti gospodje vse prošnjo rešujejo z oče tovsko ljubeznijo in bratskim srcem Zr> podite vsakogar, ki se vam približa z mamljivimi ponudbami, in ga vrzite na ce sto kot podlega sleparja, sami pa s svo Jim: željami trez skrbi in z zaupanjem stopite pred vojaško oblast. 2e davno so minili komodni prevratni Časi in ponosni smo, da lahko vojaško oblast v naši svobodni državi imenujemo za oblast, ki je vzor vsem drugim oblastem Ta oblast bo pa tudi pravična in stroga, kadar bo treba prijeti in kaznovati take goljufive in sebične podleže — po zakonu. O tem vprašanju nam je danes dala komanda dravske divizijske oblasti naslednji komunike: »Opozarjajo so vse osebe, ki morajo urediti gotova vprašanja (poziv na vež,bo, regrutacijo, vojnico ali podobno) z vojnimi oblastmi (štabom komande dravske divizijske oblasti in s komandami ljubljanskega, celjskega ln mariborskega vojnega, okruga), da jim Intervencija raznih birojev in oseb nI potrebna, temveč jim je celo škodljiva. Vsakdo, kdor Ima shižl>efie opravke z vojnimi oblastmi, naj se obrne ust meno ali pismeno neposredno nanje, pa bo njegovi po zakonu utemeljeni prošnji iistreže no.« Dr. Beneš v Parizu Pariz, 14. decembra. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je prispel opoldne v Pariz, bo že ob 17. sprejet od zunanjega ministra Paula Boncourja. Drevi bo na Quai-u d'Orsay na čast dr. Benešu svečana večerja. >Echo de Pariš« opozarja na ulogo, ki jo je igral dr. Beneš pri ustanovitvi češkoslovaške države, in na njegove zaslure za Društvo narodov. Njegov sedanji prihod v francosko prestolnico je tembolj pomemben, ker bo dr. Beneš po svojem sestanku z ru-munskim zunanjim ministrom Titulescom govoril v imenu vseh treh držav Male an-tante. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 14. decembra. Huda železniška nesreča se je včeraj pripetila pri Pont Arli-eru. Brzovlak je zavozil v skupino železniških delavcev. Sedem delp.vcev je bilo na mestu mrtvih, pet pa jih jo nevarne ranjenih. Med ponesrečenci je tudi jugoslovenski državljan Nikola Pazel. Vremensko poročilo Sv. Križ nad Jesenicami, 13. decembra: _10, 65 cm novega snega na podlagi Smuka idealna. »Izgledi za nedeljo najbolj-Si. - Bistrica _ Bohinjsko jezero: —13, barometer pada, zelo oblačno, mirno sneži, 70 cm snega. Kranjska gora; Rateče — Planica: _15, barometer pada, oblačno, mirno brez vetra, 50_60 cm pršiča, sankališče uporabno. Na vršiču in v Tamarju čez 3 m< tr« stnega. Vremenska poročila: Kofce: —13 do —16 C, podlage 70 crn, pršiča 20 era, sne ži, smuka idealna. Mariborska koča, Ruska koča, Pohorski dom: —14, sneži, na podlago 50 cm 40 cm novega snega, smuka in skakalnica uporabna. Klopni vrh —14, sneži, 35 cm novega snega; Pesek: —13, sneži, na podlago 80 cm 40 cm novega snega; Senjorjev dom: - 16. sneži, 30 cm novega snega, Sv. Lovrenc na Pohorju: —14, sneži, 40 cm novega snega Ribnica na Pohorju: —12, sneži, 30 cm novega snega. Gustanj Kotle: —10, sneži, 30 cm novega snega. Clnžat nad Falo: —11, sneži, 30 cm novega snega. Rimski vrelec: —13, sneži, 30 cm novega snega. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2299 85 _ 2311.21. Berlin 1364.58 — 1375. 38, Bruselj 796.07 _ 800.01. Curih 1108.35 — 1113 85. Londoi: 187.53 — 189.13, Newyork 3697 16—3725.42 Pariz 224.24 _ 225 36, Praga 170.01 170.87, Trst 300.13 _ 302.53 (premija 28.S odst.). Avstrijski šiling v privatnem kil ringu 9.15. INOZEMSKE BORZE. Curih, 14. decembra Pariz 20 2325, l^or don 16 95. Newyork 336._. Bruse V« 71 S0-* MIlan 27 12, Madrid 42 M l**»< 207.50, Berlin 123.30. Dunaj :>S.__. »SLOVENSKI NAROD«, «mU decembra 1933 Ljubljana v snežnem metežu Snežni zaneti m te zadeli ovirati železniški In avtobusni promet Ljubljana, 14. dacembra. Smučarski priprosnuJti uživajo veliko protekcijo pr: vremenski »vrfarjih«. Najprej so naročia već viorcev snega, vče. radšaii sneg pa n; bil It ta vzorec, temveč tudi za vse potreb©. To ie v pravem pomenu besede standardni sneg, da nas lahko širni svet uvida sanj. Polteno porcijo smo ga narodih' m dostavljajo nam ga v pravem sodobnem tempu v duhu našega Časa. Ispod neba s« je včeraj prasJo mnogo bob, kakor pravi rek, da se pretepajo berači, snežilo ie tako, kakor da >o odprte vse nebesne zapornice. Tega ne moremo več priStevat: med padavine, nego med plazove. Taksni so baje snežni Wr barji v planinah in na severnem tečaju. Mesto je bilo ves dan zavito v Snažne ob-ake. Ves dan je bJlo mračno, da so morale v mnogih lokalih goreti luci ves Čas. Takšen snefcm metež ni navaden dogodek tudi za one, tu se požvižgajo na sneg in smučanje, zakaj Ljubljana Je doslovno zasuta s snegom. Te smučarske mane je toliko, da jo marsikje odrivamo z nosovk Si več šala, k'danje snega na cestah roo* ramo prištevati med reševalne akcije. Se cek> domačini so se včeraj s težavo orijentirah po naših ulicah, ki so takorekoč agkitfe s površja zemloe. TrotoarjL in celite— vse je bilo zasneženo, vse irravnano ta marsikje so btli pravi zameti. Snežilo je ©o vetru, da so iiudie boduli po cestab napo) ale-pi, a redk' so se upali na prosto. Človek bi mlstfl da se bodo vsaj smučar »i boji ogreli za sneg. toda očividno so se potu&nili. Morda je bilo tudi veselee provinc, da bi mu i ah ko dali duška. S'.cer pa moramo upoStevati. da W biio za marsU katerega smučarja zelo tvegano podjetje, Če b! se Spustu v taksnem snegu na smuko. V takšnem sneg« namreč lahko celo utoneš, zlasti, če se smučaš v vodoravni laf], kakor večina smučarjev. Skratka, vstavilo se Je skoraj vse llv> 4enje zaradi preljubega snega. Meščani, ki so zvedeli, da sneti, so kopali pred veznimi vrati rove. samo toliko ie ta ali oni odhrSkaJ Sfneg .t trotoarfa. da b! kdo ne misUJ. da ni v tn$; live darfe. Vendar ie treba priznati, da vd se skori' po vsem mestu otepa U <^iega t večjo ali tnanJSo vnemo. Ves dan »o na trOtoarjib ikrtale e*oate. vifcteli so jih tu in tam vsi družin* t£ Gani. Nekateri so bili pn kidanju snega, v nevarnosti, da ostanejo v zametfh. Ver Je snežilo hitreie kakor so kidaU sneg. Največ so trpeli hišniki, toda ne vsi. ker st mnoga niso jemaJi snega tako k srcu ter jij ni zanimalo, da so biLi zasnežen; trotoar^. Razen osebnega prometa se je ustavljal tudi vozm. Menda bomo uvedli nameatu navadnega osebnega prometa splošno smučanje po trotoarjih. Smuča r-mvo pač tako zmagovito prodira na vsej *rti in sn<*g se kupici povsod, s kidanjem ^ega s trotoarjev so pa stroSki. Dobili 'mo sneg jzvrstne kvalitete, ki bi ga bilo res Skoda kidati in odvažati. Zapadel ^ suh, »najfinejši* sneg sla pr?ič. ki je vreden zlata za smuč^rstvo. Toda ne smete misHfci, da se tudi pri mastnem cestnem nadzorstvu niso zmenki za sneg. V LfciMleni ne snefi tako vsak dan in nekateri pravijo, da it več* let niso •meli taksnega, poštenega snega. Prejšnja leta jim v decembru sploh Se ni rese valne akcije«. Sedaj je stva-r resna ta včeraj so začeli številni nezaposleni oblegati pisarno cestnega nadzorstva ter so cele vojske delavcev naskočile sneg. Stalno nameščeni delavci so kidali sneg že ves dan na nar nrometnejših u3?cah, toda nllnovo delo ni mnogo zaleglo, ker so nebelčani sejali sneg z veliko vevurco. Na cestno nadzorstvo pošilja nezaposlene mestni socijalni urad. mnogi pa tudi prinajajo sami od sebe. Včeraj Je bil pred p&aroo izreden naval V$j so hoteM, da b! jm uradnik vpijal Čim prej. Balii so se. da bi ne dobil kdo drugi dela came-stu njih. Zato je manjkalo za las, da se nieo začeli pretepati Med vojno se Inodje niso trgali tako za krušne karte, kakor so se včeraj nezaposleni za delo. Večma jih je res zelo potrebna zaslužka, zlasti sedai pred bož.-cem. drulmski očetje. Iti ne morejo kupiti otrokom obleka ta obuvala za lolo H ne ra dom tajava. Toda snežilo oe bo veftno to sneg. ?e rpaglo pospravljen, če najamejo nekoliko več t-judL Vendar pomeni sneg olajšanje vsaj za nekaj časa za socijalni urad. fa ima tako malo Sredstev za podpiranje nezaposlenih. Tudi na Borao dela ne bo več taksnega navala. Seveda ie med nezaposlenjmi tudi mno-fo delomrtnežev. ki so se vcera* ootoJhflJH. da bi jin oifače ne mogel najeti za kidanee snega. Včeraj so iskali nezaposlene mnogi zasebniki, da bi jim pomaga!: kidan' sneg ispred hiš. a nezaposlenega ne moreš kar tako sneti s kljuke, ko ga potrebuješ. Vendar so včeraj že mnogi beračili v mestu kakor vsak dan. Tramvaj se je včeraj še uspešno borH s snegom, vendar mu je že »pohajala sata«. Pred av*tomatičfliTTri kremicamj se je moral ustaviti cešče, ker Jih niso mogli čistiti sproti ter nrso funkcij on >raJe. Premakljive tračnice se nan»reč niso mogle premikati ker jc bH v žlebovih sneg. Delavci, kj grade tramvajsko progo, ie njso kapitulirali. Kopanje Je seveda precej zastajalo, čeprav so se greli pri koksovih pečeh. Danes je »reševalna akcija« široko rasrrenena po vseh va£nej*ih mestnih cestah m vozni promet sa i« ni ustav/. Častno nadzorstvo Je mobiliziralo celo armado delavcev, ki so začeli delati davi ?e ob 5. Najelo Je okrog 315 nejpaposlento. j ^talno nameščenih delavcev pri cestnem J nadzorstvu je okrog 190 In podjetje Duknč je posod.;o 60 svojih delavcev ga kidanje snega. S snegom si torej slugi kruh nad 500 delavcev, ki bodo zaposleni do konca tega tedna, če bo pa snežilo, še dalje časa. Včeraj je snežilo skoraj po vsej državi, ponekod je divjal hud snetnl metel ln nastali so taki zameti, da je ogrožen ves promet, ki je bil mestoma celo ustavljen. Tako poročajo, da js bil s noči na progi med Z rman jo, Oračanieo ln Kninom v Laki promet popolnoma ustavljen. Potniški vlaki vozijo samo med Zagrebom in Oračacem ter med Splitom in Kninom, Na euaeški progi je roeg ponekod zatrpal progo, kljub tamu je pa promet za enkrat še v radu. Prav tako kakor v Ljubljani je tudi včeraj v Zagrebu vee dan snežilo, temperatura je pa padla na 11 pod ničlo. Zaradi velike množine snega je promet seveda precej trpel, zlasti so pa nastale težkoče v tramvajskem prometu. Ves dan so morali s plugi čistiti ulice, prav tako tudi danes ponoči. ZAMUDE VLAKOV Spričo ogromnih množin snega in zaradi hudih snežnih metežev, ki so ponekod kar na mah zatrpali progo, je bil seveda železniški promet večkrat resno ogrožen m so včeraj vsi vlaki prihajali z večjimi ali manjšimi zamudami v Ljubljano, osebni vlak, ki odhaja okrog 7.10 iz Kranja, je pa sploh obtičal že v Kranju in ni mogel naprej. Potniki so morali prestopiti na večerni redni potniški vlak s Jesenic. Brzo-vlak z Gorenjskega je prispel s dveurno zamudo. Med Verdom m Logatcem so la- hko vedrževali premet same na eni progi, velike teakooe so pa nastaja tudi v prometu s Postojno, ker je vsa proga od Postojne do Nabrežine močno naariaiana g*, to so isoetaM val italijanski tovorni vlaki. Na etajerskem je položaj v sploatoem nekoliko beljit in so vlaki prihajali v Ljubljano le s neznatnimi nmuilnml Davi je bilo v lokalnem prometu te vse v redu, kar so bile proga se ponoći očiščene in so prihajali vlaki ie dosti točno v Ljubljana Zamude Imajo edino brni ln Inozemski vlaki. Beograjski brzovisk, ki M moral priti ob 9 49 v Ljubljano, ima več ur zamude ln bo prispel sele popoldne. V DRAVSKI BANOVINI Včeraj je snežilo po vsej dravski banovini in je napadlo povprečno 40 do SO cm snega. Snežilo je do S. zjutraj, davi se je pa pričelo jasniU. Po vesteh, ki jih je prejela železniška direkcija, je zapadlo največ snega na Notranjskem ln Gorenjskem, kjer so nameti povzročili zamude vlakov in mestoma začasno onemogočili f>romet, precej na debelo Je pa zapadel sneg tudi v okolici Žalca in v vsej Savinjski dolini. UKINJEN AVTOBUSNI PROMET Zaradi snega Je nastal zastoj tudi v avtobusnem prometu in ukinjene so bile tudi nekatere zveze. 2e včeraj so imeli na nekaterih progah velike težkoče in avtobusa iz Logatca oziroma z Vrhnike sploh ni bilo v Ljubljano, ker je cesta zatrpana s snegom. Tudi tržiski avtobus je včeraj Izostal, davi je pa prispel v Ljubljano s precejšnjo zamudo. Ustavljen je promet do Velikih Lašč, Bloke so pa tako zasnežene, da ne bo tako kmalu vzpostavljen promet. Prav tako ni bilo v Ljubljano avtobusa z Vranskega, d oči m je kamničan prišel, izostal Je pa tudi avtobus lz Zlrov ln lz Škofje Loke. Odmev izmišljotin o ponarejevalcih tisočakov Ravnate!) Zalnkarjeve tvornice kvasa na Viču g. Stanko Bizjak obsojen na 1500 Din globe. Ljubljana, 14. decembra. Pod tem naslovom smo 29. novembra noročali o rsznravi, ki je bila istegs dne pri srezkem sodišču v Kranju proti Stanku Bizjaku, ravnatelju Zalokarjeve tvornice kv&ss na Viču. ker sta g* tožila ljubljanski odvetn;k dr. Egon Stare in predsednik velesajma Avgust Praprotnik zaradi klevete, ker je 24. sli 25. oktobrs pripovedoval trgovcu Ignscu An d rasi ču pred njegovo trgovino v Kranju, ko je bil prisoten tudi kranjski hotelir Ivan Blagne. češ. da sta tožitelja ze dva dni aretirana, ker sta udeležena pri tihotapstvu ponarejenih tisočakov v mesku 750 milijonov Din. Ko sta bila pri tej razpravi zatlilana za pričo Ignac Andrasič in Ivan Blagne, ki sta oba potrdila navedbe tožbe in jo tudi izpopolnila, je sodnik dr. Valentin Bene-dlk razpravo preložil zaradi odsotnosti fn ponovnega vabila toženega Stanka Bizjaka, ker dostava vabila obtožencu ni bila izkazani v spisih. Takoj drugi dan 30. novembra je pa nai list na ustmeno zahtevo Stanka Bizjaka objavil naslednji popravek z njegovim podpisom: »V zadevi omenjene tofbe mi ni nič znanega, niti nisem prejel povabilo na razpravo. Izjavljam tudi, da nimam ž zadevo nobenih stikov in je io pomota aH pa kleveta, ki ima gotovo kako drugo ozadje Zanimal pa se bom. da sprtvtm te očitke tja, kamor spadajo!« Ker je ravnatelj Stanko Bizjak s svojim podpisom prevzel vso odgovornost za svoje trditve, smo na njegovo željo popravek objavili in mirno čakali za 13 decembra razpisanega nadaljevanja razprave. Medtem je tudi policija kaznovala že dve skupini takih ljudi, ki so sirili te enako zlobne kot neumne vesti, s prav občutnimi globami in med njimi je policija tudi Stanku Bizjaku naložila globo 500 Din. Včeraj ob 0. se je končno v Kranju pri srezkem sodišču nadaljevala razprava proti Sunku B i z j s k u. ki je bil tudi sam navzoč. Razpravo je vodil sodnik dr. Valentin Benedik, oba tožitelja pa je zastopal kranjski odvetnik dr. Stanko S a j o-v i c. prisoten je bil pa tudi zasebni tožite! j odvetnik dr. Egon Stare. Toženi Stanko Bizjak je priznal da je bil v Kranju res razgovor o teh stvareh, vendar se na vsebine razgovora ne spominja točno. Na pogovor o Avgustu Praprot-niku se sicer spominja, vendar pa o dr. Staratu ni govoril, ker ga niti ne pozna, pač je bil p., dr. Stare le mimogrede omenjen. Obtoženec je posebno poudarjal, da je že čez dva dni priči Andrsliču v Ljubljani rekel, da vest) o Praprotniku niso resnične, ker je gospoda videl na cesti. Odvetnik dr. Egon Stare je opozarjal, da tožnika nista osvete zeljna, pač pa toženemu ne smeta odpustiti zaradi njegovega popravka v »Slov. Narodu«. Po popravku je toženec prišel k obema tožnikoma m ju prav skesano prosil odpuščanja Na vprašanja, zakaj je objavil popravek, je Stanko Bizjak odgovoril, da je bila tedaj njegova lena po Operaciji te£ko bolne in se je Kal za nieno življenje, če bi Se razburila Prav tako je obtoženec tudi priznal, da je bil zaradi iste zadeve že od policije kaznovan s 500 Din. Po ugotovitvi dr. Egon a Stare t a, da je toženec Avgustu Praprotniku obljubil izdati osebo, ki mu je vest obesila m je ugledna oseba, je tudi priznal, da je prosil odpuščanja, obenem je pa izjavil, da kleveto preklicuje in obžaluje, ker je vse neresnično, ter je pripravljen tudi dati vsakršno zadoščenje. Po kratkem govoru zastopnika tožite-ljev odvetnika dr. Sajovica, je tožnik odvetnik dr. Egon Stare ponovno poudarjal, da tožnika mata oBveteželjna in trdoerčna. vej dar si je ps toženec s popravkom zaprl vsa pota do poravnave, razen tega pa tudi noče povedati imena onega, ki mu je klevete natvezil. Gre za organizirano kleveto na j odličnejših oseb In narod je zato vznemirjen, zlasti ps kleveta krajša zaupanje ▼ vodene osebe Oškodovano je ps tudi zaupanje v našo državo, ker pač ni vseeno, če bi po njej krožilo za tričetrt milijarde falzificiranib novčanie in bi gotovo zato trpala tudi valuta. Z obširno in tehtno utemeljitvijo je sodnik dr. Bene- k razglas1"! sodbo, da se Stanko Bizjak obsodi na 1500 t>tn globe, Jki am v primeru neizterljivosti izpremeni v 25 dni zapora, nadalje na plačilo stroškov in objave sodbe v »Sluibenem listu«. Obe stranki sta si glede sodbe pridržali rok za premislek. Torej zopet žrtev rovsTJev proti nali državi, saj ne moremo misliti, da bi si in-tel:gentni gospodarstvenik izmislil tako absurdno neumno vest o tričetrt milijarde ponarejenega denarja! Naje prebivalstvo je bolno na preveliki občutljivosti in neverjetni sensibilnosti za pesimistične vesti, saj je prav ta razprava spet ugotovila, da celo večji In ugledni gospodarji popolnoma brez premisleka nasedajo najneverjel-nejšm absurdom. Ta prenapeta nagnjenost k pesimizmu je pretresla in Se vedno ogroža naše najsolidnejše denarne zavode in vse zaupanje v naš kredit, da so pravzaprav sami gospodarski krogi uničili vse kreditno gospodarstvo, ker niso imeli zaupanja v samega sebe — s svojim neutemeljenim strahom pa dajejo tudi najugodnejšo priliko, da tudi neznane sovražne sile izpodkopujejo red in zaupanje v našo državo. Vesti o ponarejen'-h tisočakih so sicer utihnile, vendar se pa Je vedno pojavljajo sumi o teh izmišljotinah, zato bi pa morale o tej stvari končno izpregovo-riti tudi odgovorne oblasti jasno besedo. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30. R. WAJLSH v eenzacijonalnem filmu ZAKON PRAGOZDA Pragozd Ima svoje življenje in zakone smrti. Predstave vsak dan ob 4. 9. uri zvečer 7. to Cena 2.-, 4.-, 6.- ln 8.- Din Izvedenci za razlastitve Apela c j sk o sodišče v Ljubljani je določilo po * 24, zakona z dne 18. februarja 1878*., Št dO dri. za k. za iavedeoce za razlastitve v ŽelesniSke svrhe za L 19M.: Zupančiča Franca, inž. v Ljubljani; Mat-iana Josipa, posestnika v V?žmarjih; Ben-koviča Franceta, posestnika v Blagovici; Kersnika Antona, zrtšč&ka na Brdu; Krajca Antona, posestnika m lesnega trgovca v Grano vem; Medena Antona, posestnika v Befuniab pri Certojci; Skoka Antona, posestnika v Domžalah; Pavlfna Alojza, posestnika v PodbreZlu; Zupana Josipa, posestnika in lesnega trgovca v Dovjem ; Berdajsa Leorolda. posestnika na Sivi pri Litiji. Brusa Franceta, posestnika v Cevl-can; Puppisa Miroslava, posestnika {a trgovca v Gorajem Logatcu; Schauto Leona, graščinskega oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu; Zabukovca Stanka, posestnika v Ložu; Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu; Muleja Valentina, posestnika m lesnega trgovca v Lancovem: Hafnerja Josipa, posestnika v škof ji Loki: Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču; Fur-lana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki; DraSl&rja Antona, posestnika in gostilničarja v Borovnici; MMrtiča Jožefa, posestnika v Lukovniku; Penco Franceta, tvornica rja in posestnika v Mokronogu; Stovička Karla, posestnika v Gornjem Ma-rofu; Cervioko Franceta, Inženjeria in ravnatelja rudnika v Krmelju; lica Franceta, posestnika in Industrijalca v Ribnici; Jen-čiča Franca, inl v pok. v Kočevju; Goljo Ivana, posestnika v Metriki; M011 oris Ka-rola, posestnika trgovca ai Zupana v Cr-nomHti; Seunigt Franca, svt civ. inž. v Gornji Straži; Detelo Otona, veleposestnika na Turnu pri Preddvoru: Novaka Ivana st. posestnika in mizarja v Kočevju: Koprivca Ivana posestnika in gostiln'čarla v Vat Laščah: Radeja Josipa, posestnika v Predgrađu; Petrovčiča Juriša, župana na Viča; uodererja Josipt. nad upravitelja v NemriUu pri Zeljmljah; Volčanšeka Ivana, posestnika m restavrateria v Braticah; Cimnerška Karla, trgovca v Sevnici; Jan-zekovtča Ivana, posestnike v Kosakih; Šego Antona, ravnatelja kmetijske lole v rok. ta posestnika v Ptuju; Jur.neca Matijo, posestnika v Barkovcih; Lohovn-ika Franca, taduatrijatea v Preval i ah; Lahov-nrka Friderika, inž. na Preval:ah: Jelenca Josipa, inženjerja ter stavbnega podjetnika v Mariboru: Barana Josipa, inž. in mestnega rradfoenega svetnika v Mariboru; Recerjn Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Kocaria Matijo, posestnika v Skakovc*; LanjšČaka Franca, po-sestnSka v Murski Soboti: Mikuša Franca, inženjerja ln upravitelja veleposestva v Beltincih; Čuia Ivana, posestnika v Hlapon-oih: Jeriča Ivana, posestnika v Dokleiov-ju; Hanženča Franca, posestnika na Har-deku; Mravijaka Joskpa, posestnika in župana v Vuzenici; Pogačnika Hjnka, veleposestnika m industrijalca v Rušah; Zin-koviča Franca, posestnika v Boračevi: Ja-niča Maksa, veleposestnika v Celju; Bls-bacherja Konrada, veletrgovca v Laškem : Lipolda Vladimiria. inlenjerja in rudarskega nadsveta!ka v pok. v Celju. Kompnscha Simona, gozdarskega svetnrka v pok. na Dobrni; Jeschounfgga. veleposestnika v Arji vas4; Marčlča Frana, posestnika in lesnega trgovca v Slovenigradcu: Hrastnika Frana, lesnega Industrija!ca v Konjicah; Jftrrč'ča Milana, mž. podpolkovnika v pok. v Zastran.iu. Šmarje pri Je'Sah. okolica. «8* Samo ie dane« poje Jan Kiepura PESEM ZATE Zvočnem kinu Ideal Predstave danes ob 4.. 7. in 8.^4 uri zvečer Beda v rudarskih revirjih fte predne ie v včersiinlem vSlovenek^rn Narodu< iziel članek, ki znova predla«* osnovanje anotn-ssra akci;^e<:a poroožn^i!* odbora za revirfe, ie podpisani Akeiiski "»d-bor za pomoč gladuiočim mdaTiern preko občine Trbovlje povabil za n?del}o. 17. t in. na anketo vsa strokovna, socialna in karitativna dru5tva brez ozira na politično pr^-r>ri?anf*. t»r predstavnike oblasti in lolfttva iz vseh treh revirjev z namenom, da bi s? na tel anketi tak nuino potrebni enotni fo-r im tudi osnoval. To !e že od vsesa poe>tka obstoia na**aa Akeii^kega odbora eden It* med ciljev, ki smo m lih zastavili. Nedavna delitev od nas in potom nalib intervenni« predlogov, prošenj in priporoči! zbranih darov, ie uprav nazorno pokazala, kako i*» dosedanji način poffre5**n. k*r manfka v*Aka kontrola na lolfko krajih ta in oni prosi — ps včasih rudi dobi — podpore. V nadaljna izvajanja tega Slainka. v kolikor bi se i*ta morda nanafiala na naw delo, &e zaenkrat ne spuščamo, kar s? v nedeljo itak vrli tozadevna anktfta, zlasti pa, ker nam je vsaka osebna in strankarska politika tu|a, nego nam ie brez ozira na kakršnokoli slavo ali čast izključno l? na tem, da pomagamo tmečim in «rladuio£im rojakom in njihovi deei. Akcijski odbor za pomoč gladu joči m rudarjem. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 četrtek, 14. decembra: Zaprto Petek. !5 decembra: Ob 15 Hamlet. Dija Ika predstava Globoko znižane eseja od 5 do 15 Din. Bobota, 16. decembra: TurSke kumars — Globoko snltane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 17. decembra: Ob 15. url: ItoMo-son ne sme umreti. Izven. Znižane cene. _ Ob JO. url: Kulturna prireditev v črni mlaki. Premijera. Isven. Hamlet kot dljalk« predstava. Jutri v petek dne 1B. t. m. se uprisorl popoldne ob 13. uri v ljubljanski drami Hamlet kot dijaška predstava po globoko znižanih ce-nan od 6 do 16 Din ts>va4ot Ker j* te zadaj« dijaika dramska predstava v letošnjem koledarskem letu. le prav posebno opoaariamo na Jutri popoldne. Turške kumare po zloboko snlZaoib cenab od 5 do 14 Din se uprizore v ljubljanski drami v soboto dne 16. t m. zvečer. Tiirake kumare so vesela, zsbsvns veseJolere, ki trna vedno uspeh. Kulturna prireditev v 6ml mlaki naslov najnovejše Golieve veseleUre, ki bo Imela svedo krstno predftevo v ljubljanski drami v nederjo dne 17. t m. zvečer. Zaposlen je v nji velik del neiesa dramaicesa ansambla, v slavnih vtogah njegovi najizrazitejši sestopnlki Pr#m1-jers je izven anbonmaja. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 14. decembra: Traviata. Red četrtek. Petek, 16 decembra: Zaprto. Sobota, 1«. decembra: Stoji, stoji Ljubljen-ca Izven. Znižane cene. Nedelja, 17. decembra: Ob 15. url: Havajska roža. Globoko znlaane cene. — Ob 10. url: Prodana nevesta. V proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandre. Izven. Znlaase cene. i OPes*r)ame na nocojšnjo ponovitev Verdijev« epere Traviata s §o Zlato Gjun-?jenae. z %% Banovcem Vb Jankom ▼ slavnih vlogah Dirigira kapelnik fttritof. Pred-stava je za red četrtek. Operetna revija Stoji, staji Ljub! lan ca te ponovi v soboto dne 16. t. m. Ker Je delo scealčno deloma popravljene. Izvedene so pa tud! nekatere snremembe v besedilu, opozarjamo na prvo reprizo, kl ja izven abonmaja po za^t?;* cenah. KOLEDAR. Denes: Četrtek, 14. decembra katolioa ni: SpindiJOD. Vojmlr, pravoslavni 1. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pešam o sreči. Kino Ideal: Pesem sata Kino Dvor: Zakon pragozd«. Kino Slika: Glas srca. Predavanje dr. Brileje ob ta v Delavski sbopnlcl. Društvo >Pravnlk« predavanje dr. Me toda Dolenca ob 16. v Justlcni palači, dvorana lt. 79. DEŽURNE LEKARNE. Danes; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trr 1». dr. Piccoll, Tyrševa cesta 6. esTstfcd sita Pravijo, da je kriza povsod in na vseh straneh. Xašim ljudem primanjkuje ie ljubega koščka kruhka, da o požirku vina sploh ne govorimo. Kljub tej ie tolike opevani krizi pa ie vedno nismo doumeli tistega znanega pregovora, da je bog naj preje samemu sebi ustvaril brado. V nekem uglednem slovenskem hotelu in restavraciji imajo namreč nastavi jene« i za plačilnega natakarja sila imenitne^ . inoremca, ki ima svojo domovinsko pra\< co na Dunaju. Tudi v dotični kuhinji zni2o tovu, da fe dolarfe vr^la noč, r. njimi vre^ pa tjdi prijatelje. Ves obupan s» i« tat» ksl na policijo in anondai da mu manjk* okroa 250 dolrrt*^. Policija le d"n njegova prijateljčka že aretirala, za dv^nia pe le P4"* irveduie. Prva dva sta tarvipr* dolarjev ir primala. 0 star*™ ne^fovoru, da po elab1 tovariŠiji rada glava hr*li. » nf^pniPsI J bidi Maks' Za škofjeloški srez Skofja Loka, 12. decembra Stremljenje Skof jeloMcega okraja je mano Scdania sr«*ka irpostava nai se razširi v samostojen srez I sedežem Skofjl Loki Vej dosedanii napori škofje loskeja območi* i tem pogledu n^so imel' posebnih uspehov. Baš zato pa je za počel okraj novo akcijo, ki naj slednjič to vpra Janje zadovoljivo tey. Iniciativa jr (sili iz sreskega pododbora JNa, ki je s po sebnimi spomenicami opozoril ponovna pristojne činitelje v Ljubljani kakor tud v Beogradu na vainost in potrebo Skofjf loškega steza Spomenica opozarja, da je škofjeloško območje pri zadnj h volitvah z zadostnim povdarkom dokazalo svojo jugoslovansko pripadnost, »membe vredno pa je tudi. ds imarao v državi 51 manjj'.h srezov, kakor bi bil skofje'oslo Splolni želji vsega prebivalstva naj usodi, ker je tako prav za gospodarski, kultura: ki politični napredek tega ozemli i Da pa akcija lopet ne bo končala bre/ uspehov, je odšla danes posebna đeputđ cija uglednih predstavnikov tukajšnje; javnega življenja v Ljubljano, kjer je pristojnih činiteljih osebno in tej «eu (rali za ugodno rešitev tc z^devr. V nsikraj^fm času pa odide odt/oslansrvo tudi e Beo grad, da bo tudi prestolica poučena u te I njah lolfkega kraja. Przadevanje za »re? io vleče ie već let, aaao jo najtoplejša že 1)1 naših ljudi, da bi dobili v^aj z novi* prr»r irirosicim Ir^-m RtOetO jrio 'jpr?t"-> S Ponikev — 5ale|l:JTa Itolezen Krila j« zatrla rd: sajati v na&em kraju Naiveč ljudi ie bolu., v vasi ftmavru. Poe^bno otror-i *o sk 011 vsj obolili. tako da imam v vsaki hiti iv aa| bolnikov. 2« tako i« h ado u na$e?-krnela. sedai ie pa priM* nadenj ^> U v. lezen- Poslano Pozivam javno Uriuio Apraser. I . ljana. Trnovski pristan 4, da v teku 24 ■ vrne mojega otroka Kolmsns Leopolda katerega je dne 13. t m., ko se je fant^ vračal iz šole, brez moje vednosti na jav n a cesti uerablla Na poziv sodiSča (to Je bilo apomladn naj otroka vzamem v svojo oskrbo, ker ga laatns mati Uršula Aprager ne mar ve* :mcti. sem na Isto pristal, ga sdopti. rsl zs svojega pod pogojem, da se on h odpove vsem pravtesm do otroka V slnoajlu. ds ml otroka v gori nav* denem času ne vrne. ga potem sploh n<-sprejmem, pač pa prijavim vso zadevo so :.•>-'•'.. nakar odložim tudi varuitvo ln vsa ko nadaljnjo odgovomoit. kakor tndl od klonim vse obveznosti glede plačila za vsdrtevalnlno. Delati eksperimente s taksnimi dejc nji ln maščevanji je netaktno is in treba Je, da sa napravi tudi l*w krat as vselej konec. Ljubljana, dne 14 decembra Ifti Kelm^A LeonoleV Menciagerjevr 39- -tev 2*4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. decembra 1933 «« •I «1 «a ČUDO MED PEVCI POJE V OPERETI RAZKOŠNEGA VESELJA 4 DANES PRVIČ V JUGOSLAVIJI V FILMU 4 < H. E. GROH Pesem o sreči GROH POJE KAKOR dE NIHČE DO SEDAJ. — NJEGOV GLAS JE ^ BOŽANSKI. — ON JE EDINI, KI MOKA ZADIVITI SVET. — GROH 2 JE PESEM, LEPOTA IN LJUBEZEN. ^ reietOD „ELITNI KINO MATICA44 Telefon 21-34 S f*>xervlrajte vstopnice! Predprodaja dnevno od 1L do VjH. ure. *X Predstave ob 4^ 7»4 in NOV FOXOV 2URNAL, * Dnevne vesti _ Proslava kraljevskega rojstnega dne v Selškem radiu. TJpravitelJstva osnovnih, meščanskih in srednjih sol opozarjajo da bo v Šolskem radin v soboto dne * de-rembra ob i*, uri proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Oddajo bodo izvršili učiteljski abiturijenti. Spored: 1. Koračnica, trlo (klavir, čelo, vtjolina. 2. V snamenju kraljevega rojstnega dne; govor, 3. Slovanske narodne; kitara solo. 4. M Lamut: Kralju Aleksandru za rojstni dan; deklamaoija. 5. Narodne pesmi: s) Ko »o fantje proti vasi šli, b) So ptičice zbrane, c) Oblaki so rdeči, poje kvintet, fc. Dogodki U življenja našega kralja. 7. Francoski plesi; Verdi: iz opere Ernani, kitara solo. Zar je morala doc; vljollna 8 spremljevanjem klavirja. 8. Himna; trlo Cklavir, celo. violina. _ Iz >6lužbenega Usta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 100 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o zaščiti denarnih zavodov ln njihovih upnikov, uredbo o zaščiti kreditnih zadrug Ln njihovih zvez, uredbo o maksimiranju obresti, uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito, uredbo o zmanjšanju re4Lje gospodarskih pod-'etij, navodila o Izvrševanju zakona o preskrbovanju siromašnih kmetovalcev ln delavcev z lesom in o prodaji ca drobno, odlodbo o oinamenovanjij biciklov pri opravljanju pogojnih carinskih eskpedi-cij, odločbo 0 enoletni ukinitvi uvozne carine na prečiščeno žveplo !n žveplov cvet, izpremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev, telefonski promet z inozemstvom, odredbo glede plačila banovinske takse na državne lovske karte za lovce lz drugih banovin ln razne objave lm >Službenih Novin<. _ Odvetniška vest. V Imenik advokatov a sedežem v LJubtfani Je bil vpisan dr. Pran GaberSček. _ Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino Je bil T^pisan dr. rWeAU Franc«, zdravnik na T^sejjicab. _ Razpisana zdravniška slurba. Raz- Disuje se mesto banovin6kega zdravnika rdružene zdravstvene otčine Ljurno s sedežem v Ljubnem. Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti do 22. t. m. pri b^ski upravi v LJubljani. Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15, do 21. novembra je bilo v dravski banovini 52 primerov tifuznih bolezni, 19 griže, 67 škrlatinke. 3 krčevite odrevenelosti. 5 ošpic, 249 davice (smrtni 4), 37 Sena. 2 otrpnjenja tilnika, 4 otročnične vročice, 20 dušljivega kašlja. 147 vnetja priušesne slinovke in 1 noric. _ Konkurzl, prisilne poravnave ln posredovalna postopanja Društvo induetrlj-*~ev ln veletrgovoev v LJubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t- m. sledečo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): OtvorjenI konkursi: v drsvski banovini — (1), savski 2 Cz, rrbaski __ (1), drinski 1 (3), aetski 1 <1), dunavski _ (2), moravski 1 (4), vardarski 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo (X). — Otvorjene prisilne poravnave Izven fconkurza: v dravski banovini 3 (3), savski — (4), vrbaski 1 (1), primorski 1 (_), drinaki _ (1), dunavski 1 (1), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (2). _ Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih Je društvu bilo Javljenih: v dravski banovini 7, »avski 33, primorski 2, drinski 1, dunavski 4. moravski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 2. _ Odpravljeni konkurzl: v dravski banovini _ (2). savski 3 (1), drinski 2 (3). zet-ski 1 (_), dunavski 7 (3), moravski 3 a), vardarski 1 (2), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (1) — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (2), savski 2 (1), vrbaski — (1), primorski — (5), drinski 1 (3), dunavski _ (5). Beograd. Zemun. Pančevo 8 (t) Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongeatijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zaaopljenosti, hudem srčnem utripanju. migreni. Šumenju v ušesih, omotici, oobitosti. povzroči naravna »Franz Josefovaa grenel ca izdatno izDraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabi iaio »Franz Josefovo« vođo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim usnehom.»Franz Josefova« grenclea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Z naše univerze. Rektorat univerze kralia Aleksandra L v Lfublianf raepUuje mesto izrednocra profesorja za klasično filologijo (erški iez'k in knnzVvnost,>. Prošnje ie treba vložiti do 20 januarja 1934. — Bannvintka taksa na lovpke karte za lovce it drugih banovin. V »Službenem listu« št. 100 z dne 18- t. m. te obiavliena odrpdba banski uprav? glede plačevanja banovinske takse na državn* lovske karte za lovce iS drualh banovin. Banovinska taksa na državne lovske karte predpisana s pravilnikom o banovinekih davs^nah dravske banov ne ? dn* a marra 1933. »Službani list« št. 184/27 se od lovcev, ki imaio stalno bivališče v drugih banovinah in so si tam nabavili državno lovsko karto, pobira ls te dai. aW> imaio v dravski banovini samo <*vo-ie lovišče ali pa kako samo svoje ali občinsko lovišče v zak lpu. sozakupu ali podzakupu. Od Hktb 'nreev. kf fmsfo svate redno bivališč* v drugih banovinah, pe so no- va bij sni v dravsko banovin") zgolj kot lovski gostfe, in se izkažejo z državno lovsko karto, nabavljeno pri evolem pristojnem ob-lastvu. ee banovinska taksa dravske bane vine ne pobira. Ta odredba dobi obvezno moč 80. dan po razglasitvi v >Šlužbendm listu«. — Neresnične vesti o Inž. Dedku. Po Ljubljani so se pričele Siriti vesti, da je bil konfiniranl inženjer g. Franjo Dedek od Italijanskih oblasti te obsojen, v zvezi s tem nam sporoča njegov pravni zastopnik odvetnik g;, dr Milan Korun. da so te vesti neutemeljene in izmišljene. Preiskava še teče In bo v kratkem zaključena. Gosp. inž. Dedek ni ničesar zakrivil ln bo v kratkem izpuščen. — Smrt nadarjenegs dijaka. Dne 9. decembra je umrl dijak meščanske lole na Prulah v Ljubljeni Josip Peček, sln-edl-nec posestnfka In bivšega župana g. Pecka Jerneja v Starem trgu pri Višnji gori Joško Je pred tedni obolel na angini, zato Je ostal več dni v domači oskrbi. In ko se mu je bolezen znatno zboljSala. ee Je. boječ, da ne zamudi še nadaljnjega šolske ga pouka, vrnil prerano zopet ▼ šolo. Zaradi ponovnega prehlada se mu je bolezen povrnila ln stopnjevala tako rapidno, da nadarjenemu dečku kljub skrbnemu zdravniškemu prizadevanju ni bilo moaroče oteti življen'a Naj mu bo zemljica lahka! _ Globoko žalujoči rodbini naše Iskreno so žalje! — Pocenitev seli Uorava državnih monopolov ie znižala prodajno ceno fine namizne soli na !S Din za 1 kg. To sol proda-'afo v kartonskih škatlah po nol kg. Ker ie prodal cena rnifana na 5 Din za 1 kg to fe na 2 in pol dinarja za nol ks. ee opozarjajo konzumenti, nal plačam za škatlo nol k? fin* soli wmo 2 in nol Din in n? 6 Din. kaVf>r fe n« 5k*tli naM*V«nn. _ Vreme. Vremenska nanored pravi, da bo deloma oblačno, nestalno vreme _ Včeral Je snežilo v LmV.tani In Mariboru deževalo na v Snlftn Naiveč sneaa Je na dlo v LJubljani in smo imeli do davi 25 5 mm padavin. Najvišja temneratnra je znašala včeraj v Splitu 16. v SkoplJn —1, v Sarajevu _3, v Beogradu —5. v Zagrehu v LJubljani — 7 8. v Mariboru _8 4 Davi Je kazal barometer v Ljubljani 756.S. temperatura Je znažala —9.8. — Zastrupila as Je. ker ni smela na ve ?elice. V Sarajevu se ie zastrupila v t>r?k nopoldrr* 20-letna ž>lemi?an>va h?»rka Amalija SitzwoM. V smrt *e Sla. ker 1i siar Vi niso dovolili hoditi na veselice. V torek DOpoldne. ko so ji zopet branili oditf z doma, je odSla v trgovi no, kunils pol Htra octov* kisline in jo popila. Prer**»Uali eo k> v boln'co. kier pa kmalu umrla. — če ima lena linh^ka. Neki trcovec v ftabmi Ima ženo. ki <*e rada ozira no druilb Mož je že deli Časa domn^\al. da mu ie žena n?zv*«ta. končno je pa sklenil prepričati se o tem. da bi se od nje ločil. V ta namen le, nnvidfizno odpotoval, na se le popoči nenadoma vmfl in zasačil Ž*mo z ljubčkom. Ni ne potegnil fz žepa revo!v*ria. da bi nezveste ženo in n lenega zapel iivca ustrelil, tem-veg te vrgel nieera v eami srajci na sn>s. njo }i on t idi na pol nago odvedel v občinski urad. da je imel prce niene nezvestobi. Nezvesta ž>na fe morala v občinskem uradu podpisati zaotenik o svoji nezv?«tobi _ Božične In neveletne rarglednlce (10 vrst) se naročajo pri Ciril Metodovi drož bi, Ljubljana Beethovnova ulica St. 2 Cena: 1 komad 1 Din: trgovci dobe 25 od stotkov popusta. Kupujte domače, narodne razglednice! n39-n Iz Ljubljane —li Prešlava kralvevega rejstnega dne. Komandant nveta je odredil: Na dan rojetva Ni. Vel. kralja Aleksandra I. bo služba bo-žia v pravoslavni kapeli ob d., .v stolni cer kvf pa ob 10 Vsi aktivni častnik! In vojaški uradniki bodo prisostvovali službi božji v pravoslavni kapeli, potem pa v stol niči. Rezervni častniki pravoslavna v?re bodo prisostvovali službi božji v pravoslavn5 kaneli, oni katoliške vere pa v stolniei v *asu. ki ie do1o?en tudi za aktivne Pastnfke. Rezervni častniki, ki bi ne mogli Drieoslvo-vati sVjžb' božjf s^ mo^in pismeno opravičiti. V nedelk> ob 11.°0 bo sprejemal komandant divizije v oficirjem dom ! čestitke. Čestitat na I pridejo vsi aktivni In rezervni častniki In vo|a?ki uradniki llublian-ske garnizii^. ObK*ka donoldne za cestnik** sve?*anji paradna, popoldne sa aktivne častnike in uradnike praznična, za r*»rervne ("a^tnike pe neradna Zv*»?^c«r ob 21. bo ▼ Unionu za aktivne in r*z»rvne častnike svečan družabni večer Obleka zs rezervne častnike ie ze^kasto s?va. odnosno clvllns ve-č>rna. za dam i navadna v*černs tesleta. e>H Kie se bili hrezno«eln:lfi* PII?io nam: V s^*?«do zfutrai le zapadlo v Liubliani ogromnn snecra Jp snez:lo ie ves dan. da w odVMavan'e nI zaleglo Snrotl eo bHi zamjeni r«1 bodn'ki. vs* c»*te. u1l«*e in eni p^ehndi. Ll"dK» sn ga-rfli po «ns*u. lrl le bil ponpVip »VArn do Volen visok. AH fcidno. v mes*nJh or^dVrai'h se nI v^Aral noiavil noK*r pfl? nI *ne*a in nI dela! TaVo so moral* «ro«"vv1^ri1 In ni'*< no«i: no t*"b1*ansV1*• r>»»edkra:ib sne« aaml kidati zititral. Ofw»t-dne in fverer. Dobro |s tn. rdn»vp fn Indi r*»neno. KonAt^t'r^mo samo. dn Hr»m«w^n1-kov ni na nreSoča< bo v soboto dne 16. t. m. govoril v dvorani >Pri levu< ob pol d. uri zvečer naš znani odlični strokovnjak ns gospodarskem ln finančnem poprisču umiv. prof. dr. Aleksander Bili-movič >o gospodarskih konjunkturah«. K temu za tedanji čas salo primernemu ln aktualnemu predavanju so vabljeni ne le člani, pač pa tudi vsi prijatelji društva. Po predavanju se vrši počašcenje rojstnega ine NJ. Vel. kralja Aleksandra s primernim govorom, deklamacijo in petjem. — Vstop vsem prost. Odbor. 635-n . H šentjakobsko gledališče uprizori v soboto in nedeljo izvrstno burko v treh dejanjih >V| ste razkrinkani«. Sijajne ko mične situacije te mnogo besednega humorja je v tej burki, tako da se posetniki od srca nasmejejo. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva. Oorupova, Pirčeva ter gg Kune, Lavrič, Hanžlč, Moser. ^ Kdor se hoče temeljito nasmejati, naj po-seti predstavi _ Vstopnice se bodo dobile od petka dalje od 10 do 12. In od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma Najmodernejše frizure za ples, gledališče, koncerte samo v priznani čeaamici Olga Gorazd, Beethovnove 14. —lj Predavanje SPD. Nocoj ob 20. uri bo predaval v Delavski zbornici g. dr. A. Brilej o avojlh potih in vtisih v bolgarskih gorah Ob spremstvu skioptičoih slik bo vodil poslušalce po Vitošl. Rili ln Pirinu Planinci in prijatelji narave, ne zamudite te zanimive prireditve Sedeii po 6 Din to stojišča po 3 Din so na razpolago tekom dneva v pisarni BPD, palača Grafike. Ma sarykova cesta 14, L, telefon 2963 ln zve čer pri blagajni v Delavski ibornici od po< 20. ure dalja _lj K proavetno-druiabnemu večeru »Krke«. Ns jutrišnjem večeru »Krka« pri Mikliču bo predaval g. Otmar Pebani o »Proti anarhiji v gospodarstvu«. G. Pehan1 ie avtor istoimenske knjige, v kateri Je obdelal gospodarski razvoj do L 1789., ab. solutnl liberalizem, razne krizne pojave, razna opazovanja ln predloge, teoretično raziskovanje absolutnega liberalizma, reformirani, relativni sli socialni liberaii-zem. komunizem, vzporednice desnice, levice ln sredine in medsebojne odnošaje politika, gospodarstva in človeštva. Avtor je zelo natančno in sila poljudno obdelai vse možnost!, ki prihajajo v poštev pri izbiranju 1'boda iz sedanje krize. On sam se je odločil za sporazum med delom in kapitalom. Pehanijevo predavanje bo vse bovalo izvleček lz navedene njegove knjl ge. dodal pa mu bo še najnovejše Izsled ka Ker je način njegovega filozofiranja zelo poljuden, bo nedvomno prišel vsak poslušslec na svoj račun. Vstop na večer je prost! lj Cerkveni koncert božičnih pesmi. Prof. Pavle Rančigaj je organiziral poseben moderen cerkveni koncertni zbor, ki ga vežba France Marolt. V zboru so sami izvežbanl pevci. Prvi nastop zbora bo že prihodnji ponedeljek 18. t. m. ob Ž0. v frančiškanski cerkvi. Izvajale se bodo skladbe Belsrjeve, Cvekove, Kimovčeve. Levlčnlkove, Riharjeve, Vavkenove, Zupanove, Skrbinčeve in drugih najboljših skla dateljev cerkvenih pesmi. Peli bodo deloma v zborih, deloma so na sporedu soli gdč Verbičeve, Banovca ln Rusa. S temi cer kventtnl koncerti bo Izpopolnjena občutna vrzel v našem glasbenem Življenju Prav gotovo bodo koncerti po umetniški kako vos 11 pevcev kakor tudi sporeda samega zaslužili vso pozornost občinstva. Vstopni ca po t, • ta 3 Din bodo v predprodaji od petks dalje v unlonski trafiki na Mikloši čevi cesti io v soukalovi nasproti stolnice __rj Mladinska akademija. Sokol Ljub ljana itška priredi v petek dne 15. L m oh 30. url v proslave rojstnega dne NJ Vel. kralja Alekssngra I. mladinsko aka demijo Ns sporedu Je 13 točk. katera ta vede skoraj vse decs Mi naraščaj Mladina bo ta večer zabavala navzočae s petjem, komični prizori, deklamacija ml. recitacija- mi, telovadbo itd. Običaj do klno-cene. — Prijatelji mladine, napolnite ta veeer dvorano Sokolskoga doma v siski. de pokaže te malčkom, de se niso zastonj trudili. __Jj Velika simultanka mojstra Pirea. Po velikem uspehu pri torkovi slepi simul tanki bo šahovski mojster Vsaja Pire jutri nastopil še v običajni simultanki proti približno 30 nasprotnikom. Glede na to, da bo mojster to pot >gledal«, lahko pričakujemo, da se bo ta simultanka končala zanj še ugodnejše. Prireditev bo v kavarni Evropi Jutri ob 20. Prijavi ae lahko vsak. do. Prljavnina znaša 10 Din, vstopnina k simultanki pa 5 Din. —1{ Obrtničko društvo v Lmbljani obvešča vse članstvo, da je preminul njegov ugledni član a. Repe? Ignacij, tovarnar pohištva v Ljubljani. Pogreb blagopokojnega se vrši v pet^k, dne 15. dec t 1. ob 4. jri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališč*. Pozivamo tn prosimo vse članstvo, da se udeleži v velikem številu oo-sreba našega zvestega in marljivega člana. Odbor ObrtniSkega društva v Ljubljani- —lj Tečaj za tkanje In krpanje perzijskih preprog, ki ga priredi Drž. osrednji zavod za ženski domaČi obrt v LJubljani, se prične dne 18. t m. v Beethovnovi ulici št 7. Prijave sprejema Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1. do 16. t m. _lj Eeperantistl ln prijatelji esperanta, posetite esperantsko akademijo, ki bo v soboto 16. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Program bo obsegal naša največja literarna dela v eeperantskem prevodu, kakor >Dumo< ln >Hlapca Jerneja«. Poleg tega bo tudi petje in godba. Po akademiji intimna družabna zabava. Vstopnina le 5 Din. —lj Pevsko društvo >Slavec« priredi v soboto dne 16. t, m. vokalni pevski koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Aleksandra L Poleg Slavca sodelujejo pri koncertu: znani tenorist g. Ivan Franc!, dalje slovenski vokalni kvintet, oktet Ljub. Ijanskega Zvona, pevski zbor Grafike ln pevski zbor Narod, želez, glasbenega društva >Sloge<. Začetek koncerta Je točno ob 20. url. Spored Je Izredno zanimiv. _ Vse točke objavimo jutri Vstopnice se že dobe v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. _lj Skupščin« Aerokluba. V smislu sklepa zadnje odborove sede sklicuje tajništvo Aerokluba redno oblastno skupščino xa sredo 20. decembra ob 18. uri v prostore Avtokluba v kazini, Ljubljana, Kongresni trg št_ 1. ^.lj Akademikom Aleksandrove univerze! V soboto 16. t m. ob 18. uri zvečer se bo vršila v zbornični dvorani univerze svečana proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra »L Pozivamo Vas, da se proslave udeležite polnoštevilno. (Vhod iz Vegove ulice.) Akcijski odbor. _-IJ Društvo >Soča« priredi dne 17. t* m. ob 15, uri v Okrožnem uradu na Miklošičevi ceeti božićnico. Vabljeni so starši 2 otroci, ki so vložili prošnje, kakor tudj članstvo Eventualne informacije ae dobe v društveni sobi, Frančiškanska ulica 10. od 11. do 12. in od 17. do 18. ure vsa A dan. Uprava. A aaaa wuui ajjuuijsaiiv Je I zše L Vsebuje čez 60.000 privatnih tn trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah ln v tlakami »GRAFIKA« Ljubljana, Resi jeva c ♦. Cena 180.— Din —li Žrtev širne. Sa Aleksandrovi oe&ti je včeraj padla mestna uboga Frančiška Mehle. stara 76 let in al znatno poškodovala 4o8no nogo. Prepeljali so io v bolnico. —li Greh nam zapoje. Danes n«6topi prvič v Ljubljani najmlajši svetovni tenor H E. Groh. On ie pevec, kakršnih je malo. Njegov glas je jm ?tnina zas?, Groh zna pokazati. le«poto glasu in pesmi. Groh ie edini pevec, ki le žel uspeh kljub mladosti. To te nov Caruso. nov fenorom m*d pevci. Danes ob 16 nam zapoie Groh v Elitnem Kinu Matici Cenjeno občinstvo prosimo, da si rezervira v*toon:ce. —lj »Hrepenenje« je film lepote, veselja, razkošja in sreče. To je delo pesmi, godbe In čistega hrepenenja po sreči. FIlm je prva velika šubertiada. kjer nastopa tudi kapela slavnega ciganskega primasa Gvule Horvatha. To 1e največje delo filmske umetnosti in velika umetnina. Delo je na božičnem programu Elitnega kina Matice. —lj Grete Garbo v najnovejšem filmu Suzana Lenoz je edinstvena ln božanska. Sila njenega usivarjanja je taka, da mora očarati vsakega, ki to delo vidi. V tem filmu je Greta Garbo lepa, božanska, demonska, silna in šibka, zapeljiva in osvajajoča Karakter filma je tak, da podaja duše vnos t zapuščene sirote, ki se bije skozi življenje in se dvigne na ugledno in vidno mesto. Iz bede v razkošje, do kosa sreče in miru nas vodi Greta Garbo v tem filmu. To delo se bo v kratkem predvajalo v Elitnem kinu Matici. V tem filmu nastopa tudi znana kemičarka Ceeil Cumlngham. —lj Pred maturo. ZKD nam bo jutri ob 14.15 predvajala znano filmsko delo >Pred maturoc. To delo je edinstveno v filmski industriji se nikdar nam ni film nazorneje pokazal razmerja med profesorji in dijaki kot baš film >Pred maturo«. To delo zabava in uči. v nJem je mnogo takega, kar bomo razumeli samo. ako si ogledamo film. Plim Je veliko psihološko fi'msko delo, vredno, da ga vidijo stari in TrTqoi. Vstopnine za ta film 8 ln | Din. Iz Celja —c Frizerski saloni v Celju in okolici bodo 17 decembra odprti od pol 8. do II. in 24. decembra od 7. do 14., dne 25 decembra bodo ves dan zaprti. 26 decembra bodo odprti od pol 8. do 11. in 31. decembra ves dan do 19., dne 1. januarja bodo ves dan zaprti. 6. januarja bodo odprti od pol 8. do 12-, dne 7. januarja pa bodo ves dan zaprti. —c Dve občinski $ej\. Celjski občinski svet bo imel zadnjo letošnjo sejo v torek 19 L m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu, oko'iški obč:nski avet pa v sredo 20. t m ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu obeh sej so poročila odsekov. —c Umrl je v torek IZ t m. v celjski bolnici 19letn1 posestnikov sin Tvan Ka-menšek Is Koetrfvnice Dne 5. t m ga je napadel neki moški, ga zabodel z nožem v prsi h*, mu ranil pljuča Kamenšek je ta d en pozneje podlegel poškodbam. V torek je rudi umrla v eellskl bolnlei Mletna dni-narics Jožefa Koresova s Donaoke gora. —c Pazite na vodovodne instalacije! Mestno načelstvo v Celju opozarjs posestnike in upravitelje hiš, da preprečijo zmrzovanje vode v vodovodnih instalacijah s tem, da zapirajo okna na hodn kih, v kleteh in straniščih ter zavarujejo instalacije pred mrazom. Vse poškodbe na vo-domerin in instalacijah, povzročene , > mrazu, gredo v breme hišnih lastnikov. Pop.sovsnje vodomerov ae opravlja vsako četrtletje in bo v dneh od 25. do *>• v zadnjih mesecih. V tem času mora btrj vodovodnemu osobju. ki izvršuje popisovanje, na razpolago predpisana knjižica in bo pri lastniku, upravitelju hiše ali hišniku-v nasorot.iem slučaju bo mestno načd-stvo za vsako ponovno iskanje knjižic zaračunalo ...stale stroške. --c Izguba. V torek 12. t m. med 16. in 17. je neki trgovski sluga izgubil na poti od trgovine Kramar A M.l«lej do železniškega tovornega sklad šča 4000 t>in in sicer *rri bankovce po 1000 Din. Iz Kamnika — Ntkdaj ii. sedaj. Zgodovina nam nudi mnogo dokazov o velikih prednostih io prl-vilegliah, ki so iih uživali kamniški meščani v vseh časih. M*1 drugim je Krneti %*• lezni, radnji na Gosi>osv**U>kem polju ustoličeni sloveneki vojvode, v veliki naklonjenosti do Kamnito nov izdal ukaz, da smelo trgovali v iiicatj in okolici izključno samo kamniški trgovci. Toda to je bilo leta U21 in od takrat se ie marsikaj spremenilo. Kamniški trgovci nimajo več te predpraviee in zadnja lera jim delajo hudo konkurenco ruzni snSraarjj in kro5ninrji, ki obloženi z najrazličnejšim blagom. « posodiem in galanterijo stalno oblegajo predmestja in okolico. Kamniški občinski odbor ie že 'ant storil sklep, po katerem morajo vsi kroS-ninrii. kj ponujajo svois blago v območju m* etne občine, plačati aoločeno takso. To odločbo bo tudi novi občinski odbor stro-so izvnial. Veliko zaščito eo včasih uživali tudi kamniški gostilničarji in obrtniki. Er-o?*t 2»leznl ie dal zapreti v bližnii in daljni okolici Kamnika vee soetilne, razen ne-kttsrih etarlh krčem ob glavnih cestah tn ob cerkvah. Kamničani so strogo pazili na to, da ee ni odprla nobena nova eostilua-Danee ima povečana kamniška občina 85 goMOn, pa Se vMno deŽJieio iz okolice prošnje, naj pe zaradi lokalnih potreb izda veli novih konc?e'i KamnJSki gostilničarji er< popolnoma upravičeno izjavljajo proti Udari novih leonoesil, eai zaradi preobilice obratov že tako preveč občutijo današnjo kri zo. — Uspešna reklama Kamniško gasilno draštvo je namestilo v s»»DJem kino-podieliu mikrofon za oddajani? govoreča reklama Ta na5ji reklame je zelo uapeean in kar je poleg tega Se zelo poceni (za predetavo samo 2-50 Din), bo gotovo prav d^brodošžl našim trgovcem in obrtnikom, ki se pač dobro »avadajo resničnosti preizkušenega reka, da kdor oglašuje, ta napreduje. Veak uvideven gospodar se bo v*ina drial tega ffesla in si bo zato z> sedal rezerviral prostor za novoletno o*iUtkn v *SloveJpeVAm Narodu«-. Z Jesenic _ Nov grob. Po dolgotrajni boleani je v sredo zjutraj preminil v najlepši mošk dobi ielezmičar g. Berce Andrej. Zapii-atil je vdovo in štiri nepreskrbljene otroke Otroci so tem huje prizadeti, ker jim je tudi mama že več let bolna ln v sadcijib mesecih sploh ne more zapustiti postelje Bodi mu ohranjen blag spomin, tetko prt zadeti družini nase iskreno sožalje. Proalava kraljevega rojstnega dne Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo zvečer slavnostno akademijo v prosla vo rojstnega dne Nj. Ve), kralja Aleksan Ira. Na sporedu Je slavnostni govor, glas bene točke godbe na pihala, mladinskega orkestra, godalnega kvarteta, naatop mla dmskege pevskega zbora, mladlnakegn šramel kvarteta, deklamacije in spevoigre nastop ženske dece, moškega iai ženskegs naraščaja ter telovadba vzorne vrste Članov na bradlji. _ Trpinčenje živali. V našem kraju j* zapoalenih Še vedno nekaj hlapcev, ki s« preživljajo s prevažanjem lesa. kamenja in raznega gradbenega materijala. Nekata rl Izmed njih pa silno grdo ravnajo s konji, ki Jih pretepajo brez vsakega pove da. Tako Je v sredo dopoldne v Kurji ve*' neki hlapec tako pretepal konja, da so m vsi nad nJim zgražali, ki so šli minv' Uboga in Izčrpana žival ei smogla vleč za njo pretežkega voza in Je od same sls bostl padla To pa Je surovi hlapec smatra1 zs kljubovanje in Je začel neusmiljen« udrihati po konju. Prosimo varnostna oblasti, da napravijo konec takim šeles* nim pojavom. _ Premomba posesti. Hišo gospod> Marijana Segolina v Slomškov! ullcJ y kupil gospod Kren Herman, uradnik KTT' na Jesenicah _ Slab sladkor. V zadnjem Času dob varno tako slab sladkor v kockah, da g" porabimo polovico več kot prej. Sladkor je v naši državi že Itak mnogo predre-ter Je donaial še poprej, ko Je bil boljš* Inozemskim kapitalistom letno stomU'Jor ske dobičke. To se jim Je adelo najbrf premalo in ker niso smeli podražiti slad korja, so tacali proizvajati slabše blage čas bi ze bil, da bi se oblasti zganile tn zaščitile uboge konzumente pred iskertšev vanjam s strani tujih kapitalistov. — Huda zima. Minule dni smo Imeli -redno hud mraz. ki se je gibal med 14 ln 18 stopinj pod ničlo. Danes v sredo ve« dan sneži ln če bo snežilo v tem tak' še nekaj dni, bomo imeli to zimo toltV'-snega, kot smo ga imeli L 1921. _ Gradbeno gibanje. Stavbna sasom i Je ie večinoma pri kraju Bila je v tem letu izredno slaba kar Je pač vzrok, 6* se ne more dobiti nikjer denarja StavN ki so bile letos zgrajene, so vse pod streh« in so se večinoma stranke v nje uselila ,r> hiša Janka Novaka ob Gosposvetskl eeeti še ni dograjena do vrba Ta hiša bo ena najimpozantnejših poslopij na Jesenicah V nji bo velika kavama, opremljena l vsem komfortom. Z dograditvijo te impo zantne hiše bo naše mesto na znnanjeeti precej pridobilo. Iz Kranja . — Klahnndov >Krog s krede« bo ti.. . lisici oder predvajal drevi poslednllkrat Kranjsko občinstvo je 5» dvakrat na poln ' dvorano, kar v polni meri dokazu ie. ds s> is ta krasna kitajska igra Kranjčanom izredno priljubila. Ker pe ie gotovo *# neka i takih, ki si »Kroga s kredo« le ntao ogleda 1L nal ne zamud* peelednt* prilike rvm<* tek predstavo fe tečno ob pol 21. uri. Stran i. »SLOVENSKI If ARO D«, rm ne preostaja nič drugega, nego spustiti se v boj. Toda kapitan ni bU samo mornar, hrepeneč po osveti. Bil je tudi pošten in iskren. Zato je iska! sredstvo, kako bi nasitil svoje hrepenenje po osveti, ne da bi se pri tem izneveril svoji dolžnosti. To pa ni bilo lahko; končno mu je pa le šinila v glavo srečna misel. — Ker ne plujemo tako hitro, kakor Angteži, — je pomislil. — nas kmalu opazijo in moraln se bomo spustiti v boj ne glede na svoje obveznosti. Kapitanovo slutnjo je kmalu podprl krmar. — Tristo vragov!... — je vzkMk-nil, — zdi se mi, kapitan, da ti cigani čakajo, da odgovorimo na njihovo znamenje! Kapitan se je ustavil pred krmarjem. — Kaj bi rad? — je vprašal osor- no. — Reci hočem, kapitan, da nas smatrajo ti tolovaji za nekoga iz svoje tolpe in da nam dajejo znamenja, naj phi-jemo k m>im. Kapitan je dal takoj poklicati generala. Lafayette je prišel v spremstvu • častnikov. — Kaj se je zgodilo, kapitan. — je vprašal začudeno. Kapitan je stopil z generalom v stran in mu povedal, za kaj gre. Ko je končal, mu je dejal general tiho: — To. kar ste mi zdajle povedali, kapitan, ne more ostati samo med nama. O tem je treba obvestiti vse moje čas tn ike In ne da bi čakal, da bi kapitan pritrdil, se je obrnil general k častnikom, stoječim za nlim: — Gospoda, angleška eskadra nas zasleduj«. Naš poveljnik mi je pravkar povedal to. XVIII. Vest, ki so jo slišali iz generalovih ust in ki jo je potrdil tudi kapitan, je napravila na častnike globok vtis. Ni sicer izzvala silnega presenečenja, kajti poveljnik eskadre ni nikoli skrival mnenja, da utegnejo naleteti na angleške ladje, ki jih je križarilo mnogo po morju že od začetka angleško-ameriške vojne. — To bi bil čudež, — je zatrjeval kapitan venomer, če bi dosegli svoj cilj, ne da bi naleteli na Angleže. Častniki tore i niso bili presenečeni. Zanimalo jih je samo, kakšen bo izid tega srečanja. Ali pride do bitke? In kakšen bo konec? Čakali so nestrpno, kaj poreče general. Lafayette je stopil h kapitanu, rekoč: — Kapitan, moji častniki so si vzeM vaše besede zelo k srcu... Nobenega ni med njimi, ki bi hotel uiti Angležem. Če bi ubogali samo svoj pogum in nestrpnost, bi vas takoj prosili dati znak za bitko... V imenu teh pogumnih mož m tudi v svojem imenu vas torej prosim, da mi dovoli;e nekaj vprašati vas. — Govorite, general, — je odgovoril kapitan mirno. — Povejte mi. prosim, kdaj nas bo po vašem mnenju dohitela angleška eskadra? Mornar je nameril daljnogled na jadra, ki so se že razločno videla na obzorju. Potem se je pa obrnil, rekoč: — Ce se veter ne poleže, nas dohiti sovražnik v šestih najpozneje v sedmih urah. — Tako torej, kapitan, nam preostaja samo še teh nekaj ur, da nap-nemo vsa jadra in poskusimo malo povečati razdaljo med nami in Angleži. — Povečati razdaljo? — je vzkliknil kapitan začudeno. — Mislil sem, da sem se v tej stvari dovolj jasno izrazil... Ker pa že hočete, vam povem znova, da bi niti vsa jadra ne mogla bolj pognati ubogih ladij, ki jim sicer poveljujem v svojo čast, nikakor pa ne v svojo srečo. Lafayette je komaj zadrževal jezo, ko je odgovoril: —Iti vendar, gospod kapitan, morava skupaj ukreniti vse, kar zahteva naš položaj. — Kaj bi pa hoteli ukreniti, gospod markiz? In ne da bi počaka'1. kaj bo general odgovoril, je nadaljeval: — Poznam nekaj, kar je dolžnost vseh mornarjev, ki pridejo v naš položaji. Obrniti se v bok m kreniti s čelom proti sovražniku. In kapitan je iztegnil drhtečo roko proti obzorju. — Odpluti nasproti tistim, ki nas zasledujejo? — se je začudni markiz. — Saj sem vas že rekel, gospod markiz; zasledovati je mogoče samo bežeče. In s povišanim glasom je pripomnil: — In ta eksadra nas ne bo zasledovala, to vam prisegam! Zt je hotel izdati povefje, ko ga je Lafayette zadržal, proseč ga, naj ga posluša do konca. Toda kapitan je generalovo proSolo odbil rekoč: —Saj vem že vnaprej, kaj mi hočete predadagati, in moja dolžnost je prihraniti vam to brezplodno prrzade-vanje. Kapitan je govoril z osornim glasom kakor vedno, kadar je bil slabe volje. Če bi se bil ta pogovor nadaljeval še nekaj časa, bi bila bruhni-la kapitanova jeza na dan. Lafayette se je tolažil z mislijo na razliiko v starosti med seboj in kapitanom. Ker je bil trdno sklenil, da se ne bo dal zapeljati k Izbruhu jeze, je odgovoril šele potem, ko se je bil že pomiril: — Kar ste mogli odkloniti generalu Lafavettu, ki je zastopal samo svoje osebno mnenje, tega ne odklonite odposlancu teh gospodov, ki mu je naročeno sporočiti vam sklep njihovega posvetovanja ... — Pa venadar niste pozabili, gospod markiz, — je dejal kapitan s posebnim povdarkom. — da sem za bogom edini gospodar tega brodovja. ki sem prevzel poveljstvo nad njim? ... — Mar ste vi sami pozabili, da ste prevzeli obveznost prepeljati naše čete na ameriška tla? — mu je odgovoril Lafayette. — Da, če nam ne zastavi poti nepremagljiva ovira. — Strogo vzeto bi bili oproščeni svoje dolžnosti samo če bi se brodovje potopilo. — Kaj pa če bi me sovražnik izzval na boj? — Bi se mu morali za vsako ceno izognHi!... Japonski dumping cenenih delovnih ren konkurent Odkar je Japonska opustila zlati standard in je razen tega japonska valuta znatno padla, je seveda izvoz zelo narastel in še vedno stalno narašča. Japonska industrija se je že med svetovno vojno silno razvila, njena modernizacija pa je po vojni še napredovala. Danes je Japonska na najboljši poti, da si s svojimi izdeiici osvoji svet. Dočim je 1. 1931 znašal izvoz 1179 milijonov jenov, tedaj je vrednost že naslednje leto znašala 1520, v prvih 9 mesecih tega leta pa 1534 milijonov jenov. Nedavno je Japonska ustanovila poseben gospodarski svet, čegar naloga je revizija obstoječih trgovskih pogodb, izvajanje ukrepov za uravnove-šenje trgovskih bilanc, preskrba Japonske z novimi tržišči in zopetaa pridobitev starih. Da je izvoz Japonske tako narastel, je delo omenjenega gospodarskega sveta, ki mu glede podjetnosti in iniciativnosti ni nihče kos, drugo orožje, ki ga ima Japonska na razpolago, pa je durnpdng. Japonski dumping je bolj nevaren kakor ruski. Ruski je bil zgolj borba proti nebolj-§eviikom in so ga zajezili prav tako kakor boljševizem sam, japonski dumping pa je zasnovan na izrazito kapitalistična podlaga. Od leta 1931 se je na Japonskem življenje pocenilo za 65 odstotkov, zaradi česar so seveda plače na Japonskem mnogo nižje nego v Ameriki ali Evropi. Na teden delajo tam 60 ur in delo opravljajo tudi ofcro-cti, kar je Evropa že pred 100 leti odpravila. Nočno delo za otroke so Šele teta 1929 prepovedali. Glede socialnih naprav so torej Japonci še preoeo zaostali. Evropa, katere produkcija je Skok s padalom iz stratosfere Sloviti angleški specialist za sko&e s padaiH John Tkanom, ki je že dvati-sočkrat skočil s padalom iz letala ki vedno srečno pristal se je sedaj odločil, da tvega skok iz stratosfere. Že prihodnjo pomlad se namerava z Američanom M. E. Ridgejem dvigniti z balonom v odprti gondoM v stratosfero. Tranum je mnenja, da je strah izvedencev, četš, da človek pri takem skoku ne more priti živ na zembo, popolnoma zgrešen in pretiran. Z dobro opremo in aparatom za dihanje lahko vsakdo tvega skok iz stratosfere brez skrbi. Pri poletu v stratosfero bo Tranum zunaj na gondoli tako privezan, da se bo lahko vsak hip spustil v globino. Smrtni žarki Znani ameriški učenjak dr. Charles Abbott, profesor na Smitsonian Institutu v NVashingtonu, je napisal obširno razpravo o ozonu, ki se mu moramo zahvaliti, da sploh živimo. Ozon nas varuje smrtnih žarkov, ki jih izloča sobice. In plast ozona je debela samo eno osmino palca, pa vendar zadostuje, da reši smrti vse človeštvo. Plast rešilnega ozona je okrog 40 milj nad zemljo. Ta ozon prestreže vse kratkovalovne ultravijoličaste žarke. Ce bi dosegli ti žarki zemljo, bi vsi ljudje oslepeli, koža na telesu bi bila v kratkem sežgana in vsi ljudje bi pomrli. So pa še eni ultravijoličasti žarki, ki postaja Japonska neva-svetovnem trgu zaradi raznih socialnih dajatev precej dražja, že zaradi tega ne more vzdržati konkurence z Japonsko. Neki nemški gospodarstvenik je nedavno omenil, da cene evropskega blaga niti potem ne bi bi-le izenačene z japonskimi, če bi delavci hoteli zastonj delati in če bi sirovine kradLi! Da >e to mnenje točno, je najbolj razvidno, Če vzamemo za primer žarnico. Japonska izvaža na evropski trg žarnice, ki jih tukaj nudi po 90 par komad. Čeprav japonske žarnice glede trpežnosti in kakovosti precej zaostajajo za evropskimi, jih vendar trgovci glede na njihovo ceno rajši kupujejo. Hudo konku-renoo povzroča tudi tekstilna industrija. V primeri z nsto dobo lanskega leta je japonski izvoz bombažnih izdelkov v 9 meseoih letos narastel za 70 odstotkov, število vre ten za bombaž bo kmalu toliko kakor ameriških in angleških. Japonska je tudi v Abesiniji pridobila 400 oralov sveta, ki ga je prepustila japonskim naseljencem za nasa-diter bombaža. Poseben načrt deset-letke je bil napravljen za Mandžurijo in Korejo, kjer bo za gojitev bombaža pripravljenih 500.000 oralov sveta. Izvoz umetne svile ter njenih izdelkov je narastel od 1. 1926 od 20.000 na 310.000 kvintalov, izvoz žarnic pa od 30 na 200 milijonov komadov. Prav takšne razmere so glede izvoza porcelana, mila, parfumov, pohištva, lesnih izdelkov itd. Japonski dumping je vsak dan bolj občuten, saj se je razširil na vso Azijo, vzhodno Afriko, južno Ameriko, Avstralijo in Evropo. Če Evropa ne bo znala pravočasno zajeziti invazije japonskega blaga, se bo naenkrat znaišla v obupnem položaju. človeškemu teletsn zelo koristijo. Ti dolgovalovni žarki proddrajo plast ozona, toda če bi bila desetkrat tako debela, kakor je, bi je ne mogla prodreti m posledica bi bila, da bi kostna bolezen pokončala vse ljudi. Ti smrtni žarki nastanejo na solncu zaradi strašne vročine, ki so učenjaki o nja mnenja, da je tako velika, kakor če bi sežgali okrog 400.000.000.000.000.000.000.000 ton premoga. Samomori svetovni problem Samomori so postali svetovni problem. Po statističnih podatkih si konča življenje vsako leto 100.000 Id udi samo v kulturnih državah, kjer vodijo o samomorih statistiko. Vse pa kaže, da se bo število samomorov še povečalo, ker postaja življenje od dne do dne težje. Največ samomorov odpade zadnja leta na Saško, kjer si je leta 1929 končalo življenje 2225 ljudi. Saški sledi Avstrija z 2343 samomorilci, Avstriji Češkoslovaška. Madžarska, Francija, Finska, Anglija, Škotska, Italija, Nizozemska, Norveška itd. Na Japonskem je bik) leta 1927 12.845 samomorov. Največ samomorov je seveda po mestih. Na prvem mestu je Budimpešta, kjer odpade na 10.000 prebivalcev pet samomorov letno. Budimpešti sledi Reval s 4.50. Hamburg s 4.15, Dunaj s 4.05, Leipzig s 3.79, Berlin s 3.78, Bremen s 3.70, Dresden s 3.59. Bruselj s 3.57 samomorov na 10.000 prebivalcev. Samomore pripisujejo ne samo vplivu podnebja, temveč tudi verskim čini'teljem. Južno in tropično podnebje vpliva na človeka tako, da pojmuje živ. ljenje lažje in zato je v južnih krajih tudi manj samomorov. Reforme pri londonska policiji Lord Trenshard, šet londonske policije je uvedel reforme, ki so vzbudile začudenje ce!o pri Angležih. Tako je uvedel nova pravila za kandidate, ki obiskujejo policijsko šolo. Vsakdo, ki hoče priti v to šolo. mora prinesti s seboj smoking, štiri trdo '.ikane srajce, par lakastrh čevljev, tri pare hlač tn tri srajce za tenis, dva para knikebo-kerk-. čeden kovčeg in telovadne čevlje. Mož je mnenja, da mora biti vsak Stražnik, ki hoče napredovati, pravi gentlemen. V to šolo sprejemajo po večini samo mladeniče, ki imajo akademsko izobrazbo. Prosilcev za službo v Scoiland Yardu. ker ie sedež londonske policije, je namreč toliko, da lahko sprejmejo samo nekaj kandidatov. Letos bodo sprejeli samo 20 novih gojencev, ki ne smejo biti starejši nego 26 let in morajo biti samci. Iz Trbovelj — Smrtna ne-sreca rudarja. Voerai zfj-traj se je pripetila na rudniški že»Wnifi m »d Tereni io in G vido težka ne«.rWn. katero žrtev ie postal 52-1 >tni rudar Ivan Mlinari*. srečni VflinariC je takoj po nastopu jutranje službe pri lampami vzhodnega okrožja naložil na iarnaki voziček električne jamska «»vsilile?, ki tfh ve. nameraval peljati Ho polnilne postaje za akumulatorje pri kompro fforfu na Gvidi, k|er bi ee znova napolni. Potiskat je vorrl?ek z obema rokama naprej, r>ri tem na Je po v»*i priliki moral el*da«! v tla, kajti, ko je pripeljal voziček nekako do sredine pro^e med TVrerijo in Crvirto. mu je p-rivoril nafrproti od Gvid* vlnk a praznimi jamskimi vozički, kat?resra Mlinar rič ofividno ni opazil, ker bi bi] sicer lahko od evojeera vozička odskočil. Nastal je karambol, ki fe Wl za Mlinarica ugoden; pri-šeđ je pod kolesa, pri femer \* bil tako težko poškodovan, da je m-sd prenosom v bolnico omrl. — Popoldne je uradna komisija rudarskega glavarstva preiskala ne*r»-60. — Pokojni, ki je bil priden delavec in pri svojih tovariših priljubljen, zapušča vdovo in otroka, ki ga ie pp^I leti vzel v svojo oskrbo in vzgojo. — Pokojniku naj bo zsnv 1 ja lahka, svojcem naš* »oEalje. — Proslava rojstnega dne S}. Vel. kralja. Trboveljsko prebivalstvo se pripravlja, da na svofcan način proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra L V soboto, 16. t. m. ob 9. uri dopoldn? bo služba božja za šolsko mladino. Popoldne ob 15. uri iatetja i ne pa bo v Sokole k *m domu akademija za sokolsko mladino. — V soboto, ob 18. uri pa priredi tukajšnji Sokol 6 sodelovanjem vseh tukajšnjih nacionalnih, k iltumih, humanih in stanovskih organizacij, društev in korpo-racii ter vsega rodoljubnega prebivalstva vMiko manif^tacijsko povorko z bakljado v Čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja. Povorka z bakliado se bo formirala pri zo-etilni Treo. odkoder bo korakala s sokolsko godbo na čelu v Trbovlje in nazaj do ^0-kolskega doma, kjer bo razhod. Na trgu v Trbovljah nastopijo govorniki 6 primernimi govori. Prosimo prebivalstvo, osobito ono ob glavni cesti, da v času, ko sa bo pomikala ob hišah manif?>staciiska povorka in baklu-da, razsvotle okna svoiih hiš ter jih po možnosti okrase z narodnimi zastavicami. Vsa društva, organizacije in korporaciie tier ostalo prebivalstvo pa vabimo, da se manifesta-rijske povorke v soboto ob 6. uri zv^osr v najvačjem števil j udeležb, da tako izkažemo vso ljubezen in udanost našemu vladarju, ki tako modro vodi naš narod boljšim časom naproti. — Po povorki pa prirede tukajšnji r?zervni oficirji v rudniški restavraciji zabavni veoer. — V nedeljo, 17. t. m. bo ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi v Trbov-1 jah slovi>ena služba božja, katere se udeler že zastopniki vseh tuk. .iradov, nacionalnih društdv, organizacij in korporarij. Ob 16. urj popoldne pe bo v Sokol=«kem domu a k n < 5 mija za odrasle. Brea po*eta«f* ubi fdU Umrl mi je danes, po kratki mučni botezrri, previden s fatezni sv. vere, moj ljubljeni soprog, brat in svak, gospod tovarnar pohištva Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. decembra 1933 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 13. decembra 1933. LEOPOLDINA REPŠE, soproga in vse ostalo sorodstvo* OREHOVA JEDRCA umetno posušena, popolnoma brez vlage in MODRI MAK ZA POTIČU) nudi najceneje Sever A Kom p., Ljubljana. 920. Ze vaši predniki 90 prod več kot 60 leti kupovali blago v sploSno znani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) zato boste šli tudi vi x zaupanjem v našo trgovino. Naše geslo: DOBRO BLAGO, NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA! Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T CENIK VTNARNE BRISKI - PALACA »GRAFIKE« Vina (čez ulico): Sipon Silvanec Cviček Bermet Buteljke orig., T/io 1 Kuhano vino žganje (čez ulico): Slivovka Din Tropinovec > Hrušovec > Klekovača > Pelinkovec > Hruškov liker > S točk brandv > Vedno na razpolago vsakovrstni mrzli prigrizki! 4798 1----' ----- • - " I M ■ Din > > 9.-11.- 9.-20.-15.-15.- 28.-24.-28.-32.- 36.-36.-65.- POSKE1HMEM denar na BRAMLN fr.....f I2ICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore. Ljubljana. Gle-USka 12. 87^L GOVEDINA po Din 6.— na stojnici — Za jo Anton. 4824 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddam s 1. januarjem Zgornja Šiška št. 206, Vila Milica. 4825 SUHE BOROVNICE (bobice) več kg nudi — Ivaa Turnšek, Sevnica št. 38. 4821 VAJENCA ki ima 2 razreda meščanske šo le ter obvlada slovenščino ii nemščino — sprejme takoj An ton Požar, Ruše. 482< ORIGINAL VALVAZOR! prva izdaja, 4 knjige v perga mentu vezane, poceni proda Go lob Marija, Gallusovo nabrežj št. 29. 483 Lepo ta ni nedosegljiv ideal...« D»Ei. ki > :Vi 1 {Karo k-^eufto" «r*-d nablj*. VdJE to govori. Vwojw> njervim t**«l««i »Vaaka i* Mm« rtrok »vojemu rmio£a ■a i,-; Ni trf*n prere-kiMRbi v.eb oh*;\*^:.h *rsd»t«r. — Z minici nMLrokoTotad «hk#ir ji. k'wr«.T Mi T*-'-' M kot* :.•»'►! i *a-• -•• pokv.r. Vftdfj ** i* treb. d rt. ti Mrok.v a«ga Duu* ;» jw4mi* -*~ pr«MfijiTO r«mioo! >Cr*fl« k'*