AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER
LETO XLVII — VOL. XLVII
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 28, 1944
Nemci beže iz Francije proti Alzaciji; južna ameriška armada je samo 5 milj od italijanske meje in skuša doseči zvezo z severno armado.
asala je tudi že Zed. države in Anglijo za mirovne i |Me. Romunske čete so zasedle prelaze v
£ Opatih.
26. avg. — Nemška balkanska fronta se je dara 0 J a,.ko je Bolgarija ukazala nemškemu vojaštvu, da ^Igar'J2	Bolgarski radio je tudi poročal, da
Ke e ^te razorožile nemško vojaštvo, kolikor ga je I a terenu ter priznaval, da.se je približala Bolgarija ojn <lVam in Angliji za pogoje, po katerih bi se umaknila
'e se ln-Umik žganje iz ^' cak«.je vsak čas, to-olik0 kofdi> da je Bolgarija "sitavj, 12 V0Jtle ter da se \ ,,, na strogo nevtralno lcaterega bo raz-«bos. ® nernško edinico, ki )'e. umaknila iz Bol-
Je m
0Wiip em«ja jemala čete ai'ija' Ze več tednov, torej
''h takimi ne bo imela & v-
Smsk1Je Se Pa Poroča, da fee v ,,e čete zasedle vse JPatih, kjer so se N emci braniti bra-,, apre(iujoČimi Rusi.
iC^al trdij0- da je
:	premier Antoneš-
^eda'f ga P°r°čila pa ? Vbit, k da i* bil zadnjo lla 'ie Romuni.ia na-! ^tzrS 'skok od Nemči-'Ja s0 p^1 tabor. Moskva Vsi vP'ivni Nem-ISC int{irnirani in da P°vsem v vladnih
?eri«ki K
SaMj^bniki iz Italije S jnjji Stališče Otope-atei-cvlSeverno od Buka-
'J. 6&a ^aj0 v posesti \kve
j	Za^rJU|je, da Nem
°iS°grza2°naglico utr_
d.n . ko Pred 1'omun-
Se bn mi tetami. Ve lZru§ila Madžarska povedati. Pričakuje
ti ^ijem izvedel trd"
i % °ad 'Madžarsko, V °3iŠČU
Ca Madžarske, Ro-
Sa neei^l.pa kažejo, da se
JSli umakniti iz " Včeraj je
v nt ej0 "a to, da
4^°Ch!ražena in da je
4 ^Usi j ar napovedana!' 'n AnJn. z v°jno proti 6na^3ije bila fakti.
'ia v tei Ju- Edino, kar 4gk4aVOjni- je bila oku-^ssaa^jgoslovanske-
Senator Truman vidi v veteranih voditelje
Washington. — Senator Truman, podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je rekel, da bodo veterani vodilna sila v politiki v prihodnji generaciji. Rekel je tudi, da unije ne bodo mogle preprečiti, da bodo vrnivši vojaki imeli prednost pri delih, kadar jih bodo iskali.
Prošnje za nove "A" gazolinske knjige je Ireba napraviti takoj, pravi OPA
Mr. Keglovič, pozor!
Tukaj le bosta pa najbrže ob vaš petak. Oglasil se je namreč Euclidčan Frank Sajovic, 894 E. 209. St. in sporoča, da je na njegovem vrtu, zrasla sončna roža, ki meri v višino 12 čevljev, cvet pa meri 12 palcev. Torej ta gotovo poseka ono nevvburškega mež-narja in petak bo šel v Euclid, če se ne oglasi kdo drugi še z večjo rožo.
Klub Ljubljana
Jutri večer ima sejo klub "Ljubljana" v navadnih prostorih in ob navadnem času.
Sedmina smrti Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Millavec v spomin 7. dnevnice njene smrti.
Kupujte vojne bonde!
Bing Crosby je dospel v Anglijo
London. — Znani ameriški pevec in filmski igralec Bing Crosby je dospel v Anglijo kjer bo imel razne predstave ^ zabavo ameriškim četam.

I
fjfl
AMERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN HOME
topajmo vojne BONDE
in
ZNAMKE
ZAVEZNIKE POTISKAJO NACfJE NAZAJ DO NJIH MEJE Z ¥S0 NAGLICO
London, 27. avg. — Nemci na celi črti beže iz Francije, ko zavezniške armade z vso naglico prodirajo proti nemški meji od zapada in juga. Južna ameriška armada je začela prodirati severno po dolini reke Rone, da se združi z ono, ki prodira vzhodno od Pariza. Druga ameriška kolona v južni Franciji je pa sinoči prodrla že na 5 milj do italijanske meje.
Ameriška armada, ki operirc v zapadni Franciji p r o d i r t proti Alzaciji-Loraine, od reke Sene pa prodirajo proti kneževini Luxembourg in nemški meji Ameriška armada, ki operira v južni .Franciji, je dosegla pri nekaterih točkah že švicarsko mejo. časnikarski poročevalci trdijo, da je položaj Nemčije v Franciji dosti bolj kritičen, kot ga pa slikajo v javnosti, ker poročila ne povedo vseh razlogov radi vojaške varnosti,
V Toulonu in Marše ju se nemške garnizije še vedno upirajo, toda francoske čete bodo z naciji lahko obračunale. Iz Španije se zatrjuje, da se je pod pristaniščem Bordeaux podalo 10,000 na-cijev ameriškim in francoskim četam.
Zavezniki so potom radia posvarili prebivalce v Luxembour-gu, Alzaciji in Lorraine, da bodo ti kraji kmalu spremenjeni v bojno polje, ker se ostanki nemških armad umičejo v tisto smer. Zavezniki zasledujejo Nemce proti njih meji na 200 milj široki fronti od reke Sene.
Angleži poročajo, da Nemci jemljejo glavno silo iz pristani-
1 šča Le Havre in da bodo pustili f v mestu samo majhno garnizijo, ■ ki jo bodo žrtvovali, da ovira zaveznike.
Nemška garpizija v Parizu, ki se je podala Amerikancem in Francozom, je štela do 1.0,000 mož.
V osvobojenem Parizu so se že pojavili razni francoski časopisi, ki so bili zatrti tekom nemške okupacije. Zavezniki hite z živilskimi in zdravniškimi potrebščinami v Patiz. Nocoj je dospelo v Pariz 300 ton živeža za prvo silo.
Od nekdaj močne 15. armade v zapadni Franciji je ostalo samo, še nekaj divizij, ki bodo zavlačevale prodiranje zaveznikov, toda v bran se ne morejo posta-; viti. Zavezniške zračne patrulje poročajo, da se nemško vojaštvo umiče proti Belgiji in proti nemški meji.
Ameriške čete, ki s0 dosegle Troyes, so kakih 130 milj od nemške meje. Nemci ugibljejo, kam se bo obrnila ta ameriška kolona. Zavezniki jih v tem dvomu puščajo.
VOJNE UJETNIKE SO LEPO POGOSTILI V CLEVELANDU
Včeraj je obiskalo Cleveland devet italijanskih vojnih ujetnikov jugoslovanskega pokoljenja iz bližnjega taborišča Lacarne. Ob enajstih so prisostvovali sv. maši v cerkvi Marije V nebo vzete. Cerkev je bila nabito polna, ker je prišlo menda iz radovednosti videti vojne ujetnike tudi veliko takih, ki sicer nikdar ne vidijo cerkve od znotraj. Zvonovi so veselo pritrkavali in opoldne je bilo servirano ujetnikom kosilo v SDD na Waterloo Rd.
Nekdo je pred cerkvijo pripomnil, ko je opazoval to slavnost: "Ak(> bodo tako lepo sprejeli naše lastne vojake, ki se zdaj bore za svobodo domovine teh-le (italijanskih vojnih ujetnikov), ko se bodo vrnili domov, nekateri brez rok ali nog, potem se naši vojaki lahko vesele prihoda domov." •
Cleveland, O. — Urad za kontrolo cen urgira lastnike avtov, naj napravijo prošnje za nove "A" knjige takoj na formi R-534. Te forme dobite na gazolinskih postajah, pri odboru za racioniranje, ali pri odboru za transportacijo v tovarni, kjer delate.
Nekatere javne šole bodo pomagale racij skim odborom razpošiljati te knjige v tednu 11. septembra.
Motorist mora napraviti sledeče :
Ko si dobi formo R-534, naj odgovori na vsa vprašanja na formi. Od omota sedanje A knjige naj odtrga zadnjo polovico, in naj jo podpiše. Oboje naj pred 9. septembrom pošlje na svoj odbor za racioniranje. Pazi naj, da bo na kuverti, v kateri bo to poslal, napisal zelo veliko črko A.
Pomnite, da s to prošnjo ni treba pošiljati listine za inšpekcijo koles.
Važno je predvsem to, da odpošljete to prošnjo do 9, septembra, ako hočete dobiti novo knjigo "A" do 21. septembra.
Vsak kupon bo vreden za 4 galone gazoline, toda za vsake
3	mesece bo vsak dobil samo 24 galon gazolina kot dozdaj. V knjigi bo 6 kuponov, vsak za
4	galone, mesto kot dozdaj 8, pa vsak za 3 galone. ,
Važno je to, da naj ne gre j noben k odboru za racionira-'nje po knjigo A, ampak naj
Naii fantje -vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Na 3. avgusta je bil ranjen v Franciji Pfc. Edward B. Kužnik, sin Mr. in Mrs. Anthony Kužpik iz 986 E. 74. St. Eddie je služil pri oddelku strojnih pušk in je vstopil v armado v oktobru lanskega leta, ko je dovršil John Caroll univerzo v Clevelandu. Preko morja je bil poslan šele v juniju. Ko je bil še dijak, je spremljal na klavir pevski zbor Glasbeno matico. Rojen je bil v Ameriki, toda starši so ga vzeli v Jugoslavijo, kjer je družina ostala do leta 1939. Njegov oče je služil tekom prve svetovne vojne v ameriški armadi.
Pfc. Joseph Rozman, sin poznane družine Mr. in Mrs. Louis Rozman iz 866 E. 76. St. je poro-čan med pogrešanimi v Franciji od prvega dne invazije, to je od 6. junija. Tako se glasi brzojavka od vojnega oddelka, ki jo je prejela1 njegova žena. Služil je pri parašutarjih. Rojen je bil v Jugoslaviji in zdaj star 33 let. Pohajal je v šolo sv. Vida. Pred odhodom k vojakom je delal 16 let pri National Screw Mfg. Co, Poleg staršev, soproge in drugih sorodnikov ima v Clevelandu tudi 18 mesecev starega sinčka.
Kupujte vojne znamke!
krnski koledar za racioniranje
P vijaka E ~~ Playe znamke od A-8 do Z-8 in A-5 do F-5 iz ; w^Vhp Za 10 točk, so v veljavi zdaj. Znamke G-5 do L-5 !.v Petek.
; % > Sir
mi i!! kn ■ 0 masl° itd- ~ Rdeče znamke A"8 do Z"8 in k	ge 4- vsaka za 10 točk> s0 v veljavi zdaj.
pj! > Veljav Zllamke 30> 31 in 32 iz tojige 4> vsaka za 5 Htr ^ttika'16	Znamka 33 bo veljavna od 1. septembra
\jCe več S] ^ veljavna za prezerviranje od 28. febr. 1945. ' C* °<IW 0rja za Prezerviranje, mora napraviti prošnjo [ ^A? Jl -» 7 Za prezerviranje in priložiti SPARE znamko 37. \	na,hki 1 in 2 iz knjige 3 sta še vedno v veljavi.
So	^uP°ni 12 iz knjige A so veljavni do 21. sep-
%^ovOB 3.in C*3 ter B"4 in c"4' dokler Jih imate ka'i"
., % *nJ'a p ^ C kn.)igo je treba napraviti 10 prej, predno |SV	so novo A knjigo je treba napraviti zdaj.
Ncij!' ^Wi, hoče d0^* n0va k°lesa, mora dati pregle-p vf^h v ei.isko listino mora pa vsak hraniti. Kolesa od h 5 rto Je dati pregledati vsakih šest mesecev, I	U0 milj, kar pride prej.
Močan nailiv
Oni kraji Clevelandu, ki leže ob jezeru, so dobili danes zgodaj zjutraj močan naliv. Kake pol ure je lilo kot iz škafa in ceste so bile kmalu pod vodo. Vremenski urad oblju-buje danes precej mokro ves dan.
ga ozemlja, kar bo morala pa vrniti, ?-ko se bo hotela senčiti v milosti zaveznikov.
Parižani hite zdaj iz mesta v okolico, da dobe kaj živeža
Pariz. — V soboto zjutraj, ko je minila ena naj vesele j ših noči, kar jih je še videl Pariz, ko je vse praznovalo osvoboditev mesta, so hiteli meščani v velikih skupinah iz mesta na deželo, da si dobe pri kmetih kaj živeža. Radi pomanjkanja vozil in po treh dneh bojev v mestu, tekom katerih ni prišlo v mesto nič živeža, vlada v Parizu pravcato pomanjkanje. Sicer je nekaj družin, ki so si prihranile nekaj za tak slučaj, toda teh ni dosti.
Na stotine in stotine hišnih gospodinj je zasedlo biciklje, na katerih imajo pritrjene košare, da bi si dobile pri okoliških kmetih jajec, sirovega masla, mesa, zelenjave, ali karkoli mogoče. Mnoge potiskajo pred seboj otroške vozičke, da bi lahko pripeljale domov več.
Ameriški vojaki v mestu se morajo zanesti na svoje lastne porcije, ker v mestu zdaj ni mogoče dobiti absolutno nič.
To se tiče samo jedil, ker pijače je v Parizu še vedno dovolj.
Na vrhu Ejffelovega stolpa pa vihrajo tri zastave: francoska trikolora, ameriška zvezdnata in angleška. Od petka na soboto je bil Pariz prvič vso noč razsvetljen po štirih letih nemškega jarma.
NOVI GROBOVI
Jakob Žagar
Po daljši bolezni je umrl za srčno hibo mladenič Jakob Žagar, star 35 let, stanujoč na 9306 Parmalee Ave. Tukaj zapušča žalujoče starše, Jakoba, doma iz Selščka pri Begunjah, in mater Agnes, roj. Opeka, doma iz Selščka pri egunjah, brata Lt. Stanleya v Camp Sie-bert, Ala. in Cpl. Antonia pri ženskem pomožnem koru v Camp Campbell, Ky., ter veliko sorodstva. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
John Dolencicli
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 919 E. 139. St. John Dolejicich, star 53 let. Tukaj zapušča soprogo Ano roj. Yelich ,hčeri Ano in Helen sestro Mary Miskovich in več sorodnikov. Rojen je bil v,se-lu Severin pri Belovaru na Hrvatskem, kjer zapušča očeta, brata in več sorodstva. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa na 144. St. in St. Clair ter na Kalvarijo.
Listnica uredništva
J. S. — Na 2. in 3. septembra bo uradna konvencija Sansa. Dostop ima samo gl. odbor in pa delegat je s poverilnicami, kolikor je nam znano. Torej tisti, ki pravijo, da bo to SHOD, namenoma potvarjajo dejstvo. Morda jih je sram priznati, da bodo šli na konvencijo Sdnsa in bi rajši, da bi se slišalo, da gredo na shod.
V bolnišnico
Joe Turk iz 20440 Fuller Ave. je težko obolel in je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnil k svojcem.	k
Cigarete so zdaj zašle že na črno borzo
New York. — V Fort Worth, na primer, se lahko kupi karton cigaret za $3.00, kar je 30 centov za paket. Trgovci pravijo, da pomanjkanju cigaret ni toliko vzrok premala izdelava, ampak ker se jih preveč pokadi. Nek trgovec pravi, da jih je v avgustu prodal za 30% več kot v istem času lansko leto.
V nekaterih mestih so zjutraj dolge vrste kadilcev, ki čakajo, da pridejo na vrsto. Vojakom iz bližnjih taborišč nekateri trgovci sploh ne prodajo cigaret, češ, da jih lahko kupijo v kantini, kolikor hočejo.
Trgovci na debelo s cigaretami v New Yorku pravijo, da se je začela že črna borza za nekatere popularne cigarete. Za "kamele," na primer, trgovci na drobno radi plačajo več, samo da jih dobijo.
r\___
j Nelson je že na potu na Kitajsko
i Edmonton, Kanada. — Don-! aid Nelson, načelnik urada za vojno produkcijo, je v letalu dosegel1 to mesto in odletel v spboto naprej proj:i Kitajski. Kritiki pravijo, da se je predsednik Roosevelt na ta način iznebil Nelsona, ker je bil v sporu z armado, ko je zahteval več izdelave za civiliste, trdeč, da ima armada nakupiče-nega dovolj za svoje potrebe.
Rosi imajo zdaj v rokah vso Besarabijo z 61;000 naciji
London, 27. avg.—Ruska armada .je okupirala vso Besara-Ibijo, ko je dosegla Donavo in I Črno morje ob roki Prut. Druge ruske kolone so se obrnile {proti Karpatom, kamor zasledujejo Nemce, ki so pustili za seboj mnogo čet in ogromno vojnega materiala.
V zadnjih 24 urah so dobili Rusi v roke 61,000 Nemcev, vključno pet romunskih divizij, j ki so se vdale Rusom prostovoljno z vso svojo opremo.
Poročila iz Moskve trdijo, da i so se ruski marini izkrcali v1 pristanišču Valcov ob-izlivu i Donave v Črno morje in se po-! lastili ogromno nemškega voj-' nega materiala v mestu. Nemci so pometali orožje proč in bežali preko Donave.
Ruska armada, ki je v Romuniji sedem dni na ofenzivi, namerava zajeti vse nemške divizije, ki se nahajajo še na Balkanu. Južno od padlega Kiši-neva uničujejo Rusi 12 zajetih nemških divizij.
EMIL A. TURK
Mr. in Mrs. Louis Turk 774 E. 158. St. sta prejela od vojnega oddelka obvestilo, da je njun sin Pfc. Emil A. Turk umrl' v bolnišnici v Indiji za poškodbami, ki jih je dobil pri treningi. Star je bil 23 let, v. armado je stopil 22. februarja 1943 v Camp Swift, Texas, preko morja je bil poslan aprila letošnega leta. Pohajal je v farno šolo Marije Vnebovzete in v Collinwood višjo šolo. Pred odhodom v armado je bil uposlen pri Marquette Metal Products. Poleg žalujočih stari-šev zapušča tudi še tri brate, Pvt. Frank v Californiji, Louis Jr. in William, ter sestro Rose, poročeno Miklich.
Pogrebna sv. rhaša za mirni pokoj njegove duše bo darovana v petek 1. septembra ob 8 :30 v j cerkvi Marije Vnebovzete.
Guv. Bricker ne dovoli vojakom zaznamovati glasovnico kol morejo
Ohijski guverner John Bricker je odločil, da smejo biti zaznamovane glasovnice samo s črnim ali neizbrisljivim svinč-kom. To je odgovor na apel od vseh strani, naj bi legislature, ki bo imela zasedanje 5. septembra določila, da bi bile vojaške glasovnice veljavne, naj bi bile zaznamovane s čemerkoli že.
Na guvernerja Brickerja so leteli apeli od vseh strani, češ, da vojaki v strelskih jarkih in na fronti sploh nimajo pri roki takega "črnega svinčnika" in če bo to ostalo v veljavo, da bo na deset tisočev vojaških glasovnic neveljavnih.
Ameriška legija, ki se bori za to malo ugodnost vojakom,! pravi, cla sex bo borila naprej. Guverner Bricker trdi, da vo-livne postave zahtevajo črn svinčnik za glasovnice in če dovoli to izjemo vojakom, jo mora dovoliti tudi civilistom. Toda oni, ki se borijo proti, trdijo, da bi bila ta ugodnost samo za časa vojne in da bi se to pač lahko spregledalo vojakom, ki so se morali odreči vsemu in nesti svojo glavo na bojno polje. Ameriška legija dolži Brickerja, da misli s tem samo vzeti gotovo število glasov de- | mokratski stranki.
PARMA JE UKAZALA
ACIJEM, DA ODIDEJO
m IZ BOLGARIJE
vsak napravi in izpolni prošnjo, ter jo odpošlje po pošti in po pošti bo tudi prejel novo knjigo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
XM1IICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMjES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HJEftderson W28	Cleveland S, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays___
NAROČNINA:	, a „„„
Za Ameriko In Kanado na leto »650. Za Cleveland, do poŠti, celo leto »7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta »4 00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto »6.50, pol leta »3.50.
Četrt leta »2.00
_ Poeamema ItevtUca 8 cente_____
SUBSCRIPTION RATES:	„ . „„
United States and Canada, W-50 per Fear. Cleveland. to' autf. D«ry«M O. S. and Canada, »8.50 tar 8 montht. Cleveland, by maU. M00 for 8 months V. S and Canada »3.00 for S months. Cleveland by mall »2.26 for 8 month« Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year: H3J50 for 6 month«. »2.00 for 3 month*
Single coplea 8 centa_____
Entered as second-class matter January 5th, 180». at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.________
No. 201 Mon., Aug. 28, 1944
Katoličanom se ližejo
Zahvala
Richard L. Maher, distriktni deputij organizacije Kolumbovih vitezov za vzhodni del Clevelanda, pripoveduje, kako se tehnokratje poslužujejo zvitih načinov, da bi se vtihotapili v katoliške organizacije s svojo prevratno propagando.
Njih zvijača obstoji v tem, da ponudijo tej ali oni postojanki Kolumbovih vitezov filmsko sliko "bombardiranje Truka," ki kaže v akciji ameriško bojno silo. Slika, seveda, je patriotična in zanimiva, zato se je že prigodilo, da je ta ali ona organizacija nasedla in privolila tehnokratom priti na-sejo s to sliko.
Kadar tehnokrati pokažejo to sliko, pride pa na vrsto njih lastna propaganda, ki je njih glavni smoter, to se razume. Spretni govorniki vabijo v njih organizacijo, ki obeta ljudem paradiž že na tej zemlji.
Že dolgo nismo spregovorili o tehnokraciji, zato bo gotovo zanimalo*naše čitatelje, da zopet malo pobrskamo po tej prečudni organizaciji, o kateri se sicer mal'o sliši, pa je zelo aktivna ih rije med narodom, hoteč ujeti lahkoverne kaline na svoje limanice.
Kar se nam čudno zdi, je to, da vlada pusti v deželi tako propagando, ki ruje direktno proti sedanji obliki vlade, kot jo imamo v Ameriki. Najbrže se vladi zdi, da so nauki tehnokracije tako očitno bedasti, ni ni straha, da bi se mogla organizacija kaj prida razširiti.
Na videz je tehnokracija čisto nedolžna stvar, v resnici pa propagira totalitaren sistem vlade, kot ga imajo danes v Nemčiji ali v Rusiji. Po naukih .tehnokracije je namreč država vse, posamezen državljan nič. To je totalitarizem, ki jemlje vsako svobodo posameznemu državljanu.
Tehnokracija uči, da ne sme biti v državi nobenega denarja. Vsak mora delati samo za obleko in jed. Naj bo delavec v rudniku, pometač na cesti, zdravnik ali inženir, vsi delajo za enako plačo — za obleko in jed. Kako bo potem kdo študiral po 20 in več let; ter si ubijal glavo noč in dan pri knjigah, ko pa za svoje delo ne bo dobil nič več kot cestni pometač, človeku ne gre v glavo.
Po naukih tehnokracije ne bo nihče lastoval avta, hiše, farme ,torej ne bo lastoval absolutno ničesar. Vse bo last države.
Kako bodo napravili s tistimi, ki nočejo delati, ne vemo. Po naravi vsi ljudje niso enaki; nekateri radi delajo, drugi pa gledajo, da se ne prevzdignejo. Pa bosta potem oba enako dobila od vlade obleko in kruh? Oslarija!
Torej tehnokracija uči, da ne sme nobena oseba, lasto-vati kakega premoženja, niti navadnega kurnika ne. Zdaj pa pomislite tisti, ki ste se vse življenje trudili, da ste zma-šili in plačali tisto bajtico ,pa bi vam še tisto vzeli, če že ne govorimo o onih, ki imajo večja posestva. Ravno tam bodo, kot tisti, ki si niso vse življenje prihranili niti centa, Kaj pravite, kaj bi nastalo v deželi, če bi hotela vlada to naenkrat izvesti? Kdo bi dal brez odpora iz rok vse, kar si je tekom vsega življenja pridobil? Mi že ne, bogami!
Po naukih tehnokracije bi živeli ljudje torej na tak način kot živali, ki jih krmimo, da imamo od njih koristi, bodisi za meso ali za delo. Lastovati ne bi smeli nič, delali bi samo to, kar bi jim vlada ukazovala, verovati bi ne smeli nič, torej bi imeli v taki državi naenkrat živali na štirih in na dveh nogah.
V državi, ki bi bila urejena po sistemu tehnokracije, bi ne smelo biti nobene vere, zlasti pa menda ne katoliške. To sodimo po tem, ker poznamo fanatične tehnokrate, ki ne sovražijo ničesar bolj kot katoliško vero in vse, kar je ž njo v zvezi. Torej živalstvo na celi črti.
Kar bo pa naše ljudi gotovo zanimalo je tudi to, da tehnokracija uči, da se odpravi vse časopise, vse radijske programe in vse govore, ki so v kakem drugem kot angleškem jeziku. Torej v deželi bi se smelo govoriti, pisati in Citati samo en jezik! Kaj bi bilo v tem slučaju s tistimi, ki ne znajo drugega kot svoj materin jezik in tisti ni angleški, ne vemo. Najbrže bi morali molčati do smrti.
Apostol te utopije, ali po naše: bedarije, je nek Walter Scott, ki najbrže zelo dobro živi od rok svojih backov. Ti, seveda, še vedno delajo in služijo denar, da ga podpirajo. Kar je čudno je to, da nam ti ljudje ne pokažejo v praksi to, kar uče in bi začeli delati zastonj. Pa. so nekateri člani v unijah in se prav pridno potegujejo za unijske plače. Kako se pa potem to vjema z njih nauki, da naj se odpravi vsak denar?
Tisti "tehnokratski svetnik" Scott je bil leta 1942 v Clevelandu in je takrat napovedoval, da se bo tekom prihodnjih let zgodilo sledeče:
1.	Vsi, ženske in moški, bodo nosili enako obleko.
2.	Vlada bo lastovala in operirala javne? ljudske kuhinje, kjer bodo dobili ljudje dnevno hrano. Lastovala bo vse farme in razdeljevala ljudem živež.
3.	Vsi civilisti bodo dobivali enako mezdo ali plačo in sicer toliko, kot dobivajo vojaki.
4.	Likvidiralo (menda pobilo) se bo vse osebe, ki niso pri važnem delu in sčasoma se bo likvidiralo ves srednji
stan in vse pol-itikarje.
5.	Časopisje se bo v obliki zmanjšalo, ker ni potrebno.
Kako so naju presenetili za najino 25 letnico poroke si še sedaj ne moreva misliti in zbrati, kako je sploh do tega prišlo, da so naju na tako lep način speljali v dvorano.
V sredo me pokliče Mrs. Obreza iz Monterey, če bova prišla na^ihcet njenega sina Toneta, ki je prišel na dopust od vojakov in da se bo kar na hitro oženil in poroka pa bo v soboto. Seveda sem kar takoj obljubila, da prav zagvišno prideva na njih sina ohcet, ker smo si dobri prijatelji.
In v soboto popoldne me pa pokliče Mrs. Johanna Debevec iz Loraina in mi reče, da so vabljeni na ohcet Toneta Obreza In da če bova tudi midva šla, da naj počakava, da bomo šli skupaj. Obljubila sem ji, da bova počakala in da naj kar prideta k nam. Tako sta prišla Mr. in Mrs. Debevec in z njima pa tudi Mrs. Skapin, tudi iz Loraina, ki je sestra Mr. Debev-ca, in mi reče: gotovo bo Tone Obreza povabil še kaj več Me-niševcev . . . pritrdila sem ji, češ, saj ima Tony dosti prijateljev.
Naslednji dan po tem vabilu pa pride moj mož v Cimperma-novo trgovino, pa mu reče Mr. Cimperman: Tony, kar k nam pridita, če bosta šla na ohcet, ker sva tudi midva' povabljena in se bomo vozili skupaj ... in še pristavi: vidiš tako je Tone, že vselej drugi ljudje preskrbe, da smo bolni drugi dan.
Torej tako smo vsi skupaj odšli v soboto večer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Midva sva bila v dobri veri, da gremo na ohcet Obrezatovega sina in komaj pa smo vstopili, pa že zagrmi od vseh strani "Surprise!" Midva sva pa kar obstala in gledala, kaj neki vse to pomeni in končno pa so nama najini številni prijatelji povedali, da je vse to za najino 25 letnico poroke.
Nato pa stopi k meni moja sinaha Marie, soproga mojega sina, in mi dene na glavo njen poročni "šlajer," nato sem bila pa še bolj presenečena. Hvala Marie!
Nama pa je bila kar kri zastala po žilah, da nisva mogla dati besede iz sebe in kar solze so zalile najine oči, ko sva zagledala toliko najinih prijate-jev, ker nisva nikdar mislila, da jih imava toliko.
Prav iz srca se zahvaljujeva vsem skupaj in vsakemu posebej. Posebno zahvalo pa naj sprejme Mr. Joseph Globokar, kajti on je imel največ posla in skrbi, da se je vse tako lepQ uredilo. Posebej se tudi za-hvalu jem mojim sorodnicarn: Justina Snyder in Anna Zalar ter mojim sestram Veri in Ro-sie in pa moji sosedi Mrs. F. Petkovšek, ki so se precej trudile, da je bil res pravi "surprise" za naju, ki nisva prav nič slutila, da se kaj takega pripravlja.
Najlepša hvala pa tudi vsem tistim, ki ste pomagali v dvorani, moji svakinji Anni Smo-lič ter natakarjem in natakaricam in vsem dekletom, ki ste stregle pri mizah.
Hvala tudi Mr. Andrew Pir-natu za lepe voščilne besede kakor tudi za lep govor. Hvala lepa tudi godcem: Blalž Hace-tu, John Vidmarju in od godbe Bled.
Prav lepa hvala Mr. Julius Cerarju za tako lep "wedding cake," Mrs. Cilki Škrbec za pohanje in Mrs. Mary Homo-vec za dar. Prav tako lepa hvala Mr. John Tavčarju, tajniku SND, za vso prijazno poslugo. Lepa hvala tudi Mrs. Vidmar in družini iz 58. ceste za lepo darilo, ki so mi ga poslali.
Najino prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi sledeči:
Mr. Joseph Globokar, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Anton Perse, Mr. Frank Francis, Mr. in Mrs. John Ru-parsic, Mr. in Mrs. Anthony Snyder, Mr. in Mrs. Charley Zupančič, Mr. and Mrs. John Smolic, Mr. in Mrs. John Cer-cek, E. 177; Mr. in Mrs. Frank Cercek, E. 209; Mr. in Mrs. Jerry Pengal, Mr. in Mrs. George Molle, Mr. in Mrs. Louis Smolic, Mr. in Mrs. Tony Petkovsek, Mr. in Mrs. Tony Luzar, Mr. in Mrs. Tony Te-lich, Mr. in ,Mrs. Frank Rich, Justina, Jule, Mary Snyder; Mr. in Mrs. Andy Mirtich, Mrs. Anna Opeka, Mr. in Mrs. Frank Petkovsek, Mr. in Mrs. Adolph Kotnik, Mr. Joe Bizjak, Mrs. Julia Brez.ovar, Mrs. Christina Glavan.
Mr. in Mrs. Jack Zakrajšek, iters. Mary Vesel, Mr. in Mrs. Frank Kranjc, E. 68 St.; Mr. in Mrs. Joseph Korošec, Mr. in Mrs. Joseph Mersek, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. in Mrs. Tony Obreza, Mr. in Mrs. Frank Obreza, Mr. in Mrs. Mike Skrjanc, Mr. in Mrs. Ernest Luzar, Mr. in Mrs. John Jager, Mr. in Mri Frank Te-lich, Mr. in Mrs. Andrew Pir-nat, Mr. in Mrs. Andy Kocjan, Mr. in Mrs. Frank Zalar, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Anton Opeka, Mr. in Mrs John Branisel, Mrs. Mary Krajnc, E. 63; Mrs. Agnes Jeric, Mr. in Mrs. Mike Krajnc, Mr. in Mrs. Anton Svete, Mr in Mrs. Louis Kolar, Mr. in Mrs. Bob Kordel, Mrs. Cilka Skrbeč, Mr. in Mrs. Joe' Ho movec.
Mr. in Mrs. Anton Malensek, Mr. in Mrs. Joe Prawdzik, Mrs. Josephine Kaushep, Mr. in Mrs. Silc, Mr. in Mrs. John Zallar, Mr. in Mrs. Joe Dolinar, Mr. in Mrs. John Tomsich, Mr. in Mrs. Frank Debevec, Mr. in Mrs. Skapin, Mr. in Mrs. Vidmar family, E. 58; Mr. in Mrs. Stupar, Mr. in Mrs. Cyril Ro-vansek, Mr. Joe Pograic, Mr. in Mrs. John Saye, Mr. in Mrs. Edward Lojewski, Mr. in Mrs. Wayne King, Mr. in Mrs John Mahne Sr., Mr. in Mrs. Al Žagar, Mr. in Mrs. Howard Delft, Mr. in Mrs. Rudolph Perme, Mr. in Mrs Stanley Pengal, Marie Okster iz Detroita.
Končno se želiva še enkrat vsem skupaj prav iz srca zahvaliti in ob priliki, če bova le mogla, vam bova pa tudi povrnila za vse, kaB ste storili za naju ob najini 25 letnici poroke!
Ce se je kakšno ime pomotoma izpustilo, nama oprostite in sprejmite najino srčno zahvalo. Vam hvaležna,
Anton in Cecelia Znidarsic
MOOT STRAIGHT WfcOENll
Fantom vojakom
Tu in tam prej mem'' pismo, kartico in voščilo od znancev, mladih fantov, ki so se razšli, daleč na vse strani, beremo pa o njih vsak dan, ko se oglašajo s svojimi poročili v kolikor smejo pod cenzuro sporočati.
Ravno sem zopet prejel karto od Rudolph Klemenčiča, našega godbenika, godbe fare Sv. Vida, ki pošilja pozdrave in sporoča, da je zdrav, ter da gre vse prav dobro naprej. Dopisnicavje dospela iz kempe Claiborne, La. (Alexandria, La.)
Njemu, kot vsakemu sinu našega naroda, ki so se razkropili na vse strani, bi rad pisal in znjimi spregovoril okrepčilne besede v' njih tužni, hedni in tuji kraj, kjer so mnogi izven svoje rojstne Amerike, prideljeni v kraje, o katerih si niti ne moremo domišljati, kar posnamemo iz raznih slik, magazinov in časopisov, iz radio in vojnih slik. Naj bodo njih poročila do svojih očetov in mater na videz lepa, mi se pa prav dobro zavedamo in vemo, kako in kaj je znjimi.
Za to sočustvujemo znjimi. mislimo nanje, molimo zanje in bi radi storili zanje še več, ako bi bilo mogoče. Mi vemo, da jt vojska strašna, v to nam dokazujejo poročila padlih in ranjenih, če bi se to dogajalo že tukaj bi se mogoče olajšale težke misli, toda ko se to godi Bog ve kje in kako, je vse to nam v strah in v žalost.
Eno je, s čimer si v tej vojni delamo tolažbo, to je, da bo temu sledila zmaga, slavna zmaga, ki zna imeti za seboj za dolga leta konec vojska in zna biti za ostale, boljše življenje in več zdravega reda na svetu in več pravičnega vladanja. To jelena tolažba, za kar strmimo in storimo vse, kar je v naši moči, da bi se vojna prej ko mogoče nehala in da bi se vrnili fantje in možje k svojim družinam.
Vseh ne bo nazaj. Mnogi so že dali življenje za te vzvišene prin-cije, tisti ne bodo pozabljeni, njih imena bodo zapisana s zlatimi črkami. Srca njihovih dragih bodo žalovala neutolažena. toda čas celi rane. Vrnili se bodo tudi pohabljeni, mnogo bo tudi teh. Ti bodo ostali nam v svarilo in v svarilo celemu svetu! Za take bi morali pripraviti poseben kraj, kamor naj bi se hodili vzgledovati, vsi tisti, kateri se veselijo vojske in vojskinega gorja! Za take bo dolžnost vseh ljudi na svetu, da bodo,njim stali na strani, in da jim bodo skušali olajševati bedo na svetu, kajti borili so se, ker jim je bilo ukazano, za principe, kateri bi za vselej odpravili vojske in neopravičena diktatorstva mogočnih naduto v.
Vsi zaupamo tudi v božjo pomoč, da se bo ta strašna vojska kmalu končala, zaupamo, da se bodo vrnili, naši sinovi, ki niso nikakor trenirani, za kakšne grobjane militarističnega bojevanja ,predobro so vzgojeni in izobraženi so, pri tem pa še verni sinovi svojega naroda. Božja pomoč naj bo znjimi! Vrnite se slavni s zmago.
Anton Grdina.
'iiiiiiimiiiiiilP
če
verjamete al' pa ne
"Prav za prav bi»°" 1 | glavno besedo naš JilM ( ni razume na barvo, » prodaja, pa samo naj"®1 rej kaj praviš, Jim, ' bi šlo za vse štiri stene'6 ta navržemo in koliko^1" j lo, po tvoji pošteni s**1 e barvanje končali ,če ^ | vsi prijeli za delo, itfP je France bal, da bi mi/, jašali v sobi, France ^ ril na soncu."
"Well," počasi pov»J "eno je gotovo, pa naj mo kempo tako ali ta*-I štiri stene."
"Ni hudir!" se zac««' 'jaz sem pa mislil, da pa steno samo spredaj ce v starem kraju, v streljali vojaki na
"Kempa ima štiri f lašem slučaju so tri konštatira Jim. j "Jim je nekaj poV«dJ da bi človek metal se vtaknem vmes tudi J si lastil enako volivk tovarišema. "Pojd"™ kempe in dokazal va"1 zadnje stene absolut'10' barvati."
Gremo okrog dveh,, se ustavimo na z^11^ borišča, ki se je mal° njalo na mogočno dr ste na robu doline. ^ "Vidita, fantička, J če bi ne bila strašna P j ve in škoda naših Pr' J){ bi barvali zadnjo Tu sem ne pride živ* podnevi ne, ker je k® ■ grabnom, če j sem ponoči, ko svetle zvezdice, bo P steno črno, pa naj ali ne. Torej jaz st»v j da se te stene ne j "Imaš tudi neW u potrdi Jim. "Pa f J I največja, ker ni"18 ^ si bomo precej p1'^ J "Kaj pa ti misliš, "Z vsemi štirih1. Pa ne samo to! ^P, g ko smo že ravno Pr,' 'J naj pa barvamo tu^1 jj nec kempe, ki % 1 t je v gozd? Kdo tisto stran, kot Debevčeve krave,yj koncem konca pac J je kempa na tisti s^ ali če je sploh bai"v ^ "Pametne besede )tj našnje jutro od livd s Jimom. J i zmerit južno stran
svetujem, j Gremo torej stran in si jo o8'led ^ kot veščak, stopi j lje po dilah, po in gori pod žleb. ; ^ cetom kar visiva ^ ustnih, da bi sli^1*1 j "če bi bilo po p pa, seveda,, napravi I čete, bi jaz rekel, f; I na še dobra za n&J i Tukaj bi bila bar $roč vržena."
"Torej ostane ta »j
rem," naglo predl'% j "Podpora!" dv ^ I "Zdaj si oglej"10 Jjf no in glavno sti'a%-ljem prijatelja prey "Jim, kaj boš re^1 £ "Well, ta stran^'? cu in morda bi če bi dobila par ^ Ampak vprašam povej ta mi, kako Vi če bi pobarvali kempe, tri pa ne' ^ čaka toliko časa, ^ na pomagaj e še 0 $ barvalo se bo
kdor jih pač bo.' J
"Vidiš, Jim, rney dozdevalo, da ti 11 sem pa prepričal1 jaz v imenu predlagam, podPJ jJf f čim, da mi kemPe v-l vali. Vidim, da f1^ noben, torej zaklJ1^,; sko.sejo in vas ležite banketa P1'1 mi opoldne." 0 *
Tako, vidite, f1 kempo in pribl^V bomo vse druge,lv nudene v delo.
RAZNE VESTI
Žepne podmornice
Bilo je v času, ko so Japonci zahrbtno napadli ameriško pomorsko bazo Pearl Harbor. Takrat je prvič zvedela javnost o tako zvanih japonskih žepnih podmornicah s posadko dveh mož. Japonci so z vso ljubosumnostjo čuvali skrivnost novega orožja, ki jim je zajam-čilo precejšnje začetne uspehe. Japonske žepne podmornice so ob svojem času izzvale mnogo prahu po svetu in osna propaganda se je resno trudila, -da jim pripiše čim več zaslug in jih predstavi svetu kot orožje, ki bo uničilo ne samo ameriško vojno mornarico, pač pa tudi britansko.
Pravo vrednost žepnih podmornic so spretno prikrivali. Govorili so, da so to neka živa
Modri kit zraste včasih do 30
metro v dolžino.
* ■ * *
Ne bo daleč prišel, kdor že od začetka ne ve, kam gre.
BESEDA IZ NARODA
6. Vlada bo zasegla vsa vozila in vsako motorno vozilo bo operiral samo vladni uslužbenec.
No, dve leti sta že pretekli in Scottovo prerokovanje se ni uresničilo v drugem, kot morda nekaj v tem, da nosi par žensk moške hlače. Sicer so jih pa tudi prej nosile!
Vlada bi morala s tehnokrati nekaj ukreniti. Ne zato, da bi bili nevarni državi, ampak da jih začne na svoje stroške zdraviti na možganih, če je zanje namreč še kako zdravilo, ki bi jih pripeljalo nazaj na ta svet. Ako pa takega zdravila zanje ni, tedaj jih pa samo pomilujmo: blagor ubogim na duhu. . .
Bodoči barvarski kontraktor-ji so stopili iz kempe pod milo nebo. France je naglo vrgel en mil pogled t je čez ravno polje, čez njive, travnike in ozke steze v smeri proti Debevčevi hiši, dvakrat debelo požrl sline, nato se pa resignirano javil k raportu: "No, pa prešacajmo tole škatljo, da bomo videli, če bo vzelo več kot en pajnt barve za vse skupaj."
torpeda, ki jih vodi pilot in s torpedom vred žrtvuje tudi svoje življenje za domovino. Japonci so vse te stvari obešali na veliki zvon in iskali prostovoljce smrti med japonskimi častniki in podčastniki.
Vse to je bila gola izmišljotina. Žepne podmornice so danes orožje vseh obmorskih držav, ki so v borbi. Uporabne pa so samo za neke posebne podvige, odkar je njihova "skrivnost" znana vsem vojskujočim se državam.
Taka posebna priložnost se je britanskim žepnim podmornicam pokazala že lansko jesen ob norveški obali, kjer sta dve podmornici resno poškodovali nemško križarko "Von Tir-pitz." Točnega popisa britanskih žepnih podmornic za javnost seveda ni, pač pa so Amerikan-ci, ki so eno japonsko podmornico ujeli, dali nekaj pojasnil. Japonska podmornica vozi z brzino 24 vozlov na uro. 350 kilometrov daljave lahko prevozi z lastnimi zalogami goriva. Dolga je 12 metrov. S seboj nosi po dve torpedi. Japonci so ji spravljali v posebnih hangarjih na suhem.
Delavske unije v osvobojeni Evropi
London, 10. avgusta (ONA).
—	Delavske unije na osvobojenem francoskem ozemlju so pokazale izvanredno življenjsko silo in imajo že danes preko 300,-
000	članov. Tukajšnji krogi sodijo, da bo razvoj v drugih osvobojenih deželah sličen, tako da bo delovanje in vpliv delavskih unij mogočno naraščal vspored-no s prodiranjem zavezniških vojakov.
~V Italiji se delavske unije že zdaj silno širijo, kajti njihove naloge pri obnovi in rekonstrukciji osvobojenega ozemlja so velike, in delavstvo je odločeno sodelovati na tem polju.
Leon Blum mrtev? ,
Moskva, 10. avgusta (ONA),
—	Znani sovjetski pisatelj Konstantin Simonov, ki se je ravnokar vrnil iz Lublina, poroča, da je bivši francoski ministerski predsednik Leon Blum umrl leta 1943 v nekem koncentracij skerr taborišču blizu tega osvobojenega poljskega mesta. Simono\ pravi, da je bilo to taborišče enc najstrašnejših in najgroznejših kar so jih organiziarli nacisti.
Usoda Mazurov po vojni
London, 7. avgusta (ONA). — Poljski pisatelj Anton Boguslav-ski je naslovil časopisu poljske vlade v Londonu, Dziennik Pol ski, pismo, v katerem zahteva da se zagotovi Mazurom v Vzho dni Prusiji posebne pogoje. Ma zuri so poljsko pleme, ki je uspešno kljubovalo vsem nemškin poskusom, da jih asimilirajo.
Boguslavski pravi, da ne bi bi lo pravično, ravnati z Mazur
1	avno tako kot z Nemci in zahteva, da se Poljaki domenijo z Rusi, da ostanejo Mazuri zaščiten
—	in da se jih oddeli od pravil' Nemcev.
-o-
bi ,mu 3e tudi sutano, ki L?? jetnik zamenjal za
zahv1j°Pič- S kakimi Su" e aht do ^ožje previdno-telTt M°ntmoulin zopet ^ Quhovsko obleko in po eeto°asu v preprosti kape-SratV misijonarjev zo'pet i\ j.opravil daritev svete
WiPak da so se z n:iim »Da tudi očet-ie mari"
i^novospreobrnjeni Ka-arjj ?ic'ni- katerim so mi-atanV; lkor i8 bil° mogo-We razložiH hudo uso-. «a duhovnika. Kanaki
obk0n° Dremagati, da bi ievor"r m mif poljubova-b], ter S& kleče pro-ipil ag0sW. in potem je onari emljan od Plitev »t » d in njih ovčic- do1" 'Indii'?°Vino prek0 Juž"
Cit« b 5a' Rdečega mo-
S ' 'p6 ^ SV0Ji domo_
Nj^ • ga P°lnijo čus-1 se b0 pa vroče želje, 'sedaj •Vse končalo? Ali lv0lJ nJegova nedolžnost
WkVzkazala? Še je
n pod nadzorstvom 5lja a komisarja, ki ga h st, n ali bo pa imela itvid;a mati radost še 58a jn 1 sv°Jega sina svo-11)>orew-Vsej časti> ali
že s med tem žalost . Se • P!avila pod gručo?
' 2 Vei?Vela mati njeg0" Pifet nskim hrepene-
J «ie tala ladijo, ki je Nin j sina. Takoj po se je PelJal
'čil er v La Grange in 1%u .0 novico sivemu *» vži ZuPniku, v čegar Da ah gostoljubje ma-THk0j a abbe Montmou-ltjVic0 Je dobri gospod ne-Svnik Se®tl,i vračajočega ?llPnik '■ otem Pa sta šla
^icm/estra v sobico 3ilio t ontmoulin' da
lli Poij!eselila- Toda že 0 takoi a obeh Prišle"
t *eodboZodela stari žr 16biti ' saj ni m°gl0 Nje lll'c drugega kakor e8aje enega sina, na f%ta 8lila noč in dan! v%n novico o si-
doK 2enica-| • pravi njena
S
^ nLn,azadnje priznali S "0lžn°str vpraša % Veselega strahu. S H' Odvrnil gospod
N£riec se je sam
'."i bil ^ Kakor sem tam LCeOrilec nihče dru-S, ^ Loser. Še več ; ^dou® je spričala po-X ^.t vašega sina; r>Ct!fx0m more sedaj - kot žHUčenika v svojem spovedne mol-
S rJ*Cna čast in hva-v solzah rado-
la bi t SV0Je roke k k Vi(leti 1 sedaj več ne
*v]Nai.u°j?ga Franca> . V Lhv*ljena in bla
t 'ancpvJeg0Va usmilje-j>atio dobro
me je
C'^Vito"?^61™ sve-
V	%10 p°hujšanje se
V Zmago duhov-
tedtii'
kNn0 !l 80 §e imeli mi-
C6*ie "tara mati -
> cel! Mojemu sinu, li	;edela ni, če je
'M V'Je, guvernerja Nove vHov Je naznanjall
<JtiV'v 4o Parnkiu <La
V	S " 50 dneh
sS ?ai
>5 Potekpl"obrok
vSil O I' m stara
^ h 0 žuto, Jer so na
lluHe	sprejele za
l°brotljiVe sestre « v°;t v8iU Je imela tudi
^ L "!1 Videti sv0
S dobro znane-ttrola> ki se je v
Žrtev spovedne molčečnosti
misijonski šoli vrlo odlikoval s pridnostjo in dobrim vedenjem. Bil je sedaj šele dvanajst let star in se je z vso vnemo pripravljal na sveto obhajilo. Tudi on je pridno molil za svojega ljubega strica in vedno pravil: "On je nedolžen in Bog bode spričal njegovo nedolžnost." Kako se je pač veselil, ko je bila njegova molitev uslišana!
Nazadnje javljajo morski uradi, da je ladija 'Liberte' že preplula sueški prekop in da more biti že v treh ali štirih dneh v Marzilji. Ko se je raznesla ta novica, so pohiteli v Marziljo tu<\i gospa Jardinier, sestra jetnikova, s svojo malo hčerko Julijo, gospod Meunier, gospod semeniški ravnatelj in štirje drugi duhovitiki, tako da je bilo zbrano lepo število prijateljev v mrziljskem pristanu,' ko je priplula v luko ladija 'Liberte.' Brž ko se je usidrala, so pohiteli naši znanci na krov, kjer jih je gospod kapitan precej spremil k jetniku. Spoštljivo so vsi prijatelji čakali, da je jetnik najpreje pozdravil svojo sivo mater, svojo sestro in njene otroke. Ni ga bilo med njimi suhega očesa. Seveda, to velikansko veselje je bilo mešano z veliko bolestjo, kajti na prvi pogled sta mati in sin lahko spoznala, kaj sta morala v teh mukepolnih letih vse prenesti: mati je postala slabotna starka, sinu samemu pa so tudi od skrbi in trpljenja osiveli lasje. "Kaj pa vendar škoduje," vpraša sin mater na njeno sočutno opomnjo, "če smo osiveli preje ali sleje? Zato pa so postale tem močneje moje rame in roke," pravi z nasmehom.
Stara mati poljubi pri delu ožuljene roke sina duhovnika in*reče: "Prav imaš; kaj škoduje? Bog je vse obrnil na dobro; njemu se zahvalim! In da mi le še ne postaneš ošaben sedaj, ko te bodo hvalili in odlikovali v isti meri kot so te pred leti zasramovali!" In tedaj zbeži duhovnik v naročje sivemu ravnatelju, čegar oko se je veselja rosilo. In prezrl tudi ni vseh drugih svojih čutečih prijateljev. Vsakemu je stisnil roko, ali na njih pozdrave je mogel odgovoriti samo v pretr* ganih ihtečih besedah. C^pspočl Meunier mu izroči povabilo sodišča, ki ga poživlja na zaslišanje prihodnji ponedeljek in ga hkrati tudi osvobodi jetništva. Policijski komisar, ki mu je bilo izročeno enako povelje, takoj spoštljivo zapusti družbo, proseč, da ga naj oproste. Naš abbe zapusti ladij o s svojimi znanci. Vsi skupaj takoj odromajo na griček k 'Naši Go-spej od Straže,' na kraj milosti kjer se marziljski mornarji Božji Devi zahvaljujejo za srečne vožnjo. Abbe Montmoulin pusti pred milostno podobo Mate re Božje kos verige, ki jo je a pregnanstvu nosil na nogah In nato pa se vsi polni tolažbi in radosti vrnejo nazaj v Aix
Pokvarjeni računi
Nekaj dni potem, ko je britanska osma armada zmagovito vkorakala v Tripoli, smo se razgovarjali z angleškimi častniki o podrobnostih te velike zmage in tudi o zanimivostih nekdanje prestolice laške Tri-politanije.
Častniki so nam med drugim povedali tudi to, da so Nemci luko skoro popolnoma uničili. Valolom so pretrgali na dveh mestih in tako je bilo nemogoče pristati ob molih zaradi stalno razburkanega morja. Vhod v luko pa so zadelali s potopljenimi ladjami. Pri tem so nekateri s skrbjo povedali, da škode ne bo mogoče popraviti pred junijem in to v prvi vrsti zato, ker morje vse do tega časa s tako silo buta, ob valolom, da je vsako popravilo nemogoče.! Morje pa bo—tako so dejali—j škodo samo še povečavalo.
Zgodilo pa se je drugače. Par j sto hrabrih britanskih podmor-| skih strokovnjakov je v teku; šest dni odstranilo številne glo-j binske bombe, ki so jih Nemci; lukavo namestili na morskem1 dnu. "Mnogo lažje je bilo delo z j odstranjevanjem min.
Luka pa je bila blokirana j med španskim pomolom in Ka-ramanlijo z dvema ladjama, z dvema dragerjema, z eno tr-^ govsko ladjo, z eno ladjo, ki so jo Nemci napolnili z betonom in ki meri 80 metrov v dolžini, s plovečim žerjalom in s tre-' mi drugimi ladjami, med njimi 12,000 tonska ladja "Giovanni Batista."
Že naslednjega dne po prihodu v Tripoli so 'britanski mornarji pognali v zrak najprej plovečega žerjala. Najtežje delo je bilo odstraniti z i betonom napolnjeno ladjo, ki se je s svojo ogromno težo po-greznila prav do dna kanala. Nemci so to ladjo potopili zelo vešče. Ostranili so vse vmesne stene tako, da je ladja predstavljala eno samo 80 metrov dolgo gmoto.
28. januarja, šest dni po prihodu v Tripoli, je vplovilo v luko po deloma očiščenem kanalu šest trgovskih ladij, ki sq prišle iz Aleksandrije. Naslednjega dne so od jutra do večera pokale podmorske mine, ki so kanal čistile in širile. Ko je bil v Tripoliju predsednik angleške vlade je bila luka že v celoti očiščena. V začetku marca je bilo v luki naenkrat nič manj ko 73 velikih trgovskih ladij, ki so pripeljale opremo in živila za napredujočo osmo armado.
Tako so .hrabri britanski podmorski strokovnjaki v nekaj dneh odstranili in popravili vse, kar so Nemci s tolikšnim trudom in stroški poskušali onesposobiti.
i Domača fronta
Ogromen produkcijski napor je še pred nami
Washington. — Od Pearl Harbor-ja sem jo ameriško delavstvo v pretežni večini z vsemi svojimi silami podpiralo naš vojni napor, je nedavno izjavil Donald M. Nelson, Chairman War Production Board-a, ko je govoril o situaciji delavskih sil. Delali so trdo in delali so dolgo, je dejal, ter so v najtežjih razmerah, z napornim delom omogočili Ameriki, da pošilja v svet ogromne oborožene sile, ki so spravile Ameriko in zaveznike na pot zmage.
Kljub tem velikim uspehom našega delavstva pa je še vedno nekaj slabih točk, kjer potrebujemo večjih naporov, ako hočemo uspešno nadaljevati invazije, s katerimi hočemo osvoboditi Evropo iz krempljev sovražnika — težki topovi, strelivo, bombe in radar aparati, tovorni avtomobili in tanki, materij al za zidanje, plašči in šotori.	i.
Nelson je poudaril, da imamo predseboj še vedno ogromen posel produkcije, in je ob-jasnil, da je neobhodno potrebno, da se bo morala produkcija neprestano dvigati od meseca do meseca, ako hočemo doseči višek produkcije, s katerim računamo za' mesec november. Naši načrti za produkcijo v letu 1944 zahtevajo, da vsi delavci jiapno vse svoje sile. Noben drobec energije ne sme uiti vojnemu naporu.
Pred seboj imamo vsled tega, je dejal, čas najbolj intenzivne produkcije. "Armada ne ve, kdaj se bosta zrušila Nemčija in Japonska. Vse kar more armada napraviti, je to, da se bori dalje, vse dokler ne pride do tega -razsula. Mi doma, pa ne moremo storiti drugega kot nadaljevati delo v tovarnah, vse dokler zahteva ocl nas dodatnega vojnega materijala.
VOJNA ŠE NI KONČANA!
OSTANITE NA SVOJEM POSLU!
zo-
DELO DOBIJO
ASEMBLERJI
Sprejme se moške za assembly line za naše Gabriel Aero type shock absorberje; morajo radi delati; plača od kosa vam da velik zaslužek; vaše delo vam da definitivno upanje za povojno bodočnost; podjetje že dolgo obstoji in izdeluje dele za avtomobile.
THE GABRIEL CO.
1407 E. 40. St.
(201)
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Kupujte vojne znamke! Kupujte vojne bonde!
HALI OGLASI
Stanovanje v najem
V najem se odda 3 čedne sobe, spodaj, zadej. Vprašajte na 1053 E. 71. St.	(202)
Iščejo stanovanje
Družina išče stanovanje 7 ali 8 sob. Najmlajši v družini je star 10 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RAn-dolph 7588.	(206)
Stanovanje bi radi
Za 3 odrasle osebe se išče stanovanje 5 sob med E. 53. St. in 62. St. blizu St. Clair Ave. Lahko dajo reference. Pokličite PRospect 4743. (203)
Stanovali je v najem
V najem se odda stanovanje 4 sobe in kopalnica; odda se samo odrasli družini. Naslov izveste v uradu tega lista.
(201)
Popravljamo
pralnike, vseh vrst, vacuum čistilce in vse električne pripomočke. Frank's Radio & Electrical Repair 11211 St. Clair Ave. GLenville 2765 Damo zastonj proračun na vseh delih. Pridemo iskat in dopeljemo nazaj.	(205)
mo-
Drugo jutro se prične obravnava. Abbe Montmoulina, ki je prejšnji dan moral na izrecno povelje obiskati nadškofa, je danes spremljal v sodno dvorano sam nadškof in pa številna duhovščina. Velika dvorana je bila danes še skoraj bolj tesno natlačena kot pred tremi leti. Posebno je bilo za to poskrbljeno, da so mogli k obravnavi tudi prejšnji duhovnikovi župljani. Prišla sta celo župan ste-vietorieski Grandjean, globoko presenečen, in pa doktor Corbillard, ki se je bil tedaj potegnil za duhovnika. Župan je segel stari Suzani v roko in jo celo prosil, naj mu odpusti, kar je staro devico do
Pismo lorda Nelsona
V avstralskem mestu Sydneyu so pred nekaj leti na javni dražbi prodali pismo, zavoljo katerega bi se bili zbiratelji kmalu stepli. To ni bil kakšen posebno važen zgdovinski dokument, temveč je pismo vsebovalo nekoliko nepomembnih stavkov, ki jih je bilo vrhu. tega še težko prebrati. Vendar je to pismo doseglo izredno visoko ceno, kajti bilo je pismo, ki ga je bil napisal I slavni pomorščak lord Nelson. Niti to, da ga je napisal kratko po bitki pri Trafalgar ju, ni odločalo o ceni, temveč njegova privlačnost je bila v tem, da ga je moral pomorski junak napisati z levo roko. Lord Nelson je kakor znano, v bitki pri Trafalgar ju dobil smrtne poškodbe in je zavoljo njih tudi umrl. Kos topovske krogle mu je bil že prej raztrgal desno roko, tako da je moral svoje zadnje pismo napisati z levo roko.
Dve hiši naprodaj
Obe' na enem lotu in sicer je ena za 1 družino, 6 sob, kopalnica. Druga je za 2 družini, 4 sobe in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgorej. Vse v najboljšem stanju. Cena je $11,500. Nahaja se na 6010 Bonna Ave. Za podrobnosti pokličite EN 7503.	(201)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 6 sob, furnez in garaža. Zglasite se na 1221 E. 72nd Place.	(201)
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan \	razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS, ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(203)
STALNA DELA
s povojno sekuriteto
Vedno rastoča organizacija potrebuje takoj
ENGINE LATHE TURRET LATHE MILLING MACHINE PLANERS
HORIZONTAL & VERTICAL BORING MILLS OPERATORJE
ELECTRIC ARC WELDERS ASSEMBLERS
•X3
Išče stanovanje
Mlad zakonski par išče stanovanje 3 ali 4 sobe v slovenski okolici. StanoVanje bo potreboval prihodnji mesec. Zglasite se na 6914 St. Clair Ave. ali pokličite'EN 1169.	(202)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Hiša naprodaj
Proda se hiša 9 sob, klet pod vso hišo; vse v dobrem stanju in zelo poceni. Naslov izveste v uradu tega lista.	(200)
Stanovanje v najem
Odda se 3 velike čedne sobe, kopalnica, parna gorkota; odda se odraslim ljudem ali novopo ročencem. Zglasite se na 15416 Saranac Rd.	(201)
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška A dela
6 dni v tednu 48 ur na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77i4c na uro
Ženske 62i/2 na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_______(X)
Tovarniški delavci
Lahko- tovarniško delo; predznanje ni potrebno; stalno delo, dobra plača od ure. Delo je 50 ur na teden. Sprejme se vojaščine proste moške ali ki so že iz vojaške starosti in ki so stalni delavci.
Special Screw Products Co.
5445 Dunham Rd.
Mapel Heights
(201)
ŽEHSKE
za splošno tovarniško delo na
našem "shell line" Visoka plača od ure in overtime Izborne delovanje razmere Stalno delo sedaj in po vojni
Lempco Products
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(203)
Kljub temu, da so Japonci videli, da niiiajo nobenega izgleda na zmago, so se odločili ostanki japonskih čet, da raje kot bi se podali Amerikancem naskočijo v samomorilnem izpadu. In kot nam lcaže gorna slika, t>o tudi vsi obležali na bojišču, ko so enkrat Amerikanci opravili z njimi.
Za ženske
POMIVANJE FOSOPE
6::00 zveč. do 1:30 zj.
Vas pripeljemo domov
SAEAD GIRL
7:30 z.i. do 4 pop.
Uniforma in hrana Plača
Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
W
MACHINE OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMAGAČI DRILL PRESS OPERATORJI BROCH OPERATORJI SHORT CUT LATHE OPERATORJI INTERNAL IN EXTERNAL GRINDERJI MILLING MACHINE OPERATORJI Dip Tank barvarji TENDERJI ZA FURNEZ TEŽAKI IN TRUKTERJI Visoka plača od ure in overtime
Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
(204)
(2102)
Službo dobi
dekle v jedilnici za strežkinjo; malo podjetje. Dobi sobo, hra-jno in plačo po dogovoru. Zgla-' site se na 1867 E. 82 St., CE 8467.	(x)
BUS BOY
17-50 let star Plača 7:30 zj. do 4 pop.
OSBORN MOFG. CO. 5401 Hamilton Ave.
(206)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
solz ganilo. ."Da, da!" pravi starka, "vsi smo bili udarjeni! s slepoto. Kdo bi bil pa tudi mislil, da bi se bil Loser spove-dal in da bi se bil na vsezadnje še spreobrnil! Celo gospod državni pravdnik bi bil tedaj raje verjel, da je Loserja vrag prinesel po zraku."
(Dalje prihodnjič)
Bivši vojaki so dobrodošli Visoka plača od ure Prilično nadurno delo
Broden Construction Co.
(Podružnica Wean Engineering Co., Inc.)
Pokličite Mr. Radu, IV. 5770
22800 Lakeland Blvd.
od E. 222 St.
/ (201)
ženske za
tovarniško delo
Lahko delo
Delo v strojnici Predznanje ni potrebno Stalno delo Dobra plača od ure Vzamemo samo stalne delavke 28 let stare in več
Special Screw Products Co.
5445 Dunham Rd. Maple Heights
(204;
Ki
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
leer, ker njega samega _se je našlo pri mrtvemu truplu.
Po precej dolgi razpravi med katero je Freddy Becker na njega stavljena vprašanja vse ravnodušno odgovarjal, vzame sedaj besedo, da se zagovarja in se obrne proti porotnikom.
'Vsakemu izmed vas se zna vsak čas kaj takega dogoditi kot se je meni gospodje," reče on, "Vsak izmed vas lahko zabrede čisto nedolžen v to strašno sumničenje! Če bi se eden izmed vas nahajal na potovanju nekje v tuji državi, in bi jezdil na konju, konj se vam pa trenutno ustavi in neče dalje, ali ne bi potem stopili s konja, da pogledate, kaj da ima predseboj, da neče dalje? In vi pa zagledate na vaše začudenje roko, en del človeškega telesa pred seboj, kdo izmed vas bi bil toliko trdosrčen, da bi ne potegnil ponesrečenca iz vode? Samo to pa sem jaz storil in nič drugega in zato pa naj bi bil sedaj kaznovan? Med pričami pa se nahaja ena oseba, katera me hoče popolnoma uničiti! Jozua Wilson je moj največji nasprotnik, moj najo-krutnejši sovražnik, ker sem jaz že dvakrat Elizabeto pred njim v svoje varstvo vzel. Ali ni tudi lahko mogoče, da je Elizabeta Wilson, — tako se imenuje ono mrtvo truplo, sama v temni noči zabredla v ono močvirje? Ali ji ne bi jaz tudi v tistemu času na pomoč priskočil, mesto da bi jo ubil, ko bi bil jaz prišel nekaj minut preje na ono nesrečno mesto? No ja, sedaj smo se dogovorili, da je Elizabeta Wilson, naj bo kakor hoče, jaz še samo toliko rečem, da lahko prisežem pred bogom in ljudmi, da sem popolnoma nedolžen. In sedaj me zamorete soditi, vendar pa vam še enkrat ponavljam, da boste čisto nedolžnega človeka storili nesrečnega, ako se izre-čete, da je kriv umora."
Sedaj vstane najvišji sodnik in prične ponavljati, kako težko sumnjo so izrekle priče nad njim; takoj nato pa se vstanejo porotniki in odidejo v posvetovalno sobo.
Strašna tihota in težko pričakovanje nastane med radovedneži v veliki sodnijski dvorani.
Ta cela situacija se je dolgo časa pretehtovala med radovedno množico. Nekateri izmed poslušalcev obravnave, so se strinjali z njim, da je nedolžen, drugi so brbljali, da je Nemec neupogljiv in drzen, ter da ni nikdo drugi izvršil tega strašnega dejanja, kot ravno on.
Končno so se vrnili porotniki s posvetovalne dvorane nazaj in so odgovorili na vsa njim stavljena vprašanja.
Pravorek se je glasil:
Freddy Becker je priznan krivim, da je on storil ta strašni čin, vendar se mu pa pripoz-na milejšo sodbo, radi njegovega mirnega vedenja, in takoj nato naznani najvišji sodnik da je Freddy Becker obsojen na deset let v prisilno delavnico na otok kaznjencev.
Nesrečnež se zgrudi na klop, kot da bi ga zadel mrtvoud, kei kaj takega si ni nikoli predstavljal, da ga zadene kot nedolžnega, tako stroga kazen.
Na vprašanje sodnikovo, če ima še kaj za povedati, se Freddy Becker zopet vstane. Njegov rujavi od solnca ožgani obraz je bil bled kot lojena sveča in njegov glas se je tresel kot šiba na vodi.
"Ja, govoriti hočem!"--
"Toraj vi ste sedaj popolnoma nedolžnega človeka obsodili," reče Freddy Becker, "tako gotovo kakor solnce vsak dan izhaja, tako resnično je moja vest čista vsakega zločina! Bog se naj usmili mene in moje uboge soproge!"
Sodba je bila izrečena. Na ti izrečeni sodbi ni bilo več mogoče napraviti kake izpremembe. Izpoved prič je bila verjetna in raditega je bil nesrečni Fred po nedolžnem obsojen in pahnjen v dolgoletno ječo kot zločinec.
Obravnava je bila končana. Freddy Becker je bil zopet odveden celico nazaj.
Ta močan, muskolezni mož, kateri je že marsikatero njemu pretečo nevarnost z lahkoto odstranil in se z nje norčeval; je bil sedaj po ti obsodbi strašno potrt na duši in telesu. Kar se je sedaj z njim zgodilo, se ne bo dalo nikoli več popraviti. Njegova življenska sreča je bila razbita. Srce mu je hotelo razpočiti pri mislih na svojo revno, zvesto ženico tam ono stran visokega gorovja v oddaljeni koloniji, kjer ga sedaj ona že željno pričakuje.
Ali bo ona vrjela, da sem v resnici to dejanje storil za katerega so me obsodili?
Pri nadaljnemu premišljevanju se nekoliko potolaži, ker prepričan je bil, da je mogoče njegova žena edina na ti grešni zemlji, katera veruje v njegovo nedolžnost.
Vendar pa, ko se je tako nahajal zopet sam v svoji zaduhli celici, se zgrudi Freddy Becker na svoje trdo ležišče in si z rokami zakrije svoj žalostno bledi obraz.
Obsojen! Ta strašna beseda mu je vedno šumela po ušesih. Kakor nekake bridke sanje je ležala za njim njemu storjena krivica. Obsojen sem in nobeden človek mi ne more več pomagati !—
Ena noč na Wilson Castlu
Zadnje dni se je razneslo po rudniških jamah jako razburljivo govorjenje.
Vžigalci min so trdili, da se opažajo na večjih krajih po raznih jamah nevarnosti, na katere so opozorili nadplezav-ce in uradnike. Razpoke in ponižanja po nekaterih velikih delih so se že pred nekaj časom nazaj kazali, sedaj pa so že de-
lavci ponoči slišali neko čudno ^ hreščanje, in drugi so celo tr-; dili, da se je culo po jamah koti potres in da se je pričela zemlja rušiti.
Raditega se je polastila velike množine podižigalcev min strašna razburjenost in vsi drugi delavci so šli z veliko skrbjo v globočino srebrnih rudnikov na zopetno težavno delo boriti se za borni košček kruha.
Tudi stari Abraham Brad-dock je od nekaterih delavcev izvedel, da pl*eti velika nevarnost delavcem v rudnikih in raditega je na večer v mali cerkvici na Wilson City opravil božjo službo.
Družine delavcev in oni delavci, kateri so imeli nočno delo, so se zbrali v cerkvici v veliki množini, da slišijo besede starega, dobrega dušnega pastirja, kateri je pripovedoval,
da vsaki, pa naj bo potem bo-gatinec, ali najrevnejši delavec, gre enoinisto pot proti koncu svojega življenja, in to eni poprej in drugi kasneje, toda nobenemu se ni mogoče upreti beli ženi. Abraham Braddock je delavstvu na srce polagal, da naj vsak po svojemu prepričanju živi, in tako bo vsak dosegel svoj pokoj v hladni zemlji. Nobeden ne ve kedaj mu bo odbila zadnja ura, in raditega bodimo eden proti drugemu pravični, eden drugemu pomagati v zadregi in obdržati moramo čista srca.
Te besede, katere so bile od starega dušnega pastirja izgovorjene, so padle na rodovitna tla in vsakemu poslušalcu so segale v srce.
(Dalje prihodnjič)
Rodney Adams Heating Service
Dajte pregledati in očistiti vaš grelni sistem SEDAJ. Furneze zacemen-tiramd in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaš furnez in prihranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od ekspertov.
21601 West port Ave.
KENMORE 5461
* - -=-
ŽENINI IN NEVESTE!
Nada slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k »nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder.on 0628

ft
. M..M. t..M,.| l.»I, I..M..M.

Bile so to temne misli in slike, katere so mu napolnjevale i dušo.
Nato pa takoj skoči pokonci in lovi z obema rokama po zraku, kot bi hotel nekaj prijeti.
"Vendar ni mogoče, da bi šlo tako dalje, na vsak način mora priti na solnčno svitlobo, da si nedolžen," reče on, "ali nekaj mi ni nikakor mogoče zapopa-sti. Sodnik je, kakor mi je pripovedoval, njega povabil in ga peljal k mrtvemu truplu — in Edward Wilson ni hotel v temu mrtvemu truplu spoznati Elizabete Wilson; on jo je imenoval, da je neka lahkoživka. Ko bi bil vsaj jaz tedaj poleg in ko bi mu bil mogel nasproti stopiti, bi mu povedal, da ni Elizabeta izgubila življenje ampak, da je bila po oni nesreči pri meni v Humbold koloniji. Ali se je res vse proti meni zaklelo? Ali nimam jaz nikjer več nobenega čOlveka, da bi mi priskočil v pomoč in pričal za mene?"
Freddy Becker je meril malo celico z njegovimi težkimi koraki sem in tje.
"Bog mi je priča, da se nisem jaz nad nobenim človekom pregrešil, toliko manj pa še nad takim, kateri je brez moči," šepeče on, "in to se mora j a dokazati, mora na dan prava resnica!"
Vendar pa je dan za dnem potekal brez da bi se njemu zopet podelila prostost — in tako so potekali Freddy Becker ju dnevi v ti zaduhli celici, brez da bi se mu naznanilo, da je prost.
Freddy Becker se je zatopil v jako temne in mučne misli. On je bil večkrat zaslišan od preiskovalnega sodnika in je tudi z najboljšo voljo vse pripovedoval, kar je vedel, toda vseeno je obtičala na njemu težka sumnja, tako težka, da mu je bilo povedano, da pride pred porotno sodbo, in se mu je pridelilo enega zagovornika.
Še vedno je bil nam še dobro znani Nemec o svoji stvari v prepričanju, da ne more nikakor biti kaznovan in se je tudi izrekel, da se bo sam zagovarjal.
Končno je vendar prišel odločilni dan.
Velika dvorana sodnijskega poslopja se je pričela polniti s sodniki, porotniki, pričami in seveda tudi onih ni manjkalo, ko se po navadi imenujejo "radovedneži." ' Freddy Becker je bil pripeljan na zatožno klop, na katero se je moral tudi vsesti.
Pričela se je razprava in ob-tožitelji so zatrjevali, da nesreče, katera se je dogodila v Diabolo močvirju ni povzročil nikdo drugi, kot Freddy Beck-
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. -
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti cd prevelike žalosti ^ ^ njamo vsem sorodnikom, prijateljem in zn» ^ ^ prežalostno vest, da je po dolgi in mučni ni umrla naša nad vse ljubljena in nikdar zabljena mati in stara mati
k
Helena Nagod«
lierj vo kk
ROJENA FRANCEL
ki je v voljo božjo vdana in previdena s Hi zakramenti zatisnila svoje mile oči in n>,r ^ atle, Bogu zaspala večno spanje dne 27.	,a
1944, v starosti 72 let. Doma je bHa iz vaSl pri Borovnici, rojena dne 22. marca 1872. — Po opravljeni pogrebni sveti maši v c ^ Jsi,
J
srčno zahvaliti Rev. A. L. Bombachu za	"
obiske v njeni bolezni, ter ji mesečno P'^,j ^ • svete zakramente in jo tolažili v njenem ^ ^
sv. Kristine je bila položena k večnemu P dne 29. julija 1944 na Calvary pokopališč ^ Globoko hvaležni se želimo tem .pot«" .F
Bombachu za š*e
nju, kakor tudi za molitve ob krsti, za op'*, no sv. mašo zadušnico in za tako ganljiv ,
Prisrčno se želimo zahvaliti Mrs.

se želimo zanvmm " ^ Rome, Mrs. Mary Darovec, Mrs. Mary Mrs. Frances Basar, ki so jo večkrat obis v njeni bclezni in ji prinašale svežih fcvetl"
Globoko hvaležni se želimo zahvalit' ^ ^ ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s ^ nimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Valentin ^ ^ nik, Mr. in Mrs. J. Kozel in družina, Mr- * ( Cife John Rome in družina, Mr. in Mrs. A- ^fa ra.
Mr. in Mrs J. Vitez in družina, podružnica
SŽZ, Mr. in Mrs. Stephen Young,
Delp1"

21
vit ih
M>' "»aii
!>riv

da ila hi
b n
Nj
diana; Mr. Fred Welch, Chicago, III., P'c
Ray Corp.	-j
Našo prisrčno zahvalo želimo izre ^ >a vsem enim, ki so darovali za svete maše, M bodo brale za mirni počitek blage duše, cer: Mr. in Mrs. Laddie Pugel družjilf Mary Maček, Forest City, Pa.; Mr. in M'^ Sadar, St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Louis Mr. in Mrs. Joe Sadar, Cherokee; Mrs. M» ^ > čnik, Mrs. Mary Darovec, Mr. in Mrs. KraJc^ p ^ Mary Krajc, Mr. in Mrs. Louis Krajc, Mr-1 .J. Adolf Jalen, Mrs. Mary Rome, Mr. in Pugel, Mrs. Louise Reja in hčere, Mr Joe Rett, Mr. in Mrs. Michael Skufca, M*4'^ j^ Tonejc, Mr^s. Matilda Ropret, Travnikar <*r y; ,, ' Mr. in Mrs. Zaller, Mr. in Mrs. John	Pf
Urška Tratnik, Mr. in Mrs. Lavsin, Mrs- ^ ^ Retar, Mr. Anton Zgonc, Mrs. Mary Sl^*' ono Angela Polis, Mrs. Ivec, Mrs. Vera Tr oh*, Rose Ulle, Mrs. Mary Kol jat, Mr. Mike J9 ^ ^ Mrs. Mary Kovač, Mrs. Feliks Novinc, M'*y ta Zajc, Miss Mary Mayer, Mrs. Silc, Mrs- ^ ^
Brgant, Mrs. Mary Cervan, podruž. št. 1 j ^
K> 4 fit
Nadalje naj velja naša prisrčna zahvala vsem- jns» evc je avtomobile na razpolago ob pogrebu brezplacn .jit' jjj. __' _____ ,, II.	c?i—.. tvt« at;i.,. i»iniwi. Mr. ^	"
tfr* X°t
; |l U\ UMUUIIUL Ilrt la^liv.aft"	pv^.v«« ---------~
Mr! Tony Polh, Mrs. Sluga, Mr. Mike Jalovec, Mr. « gel. ■/
Posebno se želimo zahvaliti članicam Slovensk« J ka zveze, ki so se tako številno udeležile svete maše " ^ posebno pa Mrs. Carolina Stanonik, zastavonošin.1»> ^ > krste: »Trs. Frances Klein, Mrs. Frances Globokar. J Troha. Mrs. Mary Yapel, Mrs. Frances Stupica. » Pugel in vsem. ki so jo tako častno spremile in v ^ večnemu počitku, posebno pa Mrs. Frances Kle'n ganljiv govor ob odprtem grobu.	jjj
Prisrčno se želimo zahvaliti še vse«1'
l>;;
drug način kaj dobrega storili v teh te
, H
a
nam bili v pomoč in tolažbo, ter nam n® io0 lobrega storili v teh te* .fi^j žalostnih dneh. Obenem se tudi isk'®?f% hvaljujemo vsem, ki so jo prišli kropit, ču» ^ mi in molili ob krsti, posebno pa članica"" ifo ki so bile navzoče v tako velikem števil^1 i
Najlepša hvala tudi vsem onim, hi slali pismeno sožalje.	^ ^
Našo prisrčno zahvalo naj sprejme i ^ F. Svetek pogrebni zavod za vso postrežb1 ^i: klonjenost in za tako lepo urejen pogreb- ^
Prisrčna hvala Slovenski ženski zve«« '«( kojšno izplačilo smrtnine.	e ^ b'
Če smo pomotoma izpustili kako lT,xe' ,|f 1 simo, da nam oproste, ker se želimo vsef J pa j najprisrčnejše zahvaliti.	^
Prišla je neizprosna smrt ter je lZ ^ naše srede našo ljubljeno mater in staro ^ Odnesli so Te v temni grob, dom naš je °5 'J j J ko prazen, vedno še poslušamo, kdaj ^f1 ^ slušali Tvoj mili gla«, pa ga ni. Odšla si tja, odkoder povratka ni. Tolaži nas zave'y ^ se enkrat snidemo nad zvezdami. Draga ^ spavaj mirno in prosi pri Bogu za nas.	^
Žalujoči ostali:	^
MRS. VERA KRAJIC in MRS. MAR* ^ V' NIK,hčeri; MR. JOE KRAJIC in M*^ J, LENTIN ZBACNIK, zeta; VERA, 1 NOR KRAJIC, ALBIN, ERIC ZB^, » J HILARIJA PUGEL, vnuki; LAV^J h SHIRLEY PUGEL, pravnuka; in vec d ^ sorodnikov. Cleveland, Ohio, 28. avgusta 1944.
PUD PIKAJ T K SLOVENSKE
ruoovcK '