ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva*
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE
FOR ALL."
_ ,
_■Jirrn'-i hit—iii^m^m mmmimii..... mr»!'*"""
Volume vi. — leto vi.__Cleveland, ohio. Četrtek (Thursday) j an. is. '23.	št. (no.) 15.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c,
MIEV1JE PR« V RUHRU ' SE IE PRIČELO.
prevzetje rudnikov se je odložilo, ko so
okupacijske oblasti izprevideli, da kofiskacije povzročajo slab vtis v tu-jezemstvu.
Pariz, 17. jan. — Danes zvečer je bilo naznanjeno, da j 'sg francoske kupacijske dblasti pričele izvajati svoj rekvi-2tcijski program. Vzelo se je 5,000 ton koksa in 600 ten P^einoga, katerega so Nemci že naložili na vagone ter odredili, da se ga odpelje v Francijo in Belgijo.
Francoski 'inženirji v Ruhruzapremog dajejajo izka-toda na istih ni rečene, da. se bo za premog plačalo. Francoska in belgijska vlada sta danes izdali ukaz, se nemudoma prične z delom v nemških državnih gozdovih za levi strani Rene kot kazen, ker Nemčija ni iz-r°$la todiko lesa, kot je določila reparacijska komisija na sv°ji seji 26. decembra.
Esseta, 17. jan. — Francoska ekonomska komisija se . začasno zadovoljila z rekvizicijo premoga, ki je že na-KoPan in z odpošiljevanjem istega v zavezniške dežele, ttiesto v notranjost Nemčije, kamor je nam'einjen.
Ta sklpp je bil dosežen na seji ekonomske komisije, Kateri je predsedoval general Simon in ki je trajala več *dr- Seja se'je sklicala, ko jeprišlc iz Pariza poročilo, da Pisanje o "zaplenjevanju" v francoskih časopisih, ustvarja slab vtis po drugih deželah, posebno v Angliji in Zedi-nJenih državah ..
Načrt se je tudi spremenilo vzpričo spoznanja, da ^ancosko tehnično csobje v Ruhru nikakor'ni zadostno za ;2vedno prvotnega načrta, glasom katerega bi se prevzelo 111 obratovalo vse rudnike in industrije na lastno pest.
, se )e rrancija pričela obra-^ {napram mil e j	od a m
1 kaze naznanilo francoskega ^^lnega stana nOcoj, da se , industrijalcev, ki se t o- I ^tavljalo francoskim, odred-fte b0 aretiralo pač pa sa-Vv° Pozvalo pred vojaško sodi-e,-ki bo z njimi ukrenilo, kot Se zdelo umetno.
Mi j; mbomo dali priliko, da f°z'raj0 kot mučeniki," se je iz-neki častnik na glavnem
*faBU.
. se poroča, je prišl0 tekom a«J>h dni pa Ara t do nespora-*l'Iria med francosko civilno eko-^sko komisijo ter francoskimi J^aškimi oblastmi z ozirom na J 1'edbe. Ekonomska komisija se I da
so francoske priprave Vsem nezadostne za popolno' Zetje ruhrskih rudnikov brez ! ^^oči nemških tehničnih orga-ac'j ter želi pridobiti <na času j Je proti uvedbi rakviriranja, j 'ler se ne zkaže, da ni abso-mikake druge poti.
P
^ rancoska ekonomska komisija ^ Vftruje dosti poročilom iz Lon-. .0t>a, da je Stinnes dobil v Angli-fosoji|0 za nakup premoga in kJPo« Nemčijo in pričakuje, da nem®'ta v'a^a pripravljena ob-,ft.Vlti odškodninska odplačeva-V.teku treh tednov, ko ji bo atljkalo premoga. * industrijalnih krogih Ruh-
»to 6 Ve^no uPanje, da bo na-kot posredovalka kaka v*'Ja država. Možnost postedo-»J Ja od strani Anglije je vzpri-
^ Političnih
vezi s Francko izven ^-»K vsled česar se olbrača tie rčj0 poz0rno8t Ameriki. V fire !h krogih obstoja trdno ,e^Pr'čanj«. da bi se gotovo do-Jt^ 0 8Porazum, ako bi Amerika
^Pila kot posredovalka. >*] ^""^orf, 1 7. jan. — Geneza .f8outto Je danes uradno n&-&0p j' da je okupacija Ruhra kf0° ' ^ ozemlju je sedaj o-L 8 '00,000 francoskih
voja-
^aternexberg, 17. jam. — Pr-ki je prenehalo z .0|>1' kot posledica francosko J®ke okupacije Ruhra, ji
i Ke'llerman lokomotivskPi tovarna v tem mestu, ki leži med Essenom in Gelsenkirchem. Tovarna je O-bratovala po 9 ur na dan, toda ko je gen. Degoutte podal pro--k lamacijo, v kateri je izjavil, da bodo Francozi upoštevali zakoniti 8-urni delavnik, so delavci oklenili delati sam0 toliko ur, toda so zahtevali plačo za devet, nakar je uprava: prekinila obrat. Delavci so se sedaj obrnili na Francoze, da posredujejo ter prisilijo upravo, da ugodi delavskim zahtevam.
Rim, 1 7. jan. — Tu se je danes iz zanesljivih virov naznani-I lo, da so vesti iz Londona, češ, I da je Italija ponudila svoje po-| sredovanje med Nemčijo in Francijo, brez podlage. Toda znano | P« je, da je Italija bila vedno nasprotna uporabi vojaštva za u-veljavljanje mirovne pogodbe in da je celo priporočala, da se načelnikom komisije v Ruhru postavi kakega civilista i n ne armad-nega moža.
Washington, 1 7. jan. — Nemčija je danes obnovila svoj protest pri ameriški vladi proti francoski okupaciji Ruhra, Nemški poslanik se je v ta namen dane^ zopet dalje časa mudil v ameriškem državnem departments
—	Morton ova obravnava. Državna prosekudja skuša dokazati, da je koval Morton še pred prvo obravnavo v avezi z $65.000 bančnim ropom, da ,bi ušel iz o-kra'jne ječe. Pcimožni proseku-tor Cassidy je predložil v dokaz večje Šteilo pisem, katera je pisal k ječe na raane svoje prija-", tel je. Neki nočni ječar je namreč pridcibil Mortonovo zaupanje, kateremu je izročil-ta na skrivaj veC pisem, naj jih da na pošto, ječar pa jih je izročil jetniš-kim oblastem. Morton pa priznava, da je pisal le eno pismo. Na izpraševanju je izpevedal, da ie bil že petkrat aretiran in obsojen »led roparstva.
-	V veseli družini pri J. Pru-dičiv. j" nabral John Horvat $6.50 ra Slov. Del. Dom v Col-linvvooiu. Hvala!
Cox še vedno za ligo narodov.
BIVŠI DEMOKRATSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT POŽIVLJA STRANKO, DA SE DRŽI SVOJEGA DOSEDANJEGA PROGRAMA GLEDE LIGE NARODOV. Lancaster, O. I 7. jan. — Danes so se tukaj zbrali na banketu j demokratski prvaki iz Ohio in ! drugod, da praznujejo kot vsako j leto rojstni dan ustanovitelja de- i mokratske stranke, Andrew Jack-sona. Glavni govornik na banketu je bil demokratski predsedniški kandidat v 1920, bivši o-hijski governer James M. Cox. Poživljal jje demokratsko stran- ! ko, da ostane zvesta svoji "slove-sni dolžnosti," ter da se ne "u- i makne" s pozicije, ki jo je zavzela v zadnji predsedniški kampanji, ko je kot njen predsedniški kandidat zahteval, da se Zedinje-ne države pridružijo Ligi narodov.
Predmet njegovega govora je bil: "Kaj bi storili Andrew Jackson, ako bi danes živel?" In odgovoril je. da bi Jackson gotovo ' upostavil zvezo z vsemi narodi | sveta za rešitev človeštva.
' On bi uvidel brezmiselnost nadaljnega čakanja," je dejal Cox, "ter bi zahteval, da se A-merika pridruži edini aktivni organizaciji, ki je ustvarjena za to kritično potrebo, namreč Ligi narodov.
Zahteval bi take pogoje kot bi- soglašali s častjo' 2'ted:'njtriih nržav in ki bi harmonizirale z javnim 'mnenjem našega naroda. Andrew Jackson se ni nikdar u-maknil, kadar ga je vezala dolžnost. Pred demokratsko str&nko stoji slovesna dolžnost in mi se ne smemo timakniti."
Kot takojšno zdravilo je priporočal, da Amerika oživi svoje sodelovanje v tujezemskih zade vah ter odredi ekonomsko proučitev Nemčije, na podlagi katere bi potem lahko reparacijska komisija temeljila svoje sklepe, i Na banketu je govorila tudi članica najvišjega ohijskega sodišča, Florence E. Allen iz Cle-velanda, ki je poživljala, da obe stranki sprejmejo v svojo platformo izjavo' v prilog volitvi sodnikov na nestrankarskem balotu. --o--
— Divjanje pijanega moškega. Včeraj popoldne se je pftjavil na vzhodni strani mesta v bližini Wo dlar.d Aive. in E. 55. St. neki podivjani moški. Oborožen je bil .z dolgim nožem in revolver jem m kpt pripovedujejo o-sebe, ki so ga videle, je imel pri seibi tudi steklenico žganja. Vdrl jt kar pri belem dnevu v sedem stanovanj, kjer je vse razmetal, isks.joč očividno denar, kjer pa se my je kdo zaperstavljal, je a-!i streljal ali pa rabil nož. V ve-čih krajih je ž velikim nožem preparal posteljne -blazine, iska-y;č v njih fkrit denar. V večina s1''čajih so bile doma same ženske ter se nasilnežu niiso mogle r>osefomr> braniti. V vseh slučajih , pa se pripoveduje, da je bil grozovitem mulat, 'star kakih 25 let in kakih pet čevljev in 6 palcev visok. Vse iskanje policije za čudnim napadalcem je zaman.
— Sodnik Addams je včeraj
podal odločitev, glasom katere se'bo v najkrajšem času pričelo z delom na kolodvoru, ki se bo nahajal na cleveilandskem Public Squaru. Neprilike so inastale, ker med železniškimi interesi in lastniki zemljišč, na katerih bo stal velikanski kolodvor, ne morejo pritj do sporazuma glede cene.
Jim Larkm prost,
GOV. SMITH OPROSTIL IRSKEGA DELAVSKEGA VODITELJA.
----J
Albany, n. Y„ 1 7. jan. — Novi new-yqrški governer Smith je danes odredil pomiloščenje znanega irskega delavskega voditelja. Jim Larkina, ki je odslužil dve leti °d svojega petlet- j j nega zapora, na katerega Je bil ( | obsojen, ker se ga je spoznalo |
i krivim obtožbe kriminalne anar-!' - ( j bije. Governer odredil pomi- j
lostitev po zaslišanju v njegov ,
slučaj, ki se je vršilo 9. jan., ko ^
je prosila zanj delegacija Larki-
novih prijateljev, vštevši tudi
i Mrs. Muriel McSwiney, vdovo za
' pokojnim županom iz ■ Corka, ki ^
j je umrl kot posledica svojega
\ gladovnega ištrajka. Gov. Smith j
pravi v svoji pomilostitveni izja-
vi, da je bil Larkin spoznan kri- ^
vim na podlagi zakena, ki je de- y
fiinjral kriminalno anarhijo kot (
dktrino, katere namen pre- ^
vrniti organizirano vlado s silo ali
drugimi nezakonitimi sredstvi.
s	_ _	r
Larkin je bil prijet kot posledica ^
: podpisa manifesta, ki ga je izda-' lo levo krilo socijalistične stran-| ke., ki je propagiral diktaturo proletarijata ter priporočal v ta j namen proglasanje stavk Priziv- f n0 sodišče je obsodbo nižjega sodišča sicer potrdilo, pravi gover- ( ner Smith, toda dva sodnika pri-zivnega sodišča sta vložila ma- t njšinsko poročili o, v katerem od- ; ločno povdarjata, da je bil Lar- . kin po krivici spoznan krivim, ter j da on ni propagiicif anarhije, ki pomeni odpravi vsake organizirane vlade, temveč samo nov Sn temeljito d rugačen sistem vlade.
"Da sta dva sodnika našega najvišjega isodišča smatrala ob- -sodbo kot legalno nezdravo, je j okolščina, ki sem jo vzel v ob- , žir.," pravi gov. Smith, "toda to samo na sebi bi še 'ne bil zadostni vzrok. Toda vpoštev feem moral vzeti še sledeče okolščine: (
"Jetniški rekord Larkina je bil dober^'in prošnja za njegovo osvoboditev nosi odobritev številnih visoko spoštovanih državljanov, vštevši pomožnega pro-sekutorja, ki je ivodil prosekucijo pri Larkinovi obravnavi.
"Ako povrhu tega opustimo zakoniti aspekt slučaja, tedaj je po mjem mišljenju bil to političen značaj, v katerem se je človeka kaznovalo radi izjave svojega prepričanja. Eden izmed sodnikov, ki s0 potrdili obsodbo, je tudi izrazil prepričanje, da je bila 'naložena kzen morda preteška. Odslužil je sedaj že dve leti iste. S tem je po mojem mišljenju zakonu popolnoma zadoščeno."
-----O;--------
—	Danes zvečer se naSaljuje
konvencija Slov. Del. Doma v Ccllinwoodu. Zalstopnike se o-pozarj?, da gotov^ pridejo na sejo, (ker danels se bo sklenilo, a-ko se bo pričelo z zidavo letos a-li se še pa-aka. Kalkor je ka«alo včerajšnje razpoloženje zastopnikov in delničarjev, je goteva stvar, da bomo imeli do jeseni stavbo, katera bo odgovarjala naiselVni. Tudi Hrvatje so se pri čeli za to koristno idejo zanimati in društvo" Sinovi Zagrebške Sloge", je postale član Doma. Zborovanje se je vršilo mirno, ker vseh navzočih, cilj je toil, le prej ko mogoče imeti postavljen Slotv. Del. Dom. <Ne pozabite se 1 torej vdeležiti seje danes, ker vaša navzočnost je potrebna.
—	Gorkejše vreme. Vremenski prerok Em<ry je na,povedal sinoči, da bo danes gorkejše vreme in za enkrat je vendar prav-uganil.	______'J^JIL
Nemiri v Arkansas so polegli.
DOMAČA GARDA JE USTAVILA DIVJANJE PROTI ŽELEZNIŠKIM STAVKAR-JEM.
Harrison, Ark., 1 7, jan. — Nagla organizacija ''domače garde" in pa sporočilo governerja McCiiae, da je odredil semkaj čete narodne garde, je očividno imelo toliko učinka tna "državljanski komitej," |l;i je prič/el pjravcato vojno, da je z divja-proti železniškim štrajkarjem njem prenehal.
Dn gonj e proti stavkarjem je prišlo v pondeljek, ter je imelo, za posledico ličanje e)nega stav-" kar j a, C. C. Gregorja, ki je bil pred stavko uposljen pri Missouri and North Arkansas železnici kot mehanik v delavtnici. Več! drugih stavkarjev |je bilo resno pretepenih.
Sedaj je posegla vmes "domača garda," organizirana iz miroljubnih državljanov, ki patroii-ra vse ulice v mestu.
Druhal, ki je vlačila štrajkar-je iz njih domov in jih pretepala, dolžeč jih sabotaže na železniški lastnini, je danes izginila.
Iz Little Rock se javlja, da sta tamkaj stopili na vlak dve četi državne milice jn da se nahajajo na poti semkaj. Ako bi prišlo dc nOvih izbruhov, tedaj se bo vojaške čete poslalo semkaj s tovornimi avtomobili,
----o---
HČI JE UBILA OČETA.
Alliance, O. 1 7. jan. — V tu kajšni ječi se nahaja 24-letm Mrs. Mabel Pfeifer, ki je feinoči ustrelila svojega očeta, trgovca Jacob Howella. Mrs. Pfeifer je bila bbtožna ves »čas, odkar je prišlo do ločitve z njenim možem Oče jo je najprej poslal v neki privatni sanatorij, pozneje pa v državno umobolnico v Massilio-hu Podala je pisano izjavo, da je sklenila umoriti svojega oče-ia ko je zapustila umobolnice. lzročila se je oblastim takoj po Izvršitvi svojega čina. — To 'je že tretji uboj v Ohio v teku manj kot dveh tednov, izvršen od oseb, ki so bile izpuščene iz umobolnice. Fred Goetling, ki je s sekiro ubil t-govca Keima V Clevelandu, je bil pred kratkim izpuščen iz umobolnice v Limi. Dow Nice, kj je napadal in ranil učiteljico Alice Dunbr v Washington okraju \ pondeljek zvečer, je bil iz puščen iz umobolnice v Athens. Iz ParkeTsburga, W. Va., kjer se nahaja Mis3 Dunbar, se poroča, da b„ najbrž- okrevala.
1 " 1 ■ 'O-
—	Plinovna pogajanja med
meslom in družbo se vršijo povsem tajno. Mesto zastopata ha pogajanjih councilmana Damm in ^choolcy, pravdni direktor Lamb, komisar Schuler i n mestni klerk Fred Thomas. Na seje, kj se vrše med družbo in mestnimi zastopniki se ne dovoli niti časnikarskim poročevalcem, zastopnikom ci-vičnih organizacij niti javnosti v ,'plošnem. V javnost bo torej pri-:lo o pogajanjih le toliko informacij, kot jih bodo hoteli dati oni, kj bodo sejam prisostvovali. Včeraj jc bila v teku Za zaprtimi vrat; že tretja soja.
—	V sredo je umrl v Lakeside bolnišnici Joseph Story, 63 iz 5604 Utica Ave. od poškodb, katere je ?adobil. ko ga je povozil izvošček Withe Taxicab Co. na E. 55 St. in Windsor Ave. 28. decemibra lanskega lefta.
v new york je dospelo 100 unijskih uradnikov, da se pogajajo s podjetniki, kako preprečiti štrajk, ko premine sedanja pogodba.
New York, 17. jan. — Danes se je zbralo tu okrog 100 linijskih uradnikov United Mine Workers of America, da se pogajajo z rudarskimi podjetniki dežele glede .•sporazuma, ki naj bi preprečil možnost štrajka spomladi.
Unijski zastopniki upajo na uspeh vsaj v enem oziru. Kot se zatrjuje, so rudarji kot podjetniki v sporazumu v tem oziru, da ie 'treba v bodočnosti skrbeti, da več ne pride do štrajka v mehko in trdo-premogovni industriji nkratu kot je prišlo preteklo leto, ko je rudarski štrajk v obeh vrstah rudnikov trajal pet mesecev skupaj.
Rudarski predstavniki tudi upajo, da ne 'pride do. štrajka v mehko-premogovni industriji, akoravno cleve-randski sporazum, ki. je bil napravljen v Clevelandu 1.
flnriln
Kar se tiče situacije v trdo- ~ premogovnih rudnikih, optimi- ( zem ni tako velik, toda ker mezdna pogodba za iste premine šele 15. avgusta, je očividno, da je nevarnost štrajka še jako odda-lj ena.	! P
Konferenco v New Yorku, o kateri 'se pričakuje, da bo trajala en teden, je sklical predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis. Na konferenci ^ bodo zastopani vsi večji podjet- k niki iz takoimenovanega central- k nega kompetativnega prenu.gov- C nega polja, poleg tega pa ludi v razna druga ipremogovna i ,Jja ji iz kakega ducata drugih držav, o
Glavni namen te konference v k New Yorku je, določiti, na kaki s podlagi naj se vodijo pogajanja ž v bodočnosti. Glavno sporno v vprašanje lanskega štrajjka je bi- \ la zahteva rudarjev za enoten mezdni kontrakt za vso industri- s jo, katerega temelj naj bi tvori- s le razmere v centralnem kompe- : tatlvnem premogovnem okrožju r ki obsega Indiano, Ohio, Illinois in zapadno Pennsylvanijo.
Južna Ohio nezastopana.
Columbus, O., 1 7. jan. — Cla ni južno-ohijske podjetniške zve ze, pri kateri je večina podjetn kov iz Hocking okraja in drug južno-ohijskih premogovnih c krajev, so daneS sklenili, da n sprejmejo povabilo za odpoš' jatev zastopstva na konferener ki se prične jutri v New York; Zveza pa je na svojli seji izjavil pripravljenost podaljšati sedanje mezdno pogodbo do L april 1924.
---o-----
BRYAN JE IMENOVAN 'IGNORANT."
Princeton, N. J., 17. jan. — Poziv W. J. Bryana na vse "si nove opic", da. ga kdo drzne i menovsti ignoranta, je spreje profesor William Berrymai Scott, ki poulčuje na Princetor univerzi. Profesor Scott pravi da Bryan ni le velik ignorant temveč da se niti neče poučiti, c čem da govori. Scott cdgovarj-na izjavo Bryana, ki j0 je poda preteklo roboto v predavanji pred prirtcetonalkim bogoslovs kim semeni.ščem, češ, da je te orija evolucije največja nevarnost za vero v zadnjih 1000 le tih.
''Jaz vem, o čeM igavorim," je dejal Bryan v svojem predava i nju. ''in poživljam vise sine ve 0-pic, da me imenujejo ignoranta, če si dranejo." ; Profesor Scott, ki poučuje ge-, ologijo na univerzi, je sedaj Bry-■ anu ;ui?tregel.
"Mr. Bryan ni niti najmam? sposoben govoriti o razvoju stvarstva," pravi jprof. Scott.
Grški princ v Ameriki.
r
! PRINC ANDREJ, KI JE PRED KRATKIM KOMAJ UŠEL SMRTI, JE V NEW YORKU.
New York, 1 7. jan. — Princ Andrej, brat pokojnega grškega kralja Konstantina, ki je bil pred kratkim degradiran in izgnan iz Grčije radi isvoje vloge v grški vojaški kampanji v Mali Aziji, je danes dospel v New York na obisk k svojemu '>r?tu Krištofu k. je pr.ed kratkim tudi prišel semkaj na obisk s svojo ameriško ženo. ki je bila pred poroko vdova po elevelandskem milijonarju William B. Leeds.
Andrej je zvedel o nenadni smrti <eks-kralja Konstantina, ko se Je nahajal na morju. Princ je sb svojem prihodu podal obsežno poročilo z Ozirom na obrav-iav.~ pred vojaškim sodiščem v Atenah, ki je ravno preje na smrt jbsodiilo bivši kabinet ter povelj-iika grške armade v Mali Aziji.
---0--T---
Herrinski proces.
'ADEVA BO DANES IZROČENA V ROKE POROTNIKOM.
Marion, III., 1 7. jan. — Obra-nava petih rudarjev, ki so obtočni umora v zvezi s herrinskimi :gredi, se je danes nenadoma agnila h koncu, ko Se obramba e bo poslužila svoje pravice, da ma končni nagovor pred poroto. Vzpričo te nepričakovane izja-e je sodnik Hartwell takoj od-rodil obravnavo d0 10. ure !ju-i dopoldne, do katerega časa o pripravil naročilo za porot-ike.
-—O--
— Plesni profesor Andrew So-ack, 1822 E. 59 St., je bil are-i 'ran od po licaja Kema, ko je avozil z avtomobilom V varnost-io zono in prevrnil tozadevno, stojalo, na katerem je visela ru-leča luč. Zagovarjati se bo mo-•al, ker je vozil v pijanem stanju.
cem predmetu je popoln ignorant in njegovi. argumenti so.
-	lesmiselni. On se niti ne mara »oučiti, o čemur govori. On je ipičen burbonec. Ni bilo še ča-
, .a, ko bi biji znanlsltveniki bolj iplošni v sporazumi glede evolu-
-	i je istvarstva kot sedaj. Bryan
-	rdi, toda nima nikalkih doika-ov. On celo Iaihlko vehi je, da je
? emlja ploščata. Njegov razum e hermetično zaprt za vse ono,
^ 1-car noče verjeti."
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST*
i hi m if i fiirui _	'__L!
JANUARY l&th, 1923.
■ " ■ 11
r? ■ ■■■■■■ i	... -—	, -	— --- . .	-
'Enakopravnost'5
ŽS3UBD SVEKY PAY KSCKPV SUNDAYS AND HOUBAYS
f.ZHAJA VSAK DAN IZVZEMsH NKPELJ LN PRAZNIKOV Ownert a*d r'aollBiied fcy;
TMJB AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
*xi*tr» Pl»c» of the Corporation__KJ18 ST. CLAIB AVB
SUBSCRIPTION KATES;
fc r Carrier .......................1 yeaz S5.50. C. too. 5S.5W. S mo. $2.0C
<	Collinwood. New bur eh by Mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.51
3 mo. $2.00,
altea States .......;..............1 year 34.50. 6 va<t. 2.75. 3 an. $2 0'
? ».<>*« anjj Caaada .......................... 1 ve*? *7-50' 6 »«•
POSAMEZNA ŽTBVII.KA S.___SINGLE COPY S*. _
Lastui« ia iadaia ea Amariško-JuRoslovansis« Tiskovna Drusb&.
6418 §,T. CLAIR AYE. ,.-.,
1% vaebiMit ostSnaow ■) odiiovoy«« ae ar*du;atvu ae anrarwiifft.
CLEVELAND, OHIO. ČETRTE K (THURSDAY) JAN. 18, '23. Princeton 551	< r , -KM_ Randolph 5811
HERRINSKl PROCES.
Zadnja poročila iz Marion, 111., kažejo, da se obravnava proti linijskim rudarjem, ki so obtoženi umora v zvezi z nesresnim pokol jem, do katerega je prišlo pretekle poletje pred rudnikom Southern Illinois Coal Co. v Herri-nu, bliža svojemu koncu.
Proces se silno vleče- kot je običajne pri obravnavah takega značaja. Če fci bili rudarji res krivi kot trdi prose-, kucija, tedaj bi bila obsodba že prvi teden izrečena.
Gotovo je toliko, da'obsodbo v prvi vrsti zahtev:-ameriški kapitalizem, ki hoče, da obsodbe illinciskih ru darjev -služijo kot eksempel in grožnja proti vsem linijskim organizacijam v deželi.
Ali ni čudno, da kapitalisti tako silno stokajo in protestirajo, kadar delavec zahteva par centov povišanja pr: p?ači, medtem ko jim za ugcnabljanje in preganjanje de lavskih organizacij, bodisi strokovnih ali izobraževalnih nikdar ne zmanjka denarja.
Koliko stotisoč dolarjev se jeporabilo za iztrandanjt p'ennsylvainskih rudarjev v Somerset okraju, in koliko na daljnih tisočakov gre sedaj, da so doseže obsodba her-rinskih rudarjev! Sam illinoiska trgovska zbornica jf dala iz svje blagajne ogromno svoto $50,000, v upanju, ck ne prosekuciji posreči pognati čim več revnih rudarjev ne vešala!
Noben pošten človek ne odobrava nasilnosti, pa na ' bo iste krivo uni j'sko delavstvo ali kdorkoli Toda iz spo mina se ne 'sme spustiti, da je porota mrliškega oglednik? i'akoj po nesrečnem masakru v Herrinu pronašla, da sc kompanijski puškarji ,katere se je umpoitiralo za ustrahovanje rudarjev in prebivalstva, povsem hladno ustrelil dva umijska rudarja, predno je bil od strani rudarjev ir njih somišljenikov izstreljen en 'sam strel.
Isto je izkazalo izpričevan je prič za obtožene rudarje ! pri obravnavi, ki se sedaj bliža koncu.
Ako je še kaj pravice v ameriških sodnijah, tedaj; bodo obtoženi rudarji proščeni. če pa ogromne svote de-narja in pretkani advokatje odločajo, tedaj bodo pognani i tna vešala kot žrtve okrutnega kapitalizma, ki je najprej pognal delavce v borbo za kruh, poslal nanje s puškami; oborožene barabe, zdaj pa "velikodušno" prispeva ogromne svote, da jih pošlje še na vešala.
Politični vtiski v Mo-nakovem.
Ker znam govoriti v pristnem graakem dialektu so me v Mona-kovem smatrati za Inomoščanko. Innsbruck! Tirolka Takoj so me sprejeli Monakcvčanje v s vej o družbo.- Zatorej sem uverjena, da sem zvedela njih resniono poli-fično naziranje.
Neko Imeščan mi je dejal: "Na ša marka je morala pasti iz treh vzrokov. Prvič ljudstvo se mora navaditi štedenja. Ker je postal denar brez vrednosti s i mali mož ne more ničesar kupiti; zato ne i ' gre nikak denar v tujino ter osta- j ne naše imetje lepo pohranilni-cah in bankah, medtem ko se molijo ponositi stare obleke ter te-^ meljito obrabiti staro orodje in posodje. Toda prehranjevati se mora Nemec vedno enako dobro, da se ljudske sile ne uničijo. Zato skrbi država in njena vlada z naj večjo ostrogostjo, da se živila ne podraže ( i kg masti stane 40 j K, I kg moke 8 jK, ena zemlja 40 jh), Drugič: ako stoji marka ta-■,o nizkoj nas smatra ves^jvet za .strašne siromake; zato se nam re- ' oaracijska plačila odgode in morda čisto odpuste. Tretjič: naša niz „a marka in avstrijska nizka marci krona prideta tem preje skupaj. Zakaj do zveze nemško-av-trijske končno mora priti. Nemec Avstrija ne spustu je. Avstrij :a namreč dolži. da je kriv nesrečnega vojnega izida. Bil je prežeč kratkoviden in ni opazil, kaj se vodi po slovanskih narodnostnih vodah. Avstrijski Nemec je lahkomiselno speljal rajhovskega Nemca na led. Ako bi bil avstrijski Nemec poznal resnični položaj v ilastni državi, potem bi vi-iel tudi rajhovski Nemec, da ne jre z njim na bojišče 50 milijo-6v Nemcev, taego le 20 milijo-,.ov> a da je ostalih 30 milijonov -jegevih sovražnikov. Vojna bi bila odložila, opustila ali dru-'ače začela. Le avstrijska lahkomiselnost in politična indolent-lost sta pahnili rajhovskega Ne-nca v sedanjo nesrečo.
' Cemu se hočete potem ven-larle združiti z avstrijskimi Nemci?" sem vprašala začudena. , ; Odgovoril je bogat krznar, tri-i kraten hišni posestnik: "Ker potrebujemo 20-milijonski človeški materij al I In ta materijal je čisto nemški, nam popolnoma vdan ter |ne bo kakor v prvi voljni le za stražo 30 milijonov dežerterjev, maroderrjev in švadronerjev." j "Toraj mislite na novo vojno?"
Oči so se mu zabliskale: "O tem I
ne more pač nihče qa svetu dvomiti." Njegova žena, stasita blondinka, vsa v nakitu, pa je dostavila: "Tri sinove imam. — Vsi trije bodo pomagali, da se iz Pariza naznani svetu, kako sta nemška sila inrpOgum nepremagljiva."
"A če vam vsi trije padejo?"
''Na to nemška mati ne misli nikoli> nego le na veličino svoje domovine."
Neki rokodelec mi je praviil:
"Za Nemčijo bi bila nesreča, ako bi se marka dvignila predno začnemo novo vojno. Z markami smo si že davno nakupili novega vojnega materijala. Tepci so hoteli z našimi markami špekulirati, a mi bomo streljali na Francoze."
"A če bodo vsi zahtevali vaše marke kot plačilo?"
"Tega ne stCre," je dejal mo-žiček.
"Zato je ravno morala rr^arka tako naglo pasti. Zdaj noče nihče zahtevati našega ničvrednega denarja. Vsak upa, da se marka dvigne. In res se bo dvignila, toda v Parizu'"
. Govorila sem tudi z neko delavsko ženo. Dejala je: "Naj ti višji delajo kar hočejo. Zaupati jim moramo. Zdaj trpimo Vsi, visoki in nizki; nazadnje pa se bomo vsi rad ovali. Da imamo ie jesti, vse drugo — ah!"	«
'A česa se mislite skupaj rado vati?"
Cisto užaljena je bila. "Na da še vprašate! Kako bomo Francoze natepli!"
"Pa kdaj jih mislite natepsti?'
' Tega ne vem. Cim dlje bomo čakali, tem bolje za nas. Tem več fantov dorastei"
Komentar je nepotreben. Dostavljam še to: Monalkovske no-vine, dasi raznih političnih strank, se med seboj ne psujejo in ne smešijo. Največ prinašajo o gospodarskih vprašanjih, o praktičnem štedc.nju, o umetnosti in literatur;. Niti šovinizma nj v teh novinah .Misel na revanšo — na povračilo bat in — gori V vseh dušah od najvišje do najnižje. Zato ni umetno podpihovan ogenj, a prav zato Nemcem 'tem opasnejši. Revanšna misel je ob-čenarodna, zato strašna. Nemec dela neumorno, Stedi fanatično in se pripravlja........
To je sad mojih opažanj. O. B.
■Ti:!ii!iiIu!Ml^ii<iri(!aliiBliil9!iiiaiiiiB^i!Blii!iijii!Bli!Ti
Naročajte dnevnik
EMPR11ŠT
Sn^SBHlIEHRHBBRS
Nacijonalizem in atentati.
Minodi mesec je padel kot žrtev poljskega šovinizma šele pred kratkim izvoljeni poglavar mlade poljske republike Gabrijel Naiutowicz. Nanj je sprožil tri strele iz samokresa alkademicni slikar Nemiadomsky.
Kdo je Nemiadomsky? Listi ga opisujejo kot fanatičnega nacionalista. Politično je pripadel vsepoljski stranki, ki je takoj po zvolitvi NarutOwicza za državnega glavarja uprizorila proti njemu demonstracije. Brž po proklama-ciji poljske republike je Nemiadomsky stopil v varšavsko ministrstvo prosvete, kjer je bil predstojnik oddelka za slikaistvo. i Sicer je Nemiadomsky po po-1 klicu umetnosti zgOdovinaT.
Politični šovinizem, zgodovina umetnosti, slikarstvo. — v kakšni zvezi je to med seboj? -Na prvi mah morda zgleda, da je Nemia-domskega čin dejanje nacionalističnega eksaltirncai ki si ni v svesti odgovornosti za to kar dela. V resnici pa je stvar zelo preprosta in enostavna.
Poljska republika je država šlahte, ki ima za spboj silne tradicije. S to šlahto je vedno več ali manj bila Yv zvezi tudi poljska kultura. Vsi poljski kulturni možje so bili za časa razdeljene poljske države klicarji po nacionalističnih idealih. Oni niso bili le budiWlji zaspanega naroda, dra-milci energij, ki so spale v široki masi poljskega ljudstva. Bili so po svojem družabnem ustroju in stališču več ali manj aristokrati, torej priveligiranci. Z narodom so imeli malo stikov. Stali so sami zase nad ljudstvom ter tako gledali z visokega na poljskega kmeta in malega človeka, ki se je v pot usvojega obraza trudil za vsakdanji kruhek ter se preganjan od Židov, umikal s poljske zemlje celo v Ameriko, da si tam ustanovi -pogoje za življensko ek-j sistenco.
I Stranka, kateri je pokojni predsednik Poljske pripadal po političnem prepričanju, je bila ljudska stranka. Proti nji so stali nacijonalisti v strnjenih vrstah tako zvane demokracije. NarUto-i,wicz potemtakem ni bil kot politik nacijonalist tistega kova, kakor so si ga želeili poljski šovinisti. Vrhu tega je bil izvoljen za predsednika tudi z glasovi narodnostnih manjšin, katerih velešo-vinisti ne priznavajo za enakovredne državljane.
Cin Nemiadomskega j a torej i psihološko popolnoma titemc-. ljen. Izzvala ga je nacionalistič-
na reakcija, katera v Evropi zadnje čase sili na površje. — Tudi na Poljskem f3& tudi J>o-jnvljajo iste nezdrave narodnostne tendence, kakor jih vidimc povsod v stari umirajoči Evropi
Umor Narutowicza je v sodob ni idejni borbi nacfjonalnih e'k stremov samo kratka epizoda k kaže, da smo še vednQ v oblast povojnih razmer Jn da še nimami tiste čiste in jasne orientacije, k Je potrebna za miren razvoj vsa kega normalnega življenja.
-o-
Iz stare de mo vine.
Za vraten umor.
Kakor se je nedavno iz Celje poročalo ,je bil dne 7. decembr; v Dramljah ustreljen akozi okn. v svoje hiše Mihe Podkrajsek Orožnistvo je sedaj p0 naključju našlo morilca ki se je izdal z raznimi grožnjami orožnikom. Mcri-lec je svoje dejanje >e priznal. | Zaradi odprave telesnega ploda Je bila obtožena pted celjskim okrožnim sodiščem 30 let stara Alojzija Mestinšek, samska de lavka v Zbelovski Gorici pri Konjicah. Zaradi soudeležbe pri tozadevnem kaznivem dejanju sta se istočasno zagovarjala pred sodiščem 371etna babica Frančiška i.Mlinar in 241etni posestnikov sin Fran Javorriik. Sodni dvor je p.ri razpravi dne 16. decembra obsodil Alojzijo Mestinšek |na dva meseca, Mlinarjetvo na 3 mesece, glavnega krivca Javornika pa, ki je pri tej drami fungiral kot ljubimec Mestinško-ve na 4 mesece težke ječe.
Tragedija na dnu morja.
Dne 8. decembra je na tragičen način poginil potapljač Gregor Jurič iz Krapuja v Dalmaciji. Nj egova družina se je baviia z lovom na korale in morske gobe. Dne 7. decembra jih je -vihar prisilil, da sQ se umaknili v zaliv pri Starem gradu. Tam so čakali do petka ob osmih zvečer. Ker jim je zmanjkalo hrane, se je Jurič v potapljalski oprem! spustil v morje, ki je tamkaj globoko 5 do 8 metrov. Ko je poteklo že pol ure so se čudili njegovi tovariši, da se no javlja. Z grozo pa so takoj opazili, da jc gumijeva cev, ki služi potapljal-cu za dovajanje zraka, počena in napolnjena z vodo. Skušali so ga rešiti. Nezavestnega so Juri-ča potegnili iz morja. Po daljših naporih, spraviti ga v življenje nazaj, so Juriča dovedli zopet k zavesti. K*o je mogel zopet govoriti, pripovedoval je 'rešeni potapljač svojim tovarišem, kako Je, hodeč po dnu morja, nenadoma očutil, da iriu teče voda pod potapljaško opremo; istodo
bno je tudi začutil, da ga vjlečejo	^ tovariši na površino, šele kake
tri metre pod morsko gladino je	^
izgubil zavest. Komaj je končal	S
svoje pripovedovanje, zgrabil ga	j
je zopet krč in nekoliko trenut-	J kov pozneje je umrl.
(Morilec svoje žene obsojen na j smrt.
Beograjsko okrožno sodišče je 1 obsodilo na smrt 231etnega Stan- -1 a Stevanoviča, kočijaža,.ki je v | joči med 26. in 27. septembrom a moril svojo ženo Ilinko s 27 bodljaji z nožem. Morilec je J voj čin priznal, pač pa je odloč- 1 io zagovarjal svojo ljubico Cve- I. o, ki je tiščala 'njegovi materi J sta, da ni mogla kričati, ko je J in ubijal ženo, Zločin se je na-j nreč izvršil v temni noči, ko se J :i nič videlo, toda morilčeva na-i je vseen0 spoznala soudeležen- 1 ko Cveto, ki je bila obsojeni! za- ■ -adi sokrivde na 20 let težke ječe. \
Bavarski komunisti v službi reakcije.
Proletarska javnost NemčSjs ;1 stoji pod vtisom odkritja je po- | vzročila nacionalistična zveza I Oberland" po lktu "Muench- 1 ner-A^gsburger Abendzedtung.". | Njen član Roamer, po poklicu ii častnik, baje je izjavil, da je J izročil 26. julija m. 1. komunisti- :j enemu poslancu Grafu 150,000" j mark v svrho komunistične pro- a pagande. Do odkritja je prišlo ii ker se bavarskim komunistom ni posrečilo razbijanje delavskega1; pokreta, pa so postali nadležno i breme bavarske buržoazije.
--o--—-
Se še spominjaš?
i Kot dih si prišla blagodajni, ki roži božal je cibraz Prinesla blagor si brezmejni, k0 prišla vkup sva, ti in jaz.
Se še opominjaš vrtnic krasnih, ki dala si mi ti jih v dar? N
in srečnih ?ascv bajnojasnih — poljiuibov najnih "polni čar?
Iz ust sem tvojih cul prisego, da vekomaj boš moja ti! uz uist sem tvojih čul besedo — brezi tebe mi živeti ni...
% .v I
Ni dvoma bila v meni kal, prisega, da ti sveta ni! Vse, življenje, kri bi teibi dal — da srečna le ,bi bila ti! ,
Kot dih si šla — strupene §lanc, ki rože p:imorila je! Ni mar ti b'lo besede dane — ne moje žalostno srce...
J. Ivanetič.
t
_____>
Ivan Zoreč:
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE.
Pa/vla je v začudenju skoraj vstala.
"Le počakajte, to še ni vse!" se je smejala vesela ženL-fka. V očeh ji je posijala nova misel, lice ji je ozarjal zagoneten smehljaj.
"VaS nadučitelj je pujsek. Tisti dan, ko ste bili šli v, -gospodično Ivanko nekamo v hribe", sva z dedcem pila. Nič ne rečem, piti zna; samo čudne mehak postane, ko se nali je. Jaz pa ravno narobe. Tega mož ni vedel in je hotel gavorifi z rokami, ko se mu je začel jezik zapletati."
"Lcipo vas? prosim. .
"Nič! In kar iprismodila sem mu je, da bo pomnil (kdaj se je zmotil. Potlej sva dala še vsak za liter vina, pa je bil spet mir med nama. Ho-ha-ha!"
P-E(vla se ni mogla smejati. Kar naenkrat se ji je začelo vse gnusiti, še Brigita v njenem moževanju.
Njenemu življenju in mišljopju je dala novo, čarobno smer zanimiva bližina vljudnega dr. Jernejčiča, ki je [posdbnci ob nedeljah popoldae rad zdrsinl na Veliki Studenec, da se ji je klanjal in prilizoval.
Njegove bcisede ljubezni so bile žive in vroče, pijane in omamili'. Iz svetlih žgočih oči mu je gorelo dehteče hrepenenje.
Pavla je to videla in je bila zadovoljna; tako všeč ji je t bilo, da ji je bilo skoraj žal in težko, če ni prijel, kadar ga je pričakovala.
Stistanki z vlj]iEhiim možem, ki jo je tako nežno in poštljivo ljubil, io ji bili velika'jraslada. Na neprimer-
nost tega preprijateljiskeiga občevanja m mislila nikoli, za to je bila prejpe/nosna. Vse, kar je hotela, je bilo snmo igranje in nv jstrovanje misli in izraza.
Ob to zavest ni bila niti tisto uro, ko ise dr. Jer-nejčič ni mogel več premagati in ji je ves vroč in drhteč povedal, da bi moral zblazneli, če ibi vedel, da je njV'gova silna ljubezen prazno prizadevanje.
"Saj veridar veste, da som nevesta!" je vzkliknila; ali v njenem glasu ni bilo graje.
"D:, saj to je tisto. — Zamudil som, zamudil sem."
Potešil je glavo in se je zagledal v tla. Gbr%z mu je prevkikla senca, ustnica so nut drhtele v bclečom trepetif.
Pavli se je zasmili.'
"Človek ne sme pozabiti na?c," je dejala, kakor bi ga hotela tolažiti'in se opravičevati.
"Ne pozabim in vendar se ne odpovem.'
"Morate!'
"Nečem!"
Poč: si je v&tal in jo je trdo pogledal.
Ona pa ni umeknila oči m je tudi sama nag1!© \-Btalo, dS ji je omahnil stol za hrbtom.
Nekaj časa sta se gledala in ista molčala. V prsih se jima je bojeval strah z vzbujajoče se vestjo.
"Nciem!" je ponovil odvetnik in jo je prijel za roko, ki jo je takoj izpustil, čeprav mu je ni bila odtegnila. Vse, kar ji je že kdaj povedal toplega in lepega, je ponovil polglasno, zamolklo, drhtavo in primerjajoče.
Pavla je iskrila -cibraz v roke in je zaihtela m izrezka selclla na stol. I^ajti čim bolj so čiste besede ljubezni, tem nevarnejše so za ne?nočutno devicc^ ki v svoji neizkušenosti ne pozna nezemputnja in ne vidi kače
mod cvetkami ...
Na rami jo začudila rahel dotekljaj njegove roke. Ko je ipovzdiglvih svoj pogled, se je iloktor pripognil in jo je<naglo poljubil na čci in na uiz'ta.
"Ne!" je ikrikriila in je odskočila.
"Oprosti —" je dejal in jo je viharno stisnil naise in jo poljubljal.
''Ne!" je kričaje ponovila.
Za trenoitek se je zdrznil ob njenem prestrašenem kriku, roke so mu omahnile; gledal jo je v prebledeli obraz in je naglo dihal.
"Pavla —", je dihnil, več ni mogel reči.
Njegov plamteči pogled jo-je držal vnemi grozi, slaidiki in prijetni in obenem strašni drheči. V cčelh ji je zalgcrel čudovit ogenj, a lice ji je ostalo Ibledo ill plsho. —
V Jerinovi lj:u'bezni se je do zdaj čutila močna! da se je Objestno in prešerno igrala in šalila z vročekrvnim doktorjem, k0 jo je zvesto posečal in 'spretno lovil v zavratne mreže. Kako lahkomiselna je bilo njena igra in kako nevarna, je spoznala šele oib tej usodni i ri. Ali všeč ji je bila kljub strahu. i
Obraz čiste device je svet in pokojem. Ko pa se >:.gcdi, da bije ura in pride kdo, ki jo udari po nedolžnem srcu, ji ugasne na mirnem licu rekel bi ves svetniški sijaj in osuplo spoznanje ji zariše vanj teman p-imišlj'3j. Morda res ni večjega greha nego potegniti tisti u'sodni pomišljaj. _ gotovo pa ni večje slasti nego je ljuJbezen čiste, voljne device.
Pavla je bila ponosna, v njenem vročem srcu ni bilo Ikesanja, ker jo bilo polno ničemunnosti.
"Pavla —," je odvetnik tiho ponovil; oči so se mu pasle, približati se ji ni več upa!.
Devici je padel pegie"i pod noge, z osinelih ustnic ji ni bilo. glasu.
"Poglej mi v oči . . . poglej —" je prpsil.
''Kaj hečete?" je zamolklo vprašala oči ni dvignila.
"Tebe hočem!"
"Ne, gikdpr!" jo krikniia.
"Ljubezen je življenje, brez tebe —•"
"Vest je vest!" ga je prekinila in se je umeikni-
la.
"Moja vesit si ti!"
"Lepo vas prosim, odidete . . . odidete takoj!"
Odvetnik je težko pobesil glavo, naiglo segel po kldbulku in palici in je -sikoraj planil proti vraitom.
Pavla se je zdrznila; korak, dva je stapila za njim in je zaječela:	,,	'	M
"iPcstojte. .. ! Ne . . . ! Odidite takoj', 0didite."
"Pavla, (ti isi moja največja ljubezen. Ne podi .me!
Stal je pri vratih in ji je prisegal svojo visoko Ijubezien.
"Lopo vals iproisim, odidite!" je ihtela.
"Kako bom brez teibe?"
Pavla se je naenkrat zasmejala, iglasnci in prešel''
no.
Odvetnik je nekoliko zardel, prijel je za kljmko in je dejal počasi in s poudarkom:
"Tdbe hočem, mc.ja boš, boril se bcm1 za tvojo ljubezen, do 'smrti me ne boš pozabila!"
"Milost! — Milost!" se je ustrašila, smeh se ji Jc utrnil na lepem licu in v ognjevitih očeh.
Dciktor se je molče priklenil in je trdo odšel.
Pavla si je z rokami pokrila obraz in se jo zgrudila na stol. Naenkrat je poskočila in je stekla k knu.
Snubec, skuišnjavee je počasi šol po ozki poti i« je zaostajal in postajal kakor človek, ki zamudi ,vlak-Ozrl £ie ni noibenkrat.
To je Pavlo jezilo. Zakaj se vsaj ne ozre? Ali odhaja morda za zmerom?
Vroče čelo je pritisnila na okensko šipo in j« drhteče Čalkala, da bi se ozrl, vsaj ozrl; a ko se tu«1 na ovinku ni ozrl, se je glasno zajokala, — tako g1;l" sn.r., kakor ise je bila poprej glasno zssmejala, ko je rekel: Kako bom brez tebe?
(Dalje prihodnjič.)
JANUARY- 18th, 1923.
"ENAKOPRAVNOST"
..... --
STRAN 3
Josip ivostanjevec:
t; ; KOTANJSKA ELITA
Ko je zatisnil utrujene oči že Proti jutru so. ga začele mučiti težke sanji. Stal je zopet Zgoraj vrh vinogradov ter zamaknjen gledal po okolici. Toda v tem hipu je začu! za seboj pridušen smeh, poluglasno šepetanje in glasno, vednc in vedno ponavljajoče so poljubovanje. Ozrl se je. v mehki travi sta. sedela njegc-. ya soproga in Pavlovi« in se objemala in poljufcva% in uživala vse razkošje ljubezni.
In bilo mu je, 'kaifcca* bi se bila hiiparpv dotaknila" mrzia, lede- ( roka njegovega • si'ca.. in krčile inTiio se mu je v neznosnih, ^lejcinah. Opotokel sfe je in o-j mahnil na klopico, ki sta na nje.] 1 sedela sncči z Maksom. In teda j j ,.Se je priviia navzgor i® doline j ^ehka meglica in zagrnila ljub-Viočo dvojice. A še iz te rahle tteprbzome tančice je bilo slišati neprestano grljenje. .. Trs-j ^ J®-privzdignil glavo, iin v tem 1 trenutku se je razpršila megla. A zraven njega je sfal Maksa 111 z zaničljivim posmehom je ka- i zal na cmidva. Tn kakor bi bid .zraste! iz tal, se je pojavil ne-od r.jiju sodnik, za njim sodnica, a nato vsa vrsta znari-Cev in n£?nancev. In visi so> ka-Zs-i ostentatiivno in porogljivo Jja na trato. Zagnali so strašams' krohot da mu je pretreslo m&zg in kosti.
Zaječal je grotzmo, a v tem %u- se je zbudil in gledal pre-!
»
Jtrasano okoli sebe. N'a. čelu mu ie stal obilen pat,\treisel se je po vsem .životu. Šele polagoma se je pomiril...
.V kotu je še slabo brlela nočna svetilka, a skozi napol zastrta fcno &o že silili v spalnico prvi prameni vzhajajočega solnca.
• XIV.
Traven je naglo skočil iz postelje, se oblekel in hitel na vrt, da se naužije čistega zraka.
Po drevju in po grmovju so se :;e preletavale jate ptičev, in la-,hek veter se je poigraval z lesketa j očim, nekoliko^žs orumene-| lim listjem. Kako dobro je del ta j hlad, ta sveži ■ vzduh - njegovim tesnim prsim, njegovi težki gla-jvitSaoiha ise je hotel otresti snocpcga prizora in nocojšnjih sanj, ki mu še zdaj nišo popolnoma .cdibeiale. A vse zaman! Za vsakim gum ojm, ?a vsakim dre-jvesom, za vsakim ovinkom mu ie domišljivost pričarala pred o-,ci obraz soprogin in Pavlovičev, | m vselej ju je videl skupaj in 1 ušelej združena v sladkem po-jljute:.. Gladil .si je z desnico celo, r.tresal je z glavo in se iz-kulšal vtopiti v prirodne krasote. 'A vlsak list, vsak živobojni • cvet , vrtnih rož — vsak?.. stvarca se 'ie hipoma izpremenila v podobo oregactajočih ga cbrazov.
Traven ni mogel več s,trpeti. V glavi mu je razbijalo kakor, v kcvačnici, žile so se mu bite' :anci);ile ,s krvjo, in ves Obraz
' mu je bil zabrekeh Tresel se je .•d bolesti in notranje razburjenosti.
Tedaj je pa. pristopil k potoku in zajemal s periščem vode ' tor si močil in močil vroče sence.
To mu je nekoliko pomogloi. Počasi mu je odleglo, in začel je preudsrjati nekoliko mirneje. Po dolgem razmišljanju je res prišel z-cipet do zaključka, da so ga bife snoči prevarile 0či.
Šel je v svojo sobo in vzel i knjigo v roko. Vglobil se je v branje, a pri tem ga je premagala nena\tvdna utrujenost in zaspanost. Oči so mu fezle skupaj. Skcro je zadremal na naslanja-1 ču. Knjiga mu je zdrknila na tla, desnico mu je omahnila navzdol ob naslanjaču, a levica je podpirala, glavo...
Med tem so se bila dvakrat odprta vrata. Sc|pro@a je bila po- : ,-iedala v scibo, a ko je videla, da : Traven spi, ji je legel zadevo-Ijein šmeihijaj na rdeče ustnice. 5 A tam v njeni sobi se je vrši- ' lo neko hl-istno, skrivnostno spra J vljanje, premetavanje in zopet I spravljanje. ..	i
Pavlovič pa je nemirno hodil n po svoji sebi isemtertja. .. h ■Šele preti poldnevu se je zbu-jt dil Traven Spanec ga. je bil ne-1 i koliko okrepčal, in pri obedu je! c bil celo nekako dobre volje. !i "Jaz pojdem za nekoliko časa > v mesto. Tam cbiščem dr. Lov- j rina, a zatem se zglasim v čitalnici, Ali greste z mano ?" je , a vprašal Traven nekoliko bledega ,s Pavloviča.	'[
Ta se je izgovarjal, da mora še nekaj pisati in za jutri pospraviti svoje reči. Poitem pa je pristavil:
''Tocia za vami pridem — morda črez kaki dve uri, too odpravim vse. Tudi jaz bi si rad še enkrat ogledal vaše imenitno mestece — kje se dobiva?"
"V čitalnici." ; '
Ako bi bil. Traven natačneje opazoval svojo sciprogo, tedaj bi bil zapazil na njej. neki nemir, ki se je pojavljal po celem njenem telelsu Vsaka žilica njenega obraza je utripala, v čudni razburjenosti Roka se je tresla, ko je drsala žlico ali vilice, a poltem je s prsti krčevito stiskala beli mizni prt, kalfer bi ga. hotela predreti. Njeni odgovori so bili kratki in glas,'tesen, skoro hripav
Toda Traven je bil preveč sam zamišljen v svoje'.skrbi. Šinila mu je sicer mimogrede misel v glavo, da ostane Pavlovič doma samci spričo njegove soproge, teda hipoma se je je otresel. Mehkobna njegova-čud ni utrpela dolgotrajne razburjenosti, saj mu je enaka, sitna.misel provz-iročila že dovolj bolesti in nemira nocojšnjo noč in danes,' in vse ;to — po nepotrebnem. "Ako-ka-iieri med zakonskima ne zaupa j drugemu, sam ni vreden zaupa-jnja",'je tolažil sam; sebe. Poslovil se je, vzel klobuk in palico in počasi odhajal po stopnicah.
V tem je bila vstala tudi Se-I verica in odšla .naprej v svojo sobo, kjer se je prepustila obli-gatnemu poobednemu spancu.
1	Pavel Pavlovič je zapustil je-
-	dilnico takoj za 'lravnoviko.
2	"Kakor nalašč," ji je pošepnil, ne da bi bila slišala Severica.
Travnovka je prebledela, da
-	je bila v lice kakor novopobeljen j zid...
3	(Dalje prihodnjič.)
^ IBIlBail^lflMBBlS
1 V CLEVELAND, O.
• Dr. Albert F. Sneli
od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnati)«, O.
Bo v svojem CLEVELANDSKEM USADU \
ERIE BUILDING'}
. SOBE ŠT. 412 IN 414 . vogal E. 9th Str. and Prospect Ave. V PONDELJEK
22. JANUARJA
in bo ostal do SREDE
31. JANUARJA Samo deset dni!
Doktor zdravi vse kronične bolez- j ni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko ; izogniti nevarne operacije, ako se premestite zdravniškemu zdravljenju. j
Zdravijo se vse moške, žen- | ske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozorrfost.
Ako imate katarne neprilike, pridi-	j
te, da se vas preišče. Vsi bolni naj r.z	I
poslužijo te prilike. Ako sto ozdrav-	|
Ijivi, vam povemo, ako ne, vam da	j
nasvet. Noben bolnik naj nn zamu-	| di te prilika.
Ako imate revmatizem, nervoznost,	j slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katere-	| koli zgubljajoče bolezni kakor oslab-	I Ijenost, bledost, vrtoglavost dispep-	j sijo, slabo prebavo, Nabasan t, ne-	\ prilike v želodcu ali epilepsijo, bišči-	| te dr.. Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kož-	| ne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske,
si trpijo na glavobolu, melanholiji, j hrbtenici ali na kakih posebnih bolez- i aih, ki so lastne ženskam, naj gotova j vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da ae drete operirati za te vrste bolezni p.li vsled pruha, tej daj ne postavljajte preje življenja v ! nevarnost, da vprašate tega špesiili ; sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike ni, na čem bst»hate ' ali koliko časa bolehate; ako je v ne- i varnost vaša sreča, obrnite se na tega ■ Specialists.
, Nič ne de, kakšno bolezen imata ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam jo reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in t.k o je le nit upanja, tedaj be3te našli upanje v " njegovem zdravljenju, ki vas bo do- ■ vedlo do zdravja, zadovoljstva in sre-
i
če.	r
POSEBN APOZOENOST se obrača na kemične in mikroskopično preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti, Naslovite vsa sporočila na
Dr. Albert F. Sneli
Vogal E. 9th St. and Prospect av.
Uradne ure: od 9. dopoldne do S. »večer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne.
gMUBEMlTOi^S
- Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v "Enakopravnosti."
Kako se naredi,
S.tepite skupaj 6 rumenjakov, dve žlički sladkorja, štiri žlice moke, malo soli in skodelico Borden's Evaporated mleka. Stopite beljake v trd sneg in P pridenite prvi mešanici. Segrejte dve žlice masla v plitvi ponvi, vlijte zmes, B ko je qpečeno na eni strani obrnite prav • pazno in jnalahko pomešajte, kakor delate zmešana jajca, potrosite s sladkar- I iem in servirajte.
Borden'. Evaporated mleko je dva-	B
krat tako bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vode in polovico Bor-	B
den's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva kak vaš recept, ki ga imate smetano, rabite isto količino	B
Bo rde."'« Kvimorated mleka.
* H
THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK
Recept št. 12	I
' : . • , NAVADNI CMOKI. .
•
1 skodelico Borden's ^ Evaporated mleka
"UNSWEETENEO
tVAPORATE"
)
^ISTO naravno- je,-da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, ^
svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo. To tudi lepo,-da se ohranijo tradicije sta?e; domovine kar pe tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tU rojenih Slovencev se lahko pripisuje ten debrim, priprostim in zdravim jedem, 1 ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer so bile prvič pripravljene.
PjjpODA tukaj v tej deželi te mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskim' -rodili, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja gkiLi ravno katere stvari naj rabi.
IDEC, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z ameriškimi jestvin-skimi produkti ter napravile recepte.
»jpO je dvanajsti izmed receptov ki upamo, da bodo zanimali naše ameriške Slovenke ter jim bodo koristili pri njih kuhanju. Prihodnji četrtek bo prišel v temu listu zopet na-daljni recept. Izrcžite vsak recept, prilepite ga v knjigo in ga poskusite isvesti sami
jŠ Znahd^slovenske -narodne jedi in kako -
!ir	se jih najboljše pripravi z a-
meriškimi lestvinami. :	I
i |
1 Enakopravnost i
p —------ |
m JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI- | || CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELB1- fl p !	NE V CLEVEL^DU IN DRUGOD. .. ^
|| JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla- ^
m	sevanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli H]
drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla-U'i • , šajo v listu, kate-i je njih lastnina.	W
|| | DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako B
jf^;	bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je M
M	en sam oglas pripomogel, da so bile društvene pri- W
reditve polnoitevilno posetene.
P TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje • naša tiskarna H
Priporočamo društvom, trgovcem in posamezni	«
kom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo	M
nam, Oko hočete imeti isto lično izdelano in po	mi lil nizki ceni.
H DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one.	Jjj|
a	kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju	Mi
potrebščin naj povedo, da so videli oglas v	fA ' 'Enakopravnosti''.
S "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno de- Hi
loval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kul-	j]Jg|
B	turnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naro-
čeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim	Al
8	sebi vš.5 veže, da podpirate ono, kar je v vašo	mi
korist.
I	...... -.....-..........9
^ENAKOPRAVNOST", bo v sporih med delom in ka-	g
pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas	Rj
izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo pri-	d?
vatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je po-	M
trebno, da podpiramo eden drugega.	^ '
1	I
I Ameriško - Jug. 1 p ----—---— |
| Tiskovna Družba 1
I '	1
Princeton 551. 6418 St.'Clair Ave. |
i... ...i i i 11 .t i i. —. . j ...
i! Sezite poknjigi $
M __ .....^ ........ .
Razkrinkani Habsfeuržani
^	katero je izdala Ar/ieriško-Jugo-	^
slovanska Tiskovna Družba.	^
^	Krjigo je spisala grofica Barich,	^
^ bivša dvorna dama na Dunaju.	^
jjQ	V knjigi opisuje vse podrobnosti	ax
^ vladajoče bababurske klike, ka- JSl kor tudi smrt cesarjevima Rudol-	^
| ■ i
Knjiga je j«kt Itfteresantna in »
[£ priporočamo rojakom, da si jo jS .
^	takoj naročijo.	®
^ Cena. knjige je samo 6(>c	^ ^
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST'
JANUARY 18th, 1923.
! MALI OGLASI I
________________________________! IIP
Clevelandske novice.
--------
— Influenca se pojavlja. Od prvega januarja sem je zahtevala influenca 9 žrtev, 59 oseb pa se nahaja bolnih za. t0 boleznijo. Za pljučnico je umrlo od prvega januarja 77 oseb. Ker pclstaja (položaj resen, svari zdravstveni urad, da sf ljudje pazijo preti o-bema omenjenima boleznima. Kdor noče dobiti influence, naj se izogiba velikim gnječam ter pazi na gorkoto v sobi. Rock-wood pravi, da imajo ljudje v velikih slučajih preveč gorka ter premalo prezračena stanovanja, kar d*, je bolezni plodovita tla za razvijanje. Nadalje svetuje tistim, ki bolezen enkrat dobijo, da ostanejo v postelji toliko časa, da bolezen premine. Leta 1918 in 1920 je influenca na.jhuše razsajala. Ob prvem pojavu je zahtevala 5370 gmrtnih slučajev ob drugem pa 5800. Zadnje dve leti pa je pričela ta boleiren pojemati.
—	Ustrelil prijatelja. James Butts, 1963 Central Ave. je uist-relil v sredo popolnoma nevedo-ma svojega prijatelja James Ap-pletona, starega 63 let iz 2117 Central Ave. Appleton je prišel, da obišče Buttsa, ki je ležal bolan. Posfasil je kljuko. Butts, ki ni vedel, kdo stika okrog njegovih vrat, pa je zgrabil za re-
i vol ver in ustrelil skozi zaprta vrata. Nesreča je hotela, da je zadela kroglja Applet ona v levo stran ter ga smrtno ranila. Policija je oprostila Buttsa vsake krivde.
—	Tekom srede so udrli tatovi v več stanovanj ter . odnesli skupnen plen kakih $255. Andrew Beam 10938 Olivet Ave., je naznanil policiji, da so bile ukradene njegovim otrokom tri hranilne blagajne, v katerih je bilo za $150 v Victory bondih; Mrs. Toseph Humdrick je bilo uikra-ienega iz njenega (stanovanja, ">323 Mc Bride Ave. za $55 v jlatniri. Tat je prišel v stanova-
nje skozi odprto okno. Morris Laslowskyu, 910 Lakeview rd., je bilo ukradene tudi za $50 zlatnine.
-o—:—--
LORA1NSKE NOVICE.
Prohibistični agentje rogovili-jo z vsakim dnem z večjo vne-tostjo. Če bo šlo tako naprej, do prihodnje spomladi ne bo druze-ga mdkrega kot jezero Erie. 'Pred par tedni so sputili 16 sodov vina v reko od samo enega gospodarja, rodom Hrvata. V soboto zvečer pa So zupet zaplenili pri L. Kranjaku, rodom Ogru, na Vine Ave- 17 sodov vina in 128 steklenic. Kam so to pijačo dejali, nam še ni znano. Upajmo, da se "posuši" ^ glavnem stanu naše policije.
V soboto popoldne so prišli ta-suhi tudi k našemu trgovcu John Svetu. Po enournem brezuspešnem preiskovanju so si ga vsak po par kozarčkov privoščili iz Johnovega soda, ki ga ima za
svojo osebno porabo, seveda, z izgovorom, da- poskušaj9,' kaj da je. Pošten človek že na prvi poži-rek. ve, kaj je voda ali vino,, možem postave pa je treba cele kvarte pretočiti po svojih grlih, prej ko morejo konstatirati, je li vino ali rozinov jaka.
Mrs. Max Mislej, vnet delničar S. N. Doma, se je moral podvreči operaciji prošlo soboto in jo, je tudi srečno prestal. Zdaj se mu že vidno obrača na bolje. Želimo mu v najkrajšem času popolno okrevanje.
Mrs L. Virafct se je vrnila iz bolnišnice, kamor je bila prepeljana pred d-vemi teloi, ko j; zbolele na pljučnici. Poročevalec.
---o—---
Mrtve dete v grmovju.
V nekem gozdu pii Zagorju je posestnik Franc Kovač naše' te dni v grmovju mrfvo truplo novorojenega dečka. Kskor se je dognalo, je neka Marija Judež iz Potoike vasi mati najdenega o-troka. Osumljenka pa trdi, da je povila mrtvo dete. Vrši se feodna preiskava.
"STMSaraoJi©.!^
1 /i"......%5
4--.- gH I iv. -
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slov6nci, Hrvati in drug) Slovani kadar potrebujete dobregs plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, »inke, iotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer, work) itd.
Zmerne cene
Nitk JMvidovich
15804 WATERLOO RD.
'_ Eddy 7188.
umi )£ C^ R'TwiiS?
BREZ MLEKA NI ČLOVEKA.
Piše C. Houseton Goudiss
Izdajatelj The Forecast, vodilna ameriška živežna revija, ustanovitelj Forecast ku-hartske šole in živežni direktor the People's Home journal.
Med produkti narave je samo mleko, ki ima edini namen služiti kot hrana.
Napredek modernega človeka leži v mlečnih produktih. Danes je prokletstvo evropskih narodoy trpečih od vojne, pomanjkanje mleka in naš prvi blagoslov izo-bilica istega.
Dovolj mleka v vsaki hiši pomeni za Ameriko močan in krepak narod. Btez mleka ne morejo zrasti naši ©troci normalno ter se razviti v zdravi ju in bla gost an j u.
■ Toda izmed vise hrane je mleko najtežje za spraviti sikupaj transportirati in 2a rsavažati. Ohraniti je čisto is pašnika pa do tedaj, ko ga dobite vi v roke zahteva mnogo 0skrbc in zato prav velik del mleka,, katero dobivate na dom ni tako čisto kot bi moralo biti.'Mleko se namreč pokvari hitreje kot katerakoli druga hrana.
Čisto mleko je postalo možno pred 65 leti, ko je Gail Border izpopolnil neki proces potom ka terega se odstrani iz mleka večino vode ostali de1! pa se spravi v karite, tako'da ostane dobro pod vsakim podnebjem.
BORDEN'S VSHLAPLJENC MLEKO je popolnoma čisto, zmešano s sladkorjem in z ničesar drugim. Ima vse kakovost' najboljšega svežega mleika te1 je nejboljša hrana za vsaic dom ter za človeka vjeih starosti.
TU je mleko katerega ne more nobena gospodinja primerjat1' kakemu < drugemu mleku bodisi PO čistosti, in udobnosti — pripravno za kuho kadarkoli, zahte va jed sladkor in mleko. Priha-ni vam čas, in ni vam -biti treba v dvomu glede dobrega okusa jedi, ako ste rabili..tn mleko
Izredno poceni
Hiša za 2 družini, 8 sob. 2 kopališča : lot 40x140 blizu E. 140. Str. Cena $5.000.00; lot ali mortgage se vzame kot delno vplačilo.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd.
EDDY 7841	WOOD 370-E
Jugoslovanska viaaa dovoljuje še
6,426 Jugoslovanom
da pridejo v Ameriko do prvega julija. Cunard .črta je najhitrejša za vaše rojake, da dospejo v Ameriko. Izseljenci ki imajo karto za Cunard odpotujejo lahko nemudoma, ker odpluje iz pristanišča skoro vsak dan v mesecu ena ladja iz Evrope.- Cunard Line je uredila izvrstno prevozno postrežbo za izseljence iz Jugoslavije, tako da jih vodi družbin zastopnik. Jugoslovan in izseljenci tako nimajo nikakih neprilik. Za vse to ni treba posebej plačati. Za nadaljna pojasnila se obrnite na agenta v vašem mestu alt v bližini Cunard denarne pošiljatve se izplačajo v Jug o-slavrji hitro, sli- 1 erurne in zanesl-
POMAGA MNOGOTERIM.
Na tisoče ljudi trpi vsled želodčni) nadlog, in vsi ti so ozdraveli s po Oiočjo Evroipskega Krvnega Caja. Do ijtikrat druge bolezni, kakor napr> mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Sla bo prebavanje, Izguba sls>sti„ Brei. spečnost,,izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se * počutite oslabele, če lmat. jlabo slast v svojih ustih, pokrit jezfk slabo slast in nobene posebne ener ?i;e, vživajte Evropski Krvni Caj. T< je haravno zdravilo ter izvaja svoj« blagodejno delovanje na želodec, kr jetra in ledvice tet jih pripravi, di opravljajo svoj, posel.
Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo ga takoj po preje mu denarja. Naslov:
Guenther Remedy Co
Collinwood Sta., Cleveland, O. I Randolph 2529-J. Central 2373-W.|
GRAMOFONSKE I PLOŠČE I
f zahtevajte I novi cenik '
Slovenske PLOŠČE
.f^MA, PreJe $1-00 H^) sedi j 75c
VELIKA
1 zalog/
... »pr«. 81	URIN
.....ZLATNINE. I
M Wnu
IP Sitter
. jW 5805 .St. Clai 1 Avenue. |
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST^
STANOVANJE Tri sdbe se od- "
dajo za malo družino. Za nos-
lov vprašajte v uradu lista.
(15)
GARAŽ J
se odda v najem na 106S Addison Road.
OPREMLJENA soba seod-da za enega fanta na 1134 i E. 63. St.	17)
Kadar želite izvrstnega godca na , harmoniko, se oglasite pri
FRANK ŽIBERNA,
1055 E. 67 St.
Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botrij. Vsa naročila naj so odda
DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov.
Vseh velikosti,- -živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pripeljani kamorkoli. Nifcke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče.
H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara.
Telefon Wickliffe 106-L
ZENITBENA PONUDBA.
Pečiar star 38 let, kateri jih ima precej pod palcem, se je naveličal pečlarskega življenja, e.e želi seznaniti z družico-pečlari-co v sivrho ženitve. Na premoženje se ne gleda, ne sme pa imeti preveč križev na pukelnu, pred vsem pa mora biti pečlarica. Kri-" žev pot pečlarskega. stanu se mora nehati sicer znosim vse piskre, kuhalnice, šivanke, pohištvo itd. v jezero. Torej, katera si hoče napraviti brezskrbno življenje, naj se oglasi. Taij-nost jaimčena. Le resne ponudbe se upoštevajo in naj se pošljejo ood šifro "PEOLAR" na naslov 15612 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.	(15)
NAZNANILO!
Opo^rjam cenjeno občinstvo na mojo novo opremljeno delavnico
Za popravo čevljev
in vsega dela upadajočega pod to stroko. Postregel bom vedno vsem odjemalcem kot dosedaj. Z mojim delom in trpežnim blagom sem vedno zadovoljil vsakogar, kdor me je obiskoval in tako bom gledal, da bo vsak za-•iovoljon tudi v bodoče. Moje de-'o je b-čno in močno, cene. primerne
Dobiti me bo mogel vsak ter Vsak ker se nahojam v poslopju slovenlske posojilnice na St. Clair Ave. in E. 63. St. — straniska vrata 1026.
Se vsem priporočam vam vedno na razpolago
JOHN GARRENJA
Slovenski čevljar
1026 E. 63. St.__
Vabilo na
Koncert
katerega priredi
SIM PEV.P0D.DR. "ZVON" 21, JANUARJA
v Božeglav dvorani, 6004 St. Clair A.
Pričetek točno ob S. uri zvečer.
Vstopnina 75c
Ker je program obširen in zanimiv ?a splošno slovensko občinstvo, se priporoča za obilno
vdeležbo
Dr. ZVON. MiMlMBMHBMISHiaiBHHMlBBlil^^
JOHN L MIHELICH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave.
Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa "od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON UD. Tel. Princeton 1938-R
Zahvala.
H OTRTIM srcem izrekamo na tem me&tu iskreno zahvalo vsem so-rodnikom, prijateljem -iln ddbrotnikom, ki so nam bili ob strani jgil)| v veliki bridkosti, ki nas je zadela, v bolezni, smrti in pogrebu nam najdražjega in ljubljenega sopr oga in očeta
John Grdina
St.
ki je preminul in nas za vselej zapus til 28. decembra minulega leta. Globoke užaljeni radi izgube njega, ki nam je bil tako priljubljen, dober in potreben, le s težavo napišemo o nje m poslovilne besede i|n naznanilo, da ga ni več med nami.
Vam vsem pa, ki ste ga poznali, ljubili in spoštovali, ki ste ga v bolezni obiskovali, in ste njegovo trup lo okrasili s stoteri venci in cvetlicami, ki ste ga obiskali na mrtvaškem odpru in ga spremili do groba, izre-
i
kamo najprisrčnejso zahvalo. iNe najdemo' dovolj iskrenih besed, da (bi se vam vsem dostojno zahvalili, na pisati vsa imena je nemogoče, tudi vemo, da niste tega storili, da bi vaša imena čitala v javnosti, ampak ker "ste ranjkega ljubili 'in spoštovali. Zato vam bo gotovo povrnil Bog, mi pa vam ostanemo hvaležni, vam isk reno priznamo, da ste vse storili, kar je bilo mogoče, storili ste kot posame zniki, kot skupine in društva, ves narod je naredil kar je mogel. Hvaležni smo posameznim prijateljem za o-' biske, cvetlice, spremstvo in darila za sv. maše. Hvaležni smo društvom, katerih član je bil, za požrtvovalnost, stroške in zamudo, dr. Lira za lepe petje; duhovnikom za tako obilo ude ležbo in spoštljivo opravilo v cerkvi, bratu pogrebniku, ki je storil svojo dolžnost z vso vestnostjo, slovenskemu časopisju za sočustvovanja in poročila, družinam in prijateljem, ki ste prihiteli iz drugih mest. Ne moremo, vam vsega tega povrniti, kot da ■ vam ostanemo hvaležni in naklonjeni. V vsakem slučaju: Bog povrni! Bodite uverjeni da rajn: živi in da imate pnprošnika pri Begu. Bil je med vami v ljubezni in prijaznosti, in tudi v večnosti ne bo pozabil svoj cev. Trpel in prenašal jo vse teškoče, vendar je bil ljubezniv, sedaj pa tudi v počitku, ine bo neha; nadaljevati dela ljubezni. Upamo, da Ise z njim snidemo nad zvezdami i:i se zopet zedinimo. Vam udani in hvaležni
M ARIJA GRDINA, soj roga.	SINOVI in HČERE.
00 YOU KNOW WHY - - - Well, 01 Course You Do ? __^	Drawn for this w\ By Fisfter ^
'	, ' '	Iktonat^nai. caktoon Ca k. r.	^
— čitajte —
WV močvirju velemesta'' |
Roman 'a živjjenja priseljenke v Ameriki
CENA 50^.
Naročite pri Ameriško-Jugoelovanska Tiskovna Družila «418 ST.CLAIR AVE. 1
t-ririr^ ^