Maratonki Po3tnrria'pTačima v notovTnT Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 92 Maribor, sobota 21. aprila 1928 » JUTRA « Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, projeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: llredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« št. A Grška v oblemu Italije GRŠKA NAMERAVA SKLENITI Z ITALIJO ZVEZNO POGODBO. ATENE, 21. aprila. Jutri prispe semkaj državni podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva, Grandi, da vrne obisk MihalokOpulosu. Pri tej priliki bo podpisana grško-italijanska razsodiščna pogodba, v Milanu pa se i bodo istočasno nadaljevala pogajanja za sklenitev zveze med Grško in Jugoslavijo. V zvezi s tem je zanimivo, da je Grška odklonila nadaljevanje pogajanj z Jugoslavijo glede rešitve spornih vprašanj. Misli k nairfu kopališča na Felberlevem otoku Protifašistouska zarota Miian, 21 aprila. Preiskava radi atentata na kralja je rodila zanimive rezultate, čeprav atentatorjev še niso izsledili. Krenila je namreč iz dosedanje komuni-stično-anarhistične smeri v čisto drugo smer. Oblasti posvečajo sedaj posebno Pozornost vsem onim fašistom, ki so bili iz kakršnegakoli si bodi vzroka izključeni od stranke. V zadnjem času je bilo aretiranih okoli 300 bivših fašistov in so milanski zapori prenapolnjeni s političnimi osumljenci. Zanimivo je, da je podpredsednik izrednega tribunala, general Ferrari, podal demisijo, ki jo je Mussolini sprejel. Baje se je sprl s predsednikom tribunala, generalom Balzanom radi načina preiskave. Podrobnosti o odkritjih Preiskave o protifašistovski zaroti pa čuvajo oblasti še vedno v največji tajnosti. Britanska uojska odpravila konjenico Angleška vlada se je definitivno odločila, da razpusti dosedanje konjeniške regimente in jih zamenja s tanki in °klopnimi avtomobili. Izmenjava se vrši stopnjema. Prvi so prišli na avto huzarji U- regimenta »Princa Alberta«. Pred nekaj dnevi so zadnjič zajahali svoje konje, nakar so bili pozvani, da jih izroče. Ta regiment, ki se je med vojno odlikoval Posebno pri Lillu, izvira že iz napoleonske dobe. V krimski vojni 1. 1855 se je odlikoval pri naskoku na trdnjavo Ba-laklavo pri Savas topolu. Od celega ■•egi-nienta je ostalo živih le 30-ljudi, vse druge so pobile ruske karteče. Ločitev konjenikov od konjev je bila zelo težka. Toda čeprav z novo uvedbo huzarji niso nič kaj zadovoljni, vendar so obljubili, da bodo slavo svojega polka prenesli tudi na tanke in oklopne avtomobile. Na vrsto pridejo sedaj še drug regimenti, tako n naJ se vrneta z ladjo la r ^er *esa n'sta storila, jima je bi-iades Ustavljena podpora in ju je rešil iz .rege vojni minister, ki jima je poslal $iC(£0ro- Oba letalca sta prišla domov d0se ^Polnoma brez sredstev, a cilj sta neti,,. in sedaj pomagata ona dva voj-niu ministru. * Najnouejše športne vesti Na sinočnji seji upravnega odbora ljubljanskega nogometnega podsaveza je bilo tik pred jutrišnjo tekmo »Ilirija« — »Maribor« mesec dni po znanem incidentu med Rapidovimi in Mariborovimi igralci sklenjeno, da se zreče igralcu ISSK Maribora Unterreiterju provizorična zabrana igranja in da se predajo kazenskemu odboru igralci Unterreiter, Vodeb, oba Hreščaka, Kirbiš, Kovačič in Prevolnik od »Maribora« ter Loschnigg Lazlo od Rapida in Prelog od »Ptuja«. Končni sklepi upravnega odbora v zadevi teh incidentov se objavijo baje v prihodnjih objavah upravnega odbora. Ker je več igralcev »Maribora« bolnih in je prišla sedaj še nenadna diskvalifikacija Unterreiterja, ni izključeno, da jutrišnje tekme z Ilirijo ne bo. Lov na zverine sredi Pariza Človek je z orožjem in spretnostjo ra-trl velike in nevarne krvoločne zverine, ali pa jih je pregnal v oddaljene kraje, daleč od svojih kulturnih naselbin. A sedaj ta kulturni človek zopet spravlja te zverine v svoje naselbine, seveda kot ujetnike. Menažerije, cirkusi, zoološki vrtovi imajo najnevarnejše živali roparice v kletkah, ki jim omejujejo svobodo. Vendar se često dogodi, da se zveri osvobode, vsaj za kratek čas in pri tej priliki se seveda krvavo osvetijo svojemu tlačitelju človeka. Te dni se je dogodil zopet nesrečen slučaj z zverinami v Parizu. Neki potujoči cirkus je prišel v mesto, da razpne na sejmišču svoj šator. Ko so šli vozovi skozi neko ozko ulico, se je voz z leopardi in tremi panterji prevrnil. Pri tem so se vrata kletke odprla in so bile zverine seveda hipoma na prostem. Med navzočim občinstvom je nastala divja panika. Takoj je bilo alarmiranih 10 orožnikov, ki so priredili lov na divje zveri. Eden izmed panterjev je skočli orožniku Audardu na vrat. Ta je v hipu zgrabil za bajonet in z enim sunkom ubil nevarnega nasprotnika. Drugega orožnika je napadel leopard. Žandar je padel in bi sigurno poginil, da mu niso pravočasno priskočili na pomoč njegovi tovariši, ki so leoparda ubili s puškinimi kopiti. Neki panter je skočil skozi odprto okno v bližnjo hišo in usmrtil tamkaj nekega 151etnega dečka. Lov na pobesnele zveri je trajal 'celo popoldne, dokler se ni končno posrečilo orožnikom, da so vse štiri zverine ubili. 5pomenik opici Nedavno je pogini! mali šimpanz Joe, ponos londonskega zoološkega muzeja. Priljubljen je bil posebno pri deci, ker je bil s svojimi akrobatskimi vajami zelo zabaven. Znal je igrati tudi na harmoniko. Bolezen ga je zadnje čase sicer tako zdelala, da se ni hotel več producirati kot muzikant. Vsi napori veterinarjev, da bi ga ohranili pri življenju, so ostali zaman. Da se spomin nanj ovekoveči, se je uprava londonskega zoološkega vrta odločila, da mu postavi majhen bronast spomenik, ki bo Angleže spominjal na srečne in vesele ure, ki jim jo preskrbel inteligentni mladi šimpanz. M a r i b o r, 21. aprila. Časopisni vesti, da je kupil mariborski magistrat izza dogodkov zadnjih dni razvpiti Felberjev otok za naprave novega kopališča, so povzro čile med mnogobrojnimi dvonožnimi ribami in kuščaricami, t. j. med vodo in solnce obožujočimi Mariborčani nemalo veselje. Po vsej pravici! Ni ga daleč okrog bolj prikladnega mesta za kopališče kakor krasni otočič, ki ima pač vse predpogoje, da bo ob toplih poletnih dneh prav močno obljuden. Tam, kjer so samevale goste bukve, otožno se majale v lahnem vetriču, ki veje po strugi Drave navzdol, temnozelene Bazen bi se moral napraviti na koncu otoka, ki je mestu najbližji in sicer iz vzroka, ker bi na gorenjem koncu se nahajajoče ^gozdne kulture varovale kopalce pred vetrom, ki piha, kakor že rečeno, po strugi navzdol od severozapada. Želeti bi bilo vsekakor, da bi tvorila dohod na otok, vsaj od levega brega, varna brv. morda viseča, in bi se mogel dosedanji brod vporabiti za dohod z desnega brega, od koder bo • obisk kopališča vsekakor manjši kakor od levega. H koncu prosi s tega mesta, javno, ljubitelj narave, da naj slavni mestni magistrat ukrene vse mogoče, da se hojke. kjer je bohotno klila za priro-;Pr®l imenovana flora vsaj na gorenjem doslovca vrlo zanimiva flora, krasno- delu otoka nc bo opustosala po_ ko-bojni fazan preletaval iz gozda črez Pa. , ' , r.e, '?1S(r?vJmi duševnimi oc-dravski rokav v mirno zatišje, tam |1]11 lebdi ideal, ki bi obstajal v tem, bo kmalu zavrelo življenje: od soln- da bi se iz trornje polovice napravil ca rjava krepka mladeniška telesa, narayen Pai"k s stezami in primitivm-nežnopoltne Mariborčanke, mlado in mi klopmi, kjer bi utrujeni duševni staro bo vživalo blagodat vode in delavec v samoti, daleč od mestnega solnca in zraka. Božji mir se bo mo- sunera. v dobrem brezprasnem zra-ral umakniti 'Više gori, daleč preč, za- i ku. v kar naJbolj prikupljivi okolici, hteve kulturnega in modernega sveta bodo zasedle dosedanjo njegovo posest. Čujemo. da se namerava napraviti bazen, v katerem se bo stoječa voda do gotove mere pod vplivom toplih solnčnih žarkov segrevala in v gotovih presledkih s nomočio zadevnih naprav menjavala. Tako bo prišel na svoi račun tudi oni plavalec, ki se je doslej Drave izogibal, ker je bila premrzla in tudi oni. ki se je je opravičeno bal radi njene obče znane zahrbtnosti in nevarnosti. našel zaželjeni blagodejni mir. Zborovanje trnovskih nameščencev. Dne 20. t. m. se je vršilo redno zborovanje trgovskih nameščencev v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Dobro obiskanemu zboru je predsedoval načelnik pomočniškega zbora g. Štefan K r a u t. Na dnevnem redu so bila važna stanovska vprašanja o pokojninskem zavarovanju, osemurnem delavniku, nedeljskem in prazniškem počitku ter bolniškem zavarovanju. CastHa« te seveda kar v nanret ® onemu oodietnikn. ki bo tako srečen da bo smel otvoriti na otoku buffet zastopali gg. Pinter, Novak, Preac in tajnik gremija g. Zidanšek. Referate ali celo manišo restavracijo, saj se so P°dali g- Lojze Jamnik, tajnik zve čn^jn celo glasovi po mestu: v prostih dneh se pridem kooati že zjutraj na otok in ostanem tam ves dan do mraka! Pn bo v takih slučaiih marsikaj odpadlo na restavraterja, je več ko gotovo. Ker Pa ne more biti nobena stvar na svetu nopnlna. kažejo se pri tem načrtu tudi slabe strani. Predvsem ira?ni cesti; kolesarji seveda bodr> nri?li pa svoi račun. Sicer pa hodiio tudi linblipnčani dnjoč v Savo- celo z v^kom ’*n tud* ^n-sehSutel precej hudo oddaljen od Dunaja. Pešpot ob Dravi je v sedanjem stanju malo nevarna in jo bo treba vsekakor popraviti in na nekaterih mestih zavarovati. Nadaljna senčna stran v načrtu se knžo v deistvu, da na ntnlctf sam^m in nn bližniih bregovih ni tistih debelih nlasti belega čistega peska s katerimi se unravlče-no nonaša kooallšče v Bistrici nad Limbušem in ki tvorijo za mnoge kopalce prvovrstno privlačno silo, ze privatnih nameščencev Jugoslavije in g. Hubert Pelikan, član podružnice te organizacije v Mariboru. Na zborovanju je bil izvoljen nov odbor trgovskih nameščencev. Uvedene so bile doklade za vse člane pomočniškega zbora po Din 2.— mesečno od člana in sprejeta resolucija, s katero se zahteva od gremija trgovcev, da v vseh vprašanjih delovnega časa nastopa sporazumno z nameščenci. Dražbeni oklic. V četrtek, dne 26. aprila, ob 9. dop. se bo vršila na Koroški cesti št. 3 prisilna zakupodaja gostilniške obrti, ki se izvršuje v navedeni hiši. V poštev pridejo pred vsem interesenti, ki imajo osebno pravico po tar. p. 63 taks. zakona in točilno pravico po čl. 12 t. pravilnika o gostilnah, vsi ostali pa se morajo izkazati, da so dobili to pravico najkasneje v 3 mesecih po podelitvi domika. Dražbeni pogoji leže interesentom na vpogled v tus. pisarni Št. 65 med običajnimi uradnimi urami. — Udruženie mariborskih učHelllščnic priredi 22. trn. ob 15. v telovadnici zavoda svojo akademijo. Ker so prispevki usmerjeni poučnemu izletu maturantini, vabi odbor k obilni udeležbi. — Za vinsko izložbo v Beogradu. ki Se bo vršila od 22. do 25. t. m. se dobivajo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Tujsko-promet-nc zveze« v Mariboru, Aleksandrova cesta 3,5 /tanovanjski problem &Bf RAZMIŠLJANJA PRED 1. MAj~jL Mariborski in Maribor, 21. aprila. Živimo v dobi stanovanjskih anket, čemur se ni čuditi, če pomislimo, da stojimo tik pred 1. majem. Kljub temu pa se še vedno ne ve, če bo stanovanjska zaščita sploh podaljšana. Vemo samo toliko, da je ministrski svet razpravljal najprej o Gosarjevem načrtu, nato pa o načrtu ministra za socijalno politiko Radoviča, katerega si je baje osvojil, vendar pa kompetentni zakonodajni forum o tem še ni izpregovoril in ni izključeno, da do definitivne rešitve te zadeve pred 1. majem ne bo prišlo. Kaj ukreniti v tem slučaju, to je predvsem predmet razprav na stanovanjskih anketah, ki se vršijo v zadnjem času. Da to vprašanje ni brezpomembno, marveč nasprotno zelo važno, to je pokazala tudi druga anketa, ki se je vršila dne 13. t. m. v mestni posvetovalnici pod predsedstvom mestnega župana dr. Juvana. Na tej anketi, ki so se je udeležili vsi prizadeti dlnitelji, se je ugotovilo, da je prijavilo mestni občini dosedaj 260 stanovanjskih najemnikov s približno 1000 družinskimi člani, da jim je stanovanje odpovedano in da ga morajo s 1. majem 1928 izprazniti. V resnici pa je število še večje, ker vsi stanovanjski najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano. tega niso prijavili mestnemu magistratu. Med prijavljenimi je polovica javnih nameščencev, ostala polovica pa obstoji iz zasebnih nastavljencev in delavcev, vdov, nvalidov, občinskih ubožcev in le dveh in pol odstotkov samostojnih obrtnih poklicev. Vidi se torej na prvi pogled, kdo bo z odpravo stanovanjske zaščite najbolj udarjen. Kakor je izjavil g. župan, je mestna občina na delu, da zgradi zasilna stanovanja za deložirance, posredovala bo tudi med najemniki in hišnimi gospodarji in storila vse, kar je v njenih močeh, ako se stanovanjska zaščita ne podaljša, da se odpomore na.'večjemu zlu. Tudi hišni gospodarji so pokazali dobro voljo, podpirati stremljenje mestne občine, vendar pa stojijo oni na stališču ukinjenja stanovanjske zaščite, ker mislijo, da se bo edino na ta način našel izhod iz sedanjih nenormalnih razmer, na katerih nosi krivdo predvsem vlada, ki ni podpirala gradbene podjetnosti, marveč jo je s svojimi ukrepi le ovirala. Temu stališču hišnih gospodarjev bi se dalo oporekati v toliko, da ne bi* bilo zdravo, ako bi se stanovanjska zaščita namah odpravila, marveč bi se moralo to izvršiti p o-pagoma z istočasnim podpiranjem Stavbene podjetnosti. Bilo pa bi povsem napačno soditi, da tfe postal aktuahn stanovanjski probiem šele sedaj pred 1. majem. Da je obstojal žp davno prej, to dokazuje na stotine nerešenih prošenj za stanovanja v občinskih hišah v Smetanovi ulici. S podaljšanjem stanovanjske zaščite se le zakrpa največje zlo, reši se pa še davno ne, kajti stanovanjski problem je najbolj težak socijalno-politični problem, s katerim so se bavile mnoge države že davno pred vojno. Marsikdo, ki Maribor sicer dobro pozna, bo strmel, če se tnu pove, da morajo mnogi stanovanjski najemniki bivati v nečloveških, zdravstvenim predpisom nad vse nasprotnih stanovanjih. Kakor smo informirani, je v Frankopa-rtovi ulici še nedavno bivala družina s štirimi malimi otroci, bolnimi na tuberkulozni in kostni jetiki, med konji v hlevu. V Vrbanovi ulici je stanovala družina v svinjaku, dokler ni odšla mati v bolnico, kjer je porodila bolno dete, do-čim se je med tem ostala družina, mož in otroci, raztepla na vse strani. Nečloveško stanovanje je tudi v neki bivši mesnici ob Dravi, kjer so cementirana tla in stene vse vlažne. Tu mora bivati petero malih otrok. Na drugem mestu se gnete v mali sobici deset ljudi. Spijo drug poleg drugega, eni v postelji, drugi na tleh. Otroci so priča nemoralnim dejanjem. Ne samo v Dajnkovih barakah, tudi drugje se nahajajo stanovanja, v katera dežuje tako, da spijo stanovalci pod odprtimi dežniki. Ponekod se podirajo tla in je treba stopati zelo previdno. Mnogi delavci hodijo utrujeni po cele ure peš v mesto. So uradniki, ki vstajajo, komaj so zadremali, ker morajo že ob pol štirih zjutraj na vlak, ki jih po- pelje v Maribor v naporno službo. Mnogi živijo v ločenem gospodinjstvu, kar jim pri skromnih plačah povaroča dvojne izdatke. To vstvarja v družini večne prepire. Koliko jih je med najemniki, ki so radi teh razmer obupali in grozijo, da gredo prostovoljno v smrt, ako temu trpljenju ne bo kmalu konec. Lahko bi nadaljevali. Beda je grozovita. Človeku, ki bere te vrstice, se zdi, da bere o stanovanjskih razmerah, kakršne so obstojale v predmestju Londona, ko se je v preteklem stoletju z u-vedbo tovarniške produkcije pomnožjl proletarijat, ki je živel v skrajno mizer-nih stanovanjih. Toda zdi se, da so se takrat bolj brigali, da se take razmere odpravijo, saj so stopile na čelo gibanja za stanovanjsko reformo najuglednejše osebe, med njimi celo člani vladarskih hiš in cerkveni knezi, kajti stanovanjski problem je pač važen državni probiem. Pri nas se mnogo govori, dejansko se pa stori malo. Edino mestna občina nekaj pozitivnega ustvarja s tem, da zida; kajti, kjer manjka, kakor v Mariboru, 600 stanovanj, je rešitev samo v zidanju. Samo, da mestna občina z ozirom na neprestan dotok v mesto tega sama ne zmore. Zidati bi morala tudi država, vsaj za svoje urade, ako že ne za uslužbence, ne pa, da ima potom svojih uradov celo zasedene mnoge občinske hiše, ki bi sicer služile v stanovanjske svrhe. Kar pa je glavno in kar se je naglasilo tudi na uvodoma omenjeni anketi, javne nameščence b) morala država bolje plačati! V tem slučaju bo z lahkoto dobiti stanovanja, ne pa, kakor se dogaja dandanes, da se uradnike, ki so poprej uživali velik ugled, gleda po strani, kakor berače, ki niso v stanu plačati najemnine. Tu je jedro vprašanja! Potem bodo privatniki tudi raje zidali in vse bo šlo zopet v normalni tir, pri tem pa bo tudi uprava pridobila, ker bo brezhibno funkcionirala, dočim preti v nasprotnem slučaju nevarnost, da se sistem tnko-zvane »zarade« razširi tudi na naše’kraje, kar bi imelo za posledico gnile upravne razmere, ki vodijo navadno v revolucijo, česar naš Bog varuj, ker preveč ljubimo svojo s tolikimi žrtvami priborjeno svobodno jugoslovansko državo. V poslednjem trenutku apeliramo na merodajne faktorje v Beogradu, da stanovanjsko vprašanje rešijo, pravično, da se praznovanje letošnjega 1. maja nebo izpremenilo v kaos pod milim nebom, kajti stanovanjsko vprašanje je trenutno najvažnejše državno vprašanje, od katerega zavisi blaginja tisočev! Ljudska uniuerza u mariboru Švica v podobi in besedi! Švica, ki nudi človeku vse: grozoto najvišjih gora, tajinstvenost in milobo čudovitih jezer. Celotno sliko te edinstvene dežele nam bo nudil švicarski pisatelj Fr. Burri. — O njegovem graškem predavanju v Ura-niji pišejo listi: Izvajanja pisatelja Bur-ri-ja so bila polna pristne navdušenosti, ki izhaja le iz človeka, ki mu je dežela — domovina in duša! Franc Burri je pel slavospev svoji prekrasni domovini! — Predavanje je spremljala dolga vrsta prekrasnih skiopt. slik. Predavanje »Švica« bo v pondeljek 23. aprila ob 8. zvečer v veliki kazinski dvorani. Glasbena matica bo zapela po predavanju švicarsko himno. Predprodaja vstopnic (12, 10, 8, 5 Din.) pri ge. ZI. Brišnik in g. Hoferju. V petek 27. aprila: prof. Ribarič »Moderna srbska lirika«. Ljubljanska Glasbena Matica na potu v inozemstvo. Včeraj tik za beograjskim brzovlakom, s katerim se je pripeljal v Maribor »Obi-lič«, so potovali z ljubljanskim brzovlakom v inozemstvo pevci in pevke ljubljanske Glasbene Matice, ki bodo gostovali v več mestih Češkoslovaške in nazaj grede tudi na Dunaju. Na mariborskem kolodvoru so pozdravili Ljubljančane zastopniki naših pevskih društev z Glasbeno Matico na čelu in jim voščili obilo uspeha na koncertni turneji. Službo dob! potom mariborske borze dela Čevljar za fina dela. Lahko se takoj zglasi pri borzi dela. 5rbsfca pesem u mariboru 120 pevcev in pevk Akademskega nevskega društva »Oblic« iz Beograda je bilo včeraj na tleh mariborskega mesta predmet odkritosrčnih, navdušenih ovacij s.strani slgvenskega oziroma vsega jugoslovenskega prebivalstva našega mesta. To se je videlo že pri sprejemu na kolodvoru, ponovno zvečer pri koncertu in končno tudi na banketu, ki ga je 'dala gostom naša mestna občina. Naši bratje iz državne prestolice so se mogli na lastne oči prepričati o toplini in globini občutkov, ki so prevevali naše prebivalstvo, katero jih je pričakovalo z burnimi klici, dobrodošlice. Videti so mogli, da nam tu na skrajni severni meji države pojem bratstva in narodnega edin-stva ni samo prazna fraza, ampak živo življenje. K sprejemu se je zbralo na ko odvoru včeraj ob treh popoldne izredno numgo občinstva v družbi oficirjev in voj išt /a. Izstopivše beograjske akademike in akademičarke je po odigranju /ojaške godbe v imenu vseh mariborskih kulturnih društev in v imenu vsega meščanstva pozdravil predsednik Glasbene Matice g. dr. Tominšek, ki mu je odijvoril v lepih besedah g. llija Pržič, asistent beograjske juridične fakultete. Slediji je vpričo častitljive društvene zastave v kratkem povdaril Obiličevo 40 letno delo na nacijonalnem in umetniškem polju. Potem ko je bil Obilic s svojo pesmijo že od Petrograda do Aten, odhaja sedaj tudi med druge narode, da jim pokaže del jugoslovenske pesmi. Na peronu je odmevalo od dolgotrajnega vzklikanja gostom po obeh govorih. Ker je imel Obilic pripravljeno prenočišče v vojašnici kralja Petra, je dala mestna občina ljubeznivo ;ia razpolago avtobuse, ki so prevažali akademike iz mesta v vojašnico in nazaj. Večerni koncert v unionski dvorani, ki je bil lepo o-biskan, je dosegel obilen uspeh. Po koncertu ni hotelo biti kraja manifestacij našega občinstva Beograjčanom. Še na kolodvor, kjer je priredila mestna občina gostom slovesno večerjo in jih je pozdravil podžupan g. dr. Lipold, jih je spremila večja množica navduse.iega neprestano vzklikajočega občinstva. Da-. vi se je Obilič odpeljal na Dunaj. Turneja mariborske Glasbene . matice Ravno na dan, ko se vrne ljubljanska Gl. Matica iz svoje turneje po Češkoslovaški se odpelje mariborska Glasbena Matica na svojo turnejo v Švico in Innsbruck. V celoti bo tekom 8 dni priredila samo 4 koncerte in sicer: 2. maja v Baselnu, 4. maja v Ziirichu, 5. maja v Luzernu, v pondeljek 7. maja pa v Innsbrucku. V teh krajih se gotovo še n razlegal glas naše pesmi, zato je upati, da bo zlasti jugoslov. visokošolska mladina vzradoščena, ko bo v tujini zaslišala čarobne melodije domačih pesmic. Matica nastopi s 64 pevci in poje slovenske, hrvatske, srbske in bulgarske narodne in umetne pesmi. Dame povsod nastopijo v slikovitih narodnih nošah. V vseh navedenih mestih so izstavljene zborove in skupinske slike. Vse pesmi je v krasno nemščino prevedel g. dr. Karl Koderman, tako da bo vsak poslu-, šalec brez nadaljnega lahko sledil zboru. Seja krajevne organizacije SDS za V. okraj se bo vršila v pondeljek, dne 23. aprila ob 20. uri v »Mariborskem dvoru«. Današnja seja odpade. Nove zgradbe. Mestni svet je izdal na svoji včerajšnji seji sledeča gradbena dovoljenja: tvrdki Hutter za enonadstropno poslopje za skladišča in stanovanja, mestni hranilnici, mizarju Klančniku, dr. Krausu za prezidavo, izdelovalcu sadnih sokov Jutrasu za preureditev poslopja v obratne svrhe, peku Kosarju za hišo s pekarijo, Jožefu Bodo-ku in Karlu Gerliču pa za stanovanjsko hišo. Občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru sc vrši danes, v soboto, ob pol 20. url v Narodnem domu. Prosi sc za točno 1 udeležbo Aero-klub Maribor. Kakor smo že poročali, priredi na Binkošti 27. maja Aero-klub v Mariboru veliko letalsko tekmo. Vazduhoplovni puk v Petrovaradinu, ki se bo tekme u-deležil, pošlje razne tipe aeroplanov, ka-tor: Brandenburg, Breguet, Potez, Des-voitin itd. z našimi najboljšimi vojaškimi piloti. Tekme se bosta udeležila tudi 2 civilna aeroplana. Na dan tekme bo dopoldne razstava aeroplanov, popoldne pa razne vežbe in akrobacije z aeropla* ni, skok s padobranom in vožnja s pasa-žirji. Točen spored prireditve in način vožnje s pasežirji objavirao še pravočasno. Kakor zvemo, se bo tudi v Mariboru zgradilo v kratkem zrakoplovno pristanišče. Mariborski aero-klub bo nabavil svoj aeroplan. — Sneg ln mraz v pomladi. Po kislem vremenu tekočega tedna je pritisnil zadnje dva dni v Mariboru in Dravski dolini pravi zimski mraz. Ako pravi pregovor: »če se aprila vreme smeji, se bo kesalo še pozneje« in ako je zato Jupiter Plu* vius ta mesec bolj radodaren, je to čisto v redu. Nikdo pa ni pričakoval, da dobimo dober teden po veliki noči preko Pohorja prav blizu vznožja sneženo odejo, kar se je zgodilo sredi tega tedna. Zopet je zadel stoletni koledar, ki prorokuje, da bo 16. in 17. t m. (eu dan gori ali doli mu oprostimo!) tako hud mraz, da pomrznejo rožmarin in nageljni na vi'tovih! Toda imejmo upanje, da se je danes, ko jc pretekla doba 40 dni po godu 40 mučenikov. ki so bili slabega vremena-za stalno izboljšalo podnebje. Zamotana lastninska pravica. Neka posestnica je ovadila svojega bivšega hlapca, da si je prilastil pat konjskih odej. Ovadeni je pa na policiji izjavil, da bi odeje rad vrnil, če bi le vedel komu. Ko je stopil v službo, mu je dala gospodinja konje, voz, odeje in nekaj orodja v oskrbo, uporabo in na odgovornost. Ko je nekega dne vozil po Vrtni ulici, je pa pristopil k njemu neki mož ter dejal, da so voz in konji njegovi Mož je voz in konje takoj prevzel, hlapcu je pa dal za gospodinjo pismo. Kef gospodinja ni ničesar rekla, je morale biti stvar v redu. Hlapec je odšel za drugim zaslužkom, prej je pa povedal, da ima shranjene odeje. —___________ Kino Unuion. * Matere! otroški! flii Vas okli Krasno filmsko delo, ki spada v n3*" čas. Nedeljo 22. do srede 25. april* Za mladino nedostopno! Tombola nižjih poštn‘»'i nameščence* Usmilite se podpore potrebnih ni*' jih poštnih in brzojavnih uslužbencev, njihovih vdov in sirot! Gotovo n’ v Mariboru stanu, ki bi bil bolj Prl' ljubljen, kakor so ravno naši pismonoši. Za skromno mesečno plačo vršijo vestno in točno naporno služb0* V službi so potrpežljivi, uljudni nikdar ni pritožbe zoper te male državne nameščence. Ker je njihov služek tako malenkosten, da zadostuje komaj za zdrave dni, so si osnovali nižji poštni in brzojavni usluf' bcnci posebno društvo, katerega mu je: podpirati bolne člane, njih vdov* in sirote. Ravno v nedeljo, dne % aprila je priložnost, da lahko Prls^°ra javnost društvu na pomoč s tem. “ pridno kupuje srečke dobrodein tombole Osrednjega društva nižji poštnih in brzojavnih uslužbence • Tombola bo ob 15. uri na Trgu svobode. Tablice prodajajo vsi pistnon še in trafike. Tablica stane samo Z-*5 Din. ___________________________ Navale krv!, * srČnf napadi, težko dihanje, razdra -nje živcev, migrena, težko spanje podobne bolezni odpravi uporaba vadne Franc Jožefove vode. Z t ‘ stvena opazovanja potrjujejo, aa Franc Jožefova voda blažilno sr j stvo za stare in mlade. Anton Skala. V Lipskem licu Evrope Zanimiva je vožnja ob Labi do češko-nemške meje,, a čudovito lepa od tu do Draždan po švabski Švici. V tisoč letih .jle voda razjedla apnenčajto hribovje vzdolž Labe, da izgleda kakor najroman-tičnejše razvaline srednjeveških gradov z vsemi tajnimi prehodi, visečimi mostovi, začaranimi princezami in zakletim graščaki. Ob izlivih rečic v Labo pa je v okrilju iglastih gozdov vsaka naselbina vabljivo, lepo urejeno letovišče. Znočilo se je, ko sem nadaljeval pot iz Draždan v Lipsko. Skrbelo me je radi prenočišča v Lipskem in sem vprašal za svet sopotnika, ki je že večkrat bil tam. Potolažil me je, da za 7 zlatih mark že lahko dobim primerno sobo. Na tihem sem preračunal v našo valuto in mi je kljub hladni noči postalo toplo. Zopet sem se umiril, ko sem čital v železniškem listu, ki v Avstriji in Nemčiji v svrho informacij leže na policah v vozovih, da oddajajo drugovrstni hoteli sobe po 2 in 4 zlate marke. Vedel sem, da je kolodvor v Lipskem največji v Evropi, ali, da je tako ogromen, si nisem mogel predstavljati Ima 26 pokritih prehodov, vsak prehod za 4 vlake, ponoči ob električni razsvetljavi ne vidiš z enega konca na drugi. Čez ves obok ob izhodu je bilo z velikanskimi črkami napisano: Obiščite razstavo o spolnih boleznih. Pred kolodvorom na prostranem trgu sredi vrveče prihajajoče in odhajajoče množice brnečih avtomobilov, zvonečih in škripajočih tramvajev, mi je bilo žal, da nisem ženska. Za ženske je namreč dobro preskrbljeno. Na kolodvorih so pisarne »Frauenhilfe« in tam jim odkažejo hospic v mestu, kjer je preskrbljeno za prenočišče in prehrano. Šel sem v hotel, ki sem čital o njem, da oddaja sobe po 2 in 4 marke. Seveda ni v hotelu hotel nihče o tem vedeti. Čudili so se, kdo je dal oglas v časopis. Napravili pa so mi izjemno ceno 5.50 mark le radi tega, ker niso mogli dognati, kakšne narodnosti sem. Rekel sem, da prihajam iz Jugoslavije. — To leži nekje v Avstriji ali ne? — Ne, južno od Avstrije — do Trsta in Gorice. Zagreb, Beograd. A. Trst? vi ste Italijan? — Ne, Slovenec! Slovenci? Še nikdar nismo slišali o Slovencih. — Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Serbe, also? In z velikimi vprašujočimi, zvedavimi očmi so se odmaknili, da sem se nehote potipal, če mi ne gleda morda bomba iz žepa. Tako nas torej poznajo. Od preprostega človeka ne moreš zahtevati, da pozna zemljevid, inteligent je bolj poučen. Ne vselej. Dva dni pozneje sem obiskal zborovanje mednarodnih vzgojiteljev. Vodjo zborovanja sem prosil, naj mi da po dva izvoda predavanj o šoli in narodni vzgoji v Sovjetski Rusiji. Povedal sem mu, da sem iz Jugoslavije in bi rabil te podatke radi točnih informacij. Prijazni kolega iz Nemčije me je pogledal enkrat, dvakrat in me vprašal: Oprostite, ali zemljepis ni moja stroka, kje je Jugoslavija? Jugoslavija: Ta je država kakor Nemčija. Kraljevina SHS na balkanskem polotoku. Ah, Balkan! O Balkanu smo slišali v šoli, le, da so tam večni nemiri In barbarski narodi. —Vidite, stara šola. gospodje, tudi mi smo slišali, da so germanski narodi prihajali v naše Kraje Plenit in so nas hoteli podjarmiti za večno, ali zgodovina je pokazala, da to ne gre. Sedaj pa je doba nove šole, mednarodnega zbliževanja, treba je, da meje Padejo in se učimo spoznavati: Kje sriio 'ta kaj smo. Pa dobro, tovariš, vzemi si koliko hočeš. In dobil sem toliko lnfotm. spisov povsod, da sem si moral kupiti Poseben kovček, da sem vse priicsel domov. Ali ne samo v Jugoslovanih, tudi 0 drugih narodih Imajo mnogi Nemci čudne pojme. Na poti domov sem se vo-*il z očetom železničarjem in sinom srednješolcem iz Hamburga. Ker je sin dobro zdelal 6. razred, sta z očetom v teh sklepnih počitnicah napravila Izlet na Dunaj in v Budimpešto. Vprašala sta če poznam Dunaj in Budimpešto. ^®r sem bil že v obeh mestih, sem potrdil. Vedeti sta hotela, kakšen narod so *vstrijci in Madjarl in če se bosta z taltnl lahko razumela. Z Avstrijci že, saj 50 Nemci, ali z Madjari ne. — Kaj ne, Madjari so nekaki cigani, sta hotela vedeti, srednješolec iz Hamburga pa je pristavil: »No, jaz bom že pokazal tem ciganom!« Pika. Govoril pa sem v neki veletrgovini s poslovodjo, ki se je zanimal, od kod sem, ki nas je prav imenitno poznal. Rekel sem, da sem iz Slovenije in je naše največje mesto Ljubljana, kar pa mu gotovo ni znano. — O seveda, je rekel, saj smo se učili v trgovski šoli, Ljubljana-Laibach, to je lepo, veliko mesto kakor Leipzig. — Seveda sem ta-kaj malo više dvignil glavo, kaj pa mislite! Pred tisoč leti je bil Leipzig slovanska vas. Ein Dorf der Sorben Wenden. Imenovala se je Lip-lipa, po lipah, ki so jih Slovani mnogo nasadili tam okrog. Prav 1. 928. pa je Henrik III. Srbe podjarmil in zgradil tam mogočen grad z obrambnim obzidjem. Kraj se je potem imenoval Liptz. Bil je vedno važno križišče in središče gospodarskega in kulturnega življenja. Pred 100 leti je bil Leipzig že mesto s 40.000 prebivalci. Dne 18. oktobra 1813 je bil pri Lipskem premagin Napoleon. Napoleonova armada se je morala boriti pred Lipskem z Avstrijci, Prusi in Rusi. Na te boje pričajo mnogi spomeniki, med njimi največji Volker-schlachtdenkmai, ki je 96 m visok. Do vrha vodi 500 stopnic. V spomeniku, ki je votel, je več odprtih dvoran druga vrh druge. Spodaj kripta, nad njo dvorana 4 velikanov, nad njo balkon, kjer je prostora za 500 pevcev in kjer se v slavnostnih in velesejmskih dneh prirejajo koncerti, nad njo je kupola. Ako od spodaj gledaš v kupolo, misliš, da je zid poln muh, ko pa prideš gori, vidiš, da so to jezdeci na konju — ki so po 2.5 m visoki in 2 m široki.. Prav na vrhu je razgledna plošča. Blizu tega ogromnega spomenika je Napoleonov katnen, kjer je Napoleon stal in poveljeval, in ne daleč od tam je v prvotni obliki ohranjeno gospodarsko poslopje, kjer je bil Napoleonov glavn stan. Stoji pa na prostoru tudi ruska cerkev, postavljena v spomin 20.000 Rusom, ki so v tem boju padli Leipzig je danes lice Evrope. Karkoli se je v Evropi napravilo ali ustvarilo na tehničnem, industrijskem, književnem, glasbenem, znanstvenem, umetnostnem in kateremkoli polju, dobiš v Leipzigu na vpogled. Leipzig je večna »azstava, večni velesejm. Temu odmv/rtrajo trgovske palače — sami Messehauser — in vsa prometna sredstva. Življenje pa ni tako poceni. 5 mark komaj zadostuje na dan. Na mizi ne najdeš nikjer kruha, pač pa prjneso k vsaki jedi opoldne in zvečer olupljen krompir. Ako naročite kruh, vpraša natakar: i.ruh ali kruhek. Ce rečete kruh, dobite tenko rezino rženega kruha, kruhek ie pa že-meljčlca, ki se ne more prmerjati niti z našo »anceljsko ritko«. V nobenem lokalu ne silijo, da bi moral piti, tudi ne v večernih lokalih. Ogledal sem si Kiinst-lerhaus-Panorama s krasnim vzporedom baš na večer, ko so pričakovali poročila o prihodu »Bremena« v Ne\vyork izvrsten komik je zabaval občinstvo, ko ga ravnatelj pokliče za zastor. Ko zopet nastopi, pove, da je »Bremen,- priletel v Newyork. Vsa dvorana se dvigne, zaori trikratni »Hoch*. godba'zasvira narodno himno, natančno melodijo »Bog ohrani«, le besedilo drugo in sicer mirni Nemci so se razživeli Drugo iutro pa so prinesli časopisi kratko notici: Fine jrrnfle irrefilhrung. Seveda se je že opjidan ta potegavščina razčistila. . Poleg mnogih zanimivosti iz raznih dob imajo v Leipzigu tudi tnost -zdihljajev. Impozantna stavba mestne hiše je zvezana z pokritim mostom v pvven nadstropju š sosednjo hišo: Standesnm-tom. Po tem mostu moralo iti vsi, ki se hočejo poročiti in zato mu pravijo meščani: Most vzdihljajev. Znamenitost Koroške ceste je tvrdka L. Ornik, kjer dobi človek vse, kar rabi za oblačila. Kdor ne verjame, naj se prepriča. — . VI. Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Gp-”0-ska ulica 15. — ^ IX PREPROGE. Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega ker so shojene. Ni DOtrebno da za tako čiščenje izdajete mnogo denarja, ..RADION" bo to stonl brez velike muke. Raztopite ,.RADION“ v mrzli vodi, namočite v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah brišite po razgrnjeni preprogi. Nadaljujte potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkartačite in izperite preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova. Prosveta mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 21. aprila ob 20. uri »Dva bregova« ab. A. Kuponi. Vo'i«'i'r ?? a"':,a ob 15. uri »Dobri vojak Svejk«. Kuponi. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Pondeljck, 23. Zaprto. Torek, 24. aprila ob 20..uri »Jesenski manever«, ab. C. Premijera. »Jesenski ^'"'''ver« na marib. odru. V torek, 24. aprila bo premijera nad vse j simpatične, ljubke in vg« m -^dijozne Kalmanove operete »Jesenski mane/er«. , Ta opereta, vzeta iz preovovmga vojaškega življenja, se vedno znova vpriinr-ja po vseh operetnih gVai!?č!h in je pravkar na repertoarju v Zagrebu, kjer jvživa veliko privlačnost. Koncert Obilič Z včerajšnjim nastopom beograjskega pevskega društva »Obilič« smo slisali sedaj že vse tri akademske pevske združitve. Lani nas je obiskal »Akademski pevski zbor«, 1. 1922 zagrebška »Mladost« in sedaj beograjski »Obilič/«, ki je izmed vseh najstarejši. Vse tri zbore pa štejemo danes k najboljšim v aaši državi. To moramo z zadovoljstvom pov-darjati. Uverili smo se namreč, da veje iz vseh nov in svež duh in vidi se, da stremi po dosegi kar najviSjlh ciljev. Posledica bo prenovljenje /sega našega pevsko-društvenega življenju, in prelom s staro tradicijo, kajti iz teh vrst bodo prlhlt ali elementi, ki bodo imeli pravi smisel za «"'anizacijo in vsestransko ■»ovzdigo ra'c pevske k n ,nc. Nu ša a-kademska pevska društva so nekaki rezervoarji, v katerih se vrši stalna menjava pevskega življa. Stari odhajajo in novi prihajajo vsako leto. Društvo s tem .nepretrgoma napreduje, kajti /stoplvšl so že deležni dobrin, katere si je pridobila prejšnja generacija. To vedno omia-jevanje je velika prednost teh :brrov, akoravno je močno občutna na drugi strani tudi stalna izguba že dobro uporabljivih pevskih kvalitet. In tako se je tudi Obilič tekom svojega že 441etnega obstanka stalno izpopolnjeval ter nair.je včeraj pokazal zrel sad smotrenega delovanja. Zbor razpolaga s številnim ma« terijalom (okoli 120 mešanih glasov) ter zveni vseskozi izenačeno in dokazuje u-prav vsestransko in vzorno šolanje. Po- je z neko lahkoto, sigurnostjo in prepri-čevalnostjo. Pospešuje se to še s tern, da se poje brez not. Vsa pozornost pevcev se obrača edinole na dirigenta. In izberi tega je imel Obilič posebno srečo. Ima danes v osebi g. opernega dirigenta M a t a č i č a pevovodjo, kakor ga ne najdemo zlahka. Dičijo ga izredue sposobnosti. Nismo še imeli doslej lako zlepa priliko, videti na našem koncertnem odru pevovodjo s toliko ognjevitostjo in impulzivnostjo, kakor je bilo to včeraj. S svojo zmagujočo sugestivno silo g. Matačič ni samo obvladal svojo pevsko črto, temveč tudi celokupno publiko. Njegov nastop je bil uprav fascimjoč. Ploskanja ni bilo konca, tako triumiaien je bil celokupni utis. Naš mladi svet je kar nadaljeval svoje ovacije zunaj na u-lici pri odhodu zmagoslavne čete. Vrnimo se k vsporedu! Ta se je delil na tri dele in je bil vzorno sestavljen. Zastopani so bili vsi najboljši predstavniki hrvatske in srbske glasbe, starejše, kakor novejše dobe. V prvem delu so bile skladbe nabožnega značaja. (Mo-kranjac, Slavenski in Hristič). Drugi del je obsegal narodno in lirsko pesem (Vuk-dragovič, Bajšanski, Mokra-1. . i '(mto-vac) tretji pa prav efektno Gotovčevo Koledo v 5. delih, v stilu hrvatske narodne glasbe in s spremljevanjem treh klarinet, dveh fagotov in timpani. Vse skladbe so vseskpzi velezanimive, učinkujoče in nudijo še poučen vpogled v račiu. kako se iščejo nova izraževalna sredstva in se hoče oživiti polifonije v zto-rovi glasbi. Videlo se je, da se drže skladatelji, ki so bili zastopani na vzporedu, nekega zdravega modernizma in stoje na stališču organskega in ne revolucijo-narnega razvoja naše glasbene umetnosti. Ker vsebujejo še izrazit narodni ko-lorit, postanejo zanimive in najdejo pravo umevanje tudi prt poslušalcih. Videlo se je, kako so učinkovale na naše občinstvo, ki žal ni zasedlo docela veliko Unionsko dvorano. S tem vsporedom stopi Obilič, ki je že doslej izvedel uspešne turneje, lahko pred najširši svet. Tur neja, ki ga bo dovedla na Dunaj, London i. dr. bo gotovo spet uspešna, kajti pevski četi teh kvalitet, s takim dirigentom in s takim vsporedom je zajamčena pov-sodl zmaga. H. D. Ekskurzija mariborskih trgovskih akademikov v Zagreb. »Sidro«, klub trgovskih akademikov v Mariboru, priredi dne 4. In 5, maja za 11 a-letnik poučno ekskurzijo v Zagreb. Ogledali si bodo velesejem, borzo, avtomatsko centralo, sveuči-liško knjižnico in druge gospodarske i Institucijo Not v Berlinu (Utisi Mariborčana.) »Kako je Maribor živahen!« sem vzkliknil nekoč ob 12. uri ponoči na Oavnem trgu, ko je odmeval iz Velike kavarne krohot in ropot Jazz-banda, na ulici si pa opazil še kak ducat zakasnelih parčkov, ki so se stiskaje opotekali proti domu. Sicer je tudi to za Maribor »napredek«, saj se baje bližamo že dobi — Velikega Maribora, skoz in skoz moderniziranega ... Marsikdo prerokuje Mariboru še »velemestno« karijero, ki se bo morda uresničila čez — 30 let. Do tega zaključka pride Mariborčan, če ga usoda zanese v resnično, pravcato velemesto, pa ne v Zagreb, Gradec ali na Dunaj! Ta trojica se v Mariboru večkrat smatra že za nekaj velikega, posebnega, kolosalnega in aktualnega. Pa pravo velemestno življenje tudi tu ne najdeš. Potruditi se moraš dalje v osrčje Evrope. Če že ne moreš v Pariz pa hajdi v Berlin, ki je baje »najživahnejše velemesto sveta«, kar se ti pokaže posebno po noči. Tako mi je zatrjeval že prvi dan Berlinčan in hotel sem se o tem prepričati takoj prvi večer. In res, polnoč je. povsod še šumi živahno vrvenje! Goreče kače svetlobne reklame plezajo visoko na fasade, kriče v brezzvezdno nebo z rdečimi in zelenimi znamenji, ki kažejo pot: višje, višje! PotsdamerstraBe, Kurftirstendamm, Har-denbergstraBe še polni ljudi, ki hočejo dalje. Brezkončni rumeni trakovi cestne železnice se križajo z magično zmešnjavo, policaj z belo rokavičasto desnico ustavlja in propušča avtomobile in omnibuse, polne apatičnih ponočnjakov, ki se ne zmenijo za trobentanje in neznosnb ropotanje ponočnega Berlina pod in nad zemljo. Ko spremljajočemu Berlinčanu izrečem svoje občudovanje nad naravnost ameri kanskim napredkom, me ta zavrne češ, paralela z amerikanizmom ni umestna! Č eje na prvi pogled res videti ameri-kansko živahnost in organiziranost, vendar se ne bo v Berlinu nikdar opazila — »šablonizacija«, ki jo nemška duševnost in filozofična točnost odklanjata. Sicer se delo ceni prav kot onstran oceana, vendar stopi na prvo mesto vpliv osebnosti. Umetnost in literatura prihaja iz mrtvih sfer semkaj, kjer še-le oživi. Tu vse postane »znamenito«, saj se z vestnostjo in točnostjo organizira: gledališče, cestni promet, kino, vsa zabavišča. Berlinčan se ne hodi v gledališče ali v filmsko pajačo izpočit kot v drugih mestih. Tudi njegove zabave so organizirane, one so kratkotrajno olajšanje, površno gledanje, ki vzpodbuja k novim emocijam, določenim že v dnevnem programu. Gledanje, čustvovanja, godba, doživljanje ... najlepša impresija! Ponočno vrvenje kulminira ob kandelabru obločni-ce: tu se nasmehujejo in dražijo — bančni ravnatelj in prostitutka — šofer in »velika dama« — prodajalka pri Tietzu (največja berlinska konfekcija) — živinski prekupčevalec iz province in služkinja, ki ima ravno prosto. Berlin živi v živahni cestni svetlobi in se prav dobro počuti ... Dunajčan (in tudi Mariborčan!) sedi cele ure v dima polni kavarni, kjer ždi pri kapucincu ali pri črni, Londončan sedi apatično v svojem klubu v usnjatem, dobro podloženem naslanjaču, ima smoking in se 3 ure nepretrgoma korektno obnaša — to je obema najlepše razvedrilo. V Parizu pa je obligaten flirt na Boulevardu, v Rimu brez sentimentalne mandoline pod pinijami ni zabave. V Berlinu se pa zahteva oblika, veselje, svetloba v 'hitrem, vedno se menjajočem tempu. To je res — »najživahnejše mesto sveta!« Zadnji pravi vladar carske Rusije NOVA RAZKRITJA O RASPUTINU. Splošno je znano, da je imel na dvor zadnjega ruskega carja največji in naj-pogubnejši vpliv menih Rasputin. Tudi to je znano, da je bila zlasti carica popolnoma podvržena njegovi volji. O Raspu-tinu se po svetu mnogo govori in piše. Značilne podrobnosti o njegovem vladanju so pa šele sedaj prišle na svetlo, ko je v Rusiji dokončala posebna komisija svojo preiskavo. Ta komisija je proučila vse akte nekdanjega dvora in zlasti glede Rasputina je zaslišala tudi mnogo oseb, ki so bile z njim v raznih stikih. Tako je n. pr. nekdanji notranji minister Čvostov izpovedal sledeče: Petro-grajski bqrzijanec Dimitrij Rubinstein se Je zelo zanimal za namene in načrte ruskega armadnega vodstva. Hotel je vedeti, če bo kmalu kaka ofenziva, da bi se lahko pripravil na liferacije. Prosil je Rasputina, naj to izvohuni na kak način od carja. Rasputin je to izvršil in sicer tako-le, kakor je pozneje enkrat v pijanosti sam pripovedoval: »Prišel sem v Carskoje Selo. Papaška (car) je bil ves žalosten. Pogladil sem ga po glavi in vprašal: Zakaj si tako žalosten?« Odgovoril je: »Sami lopovi so okrog mene, armada pa nima niti orožja, niti čevljev. Vojskovati bi se morali, pa se ne da.« — »Papaška,« sem ga vprašal, »kdaj bomo pa udaril?« — »Šele v dveh mescih dobimo dovolj orožja, prej se ne da.« — Tako se je Rubinstein lahko pripravil na liferacije. Agenti in Rasputinovi prijatelji so imeli od njega vedno v zalogi papir z njegovim nodpisom in pristavkom: »Ljubi moji, storite to!« — Na ta papir so pisali razne prošnje, ki so bile vse ugodno rešene. Leta 1916. je povzročil v Rusiji velikansko senzacijo dogodek, da je car nepričakovano stopil v opozicijonalno dumo ter se razgovarjal s poslanci. Do te senzacije je pa prišlo tako-le: Po neki prelumpani noči je sedel Rasputin s svojimi prijatelji pri čaju. Kadar je imel mačka, se jc rad bahal s svojim vpMvom. Naenkrat je izjavil: »Poslal ga bom ... carja namreč ... v dumo, naj tam nekaj govori, da bodo vsi zadovoljni.« Prisotni so se smejali ter vpraševali, kdaj bo to. Rasputin je pa odvrni!, da to ni šala in da bo car v dumi tega in tega dne. Tako se je tudi zgodilo. Rasputin se je z Manasejevičem Mani-lovom razgovarjal o svojem vplivu na carico: »Potoin nje pa hočem vplivati na »njega«. Povem mu najhujše stvari. Včasih je ves divji. Name plane in me hoče pretepsti, takoj nato pa jokaje prosi odpuščanja.« Rasputin je večkrat tudi pijan z vlačugami in potepuhi prihajal v Carskoje Selo. V pravi dvor ga ob takih prilikah sicer niso pustili, pripravili so mu pa prostore v palači vsemogočne dvorjanke Ane Vorubove. Ta je imela nalogo, da pogosti ter na lep način odpravi vso pijano družbo. Rasputina pa pripravi do tega, da se umiri in prespi svojo pijanost. Dnevno je dobival Rasputin kopice prošenj od visokih oseb, ministrov, generalov in drugih, kakor tudi od kmetov in raznih znancev iz gostiln. Na te prošnje je kar po vrsti dajal svoj podpis s pristavkom: »Ljubi moji, uredite to!« Vse, kar je Rasputin priporočal, je šlo naravnost v carjevo pisarno, pa naj bi bilo tudi tako malenkostno, da bi stvar lahko rešil zadnji policijski uradnik. Tako je bila nekoč carju predložena neka prošnja za podelitev kolodvorske restavracije. Prošnjo je pri Rasputinu vložila neka natakarica. Zanimiva naredba ruskega zdravstvenega ministrstva. Zdravstveni komisarijat v Leningradu je izdal opozorilo vsem zdravnikom, naj vendar pišejo recepte čitljivo, ker bodo odgovorni za posledice nejasnih receptov, ki prinašajo v Rusiji baje toliko zla. Zdravniki da kažejo s svojo pisavo veliko nemarnost in pomanjkanje vsakega čuta odgovornosti. Da se to neha, je komisarijat prisiljen izvajati svojo avtoriteto tudi na polju zdravniških receptov. Sporfi»Rogiii. Wse 23 terais-sportS Marite©«". Prvak Slovenile v Haribora Jutri ob 16. prijateljska tekma SK Ilirija—ISSK Maribor. — SK Železničar v Čakovcu. — SD Rapid v Ljubljani. Jutrišnje gostovanje SK Ilirije, prvaka LNP, pri ISSK Mariboru obeta nuditi športni publiki po daljšem presledku šport višje vrste. Ilirija nastopi v najmočnejši postavi, s katero je absolvirala prvenstvene tekme in sicer: Miklavčič; Pleš, Verovšek; Jenko (Volkar), Dekleva, Lado; Volkar, (Zupančič I.). Šiška, Zupančič IV., Oman in Košenina. Kakor je razvidno iz postave, bo imel »Maribor« težko stališče posebno radi tega, ker je primoran nastopiti kar s tremi rezervami. Miklavčič kot vratar re-prezentira najboljšo klaso slovenskih goalkeeperjev. Pleša in Verovška najdemo stalno v reprezentanci LNP, kar je znak njune dobre kvalitete; naš •-tarizna nec Košenina je vsakomur še v živem spominu kot dober tehničar s svojo precizno igro, Dekleva se odlikuje v tehniki z glavo in upamo, da se Je že odvadil sprehajati se po tujih nogah. Rodbina Zupančič je zastopana kar po treh Članih, ki so vsi znani kot dobri nogometaši. Prodornost šiške in Omana je splošno znana, nič manj tudi njuni ostri in dobro placirani streli na goal. ISSK Maribor nastopi s sledečimi igralci: Kavka; Koren - Tonček; Hreščak Justi, Unter-reiter, Prevo; Čmrl, Vodeb, Paulin, Tonček II, Pepček. Maribor je handtcapiran s tem, da je primoran nastopiti brez Kirbiša, ki se je moral odzvati vojaški službi, pa tudi brez Hreščaka II, ki je blesi-ran. Upati je, da se bodo rezerve dobro obnesle in da bodo vsi požrtvovalno i-grali v čast mariborskega športa. Pričetek tekme je ob 16. Sodi g. dr. Odon Planinšek, katero ime jamči za regularen potek igre. SK »Železničar« — nogometna sekcija. Jutri bo igralo prvo moštvo v Čakovcu proti tamošnjemu Čakovečkeniu SK. Sledeči igralci imajo biti točno ob 8. uri na glavnem kolodvoru: Frangeš, Har- dinka, Jakovljevič, Jurko, Kopčič, Petan, Pollak, Ronjak, .Stauber, Štrukelj, Skrabar, Vogrinec in \Vagner. Ob dveh popoldne bo igrala rezerva prijateljsko tekmo z rezervo Maribora. Postava: Pasternjak, Jenko, Podjaver-šek, Frangeš, Oman, Fischer, Inkret, Veras, Mahajnc, Konrad, Lunežnik. Raz.: Krieger, Koren. Reditelj: g. Kaučič. Naraščaj nastopi ob 10. uri dopoldne proti naraščaju Maribora v • sledeči postavi: Bischof, Lebič, Čiček, Aleš, Ka-ger, Poiegeg, Dremelj I, Kohout, Jandl I, Bačnik II, Heler. Rez.: Črepein I in II, Hodžar. — Načelnik. ISSK MARIBOR rez. - SK ŽELEZNIČAR rez. Medtekmo igrata zgoraj navedeni rezervni moštvi. Zadnje srečanje v prvenstvenem tekmovanju je ostalo neodločeno 3:3. Po tem rezultatu je razvidno, da sta si moštvi enakovredni. O izidu tekme je težko prerokovati, ker se v obeh moštvh poizkusijo nove moči. Tudi pri tej tekmi -bomo videli lep šport. ISSK Maribor nastopi v sledeči postavi: Ge-uer; Novšak - Pliberšek; Dasko, Harih, Janžekovič; Sinkovič, Efferl, Najžer, Laznlčka I., Skrobar. Rezerve: Kouič, Andrej. Pričetek*tekme ob 14. Sodi g. Bizjak. Predpoldan ob 10. igra mladina ISSK Maribora proti mladini SK Železničarja Ponovno se opozarja, da je vstopnina za to tekmo Din 1.— za osebo, kateri prispevek je namenjen za nabavo pokala. RAPID V LJUBLJANI. SD Rapid gostuje jutri v Ljubljani v prijateljski tekmi proti ASK Primorju. Dobra forma obeh moštev je porok za zanimiv potek igre in upamo, da bo SD Rapid častno zastopal mariborski šport. Polagajte važnost pri nakupu čevljev v Vajjem lastnem interesu: 1. ns dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega usnja); 2. n* dobro izdelavo tako da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti; 3. da popolnoma odgovarjalo ViSl nogi ne samo po dolžin! ampak tudi po širini; 4. na času primerno fazono. katera ne izgubi svoje prvotne oblike; 5. da je cena kljub dcbrl kvaliteti in dobri Izdelavi primerno nizka; 6. za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost. Ako zaupate In te odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vsem na]vestn«|lo in na|c*n#l!o postrelbo. KARO, Praribor Koroika cesta itev. 19 Radioamaterjem! Ves potek jutrišnje izločilne nogometne tekme za srednjeevropski pokal, ki jo | odigrata v Zagrebu Gradjanski in Jugo-islavija, bo prenašala v svet zagrebška ■ radiopostaja. Poročal bo g. Nikola Bo-Iškovič. Pričetek ob 16.15. Davisov pokal. Kakor smo že javili, odigrajo v dneh 4., 5. in 6. majnika naši predstavniki tenisa meddržavna tekmo s Finsko z Zagrebu. Finska zveza je že imenovala igralce. Nastopita Grahn in Grotenfeld. Naši igralci še niso izbrani; v poštev pa pridejo: A. Popovič (Šumadija). Leyrer (Maribor), Schaffer "(Hašk), Podvinec (ZKD). Naš najboljši igralec Dundjerski topot žal ne bo nastopil. Gradjanski v Dresdenu. Dunajski listi javljajo, da je Šport klub Dresden povabil Gradjanskega na gostovanje v Draždane. Concordia na Dunaju. Včeraj popoldne se -je peljalo preko Maribora' na Dunaj nogometno moštvo zagrebške Concordiie, ki nastopi danes in jutri proti Rapidu in Admiri. Klub je poslal na Dunaj naslednje igralce: Pot-hraški; Roje, Pavelič I; Radič, Premet*, Brozovič; Vukovič, Armano, Hockman, Pavelič li, Praunsperger. Rezerva: Vo-kaum, Stiplošek in Podupski. U finančnem ministrstuu straši Ne gre tu za kake duhove modernega poslovanja ali temeljitega reda v našem ministrstvu, kjer strašijo še vedno ravno nasprotni duhovi, temveč ho govora o pravem pravcatem duhu, ki si je vzel na piko japonsko finančno ministrstvo. Odkar se jc vrhovna uprava državnih financ v Tokiju preselila v svoje novo poslopje, se vrstijo,, med uradništvom nesreča za nesrečo. Nedavno je po kratki bolezni umrl minister Hajami, kratko 'za njim šef nekega oddelka, nakar so pričeli uradniki kar na debelo bolehati in jih je nekega dne izostalo nič manj kot 40. Seveda sc na vse možne načine raziskovali vzroke teh nesreč in končno I ugotovili najbolj brihtno, da je bil nam-; reč pred več stoletji na istem mestu pokopan glasoviti upornik Taira No Masa-■kado, ki so ga za njegove zločine obglavili. Pokojnikov duh se je baje sedaj razsrdil, ker niso pustili njegovega gro- i ba pri miru in šli zgraditi nanj novo palačo ... Ministrstvo je odredilo posebno službo božjo, na katero so prosili 411*)3 pokojnika, naj se živečih ljudi usmili in naj jih ne nadleguje več, kajti podirati palačo radi njega bi bilo malo prehudo. Pes zakrivil smrt človeka. Znani konjski dirkač Bordino se je o priliki treninga v Aleksandriji ponesrečil in je obležal na mestu mrtev. Naletel je namreč na nekega psa in ga povozil, pri tem pa izgubil oblast nad konji, pod kalere je padel tako nesrečno, da so ga ubili. Hans Dominik: ©bSast treh Erik Truvvor je vstal. Vsi živci visoke koščene postave so bili napeti. Še ostrejši kot navadno je bil nos nad tankimi ustnicami. Brazde so razorale visoko čelo. Ledeno prežeče in oblastno je bli-ščalo iz globokih oči. Brezuspešna je bila moč in volja Atme ob tej spremembi. »Jaz ... orodje usode? ... In če nočem ostati orodje usode ... in če ...« prekomerno se je dvignila njegova postava, ... »če bi hotel usodo krotiti?!« Pred grozečim pogledom Erika Tru-wora se je Atma umaknil za korak. »Sedaj sem najmočnejši na svetu. Kdo se mi upa upreti ... človeški rod mi leži pred nogami ... Tudi narava se mi mora pokoriti, Morsko valovje bom krotil, viharju ukazoval ... nikdar še ni bila dana človeku oblast ... In jaz naj se je ne bi poslužil?« Atma je stopil tik Erika. Še enkrat je iskal in našel besede, da bi obdržal prijatelja. »Erik, bolan si. Silvestrova smrt je pretresla Tvojo dušo, delo je pa oslabilo Tvoje telo.« Erik Truwor se je nevoljno otresel Indijčeve roke. »Bolan? ... Pretresen? ... Ha, Moje telo je močnejše, moj duh jasnejši, kot kedaj poprej.« S težko palico se je poigraval kakor z igračko. »Erik Tru\vor!« Glas Atme je zvenel strogo. »Ti grešiš ... Ti grešiš pred usodo! Čuvaj se!« »Čuvam naj se? ... Pred kom? ... Pred Teboj?« Dvignnil je palico, kakor bi hotel Atmo pobiti na tla. Potem je pa palico zagnal v led, roke s stisnjenimi pestmi pa dvignil proti nebu, kakor bi hotel zagroziti nevidnemu nasprotniku v zraku. Ko se je pest odprla, so bili prsti kakor kremplji. Hripav krik, napol grožnja napol smeh se mu je iztrgal. »Čuvam naj se? ...- Čuvam? Pred fcom? ... Pred vami nevidnimi tam zgoraj?! Haha ... Pridite, skrivnostne sile iz svojih skrivališč. Pridite! ... Boriti se hočem z vami ... Haha ... kje ste? Pridite! ... Vas je strah ... Haha... ne boste se norčevale z mano. Hahaha ...z menoj ne!« Ob blisku daleč na horicontu se je Atma zdrznil. »Erik Truvvor, sprejmi svarilo. Ali vidiš znamenje?« »Ha ... ha! Slepec! Lahkovernež! Navadna bliskavica naj bo znamenje tvoje usode. Ha ... ha ... bedaki ... za vsako naravno prikaznijo, nerazumljivo malim možganom, vidite nekaj skrivno-* stnega, nadnaravnega ... in če vam je ravno prav, tudi migljaj usode, kateri se uklanjate. Jaz se pa ne uklanjam, ne pokorim se ... sprejmem boj ... da si usodo uredim po svoji volji! ... Gorje vsem, ki bi me motili ... Gorje vam tam zgoraj ... ne' bojim se vas ... bojte se me ... Čuvajte se! Nad vas pridem s svojo oblastjo, ki je najmočnejša na zemlji.« Strašno kakor bojni klic so donele zadnje Erikove, besede v polarni mrak. Naenkrat je stekel po strmem pobočju in izginil v votlini, kjer je bil shranjen Ra-pid Irlyer. Omahovaje mu je sledil Atma. Ko je stopil na ledeno ravnino, je videl, kako je Erik Truwor zrakoplov privlekel iz skrivališča. Dalje prihodnjič. Mafl ogtesi, ki »tviijo v pow*-do valut ta aocijalna nam »na Občinstr*: vsaka baaada 30 p, Mjmanjil mesek Dia 5-— • Žankva, dopiaaaaaja in t ai trgovskega ali rsktaas značaja: maka bessda 50 pj najmanj!« vtassk Din to-- Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. • "77 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Oddajo se meblovone sobe, električna razsvetljava itd. Vojašniška 18. 837 Motorno kolo nainovejši model zelo ceneno na prodaj. M. Schram, Aleksandrova c. 11. 827 Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ri-beže, sita, deske za testo, valjarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutije za špecerijo in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, ve-drice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanje perila in perilnice, jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umi-valne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg št. 5. 850 Pridna in poštena natakarica išče službo, vzame tudi na račun (od litra) z svojo osebno pravico. Naslov pove uprava lista. 853 Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blagaTz večletno prakso se išče za stalno mesto. Plača po dogovoru. Ponudbe na Poštni .predal št. 31, Maribor. 830 Kontoristinja (začetnica) 18 let stara, absolventka meščanske, o-brtne in trgovske šole, spretna tipkarica, stenogrofinja in knjigovodkinja (enostavno in dvojno) išče primerno mesto za takojšni nastop. Naslov v upravi li-. 840 Vpis brezstanovanjcev iz vse Slovenije sprejema socijalni oddelek oblastveno koncesijonirane stanovanjske posredovalnice- »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Vpisnina 1 Din. 846 Stanodajalcem nudi brezplačno veliko izbero solidnih najemnikov, oblastveno konces. posredovalnica »Marstan«, Koroška c. 839 Lepo kolje za vinograd, cepane in žagane in tudi les za ograje, hrastove stebre in borove droge itd. ima na prodaj tvrdka Straschill :in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8, tel. 51. 838 Sobo, zračno in svetlo, s posebnim vhodom se odda gospodu s 1. majem. Tattenbačhova ul. 27, vrata 7. 843 Hišno poslopje novo zidano, kuhinja, soba, hlev, lep vrt za Din 25.000 na prodaj. Pobrežje, Cesta na Brezje 78. ' ; v. 842 ¥ icii¥arks mmm gostuje The BoeSs čudoviti umetnik. Igra na akordni harmoniki opere kakor: Traviata, Ri-goletto i. t. d. M" ikalno transformacijo spremlja nje gova partnerica. Krasni kostumi. Najlepši program ka jih je dosedaj nudil občinstvu Kabaret Evropa. \ nedeljo popoldan družinska predstava s koncertom a ■ H Mimi Ljubljana ■ ■ hn Buti po najnižjih cenah kupite le v ! Oblačilnici DRAVA MARIBOR, KOROŠKA C 48. I * Na obioke 787 Na obroke Žena in njena ho a! Neki duhovit Francoz trdi: plemenitost žene boš spoznal pO njeni hoji. Ritem, elastičnost in siguren korak so značilnost one žene, ki se noče orižtevati med oovprečne PALMA KAUČUK PODPE NIKI Vam dajejo siguren in elastičen korak Na Savlje a francoskimi petami pritrdi Vam vsak čevljar nova tanke Palma-Louia-podpetnika Auto pneumatiko popravlja hitro in ceneno Parna vulkanizacija Dolenc Tattenbačhova ulica št. 14 čisti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 Gocposka ulica 33 Razlagova ulica 23 a m m m m » m m m m m m m n R 3. iMiTimlMiiiiiiiTniTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniTiiiniiiMiiiniiiiiinfninTiiliiliiniTin prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo .; Premog domači* in inozemski za domačo kurjavo in Jndu-dustrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. 851 Prometni zavod za premog d. d. v Lubl;an\ M klošieeva cesta, 15/1. B ID I« '? I 1 I I I ii II ■ E ■ ■ ■ ■ ■ Spomnite se CMD! Damske flor in svilene nogavice refoimhlače, parjtyneiije etc. Solidne cene 407 SLAVKO ČERNETIČ : MARIBOR Aleksandrova cesta St. 23 I. PREAC, MARIBOR OLAVMI TRG ST. 13 Priporoča za spomlad veliko izbiro moškega blaga kakor: kamgarn, ko-verkot-duble ter špotno blago. Dalje velika izbira damskih plaščev, kakor raznovrstnega modernega blaga. Prost ogledi 848 Cene zmerne! Naiboliše suVno za plašče • in spomladanske obleke, volneni rfps, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ, Marbor, Aleksandrova cesta štev. 13 rs ANSL2S3U IN OSTRAVSKI , 7/1, D D MARJ BOR OURCt ceva UUC^-ST-<* VEČ3E POD3ET3E TE STROKE NA BIVŠEM ŠTAJEPS DolČek & Marini, Maribor, Gosposka ulica št. 27 Se vedno je vse modne predmete za gospode ako se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri Josipu Karnfčnik, ki se nahaja sedaj na Glavnem trgu 11 Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev za dame In gospode. V. Kolesarji poiorl prvovrstne kakovosti oddaja na drobno in na vagone najceneje 770 MESTNA PLINARNA Prihaja čas ko bo treba VaSa kolesa popraviti, emajlirati in poniklati. Vse to Vam izvrši po jako nizki ceni tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, 167 Tattenbachova ulica 14 Brezkonlturenilne tene Glavno zastopstvo Šivalnih strojev „DUrkopp“ potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izbiri, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Sperijalni kovčki in torbice za potnike in vzorci se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu 6 u MksaS ifl Z3 klČflC Žil C se dobe v najboljši kakovosti in po nainižjih cenah pri tvrdki A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 Maribor OBVESTILO! Špecijalni zavod za izdelovanje okvirjev in največja zaloga slik, umetnin in gotovih okvirjev nmo VAHTAR se nahaja od 1. aprila dalje 852 v Gosposki ulici št. 37 ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ GLEJTE ČUDO! GLEJTE ČUDO5 NAJBOGATEJSO IZBIRO VSEH MANUFAK-TURNIH PREDMETOV IMA V ZALOGI L ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9. ZA SPOMLADANSKO IN LETNO SEZ1JO NAJDE TU VSAK ONO KAR ŽELI. SAMI SE PREPRIČAJTE! LimTnTTunmmTTifmfnfmTTmfTTmmfmTTTTTTtB ¥ elika izbiira vsakovrstnega platna, sifona, batista i. t. d. dobite pt»i I. T roin-u Maribor, Glavni trg 17. XII igiiiiiliiiSIBBIIHIIIHIIfllfllll I STEKLARNA ! IVAN KOVAČIČ, MARIBOR Telefon 4:33 KOKO&KA CESTA 10 Telefon 433 Velika zaloga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogledal, okvirjev za podobe, svetiljk itd. 847 NA VELIKO! STOČLANSKA DELAVNICA NA DEBELO! V kratkem otvoritev podružnice v lastni hiši, Slovenska ul. 10 lz&Ma Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajateHa ln urednik: Fran Brozovi Stanko Detelav Mariboru. i v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d» predstavnik Stran 6. HarthorsB V F C F P V T K Ttifra.___________________________________________** n' 1 'fliiff — Najlepše pomladanske novosti! Kasha za plašče, obleke in kostume kakor tudi volneni krep, svileni plašči, C rep e de chine, foulardi, krep-georgete, crepe-satini, umetne svile, volneni deleni, blago za moške obleke itd. ravnokar dospelo, Priporočamo p. t. odjemalcem,da si ogledajo našo bogato - ...--1 zalogo, ter se prepričajo o izborni kvaliteti in o nizkih cenah. ■- ■ -. 11 -