96. številka. Ljubljana, \ petek 27. aprila. XVI. leto, 1883. iEhaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avotrijsko-ogerske dežele za vnn leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., j od en mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto tJ gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom mCuna sej lO kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. ; Za oznanila plačuje Be od čet.iristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i ^Gledališka stolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vr>»- admuistrativiir-. Btvari. Volitve v nekdanjej Vojaškej Granici. Skoro v isti čaB, kakor pri nas volitve v mestni zbor ljubljanski, vršile so se pri naših najbližjih bratih, v nekdanjej hrvatsko-slnvonskej vojaškej gra niči volitve za deželni zbor. Z velikim zanimanjem motril je vsakđo „izborno kretanje" ter mej vsebino hrvatskih listov, zlasti „Pozora", najprvo čital odstavek z nadpisom: „Izborno Ribanje v bivšoj krajini" itd. Ako kdaj, mora se pri tej priliki brvat-8kej žurnalistiki priznavati, da je važnosti t* h volitev primerno z redkim pogumom in žilavo vztrajnostjo že mnogo časa pred volitvami pričela agita cijo, ki ni prenehala niti za jeden dan in v tej zadevi sploh toliko storila, da se več zahtevati niti ne more, niti ne sme. Ako volitve neso izpale v nje nem zmislu, treba ta izid pisati na drug račun, treba pomisliti, da kdor ima v svojih rokah moč, ima v svojej oblasti tudi uspeh, preudariti treba, da so graničarji prvokrat stopili na volišče m se prvo-krat posluževali svoje volilne pravice. Dasi je tega že blizu dve leti, odkar je odpravljena in Hrvatskej utelovljena nekdanja vojaška granica, so je dejanski s troiedno kraljevino spojila vender stoprav v 19., 20. in 21. dan t. m., kajti v teh treh dneh poslala je granica prvokrat svojih 36 zastopnikov v deželni zbor, oziroma, ker je v jed-nem okraji treba nove, v drugem ožje volitve, 34 zastopnikov, izmej katerih se računi, da je 27 pristašev vhtde, 4 pristaši stranke prava (StarČevicevci), 3 pa Mrazovićeve nezavisne stranke. Zmaga pri tej volilnej borbi je, kakor kažejo navedene številke, na strani vlade. Kdo bi se temu tudi divil, kdor se spomina znanega potovanja ba novega po granici, kdor ve, kolik političen stroj je vsakej vladi na razpolaganje in kako težko je pla- vati deročej reki nasproti. V tem oziru zadostuje nam pogled na našo lastno volilno zgodovino, ki ima tudi jako veliko in veleznnimljivih dogodkov, k>>ko se krušijo in presnovljajo volilci pod pritiskom vlade, ketera zamore na hip organizovati pravo pravcato nSeeleriwanderungu. Razen uplivanja vlade pa je odločevala tudi okoliščina, da so graničari, kakor že rečeno, prvokrat posluževali se svoje volilne pravice, da jim v tem oziru nedostaje skušnje, prakse, da se graničar vsled svoje vojaške povestnice in vzgoje z malimi izjemami klanja avtoriteti, tedaj tudi vladi, na katero ga vrhu tega veže hvaležnost za to, da je vojaška granica odpravljena in priklopljena civilnej Hrvatskej, ter tako izpolnene vroče dolgotrajne želje in srčno hrepenenje graničarov, kakor v obče vseh hrvatskih domoljubov. A ne glede na vse to in na razcepljpnje strank, ne oziraje se ne. okoliščino, da je v marsikaterem okraji jako težko, da, mučno bilo, dobiti kandidata in da se jo takoj radostn-* brzojavno naznanilo, ako se je kje posrečilo dobiti ga, — katere neprilike se nam Slovencem vsaj v Kranjskej in v Primorske) ni bati — da so pa nasproti v nekaterih okrajih, n. pr. v Karlovch bili 3, v jeduem volilnem okraji celo 7 kandidatov, — mora se vender izid volitev pisati na rova«" prežalostn* ga razpora, ali recimo antagonizma m tj Hrvati in Srbi. Srbi «o že pri konferenci v Mitrovcih (2G. fe-bruvarja) storili ukrep, da bodo imeli v deželnem zboru svoj lastni klub in podpirali vlado bana Pe-jačevića. Tega ukrepa so se tudi držali in tako je prišlo, da je mej novo izvoljenimi skoro polovica Srbov in da se sme delati zaključek, da so tudi v okrajih, kjtjr ni prodrl srbski kandidat, Srbi dosledno podpirali vladne kandidate. S tem početjem nameravali sn in nameravajo Srbi pomnožiti važnost svojega življa v trojednej kraljevini in več nego verjetno je, da ogerskn vlada, ki izredno p« da izigrava Srbe proti Hrvatom, kar se nam jasno kaže pri prvem pogledu na Bosno in Hercegovino, tudi pri teh volitvah ni zavzemala uloge apatičnega gledalca, temveč po svojej praksi, s katero je z Bosno in Hercegovino zngvnzdila klin mej Jugoslovane, skušala tudi pri „krajiških izborih14 podaljšati ta klin proti sredini Magvar Orezaga. Vidno je, da antagonizem mej Srbi in Hrvati izredno dobro godi vladujočim krogom v Budimpešti, ki imajo jako tenak sluh in izredno bister vid za vse pojave v političnem življenji, ki bi utegnili služiti njih izključljivo magjarskim smotrom. V tem zmislu obžalovati nam je razpor mej Hrvati in Srbi, obžalovati, da se Slovani, osobito pa Jugoslovani še neso otresli podedovanega greha: „nesloge' in da pleme v skrbi za svoje svojstvo, za svojo individuvalitoto, prezira više in širše slovanske interese. V ostalem nam bode pa vsakdo pritrdil, da, ako so vladini kandidati verni svojim, pred volitvami proglašenim programom — in o tem se ne drznemo dvojiti — bodo celo pristaši stranke prava morali z njimi biti zadovoljni. Hes da je marsikaj v teh programih diplomatično zasukneno in bolj splošno izrečeno, a glavne točke so več ali manj ven-der-le: Braniti celokupnost, samostalnost in nezavisnost domovine, do katere ima narod naravno in s krvjo prednikov pisano pravico, braniti narodno osobnost, osobne pravice in koristi, zagotoviti pogoje narodnega življenja, mirnega a gotovega napredka, da je dež. /bor svoboden, da ostane narodu lastna vlada, odgovorna dež. /boru, da so volilni red pre-naredi po duhu časa, po potrebi in kor.sti, da se zajamči svoboda govora, tiska, združevrnja in sha- LISTEK. Fizika za nižje razrede srednjih šol. Spisal And iu j S on oko v ič, c. kr. profesor v Ljubljani. V berilo jo utianenih 200 Blik. V Ljubljani, 'tiskala in založila Ig. pl. Kleinuiavr & Fed. liamberpj. 1883. 8°. 238 str. Ceua 180 gld. Učne fizike, ki bi zadostovala terjatvam moderne zuanosti in pedagogike, smo do najnovejšega časa živo pogrešali mej našo šolsko literaturo. Matica Slovenska je sicer pred leti izdala znano Sckbdlerjevo „Knjigo prirode", ki obsega tudi fiziko, — a to delo se za slovenske zavode ne more na nobeno stran v poštev jemati; zastarelo je bilo v mnogoterem obziru že tedaj, ko ga je društvo poslalo mej svet in dandanes ga smatramo le kot zanimljiv ostanek raznih ponesrečenih eksperimentov. V novejšem času se je pa stvar na bolje obrnila. Prof. Čebular je izdal jeden del učne fizike, in stoprav zadnje dni nam je podaril g. prof. Sene-koviČ dovršeno knjigo z zgoraj navedenim napisom. S tem smo odpravili zopet veliko pomanj-kanje in velik zadržek slovenskemu šolstvu — in zato veselo pozdravljamo novo liziko! O. Senekovič pravi v predgovoru svoje knjige, da se je pri gradivu oziral v prvi vrsti na minhterijalne instrukcije za realke (Instructionen ftir den Unterriclit hd deo Realschulen in Oester-reich im Anschlusse an einen Normallehrplan. Zvveite, neu redigirte Auilage. VVien 1881.). Vender je knjiga ravno tako tudi odmenjena gimnazijam in učiteljiščem — kajti učna načrta za ta dva zavoda zahtevata pri pouku v liziki bistveno isto gradivo in metodo, katero zahteva učni načrt za realke. Razločke najdemo le v podrobnostih, ki izvirajo iz različnih smotrov teh zavodov. V gimnaziji se zahteva na pr. kratek pouk v kemiji in astronomiji, — na knr se je g. pisatelj oziral in zato je knjigo osnoval na nekoliko bolj obširni podlagi, nego bi jo bilo treba, ko bi bila namenjena samo jednemu izmej imenovanih učilišč. Veliki in mali tisek razdeljuje gradivo tako, da se more prav lahko izpuščati ono, kar se zdi učitelju za ta ali | oni zavod nepotrebno ali kj*r mora zaostati zaradi pomanjkanja ur, katerih ima učitelj gimnazije menj; na razpolago kot oni na realki. To so glavne poteze, po katerih je nova' fizika osnovana in katere popolnoma opravičujejo' razmere naše. Kar se tiče notranje razvrstitve gradiva, kaže num vsa knjiga, da je prišla izpod rok izredno veščemu strokovnjaku in izkušenemu šolniku V X velikih odstavkih podaje učencu v čisti, lahko umevni besedi one natorne zakone, s katerimi se mora po instrukcijah seznaniti na spodnjih šolah. PrednO pride do sklepa in zakona, opiše vselej poskus, ki učenca navede, da sem išče in najde bislvenost prikazni. Zraven pa stoje na drobnem tisku mnogotera vprašanja in računske naloge, katere more učenec lahko reševati, uko so mu postali priučeni zakoni duševna last. Koliko koristijo tuke naloge in razna vprašanja, kako bistrijo um in zanimljivo delajo stroko, to ve vsuk pedagog, ki se peča s poukom v li/iki. Kar se jezika samega tiče, bi si dovolil omeniti, da je pisan (ako je ta izraz pri znanstveni knjigi dovoljen) prav v narodnem duhu. Ni nam znana nobena slovenska knjiga znanstvenega za-držaja, da bi imela tako jasen in krepek jezik, kakor g. Sen ek ovi če v a „Fizika". Nikjer ne nahajamo tistih brezkončnih perijod, ki spravljajo v raznih nemških knjigah in v nekaterih novejših slovenskih, čitatelja do obupnosti, učencu pa jemljo veselje in potrpežljivost. Tu so kratki jedrnati stavki, tako, da tudi primitivnemu mislecu ni težko sle liti razvejanemu zakonu, da najde učenec vedno 44 janja, ravnopravnost veroi povedanj, da se bode skrbelo za promet, trgovino in obrt, blagostanje, za narodno zavest in nravnost itd. itd. Po navedenem jasno je kakor beli dan, da kandidatje neso bili preveč štedljivi v svojih programih in v svojih slovesnih obljubah. Vsak prijatelj bratskega hrvatskega naroda bode tedaj željno pričakoval, da se ne bodo ravnali po prisloviei: „Obljubiti in dati je preveč", marveč, da bodo svoje obljube vestno spolnovali, pred vsem pa in pri vseh vprašanjih mislili na to, da so einovi jedneg.i slovanskega naroda. Nasproti zmage vlade pa bode mornla opozicija tudi nekoliko bolj organizovati svoje razcepljene frakcije in delovati ua to> da združena dobi večo Bilo in pri splošnih volitvah, ki bodo v prihodnjem letu, pridobi več tal, kar bi jej iz vsega srca želeli. Misli Dolenjca. Mej važnejimi vprašanji, ki so se pretresovala, razpravljal i iu naposled rešila v državnem zboru, bila j*1 tudi češko moravska transverzalna, to je že-leznična zveza od ogersk*:! meje pri soteski Vlara Čez Ogersko H rad išče, Brno, Iglavo, pre!co Češke do bavarske meje. Ta zveza zgotovi se posredno s tem, da se Se obstoječa železnične proge združijo mej sobcj z novimi progami, ki se dovrše na državne stroške. Vse te nove zvezne proge od soteske Vlara do Ogrskega HradUca, od ogrskega Hradišča do Segengottes, od tod do Okrsisko pri Iglavi, od tod zopet do "VVeselr, od Iloraždovic do Klatove, od Jauovic do Dimiažlic bodo vkupe 310 7 kilometrov dolge ter stale 27,800000 goldinarjev, od katere \sote bode državo zadelo 25,304.000 gld. Važnost teh šestih zveznih prog, odnosno trans-verzalke, je oči V idu a, zlasti za Čehe, v drugej vrsti pa tudi za Magjare. Transverzalka imela bode svoj tir večinoma po pokrajinah, kjer bivajo Čehi, sleInji pridejo s tem v ravnotežje nasproti onim železni<'nim progam, ki vežejo nemške okraje, dajoč jim doslej prevago nad Ćehi. M:iujarom bode pa tudi ugajala, ker jim odpira novo premo prometno cesto proti zapr.du, katero oni za svoje naravne pridelke tako min'no potrebujejo in ni treba veliko fintazije, uvideti, da so se tudi Miujari, ki imajo v železničnej poltiki mnogo sreče, a tudi dovolj b:strega duha, za transverzalko kaj toplo zanimali. A kakor me veseli, da so vrli Čehi dobili, česar so si tako iskreno želeli, me vender žalostne misli obhajajo, ko po svojej ožjej domovini okolu sebe pogledam in vidim, da so naši kraji tako osamljeni, kakor bi bili s kitajskim zidom obdani. Djbro vem, da je Č sk a po svojih proizvodih biser v kroni Avstrije, da ima vzgled no obrtnijo, poljedelstvo, gozdarstvo, ribištvo, da je sploh za par de- setletij v napredku pred nami naprej in, kar je morebiti glavna stvar, aktivna kronovina, mej tem ko se Kranjska pasivnim deželam prišteva, znam tudi, da so pri tem uplivali še drugi razlogi — a vender se ne morem pri pogledu na gosto železnično mrežo v Českej in na našo pozabljeno Dolenjsko znebiti nekega grenkega občutka, neke bolestne britkosti, katera se še podvoji, kadar pomislim, da se bogatemu Trstu na ljubo snuje proga iz Ilerpelj. Izvestno je, tudi ta je potrebna, hnanovita, kakor vsaka železnica, a zakaj je ravno nrnn Do lenjcem sojeno, da moramo na strani stati, da nesmo deležni dobrot, kakoršne daje železnica in vsled nje olajšani in potencirani promet? Res, da se mi ne moremo primerjati s Češko v marsičem, a po naravi blogodarjena je tudi naša zemlja; pa kaj pomaga naravni imetek, če ga ue moremo spraviti na trg, ako ni kupca, in ako, kadar dojde kupec, moramo svoje blago zaradi oddaljenosti prodati pod nič. Nihče ne bode tajil, da je dolenjska železnica na Slovenskem najpotrebnejša, kdor vd, kolke so podzemeljske zaloge premoga pri nas, koliko imamo vodnih močij, koliko vina iu kako bi se vsa naša stran oddahn la, ko bi prišli v neposredno zvezo s svetom, katera zveza nam je tako neobhodno potrebna, da brez nje ni rešitve, da moramo z matematično gotovostjo gmotno propadati od dne do dne. Država, katere nalog je sploh, skrbeti za varnost in prospeh živenja in imenja, za blagostanje svojih državljanov, naj tedaj s to dolžnostjo nasproti dolenjskej strani ne ostane na dolgu in naj bi gospo la, ki sučejo in pomagaj'* vrtiti državno kolo, židovskim listom kot tako telegrafirati. Vprašali bi jo: kaka večina je to, ako ima pri 36 zastopnikih samo 19 glasov? Jako dvomljiva, kajti pri tej večini so nekateri figamožje. — Kako je pa prišlo, da je narodna stranka samo 12 glasov dobila? Temu je sledeče krivo. Čast. g. nadžupnik so se ta dan odpeljali ali deser-tirali, česar bi od njih nikdar pričakovali ne bili, ker so samovoljni obljubili s konservativno stranko glasovati. Oljski liberalni zakotni listič ali „Nacktvah-terca" jim poje z*.rad tega čast in slavo. Če pa ta listič, kateri častito duhovščino, katoliško vero, Slovence itd. smeši in psuje, — duhovnika hvali, je dovolj rečeno. Dva od kmetskih občin izvoljena zastopnika, Koprivnik iz Puke in Fijauš iz Stranic nesta volila. Prvi, ker je nekemu netnškutarju par grošev dolžan, zadnji pa, ker z Vitanjskimi nem urji na lov hodi. Nemskutarji so se jima neki strašno grozdi, če bi volila. Toda to je slab izgovor. Če ne mislita z nami hoditi, bi se ne bila smela voliti dati. In kot izvoljenca bi morala našo korist zastopati in varovati. Seveda tretji kmet ni manjkal: Šparovic je še celo v lastno skledo pljunil. Dva trgovca K. in R nesta volila, ker so se jima nemskutarji grozili, da jih bodo javno sramotili in jima javno škandal delali, deloma pa tudi zarad tega, ker sta videli*, da je konservativna stranka ta dan v manjšini. Kako da je pa oskrbnik grajšine svitlega kneza Windischgriitza z liberalci potegniti mogel, to nam je narazuunljivo. Kajti ta uvaževali to, da akoravno nesmo bogati kakor druge človek je še dau pred volitvijo narodnjakom roko dež de, imamo vender tudi naravno in v narodnem j dal, da bode konservativno volil m zadnji 80 ga gospodarstvu utemeljeno pravico, razmerno biti de-! zarad tega tudi v odbor kandidirali. It izven tega ležni vseh darov, katere je prineslo devetnajsto sto- so svitli knez odličen konservativec in oskrbnik bi letj« in da če kje, osobito pri železnicah velja znano moral po tem takem že samo zarad tega kouserva-nafielo: „Do, ut des!w j tivno voliti, ne pa se Bvojemu gospodu nasproti na Čim prej dobimo zvezo s svetom, tem laglje prste Btaviti in s« kot liberalec obnašati. — bomo spolnovali svoje državljanske dolžnosti in od- Kako ao nemskutarji ta dau in že poprej agi- rajtovali svoj davek v krvi in v denarji. tirali, lahko tudi iz tega razvidite, da še celo hudo . m. mm i bolnega Wukošek-a neso pri miru pustili ter so Volitev okrajnega odbora v Konjicah. ga iz Zreč k volicvi I)rll)eljalii dl je ž njimi g,aso. Dno 17. t. m. smo imeli volitev odbora v val. Vsi so rekli „no sedaj bo pa oidravel," kijti okrajnem zastopu. Po izidu poprejšnjih volitev bi še v volilno sobo ni mogel sam iti, ampak nesli narodna ali konservativna stranka morala izvoljena so ga. biti. To la propala jo. Marsikdo bi vprašal, kaj je temu krivo? — Mlačnost nekaterih od Slovencev izvoljenih zastopnikov, lažnjiva beseda nekaterih, ki se možakom prištevajo, in strastna brezozirna agitacija od nasprotne strani, kajti ta dan je prišlo tudi veliko nepoklicanih volilcev. Nemškutarsko liberalna stranka je sicer sedaj na krmilu, toda v kratkem jej odklenka. Ta stranka si je pridrznila to zmago veliko imenovati ter jo Seveda so nemčurji ta dan svojo dvomljivo zmago z nepoklicanimi voltlci slavili. Nekateri so letali okolu in kričali, kakor da bi biti nori ali pa obsedeni. Posebno kričanje se je na večer pri J. Wal-land-u slišalo. Pili so tako dolgo, da bo se na zadnje med seboj spili. Nekega po kričanji dobro znanega Vitaujskega nemčurja so morali svariti in zavračati. Še neki z dovelj duševnega počitks, predcnj prodira v sklepanji d;.lje. Vsled tega se knjiga takoj prikupi in, ako se je pri nekaterih naših učnih knjigah čula bojazen, da so deloma težko razumljive, tega pač nihče ne bole trdil in našel pri g. Seuekovičevi fiziki. Čitatelj se lahko Bam prepriča o naših besedah, ako mu podaj orno mal izgled stila, ki tako b'agodejno vlada vso knjigo. Odprimo slučajno morebiti stran 54.: „P o 8 k u s. a) Omotaj termoinetrovo kroglo s platnom ali predivom in pomoči kroglo v vinski cvot. Vinski cvet izhlapeva, in sicer tem hitreje, a ko s kroglo v zraku mahaš; termometer pa pada za precejšnjo število stopinj. — b) V liv -kasto stekleno posodo nali] žveplenega 6traj v Gter pa postavi tanko stekleno cev, v kateri je nekoliko vode. S pomočjo mel;a pa pihaj zn»k v žvepleni eter (slika 20). Če/, nekoliko časa zmrzni voda v stekleni cevi ..." Naj bode dovelj citatov; tako mirno in jasno teče beseda po novi riziki, ter jej daje tem večjo vrednost, kajti omenjene lastnosti jezika sestavljajo temeljne pogoje, brez katerih se nobena šolska knjiga s pravimi uspehi ponašati ne more. O terminologiji knjige ua tesnem tem prostoru ne moremo obširneje govoriti. Omenimo le, da na- hajamo zraven znanih izrazov, ki so postali že sploma last, tudi mnogo novih, katere je g. pisatelju pomagal sestavljati g. prof. Leveč, kakor nam poroča v „Predgovoru". Strokovnjak v fiziki in ob jednem jezikoslovec bode našel torej zauimljivega gradiva v obilici. Kar nam subjektivno posebno ugaja, je to, da je g. prof. S ene kovic obdržal dokaj starih latinskih ali grških terminov; pri nas Slovencih se je s čist'*njem in prestavljanjem svetovno veljavnih izrazov storilo že sila naglavnega greha, in veseli nas, da v novi fkiki ne nahajamo onega prehudega purificiranja, ki pri znanstvenih izrazih pač. ni na mestu. Kam bodemo zabredli, ako slove-nimo vse in povsod! Kedar prebiram „Znanstveno terminologijo", izšlo pred 3 leti, poprime me vselej jeza, ko čitam izraza na pr. tečnica, dotečnica, sečnica, dosečnica.....za tangento in kotangento, za sekanto in kosekanto — in jednacih obilo! Da g. Senekovičeva fizika ne postavlja previsocega tacega kineškega zidu krog naše mlade znanstvene literature, je gotova ne mala njena zasluga. Slovenskemu znanstvenemu izrazu je pridejan povsodi terminus, ki je v Nemcih običajen, to je ozir, ki je po polnem opravičen in umeščen glede na naše razmere in na soseda, ki je vladal toliko časa v zuanstvenem našem mišljenji in izrazovauji. Konečno omenimo, da je gradivo knjige jako pregledno razvrsteno in da pač nikjer ne pogrešamo one jasnosti, ki je tako važen faktor šolskej knjigi. Zraven je g. založnik vse storil, da je po svoje pripomogel k temu. Lep, fin papir, kakoršnega redko nahajamo pri Šolskih knjigah, razločen in dokaj velik tisek pričata o skrbi založnika nove naše poučne literature iu so v čast tebničnej zmožnosti njegovega zavoda. V berili je utisnenih 200 slik, katere so jeduako primerno dovršene in jasne — tako da je knjiga tudi v zuuanjem obziru zelo prikupljiva in vabljiva. K temu še nadalje pripomore skrbno popravljanje tiska, ki je prouzročilo, da ne najdemo nikjer nerodnih tiskovnih pogreško v in hib — stvar, ki je posebuo pri šolskej knjigi ne male važnosti! V tako lepo in skrbno izdelanej vsebini in obliki stopa tedaj „Fizika" v svet. Namenjena je, kakor rečeno, v prvej vrsti našim Brednjim šolsm; a njeno mnogovrstno gradivo daje priliko, tudi privatnim potom razširiti si znanje fizikalnih zakonov in si bolje prisvojiti one utise, ki jih je dal šolski pouk na spodnjem gimnaziji, realki ali na učiteljišči. Znanje najvažnejših in najbolj zanimljivih pri-rodopisnih zakonov je nadalje v sedanjem realističnem času važen pogoj splošne omike; do sedaj je segal vsakdo po tujih knjigah in se tako vedno od- zaušnicami so si drug drugemu grozili. Konef.no so dobro znanega nemfurskega krokarja iz Oplotnic iz gostilne na zrak posadili- In ti ljudje, ki imajo še razven ,tega v svoji sredini nekatere kušarje kameleone, ki barvo spreminjajo, drznejo se imenovati „spoštovanje zahtevajoč* inteligenca" (achtunggebietende Intelligenz) 1 Vi narodni in konservativni zastopniki pa ne zgubite zarad tega nikakor poguma. Zahajajte vsi redno k sejam ter ne ustrašite se groženja in agitacije naših nasprotnikov. Pokažite jim, — ako bo treba, — zobe in videlo se bo, kdo da je gospod. „Slov. Gosp." Politični razgled. ftotraiije dežele. V Ljubljani 27 aprila. V sredo je bil v državnem zboru vzprejet §. 48. šolske novele, zadevajoč veroizpovedanje šol Bkih voditeljev in sicer s 169 proti 163 glasom. Levičarji so si na vso moč prizadevali, da bi ta § vrgli. Ko so predlagaje poimensko glasovanje poudarjali, da se kruši ustava, odgovoril jim je predsednik dr. Smolka, da on ni tega mnenja in da mirno prepusti določbo o tem kroni, kot najvišjemu varhu ustavne svobode. Včeraj obravnaval se je §. 54. (disciplinarno nadzorstvo učiteljev) in pa §. 75. (izjema za Galicijo in Dalmacijo) ter bode danes novela že v drugič čitana. Mej pravoslavnimi velikonočnimi prazniki, ki se začno jutri, se bode nekoliko počivalo in konec sedanjega zasedanja je namenjen noveli brambovske postave in pa postavi o tovarniških nadzornikih. Oigled predstojećim volitvam v deželni zbor razvija se v 1> tltnaclf i živahna agitacija. ,,Na-rodni Listw opominja volilce na jedinost in slogo. Brez dvojbe, pravi rečeni list, se bodo urivali s sdn.rni sredstvi tudi uradni kandidatje in gotovo se bodo tudi v Dalmaciji našli ljudje, ki se hočejo pod krinko zmernosti in brezbarvinega nestrankarstva zriniti na prej ti zahtevati mandat, kateri bi upotrebovali po višji komandi, samo da se prikupijo svojim predstojnikom ter si stečejo povišanje ali pa kako dekoracijo. Protim takim kandidatom, proti rastoči germanizaciji, naj bi se zjelinile vse stranke po Dalmaciji, kajti to zahteva v/,;«jem.ii prid vseh. Srbi naj bi pomislili, pravi „Nar. L;st", da se tudi njih jezik v Dalmaciji zatira iu Italijani lahko uvi dijo, da bi nemčurski element, ako se za*ne po Dalmaciji širiti, vebko živeje občutili kakor to stoie Slovani, kateri neso bili nikdar protivni italijanskemu jeziku, nego 80 zahtevali samo jed na kov p ravnost. %'KiauJe «lržrtre. Na Itus!i4>iii slavili so te dni stoletnico v spomin -utelešenju polotoka Krim, otoka Taman in kubanskega okro>.ja. ki se je dogodilo pol Katarino II. dne 20. aprila 1783. Ta aneksija je bila za Rusko jako važen pridobitek; s spojenjem te lepe bogate dežele prišla je Rusija do zdavna že zaželjenjega cilja — do Črnega Morja. Ko je bil namreč zadnji tatarski kau Krima, Sagin-Pirei, postal truden in se naveličal biti igrača v rokah Turčije, katera je ta- tarske kane vedno upotrebljevala proti Rusiji, odpovedal se je zadnji senci svojega vladarstva v prid Rusije, katera je kot bližnji sosed in nasprotnik Turčije stopila ob dno Morje. Pri tej priložnosti obžalujejo ruski časopisi, da v bogati dežeii Krim skej in njenem okrožji K u i i a ni storila ničesar za povzdigo gospodarstva in piidobitev bogatih naravi-nih zakladov. „Memorial Dipl>>matiqueu poroča iz Londona, da je nemška vladi angleškej dala zelo prijaznu po-jasnenja glede tripol-alijance; ta zveza da se je le zato sklenila, da se v orijentu ohrani status quo. Knez Bismarck je pri tem posebno poudarjal, da se ne smejo zgoditi nobene spremembe v razmerji malih državic balkanskega polotoka in vzhodne Rumelije ter je baje pristavil, da je v najboljši prid vseh, ako se Turčiji po moSnosti pripomore do iz-vabljenja in pomnožitve njenih denarnih pripomočkov. Domače stvari. — (Popravek.) Po jako nuljubej, v tiskarni prouzroČenej pomoti izostaia sta v našej 93. šte vilki z dne 24. t m. v uvodnem članku „Ljubljansko mesto in zadnje mestne volitve" mej zastopniki, ki bodo varovali koristi ljubljanske kupčije imeni gg. podžupana Fortune in o ibornik i P e t r i č i 6 a, ki oba spadata mej vrletrgovce. — („Slovensko društvo v Mariboru") prosi, naj mu dotični gospodje hitreje ko možno pošljejo poročila, kateri politični, davkarski, sodnijski in poštni uradniki so slovenščine nezmožni. — (Častno imenovanje.) Deželni odbor štajerski imenoval je v zmislu deželne postave z dne 9. januvarja 1882 št. 14. zadevajoče povzdigo živinoreje, znanega prvoboritdja našega gospoda dra. Alojzija Gregoriča, odvetnika in veleposestnika na Ptuji, predsednikom oglednih komisij za okraje Ptuj, Rogatec, Ormož, Ljutomer in Radgono. Čestitamo. — (Gospod Einšpieler) dobil je od novo izvoljenega krajnega šolskega sveta v Smihelu pri Pliberku zaupnico. 1'rej^njo po slali so mu tamošnji farani. — (Čitalnic ki pevci) imajo jutri v soboto sklepati o sodelovanji pri sla vnos ti h cesarjevemu prihodu na čast. Ker je zade.a jako važna, upati je, da se tega zborovanju, ki bode v Čitalnici ob času vaje, udeleže vsi gg. pevc. — Ženski zbor lepo napreduje; odbor je sklenil z ozi-rom na manj izurjene pevke, da se obdržuje razen ob četrtkih še druga pevska vaja v tednu, in sicer v soboto ob VaB- zvečer. Odborovemu osobnemu vabilu k pristopu odzvalo se je zopet pet pevk in upati je, da se bode njihovo število še zdatneje pomnožilo. — (VBraslovčah) zmagali so pri občinskih volitvah narodnjaki. Udeležite v bila je jako živahna. V 3. razredu prišlo je 129 volilcev, od teh glaso- valo je za narodno stranko 99. V 2. razredu nadvladali so narodnjaki s 56 proti v 1. razredu s 26 proti 11 glasom. Trg Braslovče postavil se je na noge in potlačil nemčurje do dobrega. Slava! — (V Ljubljani) daie te dni predstave čarovnik, ali bolje rečeno „prestidigitateuru g, Josip Zupan, rodom Slovenec, pri Ceiji doma. Ljudje, ki so bili včeraj pri prvi predstavi, hvalijo njegovo spretnost iu izredno urnost ter trde, da napravi ta „prvi slovenski čarovnik* prav zabaven večer. — (Tatvina.) V graščini Lichtenbergov pri Grosupljem pokradli so pretekli teden neznani lopovi iz graščinske kapele težko srebrno, umeteljno izdelano svetilnico, vise<'o na treh srebrnih verizi cah, v vrednosti 500 gld. Dalje dva srebrna pozi i-čeui keliha v vrednosti 100 gld. Na vseh teh jired-metih utisnen je grb grofov Lichtenbergov. Deželna sodnija ljubljanska išče zločincev. — (Spremembe v Krški škofiji). G. Ignacij K oba s imenovan je provizorjem v Smartnu pri Beljaku. G. kanonik Jožef Stefaner šel je za piovizorja v Loliug. G. dr. Jarnej Le vični k, dekan v Štnohonu šel je v pokoj. Umrli so g. Josip Turkewitzer župnik v Šmartnu pri Beljiku. g. Fran Cirur, župnik na Zdi in g. Karol Kramo r, župnik v Lblliugu. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2 7. aprila. Zeleznieni odsek vzpri-jel je vladno predlogo za zgradbo železnice ller-pelje-Trst. Predloga bode še v tem zasedanji rešena in delo se bode pričelo. Dunaj 27. aprila. „Arinee-Verordiiimgs-blatt." objavlja „Mai-avanecmentu. Imenovani so: Generalom konjice grof Pejačević; feld-zeugmeistrom baron Vlasič ; feldtnaršallajtnantl: Generalmajorji Hurter Amati, baron Sacken, baron Szvetonev, baron Schonbeiger, pl. Gerilcu, pl. Mossig, pl. Henneberg, pl. Szabo in Braumuller. Generalmajorji imenovani so: Polkovniki Kovacz pl. Biichel, Pavel Kirschuer, Julij Bingler, Ljudevit Jnnski, Jurij Babic, Toma GeCZ, pl. Gaus, pl. Reiman, Pran Brun-ner, Julij Kristijanovič in Avgust Welgl. Polkovnikom imenovan je v telesnej straži trahan-tov podpolkovnik pl. Spindler, dalje v generalnem štabu trije, mej pehoto deset, mej konjico dva, mej ženijskiiii korom štirje podpolkovniki. Pruski princ Viljem dospel je dopolnilne na Dunaj. Cesar ga je na kolodvoru vzprijel in jako srčno pozdravil. Najnovejše w Francoski senat vzprijel je včeraj z 200 proti 71 glasom predlogo o konverziji rente. dalieval znanstvenemu mišljenju in govoru v materinem jeziku. Kjer sta diskutirala dva o tej ali oni znanstveni stroki, primorana sta bila rabiti drug, jima gladkeji jezik .... Tu pa ima vsak priliko, Beznaniti se na narodnej podlagi z uatornimi zakoni in si pridobiti zaklad novih terminov, ki so postali last slovenske literature. Zato menimo, da ne bode samo šolnik segel po novi knjigi, temveč da jo bodo prebirali tudi drugi razumniki naroda. Duhovnik na deželi, učitelj in vsak drug inteligenten človek, ki se zanima za napredek, našel bode v njej marsikatero zrnce, ki mu bode novo in ga bode vrlo zanimalo ! Iu tako naj bode lepa ta knjiga toplo priporočana ne le strokovnjaškim krogom, katerim je najprej namenjena, temveč vsemu slovenskemu razumništvu. Naj rodi obilo dobrega sadu! J. Š. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškinu, poslovenil —r.) VIII. Poglavje. Nepovabljeni gost. (Dalje.) Ne morem povedati, kak utis je napravila na me ta prosta narodna pesen o vešalih, ko so jo peli ljudje, ki so bili vsi zreli /a vešala. Njih strašni obrazi, ubrani glasovi, otožno izgovarjanje bese d, ki so bile že brez tega jako jedrnate — vse to nau-dajalo me je z nekim poetičnim strahom. Gosti so še izpili vs»k jeden kozarec, potem pa ustali izza mize in poslovili se od Pugačeva. Jaz sem tudi hotel oditi; a Pugačev mi je n*kel : Ostaui; jaz imam s tebo; govoriti. Osta'a sva s^ina. Nekaj časa molčala sva oba. Pugačev me je ostro gledal in včasih pomiguil z levim očesom z neko posebno prekanjenostjo in porogljivostjo. Nazadnje se je zasmejal s tako neposiljeno veaelostjo, da sem se jaz, gledajoč ga, začel tudi smejati se, sam ne vem zakaj. — Kaj, vaša blagorodje? rekel mi je. Kaj ne, da si se prestrašil, ko so ti moji fantje vrgli vrv ua vrat V Jaz mislim, da se ti takrat nebo ni zdelo večje kakor ovčji kožuh .... A visel bi ti na vešalih, ko bi ne bilo tvojega sluge. Hitro sem spo znal starega znanca. Ali si mislil, vaše blagorodje, da je človek, ki te je peljal v stepno gostilnico, bil veliki car sam? (In naredil je jako ponosen in skrivnosten obraz). Ti si se jako hudo pregrešil, nadaljeval je: pa pomilostil sem te za tvojo dobroto, ki si mi jo skazal takrat, ko sem se moral skrivati pred svojimi sovražniki. A to še ni vbo! Nagradil te bom še le prav, kadar BOpet doiiim ivojti cesur-stvo; ali mi obljubiš, služi: i mi zvesto V Vprašanje roparja in njegova predrznost /deli ste se mi tako smešni, da se nesem mogel zdržuti smeha. — Čemu se smeješV vprašal me je in zmračilo se mu je čelo. Mari ne verjameš, da sem veliki car V Odgovori mi naravnost. Bil len v zadregi. Klateža za carja priznati nesem mogel; to zdela so mi je neodpustljiva bo-ječnost. Će ga pa imenuj eni slepar sem pa izgubljen, to, na kar si m bil pripiavljen pod vešali vpričo vsega naroda, v prvem v/.piumtenji jeze, zdelo se mi je zdaj nepotrebna buharija. Omahoval sem. Pugačev je z mračnim obrazom čakal odgovora. Naposled (še zdaj se z veseljem spominjam tega trenutka) premagalo je čuvstvo dolžnosti nad človeško slabostjo. Odgovoril sem Puga^evu: — Poslušuj, povem ti resnico. Sam preudari, ali te morem priznati za carja. Ti si prebrisan človek, sam bi spoznal, da ae hlinim. — No, kdo sem pa jaz po tvojih mislih V — Bog ve; a bodi kdor koli, ti igraš jako nevarno igro. Pugačev me je ostro pogleda). (Dalje prih.) V „Canal la Manche" trčili sta pretekli torek o polunoČi ladiji „County of Aberdeen" in „British-Commerce" vkupe. Slednja se je potopila in utonilo je 25 ljudij; le kapitan in krmilar sta se rešila. Vsled eksplozije v rudniku v Bessege (na Francoskem) bilo je 9 osob ubitih, trije ranjeni. Ko so se delavci klicali po imeniku, manjkalo jih je 127, in bati se je, da je število žrtev še veliko večje. V Parizu bila je (2 5. t. m.) v Ambigu-gledališči mej predstavo eksplozija plina, vsled katere je bilo 20 osob ranjenih. Iz Carigrada se poroča, da se je nadejati sporazuinljenja poslanikov v zadevi Libanonskega vprašanja. Razne vesti. * (Sneženi zameti) napra-vili so pretekli teden v Ogrskej v komitatu TJdvarhelv veliko škode. Na nekaterih krajih bil je sneg do metra na debelo. Delo na polji morilo se je ustaviti in za živino primanjkuje krme. V mnogih selili si neso znali drugače pomagati, da so strehe zrušili in s stresnico krmili gladne živali. * (Novo rusko državuo zastavo), ki se bode razprostrla pri kronanji v Moskvi, popisujejo ruski časniki tako: Ta zastava, izdelana po onej pri kronanji Aleksandra II., je iz dvojne svile in na obeh straneh s slikami ozalšann. V sredi je veliki cesarski orel, obdan s ščiti, na katerih so kraljevi grbi Moskv<«, Kazana, Astrakana, Poljske, Sibirije, Tavride in Georgije; osmi ščit kaže združene grbe velevojvodstev: Kijev, Vladimir, Novgorod; deveti HČit kaže grb Finske, na desetem pa so napisani vsi naslovi ruskega cura. Drog zastave, ki ima ua konci srebrno emuljirHnega orla, ima državne barve: Žolto črno-belo. Trakovi so iz modre svile (barva sv. Jurija) in na njih so zabeleženi najvažneji momenti ruske zgodovine: HG2 ustanovljenje ruske države po Umiku; 988 proglašenje prvega ruskega cara in 1721 proglašenje Petra Velikega niBkim carjem. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: T V * o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v ! •c , W* 1 « '.1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728 Sil mm. 72908 mm. 781*18 mm. -j- 8-8*0 4- 51° 0 + 4 1 »C si. vzh. brez v. si. vzh. obl. obl. obl. -. lf)'60si< dežja. 124. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-02 m. 730-;i9nnn. 72823 mm. 4- 4T>"C 4- ll*6°C + 8*8MC sl.jz. si. jz. brezv. obl. obl. obl. 131 Omni.1 dežja. j ; 25. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727- 22 im... 728- 55 um. 731-91 ram. 4- tv8°<; X 140" 0 4- 7-4HJ si. Iiur. z. j z. al->. 1 obl. d.jas. d. jas, O-OOnrn. | dežja. : __ | 1 m «5 m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735'G1 mm. 784*69 mm. 734 07 mm. 4- 60°.G 4- 13ti°C 4- 7-5° 0 si. vzh. s', bur. si. jz. d.jas. d. jas. jas. O00 mm. 1 dežja, j B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk jo ostal od zadnjih dni precej nespremenjen; razdelitev ni bila posebno jednakouierna, ker je znašal razloček mej maksimom na jugu in mej tuinimotu na zahodu in severu 10 mm. Temperatura je Se močneje pala ter bila skoro povsod precej modno podnormalna; razloček mej maksimom in minimom se je zmanjšal. Vetrovi so bili precej močni, sicer pa zelo spremenljivi; prevladovali so vender južni. Nebo je bilo povsod največkrat oblačno, vreme nestanovitno, po nekaterih krajih zdatno deževno. I nir II so v S JiiI>IJ<&iib : 23. aprila: Alojzij l*itteri, prisilni delavce, 33 let, in Anton Lakner, prisilni delavec, 17 let, oba Poljanski nasip št. f)0, prvi za katarom v črevesu, drugi M kron. plućno tuberkulozo. — Albina Japel, provoščeka sin, 5 mes.,| (Jradišče št. 8, za vnetjem pluc. 25. apribi: Martin Rebek, trgovinski učenec, 17 let, Kravja dolina št. 11, za tuberkulozo trebušne mrenice. — Marija Kaniti, bilna posestnica, 84 let, Cesta v mestni log; št. 10, za oslabljenjoin močij. — Florijaii Hren, gostite, 72 let, (Jradaško ulico št. 20, za prsno vodenico. — Franc Krnu I ;»■"■» k, krojač, 60 let, rCriževniške ulico št. 9, za mr-tvoudom. V deželnej bolnici: 22. aprilu: Himen PouVis, gostae, let, za sušico. — Anton Leveč, gostač, 24 let, za Akrofiiiozo. 23. aprila: Katra Logar, dninarica, 52 let, za plučno vnetico. — Franc Maslo, pekar, 30 let, za parnlitičnim slaboumjem. Tujci: 27. aprila. Pri Nloiiu*. llerz z Dunaja — Moser iz Maribora. — Krk iz Brna. — Harnighuuaen iz Hamburga. — Baron Egger iz Maribora. Pri Malin: Grimmer t Dunaju. — Fiscber n lin-dapešte. — Scbmidt z Dunaja. — Reis s iz Monakova. — Scrnvarz z Dunaja. ZD-CL3nL£wjs:ic2:a. 100X585 dne 27. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........78_ Srebrna renta .... .... Zlata renta ....... , f)°/0 marčna renta........ Akcije narodno banko ..... Kreditne akcije...... London . ..... . Napol. . ........ C. kr. cekini . ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 18B4. ICO „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta G°/0......120 n 4°/0......89 „ papirna renta 5°/0.....88 50/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. srečke 6°/t . . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. 4l/a°/0 '*hiti sneti listi . Prior« oblig. BHiabetiue sapad. železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcijo angin avstr. banko . 120 „ Tramm\vuy-dništ. velj. 170 gld. a. v. 78 98 93 833 310 119 9 5 f)8 119 168 98 117 10!» 104 173 19 114 224 gld. 50 kr ™ ,. 50 „ 15 n 10 „ W , 50«/2 n B7 „ 55 , 50 „ 25 „ 30 n 10 80 75 GO 75 50 50 7f> V Schreinerjevi pivarni (Bierh.ttlle) v soboto dne 28. aprila 1883 velika pristava l»i < si idi^ilntlj;i ii i je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOV. Preložil M Mrflovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena '<0 kr. Wa\\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsege; Stenografija, Bpisvl dr. Ribič. — Životopisje, spisal Itajč lioz. — Prešern, Rrešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. liibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr Celcstin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak. — Ćegava bode? novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... Ift kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest., spisal ./. Jurčič. Velja........25 kr. III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela spisal J. Skalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalec. Velja.................15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Ifostnik. Velja ................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. ltevi&re, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. Laboulage, poslovenil Davorin Ilostnik. Velj ti.........16 kr. VIII. zvezek, ki obsega: Pomladanski valovi, roman, spisal Iv. Turgenjev, poslovenil dr, M. Samec. — Velja.................25 kr. Kdor li«m"ac kut-ero koli trli kiiffK dobiti, naj piče NtariMliivj Tlakami6* iu Jih dobi po postnem po* vzciji. Vneli O zveikov Hkupaj ne da za zuižauo veno 1 gld. Za vseh G zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne B' ozke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. Glasovir se po ceni proda. Kje? pove npravništvo „Slovenskoga Naroda". (2G4—2) KONCIPIJENT z legalno prakso, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, se takoj upnjine v pisarni (271—2^ dra. Ivana Ornulec-a, odvetnika v Ormoži. C. in kr. najvišje priznanje Kopališče Gleichenberg Zlata kolajna Pariz 1878. ua ^tfaiorMlicm. Jedno uro vožnje od postajo ft'e-lubucli ogerske zapadne železnice. Začetek sezije s 1. majem. (221—2) Alkaličiio-marijatične iu železne-kisline, kozje mleko, mleko, inhalacije smročevja in razprtšene vrelce ve slanice, ogdjnokisle kopeli; jeklene, stiulenčne in kopeli Ninrckiivili biic.'k. mrzla kopauja in hy(lropatična zdravila. Mineralne vode iz (Heichciiberga in .Juhamiisbrunn-a in pa vrelčevi izrodki dobivajo se po vseh trgovinah z mineralnimi vodami, kakor tudi pri vodstvu (lleichen-herške kopeli, kamor naj se tudi pošiljajo vprašanja in naročila stanovanj in voz. „AZIENDA", avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem Čast nam jo naznaniti, da vzprijemamo zavarovanja proti Škodi, narejeni po \%mr to5i "^NC ^ na Sliislioiii. Koroškem in KranjsKcm, po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. Škode se kidantno likvidirajo in takoj izplačajo. Ponudbo za zastopanje v okrajih, kjer društvo So ni zastopano, vzpri-jema in daje potrebna pojasnila glavno zastopstvo v Mi za štirsko, Koroško in Kranjsko in !>liivilil ag-eil(lira pri gospodu Viljemu Mayer-ju, (2G1-2) lekarju v Ljubljani, na Frančiškanskem trgu št. 2. Izdatelj in odgovorni urednik Makse Ar m i 6. Lastnina in tisk „Niirodne tiskurne44.