PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 109 (13.939)
Trst, sreda, 19. junija 1991
Ponovno odprto tudi vprašanje o razpustu poslanske zbornice
Predsednik republike v VSS Odločal bo o usodi Gallomja
Srečanje s Forlanijem je bilo prijateljsko, ni pa rešilo političnih vprašanj V pismu Iottijevi Cossiga replicira, da je razpust zbornice »njegova stvar«
Pred začetkom pogajanj o ceni dela
Predsednik Cossiga seznanil udeležence
• •	• A i«w»
s svojimi stalisci
RIM — Volilni rezultati, nad katerim so bili včeraj še zamišljeni zmagovalci in poraženci, za predsednika Cossigo niso zanimivi. Tudi včerajšnji dan je namreč preživel na prav frenetičen način med Kvirinalom in poslansko zbornico ter Višjim sodnim svetom. Mimogrede je napisal nekaj pisem, ki prejemnikov niso ravno razveselila. Že na vsezgo-daj pa je telefoniral Leoluci Orlandu in mu čestital za volilni uspeh. Orlando je pozneje na srečanju z novinarji priznal, da ga je Cossiga presenetil boj kot volilni uspeh, vsekakor pa telefonski pogovor še ne pomeni, da sta se pobotala. Do tega bo morda prišlo kdaj pozneje, ko se bo politično ozračje nekoliko pomirilo. Seveda, če se v bližnji prihodnosti sploh bo.
V popoldanskih urah je zavladalo velikansko pričakovanje za srečanje med Cossigo in Forlanijem, ki pa se je razblinilo kot milni mehurček. Ferlani je namreč obšel novinarje, tistim, ki so mu kljub pozornosti prekrižali pot, pa ni črhnil besedice. Skopo uradno sporočilo Kvirinala omenja le, da je bilo »srečanje prisrčno in prijateljsko, politična vprašanja pa so ostala odprta«.
Med pismi, ki jih je Cossiga razposlal, je tudi sedem strani dolg dopis predsednici poslanske zbonice Iottijevi. Motili so se tisti, ki so mislili, da je vprašanje razpusta poslanske zbornice dokončno zapečateno. Cossiga se namreč ne strinja z Iottijevo, ko pravi, da bi bil razpust poslanske zbornice ta "hip neumesten in dvoumen. Pač pa Ponovno opozarja, da »predsednik republike, sam, brez vsake obveze lahko razpusti poslansko zbornico« in našteva celo vrsto citatov iz priročnika o ustavnem pravu. »Mnenje
predsednika ene zbornice ali obeh je sicer obvezno, ni pa obvezujoče«, še piše Cossiga. Pismo, ki ga je ponatisnil in razdelil Kvirinal, nosi datum 16. junija, to je dva dni potem, ko je Iottijeva (prva in edina) odgovorila na Cossigov poziv, naj se predsedniki zbornic in vlade izrečejo o rezultatu referenduma o preferencah. Skratka, kljub dejstvu, da razpusta (zaenkrat) ne bo, je želel Cossiga še poslednjikrat opomniti, da je on najsuverenejši predstavnik države. Nemara pa bomo v prihodnjih dneh deležni nove polemike. Podpredsednik poslanske zbornice Zolla (KD) je namreč zelo ostro kritiziral Cossigo, »rekoč, da pač ima možnost razpustiti vse zbornice tega sveta, vendar le v primeru, ko parlament ne more ustvariti večine. V vsakem drugem primeru bi imel razpust zbornic isto težo kot državni udar«.
Danes se bo Cossiga vrnil v urad, ki so mu ga uredili v palači Višjega sodnega sveta. Z njim bo tudi pravosodni minister Martelli, z ostalimi člani VSS pa bi morali odločati o Gallonijevi usodi. Galloni, ki ga je Cossiga v ponedeljek povabil, naj se iz korektnosti umakne in molči, je že pripravil svoj poseg, vendar je vsebina še stroga tajnost. Medtem pa je v VSS zavladala močna nejevolja. Cossiga je namreč imenoval dva Gallonijeva (in svoja) nadomestnika, in sicer Bressanija (KD) in Coccio (DSL). Prvi ga bo nadomeščal v predsedstvu VSS drugi pa v disciplinski komisiji. Kaže, da bo vse odvisno prav od Gallonija samega, dejstvo pa je, da so so sodniki VSS včlanjeni v različne organizacije ugotovili, da Cossigova rešitev primera Galloni ni v skladu s statutom Višjega sodnega sveta.
RIM — Pred jutrišnjem srečanjem sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL s predstavniki delodajalcev v Palači Chigi v zvezi s pogajanji o ceni dela je predsednik republike Frances-co Cossiga pisal ministrskemu predsedniku Andreottiju, predsedniku Confindustrie Pininfarini in voditeljem CGIL, CISL in UIL Trentinu, D' Antoniju in Benvenutu pismo, v katerem izraža nekatera svoja stališča, »v katerih naj bi se odražala pričakovanja in istočasno zaskrbljenost celotne državne skupnosti.« Cossiga tudi poudarja, da se je za pismeno posredovanje odločil tudi zaradi vse bolj živahne razprave o nujnosti »korenitih institucionalnih reform za bolj pravično, svobodno in moderno Italijo, v kateri tudi gospodarski sistem potrebuje primernejše in sodobnejše mehanizme v industrijskih odnosih.«
V nadaljevanju svojega pisma predsednik republike izraža željo, naj bi na pogajanjih, ki po njegovem prepričanju niso nekaj povsem navadnega, temveč imajo izredno širok pomen, dosegli vse zastavljene cilje, kar bi po njegovem mnenju vodilo k bolj urav-
noteženemu vodenju italijanskega gospodarstva, k večji kokurenčnosti proizvodnega sistema in k bolj modernim in stabilnim sindikalnim odnosom. Cossiga je tudi poudaril, da bo storil vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bi bili vsi gospodarski in socialni cilji doseženi, zavzel pa se je tudi za ukrotitev inflacije v meje, ki jih določa italijanska pripadnost enotnemu evropskemu trgu in sodelovanje pri monetarni uniji.
Sindikalni voditelji so pismo predsednika republike pozdravili in ob tem tudi poudarili, da so tudi njihovi cilji podobni in naj bi privedli k boljšim odnosom med družbenimi stvarnostmi, italijansko gospodarstvo pa spravilo na evropsko in svetovno raven. Podobno pohvalno mnenje je o posredovanju Cossige izrekel tudi predsednik Confindustrie Pininfarina, ki je poudaril, da se industrije! zavedajo izrednega pomena pogajanj o ceni delovne sile, »saj je to najpomembnejša etapa, ki lahko Italiji omogoči polnopravno sodelovanje pri ustvarjanju enotnega evropskega trga in monetarne unije.«
S pismeno nalogo danes začetek matur na višjih srednjih šolah
RIM — Danes točno ob 9. uri se za 506.964 dijakov višjih srednjih šol začenjajo mature. Kot je to običaj, čaka Maturante najprej pismeni preizkus iz •haternega jezika. Naslovi so štirje: Prvi trije so enaki za vse (literatura, aktualnosti in zgodovina), četrti na-SW pa je odvisen o vrste mature. Za Sestavo pismene naloge bodo dijaki hiteli šest ur časa.
Manj raznovrstna bo druga pismena Preizkušnja v četrtek, ki ne dopušča razmaha fantaziji ali improvizaciji. Di-iaki klasičnih jezikov se bodo namreč spopadli z grščino, na znanstvenih linjih in učiteljiščih jih čaka matematika, na trgovski akademiji računovodjo, na lingvističnih licejih drugi tuji Jezik, na umetnostnem liceju pa je Predvidena kompozicija s področja arhitekture.
Ustni del mature se v skladu z zakotni ne more začeti prej kot tri dni po Sključenih pismenih preizkušnjah in ne kasneje kot v šestih dneh po drugi Pomeni preizkušnji.
Ob kopici še nerešenih vprašanj in vztrajanju tujine na jugoslovanski opciji
Slovensko in hrvaško osamosvajanje na današnjih pogovorih z Markovičem
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Danes se bodo v Beogradu sestali predstavniki zvezne vlade, ki jih bo vodil predsednik Ante Markovič, s slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana in s hrvaško delegacijo, ki jo bo vodil predsednik Franjo Tudjman. Pogovori v popoldanskih in večernih urah se bodo seveda nanašali na slovensko in hrvaško usklajeno osamosvajanje in stališče zvezne vlade do tega razpleta.
Markovič je med obiskom v Sloveniji sprejel zelo trdo stališče, ki ga je še do kraja skušal zaostriti s carinsko vojno, ta pa mu ni uspela, saj so cariniki v Sloveniji »ubogali« slovenski in ne zvezni zakon. Bistvo problema je po slovenskih ocenah zelo preprosto: ali Markovič upošteva pravico narodov do osamosvojitve ali pa je ne upošteva in skuša po srbskem zgledu obnoviti centralistično Jugoslavijo? Seveda morata obe republiki pokazati
tudi razumevanje za potrebe in interese drugih in biti pripravljeni na razgovore, kar sta potrdili tako Slovenija kot Hrvaška. V ta kontekst spada cel sklop zapletenih vprašanj, med njimi tudi slovenska carina , zvezni proračun, razmerje z armado, predvsem pa politični in gospodarski sistem.
Markovič se zaveda, da ga tujina podpira, saj bo v četrtek odpotoval skupaj z Lončarjem iz Berlina ameriški zunanji minister James Baker. V petek se bo verjetno sestal tudi s predsedniki jugoslovanskih republik; sporočil bo zadnje ameriške predloge in predvsem nekoliko zapleten odnos do demokratične in po drugi strani še vedno enotne Jugoslavije. Kot ves Zahod, tudi Baker se po mnenju Slovencev in Hrvatov še ni dokopal do resnice, da sta si ta pojma v konkretni jugoslovanski stvarnosti navzkriž, saj res ni mogoče pričakovati dosledne demokracije na Jugu, ko se Srbija pripravlja na osvajalski vojaški in nasilni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Markovič bo tokrat potreboval še večjo mero optimizma
(Telefoto AP)
Včeraj slovesno odprli 43. mednarodni velesejem
teraj so slovesno odprli 43. tržaški velesejem
(Foto Magajna)
NA 4. STRANI
Na rimski konferenci potrdili načrt o naseljevanju Albancev
Vlada bo deželam priskočila na pomoč
RIM — Na konferenci med vlado in deželami so potrdili vladni načrt o smotrnejši naselitvi albanskih begunec po vseh italijanskih deželah. Po zadnjih podatkih, ki jih zbirajo posamezne prefekture, je razvidno, da se v Italiji nahaja 23.087 Albancev, največ pa jih je v Apuliji, in sicer 10.492. Najmanj težav z njimi so doslej imeli na Sardiniji, saj jih je tjakaj odšlo le devet. Na meji zmogljivosti sta še Piemont in Furlanija Julijska Krajina.
Nameščanje po raznih krajih bi moralo steči v najkrajšem času, tudi zato, ker morajo albanski prebežniki do 15. julija urediti svoj status in poiskati zaposlitev. V nasprotnem primeru se bodo morali vrniti domov. Na včerajšnji konferenci, ki so se je udeležili poleg Andreottija in Boniverjeve tudi ostali pristojni ministri, je prišla ponovno do izraza potreba po doslednem izvajanju Martellijevega zakona o priseljencih iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Govoril je tudi predsednik F-JK Biasutti, ki je hkrati predsednik Združenja dežel, in orisal težak položaj Trsta. Opozoril je, da se na tem področju dan za dnem srečujejo tudi z nelahkimi usodami drugih beguncev, predvsem iz Dalj njega vzhoda.
Govor je bil tudi o protestih, ki so ga dvignile nekatere deželne uprave. Andreotti je pozval deželne upravitelje, naj pokažejo večjo naklonjenost do tujcev, vendar je izrazil tudi razumevanje za njihovo zaskrbljenost. Vlada je obljubila, da bo nakazala izredna finančna sredstva v primerih, da jih krajevna uprava nima, in da bo za Albance preuredila vrsto opuščenih vojašnic in drugih javnih struktur.
Kljub zaostritvi ukrepov in zavračanju beguncev, se eksodus iz Albanije nadaljuje, vendar v nekoliko manjši meri kot prejšnje dni. Iz Tirane prihaja vest, da je albanska obmejna policija dobila ukaz, naj strogo postopa s prebežniki in okrepi nadzorstvo na mejah z Grčijo in Jugoslavijo. Od nedelje je namreč poskusilo zbežati kakih 450 ljudi. Ostrejše nadzorstvo so uvedli tudi v pristaniščih in tistih obmorskih krajih, kjer je beg preko morja možen. Albanska obalna straža je včeraj sporočila, da je uničila dvajset splavov, ki so jih nesojeni prebežniki skrili. Vesti sicer ni mogoče preveriti, kaže pa, da je tudi Tirana končno uslišala prošnje italijanske vlade, ki je zaprosila za sodelovanje, da bi zajezili množični beg.
Occhetto o možnosti sodelovanja s socialisti
RIM — »Želja po dialogu s PSI obstaja,« je včeraj dejal tajnik DSL Achille Occhetto, ko je skupno s svojimi sodelavci analiziral deželne volitve na Siciliji. Oc-chettova analiza je zadovoljila tudi skrajno levičarske frakcije DSL, predvsem pa so somišljenike prepričale njegove spravne besede namenjene socialistom.
»Neuresničena - enotnost DSL-PSI ne izhaja iz naše liberalnodemokratske izbire,« je dodal tajnik DSL misleč na nedavno Craxijevo izjavo, »kar pa seveda ne pomeni, da se ne smemo boriti za enotnost vseh tistih sil, ki se obračajo na socializem« je poudaril.
Occhetto je nadaljeval, da se DSL ne bo zaprla, obratno. Skušala bo razjasniti svoj položaj do opozicijskih strank, gibanja za komunistično prenovo in Orlandove »mreže«, pa tudi do socialistov, ki se pripravljajo na izredni kongres.
V dialektični izmenjavi na daljavo s PSI je o morebitnem »federativnem paktu PSI-DSL« član vodstva DSL Petruccioli dejal, da je bodoči odnos s socialisti »odvisen le od PSI« in da demokratična stranka levice »gleda z izrednim zanimanjem na to, kar se dogaja v socialistični stranki«. Petruccioli je dejal: »Če bi Craxi, Signorile in Ruffolo bolj gledala na načelna vprašanja in ne na zavezništva, bi bilo vsekakor boljše«.
Danes se začne Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi
Na zasedanju v Berlinu morda sklep kako zmanjšati »jugoslovansko nevarnost«
BERLIN — Danes se v Berlinu začne ministrski sestanek Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Berlin so si namenoma izbrali, ker je bilo še do nedavnega to mesto simbol ločitve, zdaj pa naj postane neizbrisno znamenje evropskega sodelovanja. Med raznimi temami, ki jih imajo na programu, pa bo tokrat prevladovala jugoslovanske problematika, se pravi spet vprašanje, ki pa opozarja na to, da je na evropski celini še veliko vrzeli.
Na sporedu je torej spet Balkan, katerega pa je Jugoslavija tako ali drugače najbolj nevralgični del. Seveda pa bodo k problematiki Jugoslavije pristopili izhajajoč iz »varnostnih« potreb, ki so, gledano tudi z evropskega zornega kota, za zdaj najbolj nujne. Jugoslavija je na Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju zmeraj bila znanilka in nosilka teženj in načrtov za poglabljanje vzajemnega »sodelovanja«, zdaj pa se je to žal obrnilo. Po sili razmer je pozornost Evrope do Jugoslavije čedalje bolj intenzivna in neposredna. Problematika Jugoslavije je po svoje nevarna za vso evropsko celino. In kako naš kontinent trenutno spremlja in gleda na jugoslovanske razmere? Sila previdno, toda s tem, da hkrati izhaja iz nekaterih temeljnih predpostavk, kot sta tisti, naj bi Jugoslavija ostala ozemeljsko in mejno kakršna je, notranje razmere pa naj kar najbolj demokratizira v znamenju dialoga in strpnosti.
Skratka, stališče je dokaj podobno denimo stališču Evropske skupnosti ali pa tudi drugih evropskih organizacij, ki o jugoslovanski napetosti sodijo, da je nalezljiva za vso Evropo. Danes nobena evropska država ni voljna priznati neodvisnosti Slovenije in Hrvatske, pa čeprav, večinoma, v bistvu naklonjeno spremljajo, pa tudi podpirajo de-
mokratične procese. Najnovejši dokaz o takem stališču je na nek način tudi zadnji obisk ameriškega veleposlanika Zimmermanna pri vodstvih slovenske in hrvatske republike.
Poglejmo nekoliko natančneje: Italija je brez-dvoma najbolj takorekoč zainteresirana jugoslovanska soseda, vse pa kaže, da ji je tudi Evropska skupnost naložila naj gledišča te ustanove skuša uveljaviti pri Jugoslovanih. De Michelis ni tjaven-dan tako »trden« v svojih pogledih. V Italiji preprosto menijo, da bi se državljanska vojna v Jugoslaviji brž raztegnila na Kosovo, vprašljivo pa bi postalo tudi stanje v Makedoniji in Vojvodini zavoljo še zmeraj živih pretenzij Bolgarije in Madžarske. Italijanski (in vatikanski) predstavniki so bili zelo odkriti tudi na nedavnih pogovorih, ki so jih v Rimu imeli s slovenskimi glasniki.
Avstrija: še nedavno je bila tista, ki je najbolj prozorno podpirala težnje po odcepitvi (ali pa po razdruževanju) Slovenije in Hrvatske, toda zadnje dni je v bistvu obmolknila; očitno je, da jo je Evropska skupnost opozorila, da s takim stališčem v prid Slovenije in Hrvatske tvega svoje odnose s to evropsko ustanovo. Znano je, da je Avstrija nedavno vložila prošnjo za sprejem v Evropsko skupnost.
Dejstvo, da se je te dni tudi Hrvatska odločila za neodvisnost 26. junija, to je dan, ko bi jo razglasili v Sloveniji, predstavlja sicer »kvalitetno dejanje«, kot je bilo slišati tudi v Bruslju, toda evropsko stališče se s tem ne bo spremenilo. Roko na srce, Evropa še zmeraj bolj zaupa in se naslanja na Markoviča, ki ga imajo za moža, ki da zna vsklaje-vati »načela s pragmatizmom«. Imajo ga za garanta »Jugoslavije«, obenem pa tudi za državnika, ki da zna prisluhniti demokratičnim gibanjem.
Globlja pozornost do Jugoslavije je zaznavna tudi pri drugih evropskih institucijah. Vemo, da so na zadnjem zasedanju NATO pri razpravah o morebitni uporabi »Rapid reaction force« pa »Immedi-ate reaction forces« imeli predvsem v mislih prav Jugoslavijo, pa čeprav to ni v skladu s temeljnim načelom, da delujejo sile NATO lahko samo na področju njegovih članic. Skratka, strah pred razmerami v Jugoslaviji je vsak dan bolj opazen. Bojazen, da se jugoslovanska kriza utegne razširiti na vso Evropo, je na dlani.
Zdajšnje zasedanje KEVS naj bi zategadelj storilo ukrepe, da bi ustrezno »zmanjšali« jugoslovansko nevarnost, da bi sprejeli mehanizme, s katerimi bi lahko okrepili »varnostne vzvode«, obenem pa na nek način povrnili ugled Jugoslavije, ki je bila leta 1975 ustanoviteljica Konference ter vseskozi njen pomemben član. KEVS naj bi se tokrat, v bistvu, odločil za bolj »operativne posege« na rovaš zgolj političnih različic, kakršne so bile v navadi dosedaj. Konferenca je namreč resnična »vseevropska ustanova«, zato pa tudi najbolj takorekoč kvalificirana za ukrepe, ki jih terja čas.
Skratka, pričakovati je, da bodo tudi v Berlinu ponovili kar se sliši vsepovsod v Evropi. Jugoslavija naj ostane takorekoč celovita, njene notranje razmere pa so stvar Jugoslovanov in njihovih narodnih segmentov. Urejanje teh razmer naj bi kajpak bilo odločno demokratično. Zamisel p nekakšni sodobni konfederaciji s samostojnimi državami ali pa o nekakšni sicer asimetrični skupnosti držav bržčas ne bo daleč od berlinskih udeležencev. V tem duhu pa pričakujejo tudi sklep, da bo Jugoslavijo prav kmalu obiskala posebna delegacija KEVS, ustanove, ki da je lahko katalizator, hkrati pa tudi pobudnik sprejemljivih rešitev.
MIRO KOCJAN
Mednarodne pobude predsednika Ruske federacije takoj po izvolitvi
Jelcin odpotoval na obisk v ZDA
Olivetti krči število delavcev in seli dejavnost
MOSKVA — Novoizvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelicin (na sliki AP v pogovoru z novinarji tik pred odhodom) je včeraj odpotoval na uradni obisk v ZDA, kamor ga je povabil predsednik ameriškega kongresa, srečal pa se bo tudi z ameriškim predsednikom Georgejem Bushem.
Jelcinovo potovanje bo trajalo štiri dni, sovjetski predsednik pa bo skušal pomiriti svoje ameriške sogovornike, s katerimi se bo sestal v New Yorku in Washingtonu, da njegova izvolitev ne ogroža že več let plodnega sodelovanja med SZ in ZDA in da njegov »radikalen« pristop do internih sovjetskih problemov ne more negativno vplivati na bodoče stike z največjo svetovno gospodarsko velesilo.
Program prvega Jelcinovega obiska v ZDA po izvolitvi je kar se da natrpan. Danes se bo v dopoldanskih urah sestal v Washingtonu s člani ameriškega senata, v popoldanskih urah pa se bo podal v New York, kjer ga kar nestrpno pričakujejo. Spregovoril bo namreč gospodarstvenikom v avditoriju krajevne univerze ter se še srečal z gospodarskimi voditelji Federal Re-serve Bank.
Ob Jelcinovenu obisku v ZDA se seveda postavlja vrsta političnih vprašanj, ki so vsa prej kot jasna. Kdo bo odslej prvi sovjetski sogovornik ameriškega predsednika Busha? Radikalni in populistični Jelcin ali pa »komunist« Gorbačov? Na kom bo Bush gradil svoje ameriško-sovjetsko zavezništvo? Na že znanih tirnicah Gorbačova, za katerega ve, kaj si od njega želi in kaj si* od njega pričakuje, ali pa na Jelcinu, ki komaj čaka nekih novih vezi z Zahodom, ki morajo biti nujno na drugačni podlagi, kot v prejšnjem obdobju. Gorbačov je Jelcinu voščil srečno pot, vprašanje pa je, če je res zadovoljen s tem potovanjem. Predsednik Sovjetske zveze je namreč v uradni izjavi diplomatsko dejal, da je Jelcinovo potovanje »zelo pozitivno, saj bo pripomoglo k utrditvi obojestranskih odnosov med obema velesilama«.
Pred svojim odhodom v ZDA se je Jelcin daljše pogovoril z Gorbačovom, ni pa povsem znano, kaj sta govorila. Predsedniški glasnik Ignatjenko je sicer izdal uradno tiskovno sporočilo, v katerem Gorbačov pozitivno ocenjuje Jelcinovo potovanje, vendar pa v tem sporočilu ni politične ocene tega potovanja.
IVREA — Zmanjšanje števila zaposlenih v Olivettiju bo večje od načrtovanega. Elektronski gigant Carla De Benedettija je že lani zmanjšal število zaposlenih s 56.900 na 53.600, do konca letošnjega leta pa naj bi se to število po prvotnih načrtih spustilo na 47.000. »Toda na trgu v prvih mesecih letošnjega leta nismo dosegli izboljšanja,8 je na letni skupščini delničarjev včeraj povedal De Benedetti, »in zato smo primorani položaj ponovno preveriti-8 Predsednik Olivettija je še dejal, da so zaposleni »spremenljivka, ki je vezana na promet in v prvem polletju 1991 naj bi bil ta promet po ocenah za 5 do 6 odstotkov manjši.«
Ob tem pa so pri Olivettiju tudi napovedali, da bodo zaradi vse težjih razmer v Italiji del svoje proizvodnje preselili na Daljnji vzhod. O tem je De Benedetti govoril takoj po končani skupščini delničarjev, pri čemer je še poudaril, da za zdaj še nimajo pripravljenih specifičnih programov in da gre za strateške odločitve. V poštev naj bi prišel predvsem Singapur, ob njem Pa še Tajska in Indonezija.
* V dogovoru s francosko ministrsko predsednico pa bo v petek sprejeta tudi odločitev o načinu reševanj3 francoske družbe Goupil.
e Slovensko
pohod za ustvarjanje Velike Srbije.
V tej zvezi pa potekajo zapleteni manevri okrog sklicevanja zveznega predsedstva. Ponudbo za sklicanje naj bi dal generalni tajnik predsedstva Stari (Srb, v močni španoviji z Jovičem) in Makedonec Tupurkov-ski, na četrtkovem zasedanju naj bi bili poleg vseh (osem) članov še zvezni vladni vrh in predsedniki republik. Govorili bi o vsem: o političnem, varnostnem in gospodarskem položaju, na koncu pa naj bi še razpravljali o funkcioniranju predsedstva. Očitno gre za pretvezo, da naj bi na tak način pokazali Amerikan-cem, kako zvezni organi in predvsem zvezno predsedstvo delujejo, da srbska blokada ni nič hudega, po drugi strani pa naj bi ponovno vtihotapili srbsko tezo, da se lahko preprosto spremeni pravilnik, Mesič ne bi bil več predsednik in vse bi bilo spet v redu, predsedstvo pa dejansko v srbskih rokah. Prozorna pretveza ni uspela, ne Slovencev, ne Hrvatov, pa tudi ostalih v četrtek v Beogradu ne bo, razen če bi zasedanje sklical Mesič že kot avtomatični predsednik ali če bi Srbi zagotovili, da bo vprašanje urejeno na prvi preliminarni točki.
Hkrati s Slovenijo se bo istega dne in na podoben način osamosvojila tudi Hrvaška. Včeraj je na to temo zasedal hrvaški sabor, ki mora
po tekočem traku sprejeti 65 razdru-žitvenih zakonov. Sabor bo zaradi tega odslej delal nepretrgoma, saj so nekateri zakoni, kot na primer o hrvaškem državljanstvu, zelo zapleteni in odgovorni. Časa je malo, toda sedaj je v veljavi že trden sloven-sko-hrvaški dogovor, da bodo celotno operacijo izpeljali v obeh republikah po približno enakih načelih, predvsem pa da bodo hkrati razglasili slovensko-hrvaško zvezo, ki bo odprta za vse ostale republike. Predsednik hrvaškega sabora Žarko Domijan je poudaril, da se bo s tem proces r.azdruževanja pravzaprav šele dobro pričel, da bo trajal dalj časa in da bodo potrebna daljša in zapletena pogajanja.
Vse to seveda bistveno vpliva tudi na slovenski razdružitveni proces. Sinoči je ponovno zasedal slovenski »vrh«, na katerem so se zbra-
li predstavniki vseh strank, danes bo zasedala slovenska skupščina, ki se bo ukvarjala tudi z razdružitveno listino in z listino o samostojnosti Slovenije; to bo temeljni dokument, ki ga bo sprejel slovenski parlament. Gre za formalno-pravni akt, ki bo utemeljil slovensko samostojnost in suverenost, ki pa dopušča in predvideva možnost dogovarjanja in prehodnega razdobja, ko bodo meje še vedno deloma varovale enote JLA, ko se bodo uporabljali jugoslovanski potni listi, predvsem pa bo ohranjen enoten monetarni sistem.
Tudi zato se veliko razpravlja in polemizira o primerni proslavi slovenske osamosvojitve, ki bo po zadnjih ne povsem preverjenih vesteh, na večer pred iztekom plebiscitnega roka. Datum kot druge okoliščine je namreč treba uskladiti s Hrvati, vendar je bistven vsebinski in neformalen pristop. Včeraj so predstavili nekatera gesla, predvsem pa vidne simbole, ki bodo služili kot podlaga za proslavljanje samostojnosti Republike Slovenije.
Ta kompleks problemov pa ni samo političen, temveč je tudi gospodarski in socialen. Industrijska proizvodnja je bila namreč v letošnjem aprilu na najnižji ravni prvih štirih mesecev po letu 1978 in za 11 odstotkov manjša v primerjavi z enako lanskoletno ravnijo. Izvoz in uvoz sta bila v istem razdobju manjša skoraj za eno petino, cene v Sloveniji pa so se zviševale mesečno po 5,7 odstotka, kar pomeni skoraj sto odstotni inflacijski letni skok. Vendar se likvidnost gospodarstva postopno izboljšuje, čeprav je še vedno za 4 odstotke pod že tako nizko lansko aprilsko mejo. Ni novih investicij in to je najbolj boleč podatek. Povprečni osebni dohodek je marca dosegel 7.757 dinarjev, kar znese približno 350 tisoč lir na mesec. To je povprečje, 70 odstotkov zaposlenih pa je bilo pod to ravnijo. Zajamčene minimalne osebne dohodke pa je prejemalo kar sto tisoč
delavcev. Izredno se je zmanjšalo število zaposlenih od 1987. leta pa do konca 1990, kar za 10 odstotkov.
Vsi ti podatki opozarjajo na zelo resno krizo, vendar še vedno ne govorijo o propadanju gospodarskega sistema, saj se obenem nenehno izboljšujeta kvaliteta in ponudba blaga, zmanjšujejo se stroški, gre za ve-
lik racionalni trud celotnega gospo' darskega sistema, ki pa je seveda zelo boleč, socialno nevaren, izred' no naporen in odgovoren. Osamo5' vajanje Republike Slovenije je se' stavni del tega procesa, pri čeme pa je seveda izredno pomembno, d se ohranijo možnosti dosedanje? skupnega jugoslovanskega trga.
SAMOSTOJNA SLOVENIJA 1991
•7 7*0
SAMOSTOJNA SAMOST O-J N A
REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA
m
Včeraj so v Ljubljani predstavili tri simbole, s katerimi bodo gr prikazali slovensko osamosvajanje. Lipov list, stilizirani Triglav jem in slovenska trobojnica so le del predvidene koreografije za p novanjee slovenske samostojnosti
V ospredju včerajšnjega zasedanja vprašanja v zvezi z reformo deželnega volilnega zakona
Deželni svet izrazil pripravljenost DSL želi zbližanje za razpravo o eni sami preferenci volilcev in izvoljenih
TRST — Najpomembnejša točka dnevnega reda na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je vsekakor zadevala vprašanje deželne volilne reforme oziroma skrčenja števila preferenc za volitve v deželni svet na eno samo, kot se je to z referendumskim izidom že zgodilo za volitve v poslansko zbornico.
Komaj je predsednik deželnega sveta Gonano odprl včerajšnje zasedanje, je zaprosil za besedo načelnik socialistične svetovalske skupine Dario Ter-sar in zahteval, naj se za zakonski predlog (ki sta ga poleg njega samega podpisala še odbornik Gianfranco Carbone in svetovalec Antonio Rigo) o uvedbi mahanizma ene same preference za izvolitev deželnih svetovalcev uporabi urgentni postopek in naj se ga vpiše v seznam točk, ki so na dnevnem redu zasedanj deželne skupščine. Gre za predlog - je dejal Tersar - ki sledi tistemu, kar je izšlo iz referendumskega posvetovanja in ki hoče prav glede na izraženo ljudsko voljo tudi našo deželo uskladiti s tistim, kar se bo zgodilo na vsedržavni ravni. Glede na preprostost tega predloga ne verjamem - je zaključil Tersar - da se bi lahko pojavili problemi, ki bi preprečili njegovo takojšnjo obravnavo v deželnem svetu.
Predstavnik DSL Roberto Viezzi je takoj nato opozoril, da je njegova skupina vložila zelo podoben predlog, isto pa so storili tudi misovci. V razpravo se je nato vključil podpredsednik deželnega odbora Gioacchino Francescutto, ki je povedal, da ima deželni odbor že pripravljen osnutek zakona o globalni reformi deželnega volilnega sistema. Večina svetovalcev se je v bistvu strinjala s potrebo po volilni reformi, zato je deželni svet soglasno odobril predlog predsednika Gonana, da vse tri zakonske predloge o eni sami preferenci za deželni svet obravnava prva komisija, ki bo imela teden dni časa, da jih preuči in pripravi poročilo za deželni svet. Ista komisija bo razpravljala tudi o ostalih predlogih za volilno reformo, pred-
vsem tistih, ki zadevajo spremembo volilnih okrožij, pri čemer je deželni svet njenim članom priporočil, naj pohitijo z delom, da ne bi zavirali dela skupščine.
Naj dodamo, da so tako svetovalci PSI kot DSL včeraj predlagali tudi skrčenje volitev za deželni svet na en sam dan (na nedeljo, ko naj bi bila volišča odprta od 7. do 22. ure), medtem ko socialisti Bulfone, Cinti in Vampa v svojem predlogu predvidevajo še to, da bi štetje glasov izvedli takoj po zaprtju volišč in tako omogočili zanesljive projekcije izidov že pred iztekom volilnega dne.
Pet deželnih svetovalcev PSI (Bulfone, Cinti, Francescutto, Lamberti in Vampa), dva KD (Bomben in Compag-non) in eden MSI (Giacomelli) so na volilnem polju odkopali še eno sekiro: predstavili so resolucijo (ki so jo sicer v deželnem svetu vložili že aprila
lani), v kateri zagovarjajo potrebo po dvigu minimalnega kvoruma veljavnih glasov za izvolitev v deželni svet, s čimer naj bi preprečili pretirano razširjanje list in posledično razprševanje veljavnih glasov. V resoluciji je zamišljen kvorum treh odstotkov, njegovo uvedbo pa bi lahko dosegli s preprosto premembo točke B v 3. členu deželnega zakona št. 20/1968.
In končno se je v razpravo o volilni reformi oglasilo še Furlansko gibanje (MF): njegov predstavnik Marco De Agostini je včeraj v deželnem svetu zahteval takojšnji politični poseg pri rimski vladi, da bi poskrbela za izvajanje deželnega zakona (ki je bil odobren že leta 1983) o spremembi sedanjega volinega okrožja za volitve v poslansko zbornico. Le-ta namreč predvideva izločitev pokrajine Bellu-no (dežela Veneto) in ustanovitev novega okrožja, ki bi združilo pokrajine Videm, Pordenon in Gorica, (vb)
TRST Svoje ocene in predloge za institucionalno in volilno reformo v Furlaniji-Julijski krajini so včeraj želeli posredovati širši javnosti tudi deželni predstavniki Demokratične stranke levice, med katerimi so bili deželni svetovalci in najvišji strankini voditelji.
Deželni tajnik Elvio Ruffino je tako na srečanju z novinarji predstavil nosilne točke predloga svoje stranke za institucionalno in volilno reformo, za katero je kot izhodišče postavil potrebo, da se določijo naloge in pristojnosti države in da se vse ostalo prepusti deželam. Tak močan regionalizem, za katerega se bo borila DSL, je hkrati prva nosilna točka njenega predloga, v katero je vključeno tudi tako imenovano »demokratično vprašanje«. Le-to sloni na predpostavki, da morajo ob močni osrednji izvršni oblasti obstajati tudi močne »protioblasti« na deželni ravni, s tem pa smo že tudi pri vprašanju moralizacije, ki je tretji imperativ predloga DSL. Ruffino je pri tem pokazal na primer uporabe nedvomno demokratičnega sredstva, kot je referendum, ki pa je sedaj izključno v rokah večine, saj le-ta odloča o njegovi izvedljivosti.
Skratka, pri deželni DSL so prepričani, da je potrebna celovita revizija odnosa med državljani in oblastjo oziroma med volilci in izvoljenimi. Reforma volilhega sistema je zato naslednja nosilna točka njihovega predloga, pri čemer je Ruffino pozitivno ocenil socialistični predlog o eni sami preferenci za deželni svet, kakršnega je vložila tudi DSL, vendar je pri tem pripomnil, da bi »želeli biti gotovi, da pri tem PSI ne zvi-
torepk, saj je pri teh vprašanjih namesto zvitosti potrebna inteligenca. Vsekakor je to prvo spremembo volilnega sistema po mnenju DSL mogoče izvesti takoj, ne da bi čakali na mnogo bolj zaplet-no globalno reformo deželnega volilnega sistema.
Svetovalec Roberto Viezzi je podrobneje orisal predlog za spremembo deželnega volilnega zakona, katerega prvi podpisnik je sam. Poleg ene same in poimenske preference za izvolitev deželnih svetovalcev, je v njem tudi predlog za en sam volilni dan, kot se to dogaja v večini demokratičnih držav. V predlogu pa je nakazana tudi potreba po tem, da bi pri volilni reformi šli čez meje, ki jih deželnim pristojnostim določa posebni statut, zato DSL napoveduje tudi iniciativo za spremembo statuta v tem oziru. Ker pa bi taka sprememba zahtevala veliko več časa, je DSL ločila vprašanje preference od spremembe statuta, za kar je oblikovala poseben zakonski predlog.
Deželni statut naj bi po tem predlogu omogočil neposrednejši odnos med volilci in izvoljenimi in večji vpliv volilcev na izbiro upravne večine, zato DSL predlaga ustanovitev uninominalnih volilnih okrožij, tim. »koalicijsko nagrado« (volitev vnaprej predloženih koalicij) in uvedbo notranjega statuta Dežele, ki naj bi na novo opredelil odnose med deželnimi organi (svetom, odborom in njegovim predsednikom). Viezzi je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da bi v primeru sprejetja tega predloga lahko v FJK že leta 1993 volili po novem sistemu, (vb)
Tersar poziva k doslednosti
TRST — Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Dario Tersar je včeraj z zadovoljstvom komentiral dejstvo, da je skupščina soglasno sprejela načelo, po katerem bo imel zakonski predlog o omejitvi preferenc za izvolitev deželnih svetovalcev na eno samo preferenco prednost in mu torej ne bo grozilo, da bi se pomešal med ostale pomembne predloge za volilno reformo, ki čakajo, da pridejo na vrsto. Njihova povezava bi namreč po Tersarjevem mnenju dejansko privedla do tega, da bi predlog o eni sami preferenci ostal v ozadju in da bi torej ne bila upoštevana oziroma uresničena želja po spremembah, ki jo je volilno telo tako jasno izrazilo.
Glede na stališča demokrščan-skih kolegov o tem predlogu - ki so
bila v mnogih ozirih previdna Din celo izmikajoča, čeprav so na koncu volili za urgentni postopek - pa je Tersar izrazil bojazen spričo njihovega vsaj na videz »kontradiktornega in nejasnega zadržanja«. Po Tersarjevem mnenju je treba zato »kolege KD, ki so podpisali poziv za referendum, pozvati k doslednosti«. Ni. se namreč mogoče »sklicevati na načela- samo na teoretičen način ali samo na tisti ravni (vsedržavni), ki ne zadeva volilnega sistema, ki jih neposredno zanima, pač pa morajo tudi kolegi KD odgovoriti in konkretno poseči za spremembo volilnega sistema na vseh ravneh, in torej tudi na deželni«. To pa tudi zato - je zaključil Tersar - da bi se izognili praksi tistih, ki na premeten način »dobro pridigajo, a slabo izvajajo«.
Pogovor z vodjo organizacijske ekipe Zdravkom Likarjem
Nadvse ugoden obračun svetovnega prvenstva v spustu na divjih vodah
BOVEC Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah v Bovcu je za nami. Večmesečni trud, ki so ga domači Organizatorji vložili za to, da bi čim boljše izpeljali tako zahtevno prireditev, se jim je dobro obrestoval.
Več kot 25 tisoč gledalcev, kar jih je Preteklo soboto in nedeljo sledilo tekmovanju, se je lahko neposredno prepričalo, da je bila organizacija brezhibna in da je vse Potekalo v najboljšem redu.
Da se je Zgornja soška dolina izkazala zo izredno gostoljubno in organizacijsko sPosobno, pa gre zasluga ekipi, ki jo je vodil Zdravko Likar. In prav njega smo povprašali za oceno komaj končanega svetovnega prvenstva.
»Reči moram, da sem s prireditvijo zadovoljen, saj se je vse izteklo v najboljšem r.edu. S športnega vidika lahko rečem, da ie prvenstvo uspelo, saj so nas številni tekmovalci pohvalili zaradi priprave proge in s°me organizacije. Ob tem ne gre pozabiti, do so prav naši predstavniki, jugoslovan-ski reprezentantje, dosegli doslej najboljši ospeh na divjih vodah. Najvažnejše pa je dejstvo, da med tekmovanjem ni prišlo do večjih težav ali do kakšnih poškodb. Naj-
bolj vesel sem, ker so številne reševalne ekipe, potapljači in drugi ostali brez dela. To je bil tudi naš glavni cilj.«
Vodil si organizacijo bovškega prvenstva. Koliko Ijpdi si imel na razpolago?
»Kakih 600. In prav njim se moram zahvaliti, da nam je uspelo vse izpeljati brezhibno, čeravno tudi brez težav ni šlo. V največji zagati smo se znašli, ko je mednarodna komisija dva dni pred pričetkom prvenstva sklenila zvišati ciljno mesto. To je za nas pomenilo delati noč in dan v pospešenem ritmu, da smo uspeli preseliti vse potrebno na višje mesto.«
Vsi, s katerima smo se pogovarjali, so pohvalili gostoljubnost in prisrčnost organizatorjev. Kako pa so vaše delo ocenili mednarodni strokovnjaki?
»Moram reči, da sem izredno zadovoljen z njihovo oceno. V "darilo" za naše organizacijske sposobnosti pa so nam zagotovili, da se bo odslej na Soči vsako leto odvijalo tekmovanje za svetovni pokal. Se več: čez nekaj let bomo ponovno predložili našo kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva. Tokrat tudi v slalomu.«
RUDI PAVŠIČ
Zastopniki obmejnih tovornih terminalov na srečanju v Rimu
RIM Predstavniki obmejnih tovornih terminalov alpskega loka - iz Ventimiglie, Suše, Aoste, Brenerja, Trbiža, Gorice in Trsta - so se včeraj na ministrstvu za finance v Rimu sestali z novim generalnim direktorjem carinske uprave Del Giudicejem in z vodilnimi predstavniki carinskega oddelka finančnega ministrstva. Predstavnike terminalov so spremljali tudi parlamentarci, ki so bili izvoljeni v njihovih volilnih okrožjih, med katerimi se je za Furlanijo-Julijsko krajino srečanja udeležil poslanec Gabriele Renzulli.
V razpravi so bila številna vprašanja in problemi, ki so skupni vsem naštetim tovornim terminalom, še zlasti pa tisti, ki zadevajo razvoj čezmejnega prometa v perspektivi enotnega evropskega tržišča od leta 1992 naprej in potrebe mejnih prehodov z vzhodnoevropskimi državami po okrepitvi carinskih služb in osebja. Direktor Del Giudice je v zvezi s tem predstavnikom terminalov dal nekatera zagotovila in se med drugim obvezal za razpis novih natečajev, na osnovi katerih naj bi okrepili organi-ke obmejnih carinskih postaj. Pri tem je Del Giudice izrazil pričakovanje, da se bo teh natečajev udeležilo več krajevnih kandidatov kot v preteklosti, s čimer bi se izognili perečim stanovanjskim in drugim logističnim problemom carinskega osebja.
Poslanec Renzulli je na srečanju med drugim izrazil predlog za novo srečanje, tokrat s finančnim ministrom, s katerim naj bi se na bolj specifičen način lotili problema vzhodnih zunanjih meja Evrope leta 1992, novih nalog, s katerimi se morajo soočati deželne strukture, in končno tudi nujnosti primernega posega osrednjih državnih organov na to področje.
Pobuda SSk ob slovenski osamosvojitvi
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je predsedniku deželnega sveta Nemu Gona-nu včeraj poslal pismo v zvezi z bližnjo proglasitvijo neodvisnosti Slovenije. »Tudi v imenu svoje stranke menim,« pravi med drugim Brezigar, »da se mora s tem dogodkom soočiti deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Naša Dežela bi namreč morala pozvati italijansko vlado, naj vzame v vednost nov mednarodni položaj in naj prizna mednarodni pravni status države Republike Slovenije. To bo namreč prispevalo tudi k okrepitvi odnosov prijateljstva in sodelovanja s sosednjo Slovenijo,« nadaljuje svetovalec SSk, »in h krepitvi miru na naših mejah.«
Pismo predsedniku Gonanu - dodaja Brezigar v tiskovnem sporočilu - se uokvirja v široko iniciativo Slovenske skupnosti v vseh izvoljenih telesih, v katerih je stranka zastopana. Enako zahtevo je tako izrazil svetovalec Ha-rej predsedniku Pokrajine Trst, svetovalec Lokar tržaškemu županu, svetovalec Spazzapan predsedniku Pokrajine Gorica, svetovalec Bernardo Spazzapan goriškemu županu, ostali načelniki svetovalskih skupin SSk pa županom vseh manjših občin, v katerih je stranka zastopana.
EURODATA GROUP
ULICA CICERONE 6/A
TRST
organizira
TEČAJ
MARKETING MANAGEMENT ZA INFORMATIKO
EURODATA GROUP organizira 300-urni tečaj za marketinške operaterje na področju informatike.
Učni program tečaja:
—	organizacija podjetja;
—	osnovni elementi marketinga;
—	marketing za proizvode informatike;
—	direkt marketing;
—	tele marketing;
—	oglasno trženje in promocijske prodaje;
—	raziskave tržišča;
—	psihologija prodaje.
Tečaja se lahko udeleži največ 12 slušateljev. Tečaj bo potekal s pomočjo avdiovizualnih učnih pripomočkov. Poseben pogoj: tečaj je namenjen brezpo-Se|nim delavcem ali za delavce, ki so v dopolnilni blagajni neprekinjeno vsaj 6n° leto. Tečaj je brezplačen in najboljših 5 tečajnikov dobi štipendijo.
Informacije in vpisne pole so na razpolago na našem sedežu Ul. Cicerone 6/A Trst od ponedeljka do petka od 16.00 do 17.30 do najkasneje 28. junija 1991.
Pivanskim minoritom bo uspelo prenoviti dragocene stare orgle
PIRAN V piranski samostanski cerkvi sv. Frančiška, za katero skrbijo minoriti, se bodo julija lotili zahtevne prenove okrog 300 let starih orgel, za kar so se že dogovorili z mojstrom Jožetom Kočarjem iz Kamnika. Težava pa je bila v tem, kako priti do potrebnega denarja (6 tisoč mark), zato so se piranski minoriti spomnili svojega drugega zaščitnika, sv. Antona Pado-vanskega in ob tem cerkvenem prazniku pripravili proslavo, ki se je je udeležilo kakih tristo občanov. Začeli so z mašo, na kateri je bilo 25 duhovnikov. Maševal je koprski škof Metod Pirih, udeležil pa se je je tudi provin-cial pater Tarzicij Kolenko in drugi. Pripravili so tudi kulturni program in srečolov, zbrani denar pa bo verjetno zadostoval za začetek prenove dragocenih orgel, ki bodo v tej cerkvi omogočale tudi kulturne prireditgve. (bš)
Po skoraj 50 letih na kraju bojev zmag, porazov, veselja in žalosti
ČEDAD Beneško Slovenijo so obiskali bivši partizani Briško-beneškega odreda, ki živijo sedaj v Ljubljani. Vodil jih je Anton Reja, predsednik sekcije domicilnega odbora Briško-beneškega odreda v Ljubljani. Reja je po rojstvu Bric iz Kozane. Med izletniki sta bila tudi bivši komisar sedemnajste brigade, Franc Črnugelj - Zorko, sedaj general v pokoju, in bivši komandant iste brigade, Franjo Bavec, sicer mornariški oficir v pokoju.
Vsi udeleženci izleta so se bojevali proti nacifašističnim okupatorjem na beneških tleh, zato je razumljivo, da so skoraj po petdesetih letih spet zaželeli videti kraje svojih bojev, zmag in porazov, trpljenja in veselja ter seveda žalosti za padlimi tovariši.
Izletnike je sprejela in pozdravila beneška delegacija, ki jo je vodil predsednik VZPI-ANPI prof. Paolo Manzini. V delegaciji so bili še Anton Birtič - Preko-morec, Ernest Gariup in Izidor Predan - Dorič. (rp)
■ TRST Na povabilo deželnega tajništva in deželne svetovalske skupine PSI se bo danes in jutri mudila v Furlaniji-Julijski krajini delegacija bavarske social-no-demokratske stranke, ki jo bo vodil odgovorni za komisijo za okolje Flana Kolo. Glavna tema razgovorov bodo vprašanja zaščite alpskih območij, še zlasti z ekološkega vidika, o čemer bo tekla beseda na današnji okrogli mizi na gradu Formentini v Števerjanu. Srečanje se bo začelo ob 16. uri, poleg gostiteljev z deželnim tajnikom Zanfagninijem na čelu pa se ga bodo udeležili tudi predstavniki Krščanske demokracije in deželne skupine Zelenih z marjetico.
Včeraj slovesno odprtje 43. tržaškega mednarodnega velesejma
Minister Prandini je zagotovil
80 milijard tržaškemu pristanišču
Na razstavišču pri Montebellu so včeraj nekaj pred poldnevom uradno odprli 43. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 29. junija. V slavnostnem vzdušju ga je odprl italijanski minister za javna dela Gianni Prandini, ko je prerezal tradicionalni trak pred vhodom na razstavišče. Slavnostnega odprtja so se udeležili številni ugledni gostje gospodarskih organizacij in držav, ki sodelujejo na tem velesejmu, poleg krajevnih predstavnikov s političnega in gospodarskega področja.
V	kongresnem centru je svečano prireditev odprl predsednik velesejemske ustanove Gianni Marchio, ki je po pozdravih oblastem in zahvalam vsem tistim, ki so prispevali za uspeh manifestacije, orisal težave, s katerimi se ubada ta ustanova, ki kljub vsemu izpolnjuje važno gospodarsko vlogo. Trst, je dodal Marchio, podaja roko Vzhodu, s katerim želi sodelovati na gospodarskem in drugih področjih. Predsednik Marchio je, potem ko je poudaril važnost nekaterih tematik, ki jim bodo na velesejmu posvetili veliko pozornost, kot sta na primer vprašanji lesne industrije ter pridelovanja in uvažanja kave na tržaško tržišče, še posebej poudaril, kako se vse pobude velesejemske ustanove vključujejo v skupno željo tržaških gospodarstvenikov za večjo odprtost, za širšo povezavo z evropsko stvarnostjo.
Na svečanem odprtju so podelili tudi več priznanj in odlikovanj. Bile so jih deležne razne gospodarke organizacije iz Avstrije, Slovenije, ČSSR, Madžarske, Argentine, poleg teh pa tudi predstavniki krajevnih organizacij.
V	imenu dežel v razvoju, ki so številno zastopane na tem velesejmu, je na odprtju spregovoril Bamba Amara s Slonokoščene obale. Orisal je probleme in pričakovanja teh dežel, ki vidijo tudi v teh priložnostih, kot je tržaški velesejem, dragoceno možnost, da prikažejo svoj e proizvode in da se pošto-
T^campionaria
flll INTERNAZIONALE
. Dl TRIESTE
■ 18 -30 GIUGNO 1991
poma izvlečejo iz sedanje zapostavljenosti.
V imenu Tržaške trgovinske zbornice je spegovoril Riccesi, ki je med drugim podčrtal, kako je ta sejem lepa priložnost za trgovinske izmenjave, kar je posebej važno v tem trenutku po korenitih spremembah v vzhodnih državah. Da ti odnosi med Vzhodom in Zahodom ne bodo prav v tej fazi lahki, je opozoril tržaški župan Richet-ti. Nahajamo se pač v prehodni fazi, je dodal, v kateri pa ne smemo ostati pasivni, ampak se moramo aktivno vključiti v razne procese. Župan Ric-hetti je tudi zagotovil vso podporo občinske uprave, da bi velesejemska ustanova dobila nov, primernejši center, ker je sedanji že pretesen in neprimeren za vse pobude. V imenu pokrajinske uprave je spregovoril odbornik Cannone, ki je med drugim dejal, kako si Trst prav v sedanjem trenutku zagotavlja novo vlogo v vidiku nove Evrope. Deželni odbornik Di Benedet-to pa je podčrtal, da je treba tržaškemu pristanišču priznati mednarodno vlogo in končno rešiti vprašanje veli-
kih cestni povezav, seveda v sodelovanju z državnimi oblastmi.
Tržaški velesejem je ena najvažne-ših pobud s tega področja v Italiji, je svoj poseg začel minister Prandini. V nadaljevanju je govoril o prizadevanjih italijanske države, da bi se prilagodila novim razmeram in se polnopravno vključila v novo Evropo. Zagotovil je, da si bo Italija prizadevala za širjenje kooperacije z drugimi državami. Sporočil je tudi, da je rimska vlada nakazala 86,2 milijarde lir tržaškemu pristanišču. Ne gre za enkraten prispevek, je dodal, ampak sodi v splošnejši strateški načrt o racionalizaciji prometnih povezav, tako v cestnem prometu, kot priobalnih plovb in letalskega prometa. Finančni prispevek je torej strateška izbira vlade.
ALEKSANDER SIRK
Na sliki (foto Magajna) predsednik velesejemske ustanove Marchio pozdravlja goste med včerajšnjo otvoritveno svečanostjo na tržaškem velesejmu. Ob njem sedi minister Prandini.
Edina srenja izven območja tržaške občine
Tudi v Medji vasi bodo obnovili jusarski odbor
Katastrska občina Medja vas je edina srenja izven tržaške občine, v kateri bodo v nedeljo, 23., in v ponedeljek, 24. junija, jusarske volitve. Tokrat bodo Medvejci in Štivanci šli že tretjič na volišča, da izvolijo svoj jusarski obor, kar predstavlja spet posebnost, saj so v ostalih enajstih srenjah, v katerih bodo v nedeljo in ponedeljek volili, jusarske volitve razpisali komaj drugič ali celo prvič.
Na volitvah za medvejski jusarski odbor se je predstavila samo ena kandidatna lista, in sicer pod znakom želoda. Na njej kandidirajo Paolo Fer-foglia, Bruno Tomasetig, Patrizia Ca-policchio in Silvana Hvalič. Prvi in zadnja sta že pred petimi leti kandidirala na isti listi ih sta bila tudi izvoljena, Tomasetig je povsem nov kandidat, Capolicchiova pa je bila že pred petimi leti izvoljena v jusarski odbor, a to na listi, ki se tokrat ni predstavila.
»Obračun delovanja v iztekajoči se mandatni dobi ni posebno razveseljiv,« nam je povedal Ferfoglia, ki je doslej bil predsednik medvejskega ju-sarskega odbora. »Uredili smo si zasilen sedež v prostorih bivše osnovne šole, ugotovili, kolikšno je naše premoženje, redno smo odobrili proračune in obračune, veliko več pa nam ni uspelo napraviti predvsem zato, ker še vedno ni jasno, kakšne so pravzaprav naše pristojnosti. Nujno potrebno je, da bi z zakonom vse to dokončno razjasnili.«
Omenimo naj, da pod medvejski j us spada okrog 200 hektarov zemljišč, ki so raztresena od izvirov Timave do državne meje pod Grmado, pa še do Moščenic ob vstopu na avtocesto. Poleg tega je na medvejski j us zapisano več kot 100 milijonov lir. Gre torej za veliko premoženje. Kot nam je povedal predsednik Ferfoglia, bi za njegovo boljše izkoriščen]e bilo potrebno tudi večje sodelovanje ljudi, predvsem pa bi, kot že rečeno, morali jusarske-mu odboru priznati pravico, da z ju-
sarskim premoženjem dejansko razpolaga. »Pred leti smo dosegli, da nam je občina izročila denar, ki ga je hranila v našem imenu. Zdaj pa nam je pokrajinski nadzorni odbor ukazal, naj denar vrnemo, češ da ni v naši pristojnosti, da bi z njim neposredno razpolagali. Proti temu stališču nadzornega odbora smo vložili priziv na deželno upravno sodišče.«
»Stvar je po pravici že skoraj absurdna,« je k temu pripomnila, Silvana (Irena) Hvalič. »Za izvedbo volitev med drugim j us plača lepe denarje (gre za več milijonov lir), izvoljeni odbori pa imajo potem dejansko privezane roke, tako da postane sam smisel volitev vprašljiv. Skrajni čas je, da pristojne oblasti celotno zadevo primerno uredijo.«
Kot uvodoma rečeno, se je na volitvah predstavila samo lista želoda. A s tem še ni rečeno, da bodo njeni kandidati tudi izvoljeni. Poudariti je namreč treba, da bodo volitve veljavne le, če se jih bo udeležila večina volilnih upravičencev. Prav zaradi tega kandidati Entone liste pozivajo vse upravičence, naj gredo v nedeljo in v ponedeljek na volišča.
Uspehi dijakov na šolah J. Stefan in Slomšek
Protest vaščanov županu in podjetju ACT
Služba javnih prevozov še ne seže do Slivnega
Openska DSL in jusarske volitve
V današnji številki objavljamo uspehe dijakov Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan in slovenskega učiteljišča A.M. Slomšek.
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN OBRT JOŽEF STEFAN
Oddelek za mehanike
I.	razred
Izdelali so: Vanja Devetak, Luka Grbec, Marco Poropat. Popravne izpite imajo 4 dijaki, 4 dijaki pa niso izdelali.
II.	razred
Izdelali so: Martin Calzi, Marko Hmeljak, Kristian Mahnič, Erik Peric. Popravne izpite ima 5 dijakov, en ni izdelal.
III.	razred
Kvalifikacjiski izpit so opravili: Dario Furlan, Massimiliano Gorian, Igor Vlada Sasa Laine, Francesca Rapotec, Aljoša Taucer, Aleš Sterni.
IV.	razred
Izdelali so: Igor Devetak, Cristian Daz-zara, Paolo Dazzara, Igor Stopar. Popravne izpite imajo 4 dijaki.
V.	razred
Vsi dijaki so bili prepuščeni k zrelostnemu izpitu.
Oddelek R—TV
I.	razred
Izdelali so: Črtomir Čadež, Simon Mirkov, Dimitrij Pisani, Iztok Rapotec, Andrej Stocca, Luca Sturman. Popravne izpite ima 11 dijakov, 4 dijaki niso izdelali, 2 dijaka sta bila neocenjena.
II.	razred
Izdelala sta: Michel Grbec, Alex Zeri-ul. Popravne izpite ima 9 dijakov, 2 dijaka sta bila neocenjena.
III.	razred
Kvalifikacijski izpit so opravili: Andrej Ban, Vit jan Bandi, Damijan Crissani, Iztok Čuk, Aljoša Danieli, Mitja Kokoro-vec, Marco Krizmancic, Damjan Kriz-mancic, Marco Limoncin, Aljoša Mauri, Vasijan Mauri, Saša Novakovič, Aldo Pahor, Robert Renčelj, Stefano Savi, Roberto Škabar, Maurizio Schiulaz, Igor Ščurek, Massimiliano Umer.
IV.	razred
Izdelali so: Mattia Armani, Matija Bandi, Tomaž Kalc, Marino Križman, Andrej Rupel, David Taucer, Marinka Zeriali, Lorenze Zupin. Popravne izpite ima 5 dijakov.
V.	razred
Vsi dijciki so bili prepuščeni k zrelostnemu izpitu.
Oddelek kemije
I.	razred
Izdelala je: Elena Matcovich. Popravne izpite imajo 3 dijaki, en dijak je bil neocenjen.
II.	razred
Izdelali so: Peter Bandi, Majda Brecelj, Ivo Križman, Omar Jožef Marucelli, Gregorij Vremec, Ksenija Zotti. Popravne izpite ima 5 dijakov.
III. razred
Kvalifikacijski izpit so opravili: Diana Colombin, Erika Doglia, Aljoša Gabrovec,. Elda Jercog, Lara Musina, Cinzia Ravasi, Marco Rizzo.
SLOVENSKO UČITELJIŠČE ANTON MARTIN SLOMŠEK
I. A razred pedagoškega liceja
Izdelali so: Jadranka Blasina, Nataša Caharija, Martina Fonda, Helena Klančar, Raffaella Petronio, Katerina Riolino, Liza Slavec, Valentina Triolo, Katja Vodopivec. Popravne izpite ima 5 dijakinj, ena dijakinja ni izdelala.
I.	B razred pedagoškega liceja
Izdelali so: Karin Kalc, Mateja Metlika, Martina Slavec, Erika Trobec, Martina Tul, Maja Vecchiet, Barbara Živec. Popravne izpite ima 5 dijakinj, ena dijakinja ni izdelala.
II.	razred pedagoškega liceja
Izdelali so: Susana Bandi, Sanja Ferlan, Jurij Gruden, Valentina Gruden, Erika Kraljič, Roberta Predonzani, Lorena Ravbar, Tania Sturman. Popravne izpite ima 5 dijakinj.
III.	razred učiteljišča
Izdelali so: Maria Bisiacchi, Natascia Grizonic, Elena Magaganato, Anna Pal-cich, Martina Samec. Popravne izpite ima ena dijakinje.
IV.	razred učiteljišča
Vse dijakinje so bile prepuščene k zrelostnemu izpitu.
III. razred vzgojiteljske šole
Vse dijakinje so bile prepuščene k us-posobljenostnemu izpitu.
Omrežje javnih prevozov ne seže do vasi Slivno v de-vinsko-nabrežinski občini: nad takšnim stanjem seveda prebivalci te vasi ne morejo biti zadovoljni. Skupina vaščanov je 10. junija poslala pismo devinsko-nabrežinskemu županu in v vednost podjetju ACT, da bi opozorili na izredno pereče vprašanje. S tem v zvezi je predstavnik Slovenske skupnosti v glavni skupščini Konzorcijskega podjetja Martin Brecelj v ponedeljek naslovil na upravno komisijo podjetja in na njenega predsednika Rotondara vprašanje, v katerem opozarja na vrsto težav, s katerimi se morajo nenehno soočati prebivalci Slivhega.
V pismu, ki so ga vaščani Slivnega naslovili na devin-sko-nabrežinskega župana, med drugim piše: »Nezaslišano se nam zdi, da moramo še sedaj, ko smo na pragu tretjega tisočletja, prehoditi več kilometrov peš do prve apoteke! In, če se pripeti, kot nedavno, da so začasno prekinjeni vsi telefoni naše cone, se dogodi, da smo prebivalci Slivnega popolnoma izolirani. Težave so ogromne posebno za stare ljudi.«
Istočasno opozarjajo na probleme mladih, ki se udejstvujejo na raznih področjih in se zato morajo vsak dan ali celo večkrat dnevno voziti v Nabrežino ali Sesljan. Do prve avtobusne postaje pa je nekaj kilometrov.
Odrasli se seveda lahko poslužujejo osebnega avtomobila, pravijo prebivalci Slivnega, vendar ni rečeno, da ima vsakdo svoj avtomobil, po drugi strani pa se avtomobili tudi večkrat pokvarijo.
Vse te ugotovitve povzema predstavnik SSk Brecelj v svojem vprašanjem upravni komisiji in predsedniku AČT. Ob naglaševanju težav pa Brecelj poudarja, da je vas Slivno v primerjavi z ogromno večino drugih vasi v devinsko-na-brežinskil občini in sploh v tržaški pokrajini nedvomno zapostavljena. Zato sprašuje predsednika in upravno komisijo, kako namerava odgovoriti na pismo vaščanov, posebej pa ga zanima, pod kakšnimi pogoji bi Slivnemu lahko zagotovili vsaj minimalno javno prevozno službo.
Openska sekcija Demokratične stranke levice je v zvezi s skorajšnjimi volitvami za obnovo jusarskih odborov poudarila, da na Opčinah podpira listo štev. 2, t.j. enotno listo z naslovom Jus — Usi civici, ker "je to odraz openske civilne družbe in ker smatra, da je le ta polnopravno legitimirana, da predstavlja interese celotne openske stvarnosti," kot je rečeno v tiskovnem poročilu te stranke.
V trenutku, ko smo snovali novo stranko, piše v tiskovni noti, smo se zavzeli za nove odnose v družbi in izrekli močno kritiko nad političnim sistemom, ki omogoča strankam, da se polastijo vseh demokratičnih ustanov. Openska DSL dodaja, da je treba ta trend prekiniti in premostiti tako imenovano blokado demokracije. »V tem izzivu vidimo danes razloček med napredkom in reakcijo, med levico in desnico. V tem smislu ožigosamo zadržanje socialistične stranke, ki tega izziva ni sprejela in se oklepa stare logike strankarskega predstavništva. Izbira socialistov - citiramo dalje stališče openske DSL - da se predstavijo na teh volitvah skupaj s krščansko demokracijo in republikanci, daje le večjo moč tistim silam, ki se tega sistema oklepajo in ki so v naši stvarnosti pokazale, da se ne zavzemajo za resnično zaščito in razvoj Krasa.«
Po mnenju DSL so tudi nedeljske volitve zato priložnost, »da izkažemo voljo po novem pristopu do političnega predstavništva. Upravljanje in boj za ohranitev jusarske imovi-ne, skrb za okolje, dosledno nasprotovanje vsakršni gradbeni špekulaciji so tisti osnovni elementi, ki morajo spremljati upravitelje jusa. Ti morajo biti v svojem delu prosti, neobremenjeni s pritiski interesnih sfer, ki so vedno prisotne, ko gre za upravljanje tako velike imovine, kot je openski jus-“ Na koncu svojega sporočila za tisk openska DSL vabi vs® volilne upravičence, da na Opčinah glasujejo za listo štev. J in tako omogočijo, da ostane odbor v rokah krajanov, ki se bodo še naprej zavzemali za splošni interes vasi.
V Nabrežini bodo v teh dneh začeli izdajati potrdila o oprostitvi ticketa
Devinsko-nabrežinska uprava sporoča, da bo v teh dneh pričela izdajati potrdila o oprostitvi plačila ticketa upokojencem, ki so dopolnili 60 let (moški) ali 55 let (ženske) in ki so v lanskem letu prejeli bruto osebne dohodke nižje od 16 milijonov lir, ali 22 milijonov lir, če imajo moža/ženo v breme, oziroma en milijon več za vsakega otroka, ki nima svojih dohodkov.
Kdor je bil v preteklih letih že deležen te olajšave, bo prejel s strani občinske uprave dvojezično pismo s sporočilom, da 1. julija zapade staro potrdilo ter da ga lahko obnovi, če seveda ima še pogoje, ki jih predvideva zakon, s tem, da po pošti pošlje priložen izpolnjen obrazec ter kopijo lanske davčne prijave. Takoj zatem pa mu bo občina poslala novo potrdilo.
Devinsko-nabrežinski občani pa se bodo po prejetju omenjenega pisma lahko tudi osebno javili v uradih Vzgojno-zaposlitvenega centra v Sesljanu in dostavili vso potrebno dokumentacijo.
Občinska uprava predvideva torej letos prvič dva načina za pridobitev potrdila o oprostitvi plačila ticketa. Da bi še v večji meri olajšala svoje občane, pa bodo uradi socialnega skrbstva od 24. junija dalje v popoldanskih urah odprti tudi v prostorih bivšega urada za zaposlovanje nasproti nabrežinskega županstva.
Odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Mitja Terčon meni, da se bodo tokrat izognili običajnim dolgim vrstam ter da bodo lahko pravočasno sprejeli novo potrdilo vsi tisti, ki bodo za to zaprosili. Vsekakor pa poziva vse občane, da se poslužujejo prve izmed nakazanih variant in da se le v najnujnejših primerih osebno zglasijo v občinskih uradih.
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO
„„oe ca,, V TRSTU
/f.uA
ZDRUŽENJE UPRAVITELJEV JAVNIH LOKALOV TRŽAŠKE POKRAJINE
>5	% JL/esn-MjenjsLJTrP;p* rc=a
'Ir	-	■■■'■	/W\ \/CI E

.^velesejemska Ulil USTANOVA
UŽIVANJE KAVE
TRŽAŠKEM VELESEJMU
Program posvetovanj na
DANES, sreda, 19.: JUTRI, četrtek, 20.: PETEK, 21. t. m.: SOBOTA, 22. t. m.: NEDELJA, 23. t. m.: PONEDELJEK, 24. t. m.: TOREK, 25. t. m.: SREDA, 26. t. m.: ČETRTEK, 27. t. m.:
F.I.P.E. (Združenje upraviteljev javnih lokalov
Komercialist dr. Maestro
Trgovinska zbornica
Tržaško združenje kave
Tržaško združenje kave
Trgovinska zbornica
F.I.P.E. (Italijansko združenje javnih lokalov) Komercialist dr. Maestro
Tržaško združenje kave	icj
Kemični laboratorij za prehrano pri Trgovinski zbor
PETEK, 28. t. m.:
Vsak dan je predviden finančni (Banco Ambroveneto) in tehnični (La San Marco) nasve
Kemični laboratorij za prehrano pri Trgovinski zbornici je specializiran za ana lizo kave. Podrobnejše informacije so na razpolago na velesejem stojnic
lizo kave. Podrobnejše informacije so na razpolago
V okviru stalnih stikov med obema organizacijama
Vodstvo stranke slovenskih kmetov na obisku pri Zvezi obdelovalcev
Stališče stranke o novem vodstvu te ustanove
Zakaj je SSk vstopila v upravni odbor KGS
Na povabilo deželnega vodstva Zveze neposrednih obdelovalcev — Coltivatori diretti se je včeraj mudila na uradnem obisku v Trstu delegacija Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, ki jo je vodil predsednik Ivan Oman in v kateri so bili še podpredsednik Marjan Podobnik ter poslanca v republiški skupščini Jože Hobčič in Bruno Podveščič. Zastopstvo gostiteljev pa je vodil senator Paolo Micoli-ni, ki je deželni predsednik in državni podpredsednik Zveze neposrednih obdelovalcev, v njem pa so bili voditeljih in funkcionarji področnih vodstev iz vseh štirih pokrajin Furlanije—Julijske krajine. Delegacijo iz Slovenije sta v jutranjih urah sprejela predsednik deželne skupščine Nemo Gonano in deželni odbornik za finance Dario Rinaldi, ki je nadomeščal predsednika Dežele Adriana Biasuttija, delovni sestanek obeh delegacij pa je potekal na sedežu Trgovinske zbornice.
Rinaldi je povedal, da deželni odbor zelo pozorno spremlja razvoj dogajanj v Sloveniji in je solidaren s hotenji slovenskega naroda, pri čemer je omenil tudi željo republike Slovenije, da bi se aktivno vključila v procese evropske integracije in v perspektivi tudi v samo Evropsko skupnost. Pot slovenskega kmetijstva v Evropo je Predstavljala takorekoč »rdečo nit« vseh včerajšnih razgovorov, tudi tistega na Trgovinski zbornici, ki se ga je med drugim udeležil tudi predsednik Pokrajinskega Združenja rejcev Dario Zidarič. Pred tem sestankom je Mico-lini izročil Omanu (slednji je kot znano tudi član slovenskega predsedstva) ček za nakup službenega avtomobila za potrebe SKZ—LS in to v sklopu solidarnostne akcije za pomoč poplav -Ijencem iz Slovenije.
Potek in rezultate obiska sta delegaciji orisali na tiskovni konferenci, ki sta jo vodila Oman in pokrajinski Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič, ki je po nalogu vsedržavnega vodstva te organizacije odgovoren za stike s Slovenijo. Oba sta pozitivno ocenila razgovore,
ki so zadevali vsestransko sodelovanje med zvezama, obravnavali pa so tudi nekatere specifične sektorje kot je npr. zadružništvo, gostje iz Slovenije pa si od sogovornikov predvsem želijo, da jim konkretno pomagajo v Evropo. Zveza neposrednih obdelovalcev — je dejal Radovič — podpira proces samoosvajanja in samostojnosti, ki je v teku v Sloveniji. Glede sodelovanja s tržaško Kmečko zvezo pa je Radovič rekel, da zaradi natrpanosti programa včerajšnjega obiska se ni dalo organi-
zirati srečanja z delegacijo Kmečke zveze. Oman je vsekakor rekel, da SKZ-LS vzdržuje stike tudi s Kmečko zvezo in da se redno udeležuje njenih srečanj, medtem ko je podpredsednik Podobnik govoril o nujnosti sodelovanja med Slovenci iz matice in med tistimi, ki živijo v zamejstvu.
Na sliki (foto Magajna) delegacija SKZ-LS. Ob njej (na desni) predsednik tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič.
Slovenska skupnost je pristopila k novemu vodstvu Kraške gorske skupnosti in prispevala k obnovitvi tris-trankarske koalicije (Slovenska skupnost, Demokratična stranka levice, PSI) iz prepričanja, da je treba v tem trenutku zastaviti vse sile za ohranitev in okrepitev te krajevne uprave, poleg tega pa si je'treba prizadevati za odobritev dveh deželnih zakonov, ki neposredno zadevata slovensko skupnost in naš življenjski prostor ter pri tem prisojata ravno KGS zelo pomembno vlogo. To je zapisalo deželno tajništvo SSk v uvodu tiskovnega poročila o izvolitvi novega vodstva KGS, do katere je prišlo 13. junija v Nabrežini.
SSk je med pogajanji poudarjala, piše nadalje v izjavi, -zlasti nujnost skupnih pogledov na vprašanja zakonskih osnutkov o razvoju Krasa in pa o naravovastvenih ukrepih na Krasu. Poleg programskim točk je SSk postavila zahtevo po enakem dostojanstvu vseh treh strank pri upravljanju KGS, ki je za naše prebivalstvo pomemben sogovornik, pa naj gre za razvojne načrte, vprašanja kmetijstva itd. »Kljub temu, da ni bilo pravega razumevanja za vse predloge SSk, ima zdaj stranka v devetčlanskem upravnem odboru tri odbornike«. To so Branko Černič, Jožko Gruden in Sergij Mahnič, medtem ko je prej ta stranka imela le dva odbornika. Med njimi ni več Lojzeta
Profesorji GM bodo priredili protestni koncert
Profesorji Glasbene matice so se včeraj sešli na sindikalni skupščini — kot piše v tiskovnem poročilu, ki so nam ga poslali v objavo in ugotovili:
-	da še niso vsi kolegi prejeli osebnih dogodkov za mesec maj;
-	da v pismu, ki so ga prejeli od upravnega odbora, ni nikakršnih zagotovil glede dohodkovnih pogojev za redni začetek prihodnjega šolskega leta;
-	da zato še niso odpravljeni razlogi za zaskrbljenost in sindikalno pripravljenost.
Spričo navedenega so sklenili:
-	da šolsko leto redno izpijejo do konca;
-	da namesto zadnje preostale akademije priredijo javni protestni koncert; čas in kraj bodo še javili, že zdaj pa vabijo člane Glasbene matice in vse, ki jim je bodočnost šole pri srcu, k udeležbi.
Rod modrega vala bo spet postavil šotore pod mogočnim Špikom
Letošnje taborjenje RMV bo julija v Gozdu Martuljku
V Tržaški knjigarni predstavili Izbrane pesmi Vinka Beličiča
Letošnje taborjenje tabornikov in tabornic Rodu Modrega vala bo od 15. ,°.29. julija 1991. Taborni Drostor smo izbrali pod mogočnim Špikom. Tabornikom RMV je prostor prav dobro 5?an, saj nam je izredno pri srcu. V Jjozd Martuljku smo namreč taborniki postavili šotore v letih 1958, ‘960, 1965, 1969, 1977, 1986; tokrat b°rno tam že sedmič. Nedvomno pro-ator sodi med lepše taborne prostore v Sloveniji, poznali so ga že predvojni 9°zdovniki in skavti.
Lega kraja omogoča lepe izlete za ,Se okuse: od daljših sprehodov pa vse ?° zahtevnih tur. Naj nakažemo le ne-Mtere možnosti, med katerimi bomo zbirali: izvir Save Dolinke (Zelenci), °Una Tamar s Planico, Srednji vrh
nad Gozdom, prvi in drugi slap Mar-tuljčiče z Rajskimi livadami, Vršič z Mojstrovko, Špik, skozi Kot ali Vrata do Triglava.
Tabor ne sestavljajo le izleti, temveč se odvija redni program skozi gozdne šole, polaganje prvega vala s taborniško obljubo in s pridobitvijo taborniškega imena, dnevna dežurstva v kuhinji, nočne straže in dežurstva, taborniški peteroboj, igre, šport, kopanje. Posebno lepi so večerni taborni ognji v piramidni ali pagodni obliki.
Vse to in še marsikaj drugega sestavlja prvino taborniškega življenja na taboru. Večkrat- so besede neprimerne, tabor je treba doživeti. Letošnji tabor RMV 91 bo dbogaten s prisotnostjo skupine ruskih skavtov iz Moskve, ki jih bomo taborniki RMV gostili med 8. in 29. julijem. Obeta se torej »vroč« taborniški julij, najprej doma, nato pa še na taboru v Gozdu.
MILAN PAHOR
	Bp 1 „	vi		
	K ■Kt v J		
	■F /•■<	■h46uH -V	
Razstava kamnitih predmetov
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je pripravil zanimivo razstavo kamnitih predmetov, ki jo bodo odprli v petek, ob 18.30 v Kraškem muzeju v Repnu.
Predmete za razstavo so izdelali dijaki dveletnega poklicnega tečaja za obdelovanja kamna v šolskih letih 1989/90 in 1990/91. Gre vsekakor za plemenito obrt, ki je imela pri nas veliko tradicijo in jo sedaj mladi nadaljujejo z dobrimi perspektivami za nadaljnji razvoj. Ob odprtju razstave bo nastopila ženska pevska skupina "Stu ledi".
Lepo število ljudi je včeraj v Tržaški knjigarni prisostvovalo predstavitvi Izbranih pesmi Vinka Beličiča, ki so izšle pri Založništvu tržaškega tiska. Po nagovoru urednika Knjižnih izdaj ZTT Marka Kravosa je o Beličičevi poeziji spregovoril pesnik Tone Pavček. Šam avtor je nato razpredel nekaj misli ob izidu zbirke, predstavitev pa je popestrila flavtistka Erika Slama. Na sliki (foto Križmančič), z leve: Vinko Beličič, Tone Pavček, Marko Kravos in Erika Slama.
Tula, kateremu se stranka zahvaljuje za požrtvovalno delo, ki ga je opravljal do izvolitve novega odbora. Poleg tega bodo predstavniki SSk prevzeli odgovornost za vodenje komisije za vprašanja kmetijstva in zastopstvo KGS v upravnem svetu Področja za znanstvene raziskave pri Padričah.
Tržaška SSk pa nadaljuje v mestu in okolici sestanke s člani v pričakovanju jesenskega pokrajinskega in deželnega kongresa stranke. V sekciji za Sv. Jakob in Marijo Magdaleno sta spregovorila krajevni tajnik Petaros in predsednik pokrajinskega sveta Harej. Na srečanju repentabrske sekcije pa je tekla beseda, kot izhaja iz tiskovnega sporočila, tudi o statutu domače občine. Kritično je izzvenela ugotovitev, da občinska uprava sploh še ni izdelala nobenega osnutka statuta, zato je bil sprejet predlog, da SSk spodbudi upravo, da se čimprej loti sestave tega zelo pomembnega dokumenta. Pokrajinski tajnik Oppelt pa je poročal na zborovanju sekcije za Sv. Ano, Skedenj in Kolonkovec. Prisotne, piše še v izjavi za tisk, je še posebej zanimalo, kako se razvijajo razgovori za pluralizacijo upravnih vodstev nekaterih skupnih slovenskih ustanov in »katere ovire preprečujejo, da bi tudi edini slovenski dnevnik odražal celotno manjšinsko stvarnost«. Prisotni so tudi soglasno izrazili solidarnost prof. Samu Pahorju za njegova prizadevanja pri uveljavljanju pravic Slovencev.
Senator Cossutta v nedeljo v Rižarni
Od petka do 8. julija bo v parku v Ul. Flavia (nasproti občinskega stadiona) praznik Obnove komunistične prisotnosti. Na prazniku bodo sodelovali ugledni predstavniki gibanja, ob številnih okroglih mizah pa bo seveda poskrbljeno za jedačo, pijačo in zabavo.
Praznik bosta zaznamovala dva dogodka. Na dan otvoritve bodo predstavili knjigo poslanca Giannija Giadres-ca 'Amarcord del PCI". Predstavitev bo ob 19. uri, ob 20.30 istega dne bo nastopil TPPZ 'Pinko Tomažič".
Med pomembnimi pobudami pa velja še posebej naglasiti antifašistično manifestacijo v Rižarni, ki bo v nedeljo ob 11.uri. Na manifestaciji bo govoril senator Armando Cossutta.
Zaradi okvare na računalniškem sistemu je včeraj izpadla objava osmrtnice in sožalij Pečar. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo in prosimo za razumevanje.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Mario Pečar Ucio
Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo žena Sere-na in Giuseppe, sestra Claudia, brat Luciano in ostalo sorodstvo.
Trst, 19. junija 1991
Ustanova IACP popravlja več stanovanjskih poslopij
•j. Predsednik ustanove za ljudske gradnje IACP Emilio e.erPin je včeraj v spremstvu generalnega koordinatorja Pi-ra Zandegiacoma in drugih funkcionarjev ustanove obi-
skal
h vrsto poslopij, ki so sodila v okvir bivše ustanove za 9lhm°č beguncem (Opera profughi) in ki so potrebna izred-(jJ? Popravil. Kot piše v posebnem tiskovnem sporočilu je (, Racija IACP, ki so jo spremljali predstavniki raznih ljg benih podjetij, najprej šla v Naselje Sv. Maura v Sesuj111'. *9er opravljajo več popravitvenih del. Na poslopjih, v Prerit**1 ie 134 stanovani' popravljajo strehe in pročelja, kat -111 k° 50 že zaščitili pred burjo stanovanjske hiše, v ha h***1 80 t04 stanovanja. Skupni stroški za vsa obnovitve-toliv a v tem naselju znašajo 950 milijonov lir. Približno v uk° bo stala tudi ureditev greznične mreže, ta dela bodo I®tkem dokončali.	*
Na? e e9acija ustanove IACP je nato odšla v Naselje Sv. ha ,nia na Proseku, kjer so v bistvu že izvedli popravila pod8tanovanjskih hišah (38 stanovanj) in na Mandrijo, na °cje, ki so ga uredili z urbanizacijskega vidika, tej^ e(ie mestnega predela je predvidenih oziroma je že v htrtk Vec' posegov: predsednik Terpin si je v spremstvu hetnClonarjev ogledal številna poslopja, na katerih v glav-viji‘.Popravljajo strehe in pročelja. Gre za posege, ki jih v 2o»/ .,	0//° krijejo iz deželnih sredstev, medtem ko ostalih
0 CrPajo iz fondov IACP.
Nesreča fanta pri kopanju
Sedemnajstetni Tržačan se je včeraj popoldne huje ponesrečil med kopanjem v kopališču Delfino pri Barkov-ljah. Gianluca Rovatti, ki stanuje v Ul. Pasteur 20, si je med igro na obali poškodoval nogo, tako da so ga morali z rešilcem Rdečega križa prepeljati v glavno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da je utrpel odprt zlom gležnja. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dobrem mesecu.
■ Izvidniški čoln finančne straže iz
Gradeža je v noči med ponedeljkom in torkom posegel v Miljskem zalivu, kjer je — zaradi nevihte — obtičal na sipini avstrijski motorni čoln z dvema osebama na krovu. Finančni stražniki so potegnili motorni čoln na odprto morje in ga nato pospremili do Gradeža. Lastniku motornega čolna, 35-letnemu VVernerju Etien-neju, so v gradeški bolnišnici nudili prvo pomoč, ker si je izvinil nogo v gležnju.
Ljubitelji tuje lastnine včeraj temeljito »na delu«
V noči med ponedeljkom in torkom so bili ljubitelji tuje lastnine temeljito na delu: vlomili so v mesnico na Greti, v restavracijo pri hipodromu in v stanovanje v Ul. Boccaccio.
Na Rebri za Greto 34 so »obiskali« mesnico, ki jo upravlja 48-letni Franco Logar iz Ul. Cherubini 7. V lokal so vdrli potem, ko so razbili šipo na vhodnih vratih. Poškodovali so železno blagajno in odnesli 4 pršute znamke San Daniele, prav toliko salam in več pločevink s hrano za pse in mačke v skupni vrednosti približno milijona lir. Lastnik se je ove-del vloma in kraje ob 6.30, ko je prišel na delo.
Dobre tri ure kasneje je podobno »presenečenje« čakalo 47-letno Loredano Bernich iz Ul. D Alviano 100. Ko je ob 10. uri prišla odpirat restavracijo Ippodromo, je takoj ugotovila, da so jo obiskali tatovi. Vrata so bila vlomljena, v javnem lokalu pa je bilo vse razmetano in razdejano. Iz blagajne so tatovi odnesli kakega pol milijona lir.
Približno ob istem času so bili neznanci »na delu« tudi v stanovanju Augusta Cattaruzze v Ul. Boccaccio 1. Izkoristili so njegovo odsotnost in si z izvijačem utrli pot v stanovanje. Dodobra so prebrskali vse sobe, zatem pa jo odkurili. Tatvine se je ovedel sosed, ki je takoj poklical policijo. Cattaruzza se je javil policijskim agentom šele nekaj časa kasneje, ni pa vedel povedati, kaj vsega so neznanci odnesli s sabo.
Ob smrti dragega prijatelja Mari-ota—Uciota Pečarja izrekajo iskreno sožalje ženi Sereni
Silvano, Branka in Marko Poropat.
Ob prerani smrti prizadevnega člana Mariota Pečarja—Uciota izreka globoko sožalje družini
Kolesarski klub Adria.
Sporočamo, da bo pogreb naše drage
Repke Rovatti vd. Furlan
danes, 19. junija ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalujoči sorodniki.
Opčine, 19. junija 1991
Srečanji 50-letnikov iz Barkovelj in Križa
Zaradi skopo odmerjenega prostora objavljamo z zamudo fotokroniko dveh srečanj naših petdesetletnikov, ki sta bili še pred nekaj tedni. 50-letniki iz Barkovelj (slika zgoraj) so se srečali v domačem društvu, kjer so se pozabavali s čarodejem Vikijem, po obveznem poklonu spominu padlim pa so imeli skupno kosilo v Šempolaju. Njihovi vrstniki iz Križa (spodaj) pa so po skupnem zajtrku v domači gostilni odšli na izlet v Begunje, kjer so si ogledali razne zanimivosti tega kraja.	(Tekst in foto M.M.)
UL. SV. FRANČIŠKA 20 in
Združenje aktivistov in invalidov NOB
vas vabita
v četrtek, 20. junija, ob 18. uri v Tržaško knjigarno - Ul. Sv. Frančiška 20 na predstavitev knjige
Aldo Pirih
POMLAD NA OBALI -KOMANDA MESTA KOPER
in na odprtje razstave slik in risb
ALDA PIRIHA
včeraj - danes
Danes, SREDA, 19. junija 1991
ROMUALD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.5? - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob
13.35	in zatone ob 1.00
Jutri, ČETRTEK, 20. junija 1991
SILVERIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.36 najvišja 3 cm, ob 8.52 najnižja -28 cm, ob 16.30 najvišja 35 cm, ob 23.59 najnižja -16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro severo-zahodnik, vlaga 54-odstotna, v jutranjih urah je padlo 1,4 mm dežja, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, tempejatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eleonora Conte, Mat-teo Vicari, Martina Bisiacchi, Stefania Maschietto, Francesca Scher, Alessandro De Lisi, Patrizio Grieco, Aliče Giambal-vo.
UMRLI SO: 67-letna Giuseppina Ro-vatti vd. Furlan, 64-letni Giordano Pre-garz, 76-letni Romeo Franco, 61-letni Mario Massarelli, 52-letna Savina Remec, 90-letna Vittoria Bembich vd. Pečenko, 76-letni Emilio Carli.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote,
22. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 727612), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Caffe San Marco
Danes ob 18. uri bo na sporedu recital madžarskega tenorja LAJOSA KOZME. Na klavir ga bo spremljala SAURETTA RAGNI.
Bazilika sv. Silvestra
Nocoj ob 20. url bo na sporedu koncert pianista Paola Chera.
Vstop prost.
Bluest Festival
Jutri ob 11.30 bodo na tržaški občini, v dvorani za tiskovne konference, predstavili manifestacijo Bluest Festival, ki se bo odvijala v Trstu 24. in 25. t. m.
V Rumeni hiši na Furlanski cesti bo jutri ob 20.30 nastopila jazz skupina VERNICE FRESCA.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine prireja izlet v Rezijo in Tolmeč v soboto, 13. julija. Za informacije telefonirati na št. 200036 v uradnih urah.
SKD Vigred organizira 29. in 30. junija izlet v San Marino. Vpisovanje do 24. t.m. na tel. št. 200150 - Škrk Franka od 19. do 21. ure.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 30. junija ob zaključku sezone izlet v Goriška brda z ogledom vinske kleti in grada Kromberk. Za informacije telefonirati na št. 415797 ali 363452.
SPDT prireja v nedeljo, 23. junija avtobusni izlet na Viš, na tradicionalno srečanje planinskih društev iz Trsta, Kopra, Ilirske Bistrice, z Reke in Integral iz Ljubljane. Vzpon do koče Corsi z Nevej-skega sedla, možen vzpon na Viš in sestop do Rabeljskega jezera. Odhod avtobusa s trga Ulpiano ob 6. uri. Vpisovanje in pojasnila na ZSŠDI, tel. 767304 in pri Ervinu Gombaču, tel. 754742.
čestitke
Danes praznuje Vera svoj ... rojstni dan.Vse najboljše in obilo dobre volje ji želijo babe.
Gallus consort gost v DSI
V Društvu slovenskih izobražencev se je v ponedeljek s koncertom slovenske tržaške glasbene skupine »Gallus consort« kvalitetno zaključila redna sezona predavanj in kulturnih srečanj, ki se je začela lanskega oktobra. Ansambel je izvedel dvaindvajset izvirnih skladb Dine Slama na besedila znanih slovenskih, predvsem sodobnih zamejskih pesnikov. Skladateljica je uglasbila dela Ljubke Šorli, Miroslava Košute, Neže Maurer, Alberta Miklavca, Srečka Kosovela, Toneta Pavčka, Marka Kravosa, Aleksija Pregarca, Mile Kačič, Irene Žerjal in Borisa Pangerca. Te skladbe je »Gallus consort« pred nekaj tedni posnel na svojo prvo lasersko ploščo.
Uvodne misli o »poeziji v glasbi« Dine Slama je za ta zaključni večer v DSI napisal Saša Martelanc, njegov tekst pa je prebrala Matejka Maver. »Gallus consort«, ki ga sestavljajo sama skladateljica (alt), Irena Pahor (viola da gamba, oboa, angleški rog), Miloš Pahor (flavta in kljunasta flavta) in Erika Slama (kljunasta flavta), je občinstvo navdušil s svojim izvajanjem. (hj)
kino
ARISTON - Do 21. t.m. bo dvorana zaprta zaradi popravil. 22. t.m. ob 21.30 II te nel deserto, r. Bernardo Bertolucci, i. D. VVinger.
ENCELSIOR - 19.00, 22.15 VVhore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel,
□ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Nouvelle vague, r. Jean-Luc Godard, i. Alain Delon, Domiziana Giordano.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 L'esorcista III., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Aguila nera, i. Jean Claude Van Damme, Sho Kosugi.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Orge sfre-nate, porn., □ □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Lost An-gels, i. D. Sutherland.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sirene, i. Cher, Bob Hoskins, Winona Ryder.
LJUDSKI VRT - 21.15 Giu le mani da mia figlia.
EDEN - 15.30, 22.00 Perversioni bestiali al Peep shovv, porn., □ D
CAPITOL - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. Glenn Close, Mel Gibson.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Taxi Blues, glas.
ALCIONE - 18.00, 22.10 II falo delle va-nita, i. Tom Hanks, Melanie Griffith.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutto anal, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom ti -18. letom □ D
_________gledališča______________
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri ob 20.30 ponovitev Straussove operete »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruffini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camas-tra.
Predprodaja vstopnic še danes za predstave, ki bodo 20., 22., 23. in 25. t. m. pri blagajni gledališča Verdi.
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	petek, 28. t. m., bo na sporedu show ELIOTERAPIA. Nastopata igralec Elio PANDOLFI in pianist Guido CERGOLI.
Predprodaja vstopnic od petka, 21. t. m. pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO - La Con-trada
Vsi abonenti sezone 1990/91 si bodo lahko od 22. do 30. t. m. brezplačno ogledali predstavo LA ROCCIA E I MONU-MENTI Rossa di San Seconda. Uprizorila jo bo gledališka skupina Compagnia dei Giovani, s katero bo nastopal tudi Ora-zio Bobbio.
razne prireditve
SKD Vigred vabi v petek, 21. t.m., ob 20. uri v šempolajsko šolo na ZAKLJUČNI NASTOP otroškega zborčka Vigred, gojencev prof. Zorana Lupinca ter čarodeja Vikj.
Kulturno umetniško društvo Magnet
organizira v petek, 21. t.m., ob 20.30 na terasi doma A. Sirk v Križu LUNA 'N BLUES - glasba, umetnost, film v luninem siju. Sodelujejo glasbene skupine Black birds in First aid ter umetnica^ Almira Bremec iz Ljubljane z razstavo Ženski liki.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na zaključni nastop gojencev Glasbene šole, ki bo v petek, 21. t.m. ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na tradicionalno šagro na »GORICI«, ki bo v soboto, 22. t.m., v nedeljo, 23. t.m. in v ponedeljek, 24. t.m. Program: v soboto ob 18. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »777«. V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 kulturni program z godbo »Veseli godci« ter Van-ko in Tonco; od 20.30 dalje ples z ansamblom »Faraoni«. V ponedeljek ob 18. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »Happy day«.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 17. ŠAGRO V PRAPROTU 22. — 23. — 24. junija 1991. Program: sobota ob 15. uri odprtje kioskov, tekmovanje v briškoli s 64 pari, ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. ure dalje ples z ansamblom »Kraški kvintet«; nedelja ob 14. uri odprtje kioskov, ob 16. uri zabavne otroške igre, ob 18. uri koncert godbe na pihala Prosek, od 21. ure dalje ples z ansamblom »Taims«; v ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. dalje ples z ansamblom »Lojze Furlan*.
razstave
mali oglasi
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vabi na ogled RAZSTAVE KAMNITIH IZDELKOV, ki so jih izdelali dijaki dveletnega poklicnega tečaja za obdelovalce kamna. Otvoritev razstave bo v petek, 21. t. m., ob 18.30 v Kraškem muzeju v Repnu. Sodelovala bo ženska pevska skupina STU LEDI.
Mladinski krožek Skala iz Gropade vabi na ogled razstave starega kmetijskega orodja. Urnik: do sobote, 22. t. m., od 19. do 21. ure, v nedeljo, 23. t. m. od 14. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 27. t. m. odprta razstava slikarja PEDRA GRIZZA. Urnik: 11-12, 16.30-19.30, ob nedeljah 11-13 (ob ponedeljkih zaprta).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 29. t. m. na ogled razstava ročno barvanih platen in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. Urnik razstave:
9-	13, 16-19, ob praznikih in nedeljah zaprto.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 21. t. m. odprta razstava MASSIMA NAVARRA. Urnik: 10-13, 17-20, ob nedeljah 10-13.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA.
Grad sv. Justa - v razstavni dvorani bo do 30. t. m. odprta kolektivna razstava slikarjev Cervija, R. Paulette, A. de Loca-tellija, B. Lorinija, G. Telarica, G. Manto-vanija, D. Frausina in A. Piccionija. Urnik ogleda vsak dan: 10-13, 17.30-19.30.
V	beneški hiši v Miljah bo do 6. julija odprta obsežna razstava Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za . umetnost Juliet, so predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev.
V	občinski razstavni dvorani v Miljah bo do 23. t. m. odprta razstava LORENZA ROVISA in ANTONIA VETA-KA. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob nedeljah
10-	12.
V	galeriji Torbandena bo do 2. julija odprta razstava slikarja ORESTEJA ZE-VOLE. Urnik razstave: od ponedeljka do sobote 10-13 in 16-20.
V	galeriji Al Bastione bo do 28. t. m. razstavljala skupina Arte T. 81 ob 10-let-nici nastanka. Na ogled so slike Bernini-ja, Calligarisa, Fuchsa, Galla, Giuffride, Ghersinija in Pereza.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom obvešča, da je še nekaj mest za letovanje v Žabnicah od 5. do 20. julija, za mladostnike do 18. leta; medtem ko v prvi izmeni od 20.6. do 4.7. za otroke do 12. leta ni več prostih mest.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo v petek, 21. t. m. v Gregoričevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno.
Od 26. avgusta do vključno 2. septembra 1991 pripravljajo Potujoči pote-pači letošnje letovanje v dolini Rezije. S sabo vabijo otroke od 8. do 12. leta, ki radi spoznavajo nove kraje in ljubijo naravo. število mest je omejeno. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo do 1. julija v uradih ZSKD vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure - tel. 767303.
V poletnih mesecih se bodo, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, odvijali razni poletni tečaji in seminarji za vse stopnje (gledališka in lutkovna dejavnost, literarna poletna šola, plesna poletna šola, itd...) namenjeni mladim in kulturnim delavcem oz. animatorjem. Podrobne informacije nudi ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. 767303, vsak dan, razen sobote, ob uradnih urah.
šolske vesti
M EDI UHODILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PODARIM rdečega malega mucka in be-lordečečrno mucko ljubitelju živali. Tel. 212119.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH sprejme takoj v službo delikatesnega uslužbenca s prakso. Tel. 213578 ali na št. 213274-med 13. in 14. uro.
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA išče 15-letnega vajenca. Tel. 370250 - delovni urnik.
STAREJŠA ZAKONCA iščeta v najem sobo in kuhinjo za julij in avgust na Opčinah ali okolici. Tel. 393624.
19-LETNA KNJIGOVODKINJA išče zaposlitev kot uradnica. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 211345.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
OSMICO so odprli pri Miškotu na Opčinah.
OSMICO sta odprla v Borštu Marija in Bruno Zahar.
HLAVATVEVE AKVARELE prodam po ugodni ceni. Tel. 413142.
NOVA FIRMA L.G. v Gorici — Italija zaposli za nedoločen čas tajnico—ko-renspondentko z aktivnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika ter obvladanjem uvozno—izvoznega poslovanja in italijanskega knjigovodstva. Pismene ponudbe poslati na naslov LIV Postojna — kadrovska služba — 66230 Postojna. Informacije po tel. 003867—21741.
PRIVATNE LEKCIJE iz latinščine nudi profesorica v mesecu avgustu kot priprave na popravne izpite. Telefonirati do 30: junija zaradi evidence ob 14. in ob 20. uri na tel. 728601.
IŠČEM rabljeno žensko kolo. Telefonirati na št. 0481—882506
SLUŽBO DOBI v Rimu, Hotel Emona, kot sobarica. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pismeno ali po telefonu: Hotel Emona, Via Statilia 23, 00185 Roma (tel. 06/7027911) ali Gorica, Palače Ho: tel tel. 0481/82166. Levstik
prispevki
Otroci iz vrtca in osnovne šole v
V	spomin na Pepita Gorkiča darujeta Nada Sosič in Stanka Čuk 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Josipa Gorkiča darujejo kolegi hčerke Anice, Pierina, Tanja, Angelo, Gianni, Francesco, Giuli-ana in Dolfi 140.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na Ivanko Lupine daruje Miro Briščak 30.000 lir za Godbo na pihala iz Nabrežine.
Elsa in Tonči Pertot darujeta 50.000 lir za Odbojkarsko društvo Bor.
Ob 11. obletnici smrti nepozabnega Draga Pahorja daruje družina 50.000 lil za MPZ Tabor Opčine.
V	počastitev spomina predrage Savine Remec daruje Meri Rojc z družino
100.000	lir za Dekliški pevski zbor Glasbene matice.
Popravek: V počastitev spomina Francesca Subanija darujejo bivši kolegi »La Carsica« 215.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Pepija Gorkiča daruje Miranda Prelec 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 20.000 lir za malega Giulia Vidalija.
Kristina Kalc daruje 50.000 lir za mladinski krožek Skala.
Ob 25. obletnici smrti žene Valerij6 daruje mož Angel 30.000 lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na Lauro Pertot daruje ŽP^ Stu ledi 90.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Livija Pregarca darujeta Mara in Zorko 30.000 lir za otroški vrtec - Ricmanje.
V	spomin na Lauro Pertot darujeta Mara in Zorko 30.000 lir za TPK Sirena-
V	počastitev spomina dragih staršev daruje hči Liana 100.000 lir za TPK Sirena.
Marta Vremec daruje 50.000 lir za SK” Tabor.
V	počastitev spomina Pepija Gorkič3 darujejo družine Rudija in Dolfija Wd" helm ter Iskra 100.000 lir za vzdrževan]6 spomenika NOB na Opčinah.
Trebčah vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo še danes v šolskih prostorih od 9.30 do 16. ure. Na liceju F. Prešeren je vpisovanje oc danes, 19.t.m. do srede 3. julija 1991. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.		Publiest s.r.i.
		OBVESTILO Urnik sprejemanja raznih objav v Primorskem dnevniku od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30-Popoldne sprejemamo sam0 osmrtnice in sožalja od 13.30 d° 17. ure, ob sobotah od 8.30 °° 12.30. Tel. (040) 7796611
Magdo in Bogdana je osrečil sin DOMEN Rosano in Valterja pa sin ANDREJ Srečnim staršem iskreno čestita TPK Sirena, novorojenčkoma pa želi obilo dobrega vetra v življenju.		
menjalnica		18. 6. I99l___
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1350,90	1285.—
Nemška marka.......	743,72	735.—
Francoski frank....	218,96	215.—
Holandski florint ...	660,47	651.—
Belgijski frank....	36,143	34,50
Funt šterling......' 2173,50 2140.—
Irski šterling...... 1990,30	1950.—
Danska krona.......	192,86	188.—
Grška drahma.......	6,827	6,20
Kanadski dolar..... 1181.—	1100.—
TUJE VALUTE	™AN E
Japonski jen ......... 9,549
Švicarski frank.....	864.
Avstrijski šiling , — 105,689
Norveška krona......	190,16
Švedska krona ....... 205,76
Portugalski eskudo .	8,435
Španska peseta ...... 11,835
Avstralski dolar....	1027,95
Jugoslov. dinar ....
ECU................. 1528,40
TRST
8,90
854.''
.104.''
185.''
201.''
7,50
11."
950."
35."
»Ekološka« nanizanka na RAI2
RIM - Ray Lovelock in Stefania Sandrelli imata nosilni vlogi v novi nanizanki Stella del parco, ki bo od sobote na sporedu na drugi televizijski mreži Rai. Prizorišče vseh epizod je naravni park na gori Monte Rosa, tako da ni zgrešena oznaka ekološke nanizanke. Film pripoveduje namreč o življenju in delu poročnika rodu gozdnih čuvajev, ki je angažiran v boju proti špekulantom in naravnim katastrofam, da bi kolikor je mogoče ohranil nedotaknjeno naravno dediščino.
Nanizanko so pgsneli že pred tremi leti, vendar doslej ni bila še predvajana. Pri Rai 2 pravijo, da so imeli nanizanko v skladišču, ker doslej ni imela pravega prostora v programu, sedaj pa so ji našli ustrezno lokacijo.
Prva epizoda pripoveduje o spopadu poročnika Falca z brezvestnimi špekulanti, ki bi hoteli pozidati obsežno območje parka in se skušajo poročnika znebiti tudi tako, da zažgejo gozd in mu naprtijo krivdo za to. Ob Loveloc-ku in Sandrellijevi nastopa tudi Fran-cesca Neri, ki je imela nosilno vlogo v filmu Le eta di Lulu. V nanizanki pa Nerijeva pooseblja sramežljivo Falco-vo hčer.
TMC za pogojni pristop k Auditelu
RIM - Telemontecarlo bo pristopila k službi Auditel, ki »meri« gledanost programov, vendar pod pogojem, da ji zajamčlijo mesto v upravnem svetu 'in v tehnični komisiji, ki določa vzorec gledalcev.
Tako je poudaril med predstavitvijo poletnega programa vodja programskega odseka Andrea Melodia. Po njegovi oceni je vzorec, na osnovi katerega Auditel ugotavlja gledanost programov, dokaj reprezentativen, vendar ne dolj, da bi dajal točne predstave o gledanosti postaje in po njegovem gledanost Telemontecarla presega objavljene podatke.
Odkar je vodstvo TMC prevzela nova družba, ki je pripravila nove programe, ima po besedah Melodie TMC nekaj nad 3 odstotke italijanske publike, njen cilj pa je, da si jih zagotovi 5 odstotkov. Hitrejša rast bi bila škodljiva. Dodal je tudi, da se TMC ne bo nikoli poslužila cenenih prijemov, kot so lahko strip teazi in podobno.
Med najbolj uspešnimi oddajami je nedvomno Galagol, ki računa na okoli 940 tisoč stalnih gledalcev, presegla pa je milijon, ko je posvetila celotno oddajo prvaku Sampdorii.
Robin Hood
poletna
uspešnica v ZDA
HOLLYWOOD - Kritiki so ga raztrgali, ljudem pa je všeč in producent si mane roke: zadnji film Kevina Kos-tnerja Robin Hood je postal med gledalci prava uspešnica. V enem tednu je bil inkaso za film samo v ZDA 25,6 milijonov dolarjev (okoli 34 milijard lir), kar je osmi najboljši komercialni rezultat v zgodovini Hollywooda. In po nekajtedenskem pritoževanju o komercialno slabi poletni filmski sezoni, so se v Hollywoodu marsikomu ustnice spet raztegnile v nasmešek, saj kaže, da bo Robin Hood rešil dober del težav.
Glede na inkaso je Robin Hood na lestvici takoj za znanimi uspešnicami kot so bile Vesoljske vojne, ET in Bat-man, Kevin Kostner, ki se je umetniško in komercialno uveljavil s svojim Pleše z volkovi, pa postaja novi kralj Midas ameriške kinematografije, saj spreminja v zlato, pravzaprav v dolarje vse, česar se v zadnjem času loti.
V ZDA se poletna filmska sezona tradicionalno začne konec maja s prazničnim vikendom Memorial daya. Filmi, ki so bili še konec prejšnjega meseca komercialno dokaj uspešni in na katere so producenti računali, so sedaj znatno nazadovali na lestvici. Tako je na primer komedija Hudson Hawk Brucea VVillisa v 20 dneh vnovčila komaj 15 milijonov dolarjev) kar. ni veliko, saj so za ta film potrošili okoli 50 milijonov dolarjev. In tudi Backdraft Rona Howarda je privabil veliko manj gledalcev od tega, kar so pričakovali.
Rešitev, seveda če bo ohranil priljubljenost med občinstvom, je Robin Hood. Kritiki so ga sicer raztrgali in veliko polemik je vzbudila tudi novica, da je bil Sean Connery preplačan za 30 sekund nastopanja v filmu. Vse to pa producentske hiše VVarner Bros ne razburja, saj pravijo, da so kritiki raztrgali tudi druge uspešnice kot Pretty VVooman, Ghost, itd. Bolj kot ocena kritikov jih zanima odziv občin -tva, saj je ta odziv sinonim inkasa in torej zaslužka.
Nordest o Kosovelu
TRST - Televizijska rubrika Cvet v gumbnici, ki je vključena v oddajo magazinskega tipa Nordest (pripravlja jo deželni televizijski sedež Rai) bo jutri obravnavala vprašanje bolnišnice v Pordenonu. Pravzaprav je rubrika v celoti posvečena drugemu kirurškemu oddelku te bolnišnice, ki slovi v deželi in tudi izven nje po strokovnosti oskrbe in po kakovosti kirurških posegov. V oddajo so vključili tudi izredne posnetke, ki so bili posneti v človeškem telesu s pomočjo mikrokamere.
Rubrika, ki jo pripravljata Giancarlo Deganutti in Daniele Damele, je posvečena liku prof. Luigija Zillija, ki je kot primarij imel veliko zaslugo, da je oddelek dosegel tolikšno raven. Prof. Zilli je preminil prejšnji teden.
Poleg »Cveta v gumbnici« bo ta teden magazin Nordest, ki ga predstavlja Gioia Meloni, imel na sporedu še prispevke o kraškem pesniku Srečku Kosovelu, o harmonikarju Corradu Rojacu, v okviru nove rubrike Nemo propheta pa se bodo spomnili lika Anite Pittoni. Končno imajo v načrtu še pogovor z deželnim državljanovim branilcem Olivierom Driganijem.
Estonski glasbeniki v Ljubljani in Kopru
LJUBLJANA - poletje je obdobje glasbenih prireditev. Temu načelu se ne izneverja niti Ljubljana, ki poleg poletnega festivala v Križankah ponuja še vrsto alternativnih prireditev. Med temi velja opozoriti na »Priporočeni koncert«, ki ga prireja Skoc-Artrock, ki bo imel ta četrtek v gosteh estonsko skupino Ne Zdhali. Koncert naj bi bil na vrtu gostišča Rio, kjer je Škuc pred desetimi leti priredil Rock In Opozition festival. V primeru, da z gostiščem ne bodo dobili dogovora, pa bo koncert v preddverju Križank. Skupaj z estonskimi umetniki bo nastopila tudi češkoslovaška skupina E, ki uživa v svojem okolju znatno priljubljenost.
Dan pozneje, v petek, 21. pa bo estonska skupina Ne Zdhali nastopila v Kopru in sicer na Titovem trgu kot gost Obalne scene in Zveze kulturnih organizacij. V primeru slabega vremena pa bo koncert v gledališču Verdi.
Skupina Ne Zdhali ni absolutna novost za Slovenijo, saj so estonski glasbeniki že nastopili lani v sicer za koncerte polprimernem K 4. Kljub vsemu pa so s svojo glasbo presenetili kritike. Eden od teh je menil, da je glasba maladih Estoncev »neverjetno vitalna, saj se v njej križajo funk-ska-začok ritmične osnove s trobilnimi parti, skoraj nekontroliranim petjem ter spretno uporabo elektronike. Radikalna brezkompromisnost pri združevanju avtentičnih zvočnih izkušenj prostora v Sovjetski zvezi pa je za našo sedanjo percepcijo tako pretresljiva, da si jo bomo še dolgo zapomnili«.
Na sliki: estonski glasbeniki z značilnim načinom razgibanega nastopanja.
r< rai i___________________
8.50	Nanizanki: Five Mile Creek, 9.35 La signora in giallo
10.25	Film: Prigioniera del Sudan (pust., ZDA 1959, r. Jacgues Turner)
12.00	Vreme in kratke vesti
12.05	Varieteja: Occhio al
biglietto in 12.30 Piace-re Raiuno
13.30	Dnevnik
14.00	Film: L’ uomo che sape-va troppo (krim., VB 1934, r. Alfred Hitchcock, i. Leslie Banks)
15.20	Variete: Poletni Big
16.50	Dokumentarca: Ouelli del Varignano, 17.15 Cousteau v Amazoniji
18.00	Risanke
18.00	Kratke vesti
18.40	Danes v parlamentu
18.45	Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	TV film: Una famiglia in giallo (i. Ugo Tog-nazzi)
22.45	Dnevnik
23.00	Športna sreda, vmes
24.00	Dnevnik in Iz parlamenta
1-55 Filmske novosti
C
CANALES
8.00	Nan.: La famiglia Brady
8.30	Film: Soldati e caporali (kom., It. 1965, r. Mario Amendola, i. F. Franchi, j C. Ingrassia)
0-	25 Rubrika: Gente comune
1-	45 Kviza: II pranzo e servito,
12.35	Tris
.2-55 Canale 5 News 3-20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-lecoppie
3-05 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti , R amo... parliamone ■00 Otroški variete: Bim in bum bam in risanke 18 4« Nanizanka: I Robinson ■45 Kviza: II gioco dei nove, Tra moglie e marito, vmes (19.30) Canale 5 20 News
'20 Varjeteja: Sette piu, 20 »n 20-25 II Tg delle vacanze ■’u Variete: I tre moschettie-ri (i. Marco Columbro, Francesco Salvi, Teo Te-22 ■), °coli)
5 Variete: Scene da un 22 «, matrimonio
5 variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes
0	r, (24.00) Canale 5 News
1	l- Tg delle vacanze
Nan.: Marcus Welby
^ RAI 2	___________
9.00	Risanka Babar, 9.25 nanizanka Lassie, 9.50 Tom in Jerry
10.00	Dok.: Deset let filma
10.30	Nanizanke: Destini,
11.30	La padroncina in
12.10	La clinica nella Foresta Nera
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.25	Ouando si ama
15.15	Nanizanka: Condannati a far carriera
16.10	Rubrika o vrtnarstvu
16.30	Kratke vesti
16.40	Film: Per fortuna c'e un ladro in famiglia (kom., ZDA 1983, r. Herbert Ross)
18.30	Šport
18.45	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: Aguile
22.20	Mixercultura
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Film: Sorelle - Feguilib-rio della felicita (dram., NDR 1979, r. Margaret-he Von Trotta, i. Jutta Lampe, Gudrun Gabriel)
RAI 3	|
11.30	Dokumentarec: Obrt danes in jutri
12.00	Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.10	Dnevnik
14.20	Variete: Videobox
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se posodablja
15.45	Šport: Kolesarstvo, 16.15 Državno tekmovanje v jahanju, 16.35 Colombi-adi (prenos iz Genove)
17.00	Film: Legione nera (dram., ZDA 1936, i. Humphrey Bogart)
18.30	Tuji dnevniki in TV
18.45	Sprotna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Blob Cartoon
20.00	Variete: Blob, di tutto di piu
20.30	Film: La lunga linea grigia (dram., ZDA 1955, r. John Ford, i. Tyrone Power, Maureen O Ha-ra)
22.50	Dnevnik
22.55	Rubrika: Fai la TV
23.30	Nočni dnevnik
0.15 Film: II diario di una ca-meriera (dram., ZDA 1946, r. Jean Renoir)
ff' TV Slovenija 1	~~|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.) Živ žav (pon.), 9.55 Si lahko sposodiva vašega moža? (pon.)
11.35	Nadaljevanka: Ingverjevo drevo
12.40	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Sova (pon.), vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Taggart
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Klub klobuk, kontaktna oddaja
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Zmajevo leto (krim., ZDA 1985, r. Michael Cimino, i. Mic-key Rourke, John Lone, Ray Barry)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Video strani
22.55	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Taggart
0.15 Video strani
PjlP) TV Koper______________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka Gianni e Pinot-to
20.15	Nanizanka: Buck Ro-gers
21.00	Dokumentarec: Grki -Potovanje po prostoru in času
21.30	Nanizanka: Fantasilan-dia
22.20	Dnevnik
22.30	Rubrika o športu
|	TV Slovenija 2
17.30	Satelitski programi, poskusni prenosi
18.30	Slovenci v zamejstvu
19.00	TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Posnetek predstave opere SNG Maribor: Corregidor
22.40	Svet poroča
22.35	Yutel
_____RETE 4________________
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
13.15	Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.20	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospitai, 17.15 Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nadaljevanki: Primave-ra in 20.05 Marilena
20.35	Film: L'uomo dal vestito grigio (dram., ZDA 1956, r. Nunnally Johnson, i. Gregory Pečk
23.00	Film: Indovina chi viene a cena (kom., ZDA 1968, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, Kathari-ne Hepburn)
1.15	Nanizanki: Love boat,
2.15	Quincy
IT ALI A 1___________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Nanizanke: Poliziotto a 4 zampe, 16.15 Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: McGyver
20.00	Risanke
20.30	Film:	L'implacabile
(fant., ZDA 1987, r. P.M. G laser, i. Arnold Schwa-zenegger)
22.30	Nanizanka: Voci nella notte
23.30	Glasbena oddaja: Top-Venti
0.20 Odprti studio 0.35 Nanizanki: Kung Fu, 1.35 Samurai
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: La prigione (dram., It. 1943, r. Ferruccio Ce-rio, i. Gianni Santuccio, Liliana Laine)
15.45	Film: Zappatore (dram., It. 1980, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola)
17.30	Film: Sciuscia (dram., It. 1946, r. Vittorio De Sica,
i.	Franco Interlenghi, Maria Čampi)
19.30	Risanke
20.30	Film: Una su 13 (kom., 1969, r. Nicolas Gessner, i. Sharon Tate, Vittorio Gassman, Orson Welles)
22.0015	Rubrika o medicini: II ritratto della salute
22.30	Film: I Don Giovanni della Costa Azzurra (kom., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Annette Stroy-berg, Gabriele Ferzetti)
TMC_____________________
8.30	Nanizanke: Enigma, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Anna e il suo re, 11.00 Di-adorim
11.55	Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Una famiglia in lot-ta (dram., ZDA 1986, r. Dick Lowry)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Variete: Corto Circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	La cittadella
(dram., VB 1938, r. King
Vidor, i. Rex Harrison, Rosalind Russell)
22.45	Vdriete: Festa di comple-anno
23.45	Nočne vesti 0.05 Top Šport
1.00	Film: Lo strangolatore della notte (srh., ZDA 1972, r. Dan Curtis, i. Dar-ren McGavin)
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nanizanka in risanke
16.00	Otroška oddaja
17.50	Nanizanke: The Bill Cos-by Show, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Mago Merilno
20.30	Film: Tra le undici e mezzanotte (krim:, Fr. 1949, i. L. Jouvet)
22.00	Dnevnik
23.00	A tutto jazz 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo (pon.); 9.40 Potpuri;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Rapsodija 20 (Andrej Capuder);
11.45	Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.25 Instrumentalni solisti; 12.40. S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg;
21.30	Slovenska operna literatura; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Naše sanje;
16.00	Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
V petek napovedujejo skupščino proti šoli za financarje
Ustanovili odbor za ohranitev in razvoj mirenskega letališča
Na povabilo upravnega odbora Kulturnega doma
Skupina černobilskih otrok bo prišla na obisk v Gorico
Posamezniki in organizacije se lahko pridružijo solidarnostni akciji
V Gorici so predstavniki raznih kulturnih, športnih, naravovarstvenih in drugih združenj formalno ustanovili odbor za ohranitev in valorizacijo mirenskega letališča. Pobudniki ustanovitve odbora so voditelji goriškega aerokluba skupaj z goriško sekcijo Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF), združenjem "Lega ambiente", poleg navedenih pa so doslej pristopila v odbor še tri športna in štiri kulturna združenja. Razloge za ustanovitev odbora in cilje, ki jih bo zasledoval, bodo predstavili javnosti na odprti skupščini na temo "Rešimo goriško letališče" v petek, 21. junija, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani. * Ustanovitev odbora je očitno nova poteza proti načrtovani gradnji velike šole-vojašnice za finančne stražnike, o kateri se v zadnjem času čedalje vztrajneje govori, da bi jo zidali prav na obširnem delu današnjega letališča. O šoli je sicer govor že nekaj let, v zadnjih mesecih pa je problem postal dokaj pereč, ker je menda vlada že namenila sredstva (116 milijard lir) za njeno gradnjo v Gorici. Proti šoli so se člani goriškega aerokluba izrekli že
na nedavnem posvetu o letalskih dejavnostih, na katerem so predstavili svoj alternativni načrt za razvoj letališča. Vprašanje je kmalu razdelilo mnenja političnih sil, med katerimi se je ustvarila široka "transverzalna fronta" proti gradnji šole, ki združuje razne predstavnike vseh v goriškem občinskem svetu zastopanih političnih skupin. Petnajst občinskih svetovalcev je podpisalo osnutek resolucije proti namestitvi šole-vojašnice na letališču. O njej naj' bi razpravljali na eni od prihodnjih sej goriškega občinskega sveta. Na drugi strani je med zagovorniki gradnje objekta župan Scarano z nekaterimi občinskimi odborniki in drugimi (ne vsemi) predstavniki večinske koalicije, ki navajajo predvsem ekonomske koristi namestitve šole s približno 800 tečajniki in okrog 400 inštruktorji ter drugimi zaposlenimi.
Nasprotniki gradnje na letališču so sprva predlagali, naj bi šolo namestili v eni od vojašnic, ki naj bi jih zapustila vojska. Župan, ki je na to temo podal doslej v občinskem svetu samo kratko informacijo, pa trdi, da v Gori-
ci ni predvidena sprostitev nobene dovolj velike vojašnice za potrebe finan-carske šole.
Odbor za varstvo letališča vsekakor ne odstopa od odločnega nasprotovanje lokaciji na letališču, kjer bi šola-vojašnica zasedla 324 tisoč kvadratnih metrov pretežno zelene površine. To, poudarjajo, bi preprečilo vse predvidene programe za razvoj letališča v sodobni in mednarodno odprt center letalsko-športnih dejavnosti ter v deželni center za civilno zaščito. Poleg tega se člani odbora zavzemajo za ohranitev naravnih značilnosti zelenega območja in predlagajo, naj bi ga namenili športnim in rekreativnim dejavnostim, ki se že danes prosto odvijajo na njem, ter morebiti tudi za ovrednotenje območja v smeri turističnega razvoja z ureditvijo manjšega kampinga za prehodni turizem.
O vseh teh pomembnih izbirah, trdijo v odboru, pa je prav da se na osnovi čimbolj popolne informiranosti izrečejo občani in jih zato vabijo na petkovo razpravo, kjer bodo predstavili in dodatno razčlenili svoje stališče.
Prihodnji teden bi morala obiskati Gorico skupina černobilskih otrok, ki je na enomesečnem zdravstvenem letovanju na Debelem rtiču pri Ankaranu. Pobudnik obiska je upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s pokrajinskim odborom SKGZ in z občinsko upravo.
Srečanje s černobilskimi otroki - v Ankaranu jih je 143 - je predvideno v ponedeljek, 24. junija, vendar je datum še vedno nekoliko vprašljiv, ker je obisk odvisen od rešitve birokratskih formalnosti glede prehoda meje.
Obisk černobilskih otrok v Gorici sodi v okvir širše solidarnostne akcije Slovenija Černobilu, ki sta jo sprožila Rdeči križ Slovenije in stranka Zeleni Slovenije. S povabilom v Gorico so se slovenske organizacije na Goriškem želele neposredno vključiti v solidarnostno akcijo. Prisotnost teh otrok tu pri nas predstavlja nedvomno vzgojni trenutek, istočasno je tudi priložnost, da se že spet govori o vedno aktualnejšem vprašanju radioaktivnega sevanja in njegovih posledicah.
Upravni odbor Kulturnega doma je sicer pobudnik obiska, zato da bi bilo počutje malih černobilskih gostov v Gorici nepozabno, pa bi organizator potreboval sodelovanje goriških ustanov, podjetij in zasebnikov. Čim večja in širša bo podpora tem večji bo uspeh: skratka, organizator potrebuje pomoč, da lahko izrazi čim večjo solidarnost do malčkov, ki jih je življenje tako hudo kaznovalo. Vsi, ki bi se radi vključili v ta izraz solidarnosti do černobilskih otrok, so vabljeni, da se zglasijo v Kulturnem domu (Ul. Brass 20 - tel. št. 33288), kjer jim bodo na voljo vsa pojasnila.
Poezije Beličiča
Drevi ob 18.30 bodo v Katoliški knjigarni na Travniku predstavili novo izdajo Izbranih pesmi Vinka Beličiča. Knjigo je založilo Založništvo tržaškega tiska. Predstavil jo bo urednik zbirke Leposlovje Marko Kravos, o knjigi in avtorju pa bo spregovoril pesnik Tone Pavček. Dogodek bo z glasbo obogatila Erika Slama.
Z javnega srečanja krajevnih upraviteljev v Zagraju
Nov poziv za odpravo cestnine na odseku Moščenice - Vileš
Gojenci Glasbene matice koncertirali v Sovodnjah
V Zagraju se že nekaj let hudujejo zaradi težav, ki jih povzroča promet tudi težkih vozil skozi center vasi. Hrup, onesnaževanje, tresljaji in druge nevšečnosti, ki jih povzroča gost promet po državni cesti Trst-Videm in drugih prometnicah, ki se nanjo priključijo prav v bližini Zagraja, se niso bistveno zmanjšali niti po uvedbi enosmernega prometa skozi naselje. Ti problemi so tudi neposredno vezani na širša vprašanja glede ureditve prometa na Goriškem. Zaradi tega je prejšnji večer okrogla miza krajevne sekcije DSL na temo "Promet skozi Zagraj: pokrajinsko vprašanje" privabila številne goste od predsednika Pokrajine Saccavinija, do deželnih svetovalcev Padovana in Folija, do raznih pokrajinskih svetovalcev in predstavnikov občinskih uprav Zagraja, Tržiča, Mariana in še nekaterih občin.
Ponovno so postavili že star predlog, za katerega se vrsto let zavzema večina krajevnih uprav na Goriškem: sprostitev prometa na avtocesti med Vilešem in Moščenicami, ki bi razbremenila državne in pokrajinske ceste še posebno v odsekih skozi naselja. Vsi sodelujoči na srečanju so negativno ocenili zadržanje _družbe Autovie Venete, ki je namesto te rešitve sprejela le delno in povrhu samo poskusno liberalizacijo od Moščenic do Redi-puglie. Ta ukrep - je bila splošna oce-
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
vabi na informativno srečanje na temo
RAZLOGI SLOVENIJE ZA OSAMOSVOJITEV
Predstavniki mladinskih organizacij strank DEMOS-a bodo predstavnikom mladinskih organizacij KD, PSI, PSDI, PLI, PRI (deželne večine) predstavili razloge Slovenije za osamosvojitev.
Vabljeni vsi mladi, ki si želijo svežih in neposrednih informacij.
KULTURNI DOM - GORICA
četrtek, 20. junija 1991 ob 18. uri
na upraviteljev - ne samo ne rešuje problemov, pač pa povzroča še večji prehod težkih vozil skozi Zagraj.
Tudi nova pokrajinska uprava - je napovedal predsednik Saccavini - se bo zavzela, da bi prišlo do odprave cestnine na celem odseku avtoceste od Moščenic do Vileša. To je po njegovem mnenju edina učinkovita rešitev za navedene probleme, ki bi povrhu bila dobrodošla tudi za hitrejšo zvezo med draškim pristaniščem in obmejnim terminalom pri Štandrežu.
Pokrajina se bo zavzela tudi za obnovo mostu med Gradiščem in Zdrav-ščinami (ki so na ozemlju občine Zagraj), s čemer naj bi se izboljšali pogoji za krajevni promet med sosednjima občinama.
Nove poslovne vezi z Madžarsko
V goriških gospodarskih krogih pozitivno ocenjujejo vezi, ki so jih spletli ob predvčerajšnjem obisku madžarskega ambasadorja Gyoryja Misurja, koordinatorja diplomatskih služb pri madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve. Gost se je srečal s predstavniki Trgovinske zbornice in združenj industrij cev, trgovcev ter obrtnikov. Pokazal je zanimanje za sodelovanje z Goriško tudi v luči možnosti, ki jih nudi zakon za obmejna območja, predvsem pa se je zanimal za izmenjavo poslovnih in zakonskih informacij. Mi-sur se je v spremstvu predstavnika letalske družbe Malev dr. Dobrinija srečal tudi z ravnateljico fakultete za diplomatske vede dr. Pagnini. Dogovorila sta se za sodelovanje s podobno visoko šolo, ki jo ustanavljajo na Madžarskem.
Prejšnji teden so v sovodenjskem Kulturnem domu nastopili gojenci go-riške Glasbene matice. Na prisrčnem večeru so v letošnjem letu pridobljeno ali izpopolnjeno glasbeno znanje predstavili sledeči gojenci: Dane Vižintin, Danja Bagon, Katja Batistič, Katjuša Peric, Sara Devetak, Aleksandra Peric, Katja Ožbot, Kristjan Cotič, Barbara Cotič, Martina Urdih, Tanja
Včeraj ob 14. uri je pri goriški KZE začela delovati centrala, ki odgovarja na telefonsko št. 118, in bo skrbela za takojšnjo zdravstveno pomoč pri nesrečah, nezgodah in drugih primerih sile. Centrala je neposredno povezana z raznimi reševalnimi in zdravstvenimi službami.
ZALOŽNIŠTVO TRAŽAŠKEGA TISKA KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI
Sveže prihajajo med ljubitelje poezije
IZBRANE PESMI VINKA BELIČIČA
Vabimo vas na predstavitev, ki jo bo uvedel urednik zbirke Leposlovje Marko Kravos, o novi knjigi in avtorju bo govoril Tone Pavček, glasbeni utrinek pa bo prispevala Erika Slama. Srečanje bo v KATOLIŠKI KNJIGARNI, v Gorici danes, 19. junija 1991, ob
18-30'	NASVIDENJE!
Kovic, Marjetka Devetak (vsi klavir), Mitja Vižintin, Barbara Nemis, Vanja Batistič, Magda Tomšič, Erika Pelicon, Walter Ferlolja (vsi harmonika), Erik Figelj, Matteo Čevdek, Martina Gere-on, Danjel Marušič, Cristian Devetak, Peter Figelj (vsi kitara), Katerina Tomšič, Maja Klede, Sebastian Meniš, Janina Cotič, Rita Muscau (vsi violina), Francesco Muscau in Elizabeta Klede (violončelo).
Na sliki (Foto Čubej): nastop kvarteta gojenk Glasbene matice v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Prvi dan mature
Danes zjutraj se bodo na vseh višjih srednjih šolah začeli letošnji zrelostni izpiti. Dijaki bodo danes pisali nalogo iz slovenščine, jutri pa se bodo spoprijeli s specifičnimi predmeti. Medtem se na srednji šoli že izteka pisni del male mature. Jutri bodo namreč imeli zadnjo pisno preizkušnjo, nakar bo na vrsti ustni del. Končni uspehi bodo znani 29. t.m.
■ V Krminu so neznanci včeraj ponoči razbili izložbo trgovine Frances-ca Gasparina v Drev. Friuli in odnesli plošče ter compact-disce v vrednosti 1,5 milijona lir.
Koncert v Mirnu
Nocoj ob 20. uri bo na Mirenskem gradu orgelski koncert slovenskega rojaka iz ZDA Paula J. Šillerja. Na sporedu so skladbe Dupreja, Bacha, Mozarta, Schuberta Peetersa ter samega organista Šillerja, ki je znan tudi kot uveljavljen skladatelj. Nocojšnji koncert prirejata ZKO Nova Gorica in Ekološko društvo Miren.
razne prireditve
Plesna šola Tersicore prireja nocoj ob 20.30 zaključni nastop v Verdijevi dvorani v Gorici. Na sporedu bodo klasični balet, sodobni in jazz plesi.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja v soboto, 29. junija, izlet v Benetke in Beneško laguno z ogledom otokov Murano, Burano in Torcello. Vpisovanje samo na sedežu danes od 10. do 11. ure.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Mediterraneo«. Zmagovalec David di Donatello.
VERDI 20.30 Zaključni nastop plesne šole Tersicore.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bestiali stalloni di Mery«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Proibitissime novelle di Canter-bury«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Nedokončana zgodba II. del«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. 1 Maggio 94 - tel 790338.
pogrebi
Danes ob 9. uri Elvira De Rocchi, p°r' Fabretto iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, o0 13.15 Amabile Fumo, vd. Gobbo iz spl°5‘ ne bolnišnice v Campolongo.
			 ASSO02/1 ASSOCIAZIONE DEI COMMERCIANTI DI GORIZIA «*seom	ZDRUŽENJE GORIŠKIH TRGOVCEV		
COMELLI VITTORIO ed ENZO sne material za električne, toplotne in klimatske napeljave Ulica Garzaroli 208	Telefon 20066	KUPUJMO V GORICI!	RIAVEZ RADIO	experi (g) AVDIO - VIDEO - TELEFONIJA Ulica Mazzini 1	Telefon 531937
Metrom Ul Ariosto (vogal Ul. Duca d’Aosta) Tel. 520884 KERAMIČNE PLOŠČICE - SANITARIJE - KOPALNIŠKA OPREMA - GRADBENI MATERIAL - VODOVODNE PIPE		TERMOTECNICA Korzo Verdi 47 - telefon 535057
	Strokovnost, resnost servis, garancija ŠIROKA IZBIRA UGODNOST KAKOVOST	ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI gospodinjski predmeti, darila, videokasete najboljših filmov
'Ijč SILLI L0D0VIC0 Ulica Seminario 2-Telefon 535250 H RADIO - TVC - HI-FI - AVTORADIO OB in OM APARATURE □ POPRAVILA		SATER Ulica Carducci 59 - Telefon 534181 Wm Center za nadomestne dele in servis - gg	Veliki in mali gospodinjski stroji vseh znamk	
& expert RIAVEZ RADIO x^/	TV COLOR - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI Ulica Crispi 15	Telefon 535471		/^\	edilsanitaria (	\ TALNE IN STENSKE OBLOGE, SANITARIJE IN l K	KOPALNIŠKA OPREMA Ulica Trieste 257	Telefon 20727
Svetovni
slovenski
kongres
Kot je znano, so v teku zaključne priprave na izvedbo Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo prvič odvijal v Ljubljani ter v Celju od 27. do 30. junija. Ustanovljene so bile številne Konference širom po svetu - med drugimi Konferenca za Furlanijo-Julijsko krajino - tako da lahko pričakujemo v Ljubljani delegate in predstavništva Slovencev kar 18.. držav od obeh Amerik preko Evrope do Avstralije. Svetovni slovenski kongres je nedvomno velik prispevek novemu ozaveščanju slovenskega naroda in še več: v času padca ostrih ideologij; hladne vojne, ki je od leta 1945 dalje vzpostavljala ravnotežje razdeljenosti in groženj; ter v prvi vrsti novega obdobja, ki mora odgovoriti na številna nerešena vprašanja - v tej luči je Svetovni slovenski kongres prispevek vsem tistim organiziranim posegom v Evropi in tudi drugje, ki povsem konkretno in operativno izvajajo načela novih iskanj in novega sožitja.
Po dolgih desetletjih se bo tako koncem meseca v Ljubljani zbrala večina vej in tokov slovenstva, ne glede na politične, ideološke, verske ter geografske in državne pripadnosti. Ne samo pripravljanje dogodka je odprlo pogled v neznane in nepričakovane stvari, s pristopom vsake od konferenc po svetu se je informacija o slovenstvu poglobila in dopolnila, podobna razkrivanja pa lahko pri-čakjujemo ob zgodovinskem soočenju v Ljubljani - posledice tega soočanja so v dobrem smislu nepredvidljive.
Prav gotovo je v tej informaciji v tem trenutku koristno navesti splet spremnih prireditev, ki dopolnjujejo kongresni dogodek in potekajo že ves tekoči mesec. Znotraj teh prireditev pa velja obravnavati tudi »zamejski dan« 28. junija, ko bo naš prostor sprejel v goste izbrane delegate in jih seznanil z našim delom in življenjem.
V pričetku junija je bila v Mestni galeriji v Ljubljani odprta retrospektivna razstava Bare Remec, ki si jo je mogoče kot vse tovrstne prireditve ogledati v t.zv. kongresnem mesecu. V Pokrajn-skem muzeju v Celju so postavili razstavo »Kelti na Celjskem«, v celjski študijski kjnjižnici pa razstavo »Staro celjsko mestno jedro«. V petek, 21. junija, bo v NUK-u v Ljubljani odprta razstava »Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945«, istega dne pa bo v Križankah celodnevna okrogla miza »O zamolčani književnosti«. V soboto, 22. junija, bo Mestno gledališče ljubljansko izvedlo na-Muljavi Linhartovo igro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, v Celju bodo posvetili razstavo Antonu Novačanu, potem pa smo že na začetku kongresnih dni, kjer naj naštejemo poglavitnejše spremne dogodke. V sredo, 26. junija, bo ljubljanska Opera izvedla Foerster) evega »Gorenjskega slavčka«, V Galeriji Feniks bo odprta prodajna razstava slovenskih skrinj in zibelk, panjskih končnic, majo-Hk in dražgoških kruhkov. V četrtek, 27. junija, bo tiskovna konferenca o knjigi M. Drnovška o izseljevanju, Slavnostni koncert in Literarni večer Društva slovenskih pisateljev. Naslednjega dne bo v Narodnem muzeju v Ljubljani otvoritev razstave »Krščanska motivika v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku na Slovenskem«, v soboto zvečer predstava Cankarjevih »Hlapcev« celjskega gledališča.
Informativo naj orišemo še »zamejski dan« 28. junija, ki se bo Pričel ob 10. uri v Bazovici, se Preselil čez eno uro v Kulturni dom v Trst z informacijo o našem kulturnem in duhovnem ustvarjanju ob 12. uri pa bo obisk Tržaške kreditne banke, kjer bo srečanje s slovenskimi gospodarstveniki. Na k°silu na sedežu športnega druš-tVa »Sirena« bomo kongresnikom Predstavili mladinsko in športno delovanje, v okviru dneva pa ve-Js na vsak način dobiti tudi priložnost za predstavitev našega Šolstva ter seveda Goriškega in eneškega področja, v kolikor ni-m že vključeni v splošno informacijo. Popoldne pa bo na Repen-abru srečanje s slovenskimi du-°vniki. Natančnejši pregled »zamejskega dneva« bo seveda izčr-Puo objavljen in predstavljen, že tem trenutku pa lahko rečemo, na,bo tudi naša Konferenca na ta acin prispevala pomemben delež Premnim kngresnim dogodkom.
JANEZ POVŠE
V TK Galeriji jutri odprtje nove slikarske razstave
Slike in knjiga Alda Piriha
Mednarodni grafični bienale
V petek bodo slovesno odprli eno izmed največjih (če ne največje) kulturnih prireditev, kar jih premore Slovenija 19. Mednarodni grafični bienale v Ljubljani. Ta velika razstava, ki ima vidno mesto tudi v svetovnem okviru, bo v prostorih Moderne galerije in delno v dvorani Cankarjevega doma.
Bienale je bil prvič organiziran leta 1955 in neprekinjeno nadaljuje svojo temeljno zasnovo: podati pregled trenutnega svetovnega ustvarjanja v reproduktivni umetniški grafiki vseh tehnik, šol in smeri.
Na 19. bienalu so razstavljene grafike umetnikov iz preko 50 držav. Za letošnji bienale so bili razstavljale! izbrani na tri načine: s strani organizatorja bienala naprošeni selektorji so izbrali posamezne nacionalne selekcije; neposredno vabljeni in izbor del, ki so jih umetniki poslali na konkurz, katerega je opravila posebna strokovna žirija. Nekoliko spremenjen način vabljenja razstavljalcev je bil pripravljen v želji za prezentacijo mladih, novih talentov, kakor grafikov, ki so že dokazali svoj visoki umetniški nivo na področju sodobne grafike. Tako je bila tudi na 19. bienalu zagotovljena sedaj že tradicionalna kvaliteta, ki daje tej slovenski sodobni in prestižni mednarodni likovni prireditvi edinstven značaj.
Galerija Tržaške knjigarne bo do 20. t.m. dalje gostila slikarsko razstavo Alda Piriha, rojaka iz Tržiča (Monfal-cone), ki pa že dolgo let živi v Istri in se skorajda ima že za Istrana. Obenem z odprtjem razstave bo predstavitev njegove knjige »Pomlad na obali« s podnaslovom »Komanda mesta Koper«, ki je malo tega izšla v založbi občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV in domicilnega odbora Komande mesta Koper.
Kdo je Aldo Pirih, slikar in pisec, o katerem doslej nismo vedeli pravzaprav ničesar? Rodil se je 3. oktobra 1924 v Tržiču (Monfalcone). Pred fažizmom se je njegova družina zatekla v Jugoslavijo, v Zagreb, kjer je odraščal in se šolal. Ob okupaciji Jugoslavije se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in partizanska pot ga je zanesla na rodno Primorsko in nazadnje v štab Komande mesta Koper, kjer je bil propagandni referent in obveščevalec. Po osvoboditvi je študiral pravo in bil zaposlen v JLA kot sodnik. Po upokojitvi se je vrnil v Istro, ki mu je že med NOB prirasla k srcu in iz te navezanosti nanjo in na njene ljudi je nastala tudi njegova knjiga, ki jo je posvetil »padlim borcem Komande mesta Koper in ljudstvu slovenske Istre«, kot je zapisano v motu knjige.
Sam pravi o svojem delu takole: »Pričujoča knjiga se je porajala osem let. Iz razsutih delčkov je bilo treba sestaviti kolikor toliko celovito podobo Komande mesta Koper. Arhiv Komande mesta je uničen do 9. febr. 1945, za poznejši čas ga tudi nisem našel, arhiv nadrejene Komande istrskega vojnega področja pa je skoraj ves izgubljen...«
Kje je potemtakem prišel do zbranih podatkov? »Treba je bilo seči po dokumentih v arhivih širšega kroga enot in organizacij tja do Glavnega štaba NOV in POS in pokrajinskega odbora OF. Pomoč sem dobil pri delavcih v
arhivih, zlasti v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, v Pokrajinskem muzeju v Kopru, v Vojnois-torijskem institutu v Beogradu in na centralnem komiteju ZK v Ljubljani. Marsikaj sem dobil pri preživelih borcih Komande mesta Koper in drugih prebivalcih Istre iz njihovih spominov in pričevanj. Posebej pa mi je pomagala in veliko prispevala k nastanku knjige kustos Pokrajinskega muzeja v Kopru, Vlasta Beltram.«
Vlasta Beltram, kustos NOB v koprskem Pokrajinskem muzeju je zato tudi najbolj primerna oseba za kratko misel o knjigi: »Napisana je s toplino, ki jo avtor vedno občuti do teh krajev in ljudi v spominih na težke medvojne čase. Iz teksta vseskozi veje ljubezen do Istre in njenega ljudstva, med katerim so se dobro počutili vsi borci in aktivisti. Uspelo mu je poudariti težke razmere, v katerih se j er razvijalo narodnoosvobodilno gibanje v Istri in njegove uspehe, pokazal pa je tudi na napake do katerih je prišlo in skušal razčleniti zakaj so se dogodile in kakšne so bile posledice. Velika vrednost knjige je tudi podroben opis dogodkov in raznih dejavnosti Komande mesta Koper, pri čemer je lahkp kot njen član v najbolj aktivnih mesečih v letu 1944 prikazal utrip tistega časa, ga opisal za spomin in razumevanje kasnejšim rodovom, ki ga sami niso mogli občutiti in ga zato težko dojemajo.«
Knjiga, ki obsega kar 220 strani teksta, je razdeljena v več poglavij od kratkega orisa zgodovine Istre in odnosov med v njej živečimi etničnimi skupinami, preko razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v Istri in ustanovitve Komanda mesta Koper avgusta 1944 do podrobnega opisa njenih nalog in vojaškega dogajanja na območju Istre vse do osvoboditve, vsebuje pa tudi seznam borcev Komande mesta
Koper ter seveda uporabljene vire in literaturo.
Toliko o knjigi, ki jo je vredno prebrati, saj govori o medvojnem dogajanju v naši neposredni bližini in vsaj delno celo na območju, ki ga je pokrivala Komanda mesta Trsta. Knjiga je napisana stvarno pa vendar prijetno berljivo in v njenem slogu je zaznati človeka, ki je čustveno navezan na čas, ki ga opisuje, na soborce in sploh na vse tisto, kar je narodnnoosvobo-dilni boj predstavljal v svoji veličini, zlasti na Primorskem.
V tej njegovi idealni in čustveni navezanosti na Istro so tudi korenine, njegovega slikarstva, ki ni akademsko v smislu takih ali drugačnih »izmov«, je pa zelo pogojeno njegovi intimi ali kot pravi sam:
»Slikanje čutim kot odkrivanje samega sebe, svojega skritega podzavestnega "jaza". Menim, da je za slikanje zelo značilno sproščanje notranjih
skritih nagibov. Zato se tudi izogibam vernemu posnemanju predmeta katerega slikam, kajti le takrat, ko sem se uspel odmaktniti od realne podobe predmeta, mi je uspelo narediti nekaj, kar sem imel za "sliko". Odtod tudi moje koketiranje z abstrakcijo, vendar ne s "čisto" abstrakcijo, ker bi to pomenilo prekinitev stika z okoljem, ki išče v sliki vedno nekaj razpoznavnega. Iskreno namreč nisem za skrajnosti. Tudi s kolažem sem se preizkušal z uporabo raznih materialov toda vedno v navdihu iz realne stvarnosti.«
Kaj pa motivi?
»Zadnja leta sem motive omejil na mediteransko in kraško krajino in ribe, manj na cvetje. Težko je reči zakaj ravno na te motive. Verjetno je to odvisno od tega koliko v katerem motivu odkrivaš in najdeš "sebe", oziroma koliko oni motivi v tebi bolj vzbujajo čustva kakor drugi. Kraške in mediteranske motive sem opazoval od zgodnje mladosti še iz rojstnega Tržiča, posebno v hribovitem predelu za mestom. To se je nadaljevalo vse življenje po otroštvu, v Istri v pratizanih in po vojni štiri leta v Zadru in okolici in med jadranjem v zadrskem arhipelagu ali med vožnjami vzdolž jadranske magistrale pa še do Črne gore in Hercegovine. Zdi se mi, da sem ves čas srkal elemente teh pokrajin: sonce, beli kamen, rdečo zemljo, oljke... pa ribe, ki so me kot ribiča vedno zanimale predvsem iz vizuelnega vidika, njhove barve, oblike, ki so likovno zelo zapeljive. Seveda spadajo k ribam tudi mreže...«
Kolaži so Pirihova posebna likovna zvrst z uporabljanjem časopisa...
»Časopis je posebno poglavje. Vsaka časopisna stran je ritem naslovov, vrstic in slik. S pregibanjem se dajo ti ritmi tako usmerjati, da že to samo po sebi daje določeno likovno govorico. V kolažu prihaja to naj lepše do izraza tudi s kombiniranjem drugih elementov.«
Aldo Pirih je prvič javno razstavljal v Izoli in njegove tržaška razstava bo podobna tisti v Izoli, kolaže srednje velikih dimenzij pa bo tokrat razstavil prvič in zanimivo bo soočanje z njegovimi izrazili, ki so na svoj način izpoved, protest proti nasilju, proti vojni, konfliktom in krvi.fj.k.)
Srečanje pisateljev na Premu
Združenje književnikov Primorske
ZKO
IL BISTRICA
la o|
vabita na
5. premsko srečanje
pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev
na
Prem pri Ilirski Bistrici v nedeljo, 23. junija 1991
V nedeljo bo na Premu pri Ilirski Bistrici peto srečanje pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev. Že tradicionalni »shod«, ki ga bomo podrobneje še najavili, se bo začel ob 10. uri
Včeraj je bila predstavitev v Trstu, danes pa bo v Gorici
Nova knjiga izbranih pesmi Vinka Beličiča
SPOMIN NA BELO KRAJINO (II.)
Vračam se vate, a oči ne odtrgam od sonca Argentine
niti od veličastne zarje lagun - ker glej:
priti do morja, vabečega na vse celine,
začuti galebe — in ne imeti moči za naprej...
duhati pelin in sivko v brezčasju avgusta
na paštnih obale, mežikati v blišč tujine...
od sle po potoku med steljniki stiskati usta -
O čisti studenci otroštva, o neskaljena molitev!
Zdaj me težijo izzvane besede, a ne razpre se neslišna perut ujede, ne spluje nad mrki dol zgodovine grebst obnemeli vozel bolečin.
Ptice mladosti, prinesite od vseh vetrov semena, posejte grobove samot, razglasite obsojena imena, odenite jih s praporom slave za večni spomin!
Iz spremne besede
Mnogo besed je bilo izrečenih in zapisanih, kolone in stolpci besedja so napolnili skladovnice knjig na Slovenskem od tistega daljnega konca tridesetih let, ko je v slovensko besedno umetnost vstopil pesnik in pripovednik Vinko Beličič. (O njem ni bilo, prav nasprotno, kdovekaj napisanega, še več, matična domovina je o njem domala molčala, kot da ga ni, četudi je na Tržaškem pisal in tiskal knjige poezije in proze.) Čas kot zmeraj z zamudo, a vendar z drugačno, širšo in bolj vsestransko razumevajočo optiko postavlja stvari na nova mesta.
Oblikovno izhaja Beličičeva pesem zagotovo iz slogovnih hotenj domin-svetovskih lirikov zadnje generacije. Prva pesniška zbirka Vinka Beličiča obsega pesmi, nastale od leta 1938 do 1944, se pravi iz časa, ko je še žarel ogenj katoliške ekspresionistične lirike, se na drugi strani vzpel Voduškov jedki samosežigajoči plamen odčaranega sveta in zablestel kakor novo poglavje slovenske lirike Kocbekov magični realizem. V Beličiču je začuda malo bohotnega simbolnega ekspresionizma, a tudi nič sakralnega instru-mentarija kakega Toneta Vodnika. Pesem se mu že na začetku umiri v razpoznavno lirično izpoved, kot da je pila iz tedanjega magičnega realizma občutek za zamaknjeno podobo.
Tone Pavček
Iz založniške recenzije
Glede na celotno pesniško bero Vinka Beličiča lahko takoj rečemo, da je avtor ob sodelovanju Toneta Pavčka izbral res najboljše dosežke iz svojega opusa. V novo zbirko je vključil najlepše ter najbolj »spevne« večinoma ljubezenske - pesmi iz »domovinskega« obdobja, nato pa iz tržaškega eksila vse najtehtnejše: domoljubne pesmi, t.i. materinske pesmi in druge poezije, v katerih pokrajina, spomin ali oblak sije skozi prefinjeno pesniško govorico kot učinkovita metafora za neštete duhovne postaje na križevem potu tega svojim načelom zvestega slovenskega človeka...
A po drugi strani pričujoča izbira pesemskih enot Vinka Beličiča predstavi kot tenkočutnega izpovedovalca ljubezenskih čustev: do ženske, do matere, do domovine. Pesnik v izbranih poezijah v spominu na ljubljene obraze in kraje ne oživlja toliko stvarnosti v pomnjenju,' ampak vez do te stvarnosti, tiho duhovno združenje z njo (ljubezen). V tem stanju povezave Beličičeve pesmi — kljub nekoliko arhaičnemu besedišču in narečnim izrazom — ohranjajo svoje registre žive še danes: pojejo in prijetno jim je prisluhniti.
Vsekakor bodo Pesmi Vinka Beličiča zdaj predstavile domovini kot upoštevanja vrednega lirika.
Ivanka Hergold
»Afera Trapattoni« je pri kraju
Modri in azzurri na odbojkarskem EP
V isti skupini
MILAN Že mučna in skoraj komična »zgodba« glede trenerja Gio-vannija Trapattonija se je vendarle končala. 52- letni trener, ki je v Milanu z Interjem osvojil državni naslov, letos pa pokal UEFA, bo lahko sedel na Juventusovi klopi. In prav pri Ju-ventusu je Trapattoni osvojil vse naslove, ki se jih lahko v nogometu osvoji.
Da bo lahko Trapattoni treniral v prihodnji sezoni pri Juventusu, bo In-ter prejel v zameno na posodo dva nogometaša. Dogovor sta sklenila včeraj okoli 17. ure Interjev predsednik Pel-legrini in podpredsednik izvršnega odbora Juventusa Montezemolo, potem ko so predvčerajšnjim ponoči pogajanja prekinili brez dogovora.
Pri Interju pa je skoraj gotovo, da bo Trapattonija zamenjal Orrico.
Gigi Maifredi spet pri Bologni
BOLOGNA — Gigi Maifredi je ponovno trener Bologne, ki je v tej sezoni izpadla v B ligo. Po »nesrečni« izkušnji kot vodja pri Juventusu, se je Maifredi tako spet vrnil k Bologni, ki jo je treniral tri leta in je pod njegovim vodstvom tudi napredovala v A ligo.
Pri Torinu predstavili Scifa in Casagrandeja
TURIN — Včeraj so pri italijanskem provligašu Torinu uradno predstavili nova tujca Vincenza Scifa, ki je zadnji dve leti igral v Franciji, in VValterja Casagrandeja, ki je znatno pripomogel, da je Ascoli napredoval v A ligo.
Ljupko Petrovič zapušča C. zvezdo
BEOGRAD — Ljupko Petrovič ni več tehnični vodja beograjskega nogometnega kluba Crvene zvezde. V enem letu je Petroviču uspelo, da je s klubom prvič v zgodovini jugoslovanskega nogometa postal tudi evropski prvak. Na tiskovni konferenci je Petrovič izjavil, da je dosegel to, kar si je nadejal in da ima nekaj ponudb tujih klubov.
Kaže, da bo Ljubomira Petroviča zamenjal Vladica Popovič, trener banjaluš-kega prvoligaša.
Južna Afrika in FIFA
ZUERICH — Sekretar mendarodne nogometne zveze FIFA Joseph Blatter je izjavil, da bodo na prihodnjem zasednju te federacije proučili možnost, da spet včlanijo Južno Afirko, ki so jo izločili leta 1976 zaradi rasne diskriminacije.
Giovanni Trapattoni
Včeraj dopoldne so v prostorih neke restavracije v Gradišču uradno predstavili novega generalnega vodjo goriškega košarkarskega drugoligaša Dražena Dali-pagiča. Nepozabni steber Jugoslovanke košarke bo torej v sodelovanju s športnim direktorjem Riccardom Sbezzijem poskrbel, da bo Diana v naslednji sezoni štartala kot favorit za prestop v A2 ligo.
Uvodoma je Dalipagiča predstavila predsednica goriškega kluba Mirella Della Valle, ki je med drugim dejala, da ni bila izbira naključna, saj bo Dalipagič prav gotovo uspel organizirati tako moštvo, ki bo trdna baza za večletno uspešno delovanje. Ni sicer znano, koliko časa bo Dražen ostal v Gorici, vendar goriš-kemu društvu bo na razpolago do morebitnega preklica pogodbe "full time". Dalipagičev prihod, je poudarila predsednica, bo okrepil sedanji organizacijski kader, kar je predpogoj za dosego zastavljenih ciljev - prestop v višjo ligo.
O sedanjem članskem moštvenem sestavu je na srečanju spregovoril športni vodja Riccardo Sbezzi, ki je potrdil najem playmakerja Fazija in krila Fos-chinija, menda že danes pa naj bi padla končna odločitev glede prihoda močnega centra, in sicer Goričana Morena Sfi-ligoia. Kar zadeva playmekersko mesto je še dodal, da bo vodstvo goriškega klu-
RIM — Na moškem evropskem odbojkarskem prvenstvu, ki bo od 6. do 15. septembra v Nemčiji, bosta Italija in Jugoslavija igrali v isti izločilni skupini. Žreb je bil včeraj v Rimu, reprezentanci ob Jadranskem morju pa sta bili uvrščeni v skupino A (Hamburg), v kateri so še_ Nizozemska, Francija, Bolgarija in Češkoslovaška. V skupini B (Karlsruhe) pa igrajo: Švedska, Nemčija, Grčija, Sovjetska zveza, Finska in Poljska.
Izžrebali so tudi skupine za žensko EP, ki bo v Italiji od 28. septembra do 6. oktobra. Italija je kot organizator za sedež izločilne skupine za svojo reprezentanco izbrala Raveno, kjer bodo igrale še šesterke Sovjetske zveze, Grčije, Bolgarije, Albanije (za to državo je sedež iz varnostnih razlogov vnaprej določila mednarodna odbojkarska zveza) in Francije. V drugi skupini v Bariju pa bodo igrale sledeče reprezentance: Nemčija, Romunija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija in Nizozemska.
Novi predsednik italijanske odbojkarske zveze Niccolo Catalano je bil z žrebom zadovoljen: »Naši reprezen-
ba najprej preverilo fizično stanje Gnec-chija (ta je namreč delno še last Gorice), šele nato se bo podal v boj za najem Procaccinija. Ekipa bo v naslednji sezoni agresivna in borbena, torej brez tistih pomanjkljivosti, ki so bile v minuli sezoni usodne. Istega mnenja je bil tudi trener Gebbia, ki je zagotovil, da bo ekipa kompetitivna. Dalipagič je še podčrtal,
tanci sta imeli srečo. V moški konkurenci smo se izognili nevarnosti, da takoj igramo proti Sovjetski zvezi, ki je naš najnevarnejši nasprotnik za osvojitev naslova prvaka. Dekleta pa imajo za cilj uvrstitev v 'finale, kar bi jim hkrati že omogočilo sodelovanje na olimpijskih igrah v Barceloni, v tem pogledu pa nam pride prav, da igrajo v isti skupini kot nepremagljive Sov-jetinje, ker tako ni nevarnosti, da bi se z njimi srečale v polfinalu.«
Vzpon Chiocciolija
BERLIN — Z zmago na dirki po Italiji se je Franco Chiocioli uvrstil med deseterico najboljših na svetovni točkovni lestvici poklicnih kolesarjev. S 106. mesta se je povzpel na 9.
Lestvica zgleda takšna: 1. Chiappuc-ci (It.) 1612_točk, 2. Bugno (It.) 1535, 3. Lejarreta (Šp.) 1313, 4. Breukink (Niz.) 1043, 5. Indurian (Šp.]_ 962, 6. Mottet (Fr.) 955, 7. Rominger (Svi.) 938, 8. Mas-sen (Niz.) 904, 9. Chioccioli (It.) 888, 10. Mauri (Šp.) 868.
da je glavni cilj prestop v A2 ligo, košarkarji Diane pa naj bi v naslednji sezoni igrali eksplozivno, kot je njemu najbolj pri srcu. In to mu tudi verjamemo, (mar) Na sliki (Foto Čubej): Dražen Dalipagič s predsednico Mirello Della Valle (levo) in mecenom goriškega kluba Leom Terraneom (desno) med včerajšnjo uradno predstavitvijo.
Goriška Diana zdaj meri visoko
Za Wimbledon
Izžrebali pare prvega kola
LONDON — V angleškem glavnem mestu so izžrebali pare prvega kola teniškega turnrija v Wimbledonu. Lanski zmagovalec in nosilec 1. skupine Stefan Edberg bo igral s Švicarjem Rossetom, Nemec Becker (št. 2) pa z rojakom Stee-bom. Lažja nalogo čaka ostala dva glavna nosilca. Lendl bo namreč igral z Everndenom (Nova Zelandija), Courier pa s R. Gilbertom (Francija). Italijan Ca-ratti se bo pomeril z enim od igralcev, ki bodo nastopili na predkvalifikacijah.
V ženski konkurenci bo Seleševa za uvod igrala z Belgijko Appelmansovo, Grafova pa z Britanko Javerovo.
Jugoslovan Slobodan Živojinovič, ki je na jakostni lestvici izgubil veliko pozicij, si mora mesto na tem turnirju izboriti na kvalifikacijah. Začel jih je uspešno, saj je včeraj s 6:2, 6:3 v samih 40 minutah premagal Nemca Karbahera.
Potrjena kazen za Carlosa Monzona
BUENOS AIRES — Vrhovno sodišče v Buenos Airesu je potrdilo obsodbo na 11 let zapora za bivšega boksarskega svetovnega prvaka Carlosa Monzona, ki je 14. februarja leta 1989 umoril svojo tretjo ženo. Za potrditev kazni se je izreklo pet od osmih sodnikov. Monzon je zaprt v kaznilnici mesta Junin, kjer ga je maja letos obiskal tiudi bivši nasprotnik Nino Benvenuti.
Casagrandeju 1. etapa »gira« za amaterje
MONTEPULCLANO — Francesco Ca-sagrande iz Toskane je zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Italiji za amaterje. Etapa je bila razgibana, a glavnina je prispela v zmagovalčevem času.
Na sabljaškem SP zadj ekipni boji
BUDIMPEŠTA — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu se je pričel drugi del, namenjen ekipnim bojem. Za razliko od individualnih trajajo ti iiva dni. Včeraj so na oder stopile floretistke, Italijanke pa so uspešno premostile prvo kolo, v katerem so tako Kanado kot ZDA premagale z 9:1, čeprav v ekipi ni bilo svetovne prvakinje Trillijeve.
Lerda v Ceseno
CESSNA — Napadalec Franco Lerda, 24 let, bo v prihodnji sezoni igral za drugoligaša Ceseno, ki ga je od Chieva (C-l liga) odkupila za poldrugo milijardo lir-Lerda je pred tem igral za Torino in za Triestino, pri kateri pa se ni izkazal, čeprav mu nadrejenosti ne manjka.
Pregled dosedanjih izvedb košarkarskih evropskih prvenstev
V znamenju pribaltskih držav
l.
Prihodnji teden se bo pričela največja evropska košarkarska prireditev in sicer 27. evropsko prvenstvo za moške, ki bo letos v Italiji.
Ekipe zaključujejo svoje priprave in iščejo nove prijeme, kako bi prelisičile svoje nasprotnike. Glavni favoriti so znani, a vendar moramo podčrtati, da letos ne bo prisotna na sklepnem turnirju sovjetska vrsta, ki je vrsto let prevladovala na evropskih košarkarskih scenah in je bila desetletja glavni favorit.
Možna so tudi presenečenja, saj za-dobiva košarka vedno večje razsežnosti in popularnosti in tudi ker mnogi evropski košarkarji se podajajo v univerzitetna moštva Združenih držav Amerike, kjer naj bi izpilili svojo tehniko.
Ko se ozremo v preteklost ugotovimo, da so mnoga moštva po letih slave izginila iz prizorišča, dočim so druga še danes vedno visoko uvrščena. Istočasno ne smemo pozabiti, da so se z leti spremenila pravila igre, da se je svoj čas igralo na odprtih igriščih, da ni bil omejen čas za napad, da nismo imeli košev, vrednih treh točk.
Vse te spremembe so obogatile igro in vzpodbudile večjo pozornost pri gledalcih, kar je imelo za posledico pritegnitev sredstev iz gospodarstva preko reklame in sponsorizacij, saj je postala tudi ta športna zvrst odlično propagandno sredstvo.
ŽENEVA 1935
Prvo prvenstvo je bilo na sporedu pred 56 leti v Ženevi. Sklepnega turnirja se je udeležilo 10 ekip. V polfinalnih srečanjih smo dobili sledeče izide: Letonija-Švica 28:19, Španija-Češkoslovaške 21:17. V malem finalu je Češkoslovaška premagala Švico 25:23, a v velikem Letonija Španijo z izidom 24:18. Končni spored sklepnega turnirja je sledeči: 1. Letonija, 2. Španija, 3. Češkoslovaška, 4. Španija, 5. Francija, 6. Belgija, 7. Italija, 8. Bolgarija, 9. Madžarska in 10. Romunija.
Prvo zlato je odšlo torej v eno od pribaltskih republik, ki so do nedavnega prispevale s svojimi atleti uspehom Šovjetskee zveze. Morda je prav bojkot teh atletov vzrok, da se ni Sov-
Bo Grčija sploh nastopila na EP?
ATENE — Nastop Grčije na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki se pričenja v ponedeljek v Rimu, je vprašljivo. Igralci grške reprezentance vztrajajo namreč pri stavki, ki se bo nadaljevala, vse dokler ne bo umaknjen zakonski načrt, ki bi omogočil grškim klubom, da najamejo še enega tujca. Postavili so tudi ultimat, ki zapadev soboto.
Divac v Beogradu
BEOGRAD — Center »laker-sov« Vlade Divac je včeraj dopotoval v Beograd, danes pa se bo pridružil soigralcem v jugoslovanski reprezentanci. Divac je izjavil, da je bila sezona v NBA ligi zanj naporna, a ima dovolj moči in motivacij še za nastop v reprezentančnem dresu.
jetska zveza uvrstila v letošnji sklepni turnir.
RIGA 1937
Prav dežela evropskega prvaka je bila sedež drugega prvenstva. Tokrat je bilo prijavljenih 8 moštev, med katerimi tudi Egipt, ki je sicer v zadnjem trenutku odpovedal nastop in tako zmešal štrene prireditelju, ki ni mogel izpeljati popolnih kvalifikacij in finale. Češkoslovaška, ki je izgubila v kvalifikacijah proti Estoniji, je bila oškodovana, saj v finalnem delu ni mogla igrati proti Egiptu in je tako pristala na zadnjem mestu. V predtekmovanju je Italija premagala Francijo z izidom 36:32. No, kakorkoli že, na finalnem delu so bili doseženi sledeči izidi: Litva-Italija 24:23, Francija-Polj-ska 27:24, Estonija-Letonija 41:19. Končna lestvica je bila sledeča: 1. Litva, 2. Italija, 3. Francija, 4. Poljska, 5. Estonija, 6. Letonija in 7. Češkoslovaška.
KAUNAS 1939
Tudi tokrat je bila dežela evropskega prvaka gostitelj prireditve. Poštna uprava Litve je presenetila filateliste in je izdala ob tej priložnosti serijo treh znamk: na dveh sta prikazana prizore iz igre, a na tretji so poleg roke, ki drži žogo, tudi zastave osmih držav, ki so sodelovale na sklepnem delu prvenstva. Igralo se je po sistemu "vsak proti vsakemu". Italija se ni prav dobro odrezala, saj je od sedmih tekem zmagala le dve in sicer proti Madžarski (39:21) in Finski (63:13) a jih je izgubila kar pet proti Franciji (31:24), Letoniji (38:23), Estoniji (29:22), Poljski (43:27) in Litvi (41:27).
Na tem prvenstvu zabeležimo tudi nekaj zanimivih izidov, 'a vsem so botrovale pribaltske republike, njihova žrtev je bila Finska. Ta je namreč izgubila medsebojne dvoboje s sledečimi izidi: proti Letoniji 7-108, proti Estoniji 1-91 in proti Litvi 9-112.
To so bile tudi prve stolice, ki jih zabeležimo v sklepnih turnirjih.
Končna lestvica je bila tokrat sledeča: 1. Litva, 2. letonija, 3. Poljska, ,4. Francija, 5. Estonija, 6. Italija, 7. Madžarska in 8. Finska.
Vojna vihra je preprečila nadaljne izvedbe prvenstev. Istočasno so izginile tudi pribaltske republike (ki so bile do tega trenutka vodilne sile), saj jih je julija 1940. leta zasedla Sovjetska zveza.
ŽENEVA 1946
Švici je pripadla čast, da je ponovno oživela mednarodno prireditev in tako je bilo 4. prvenstvo ponovno v Ženevi. Tudi tokrat je bilo prisotnih 10 držav, med katerimi tudi Italija.
Polfinalni dvoboji so se takole za-kljiučili: Italija - Francija 37:25, Češkoslovaška - Madžarska 42:28. V malem finalu je Madžarska premagala Francijo z 38:32, a Češkoslovaška Italijo s 34:32, torej je Italiji ušlo le za las zlato odličje.
Končna lestvica je bila sledeča: 1. Češkoslovaška, 2. Italija, 3., Madžarska, 4. Francija, 5. Švica, 6. Nizozemska, 7. Belgija, 8. Poljska, 9. Luksemburg, 10. Anglija.
(se nadaljuje)
(ok)
Spodbuden podvig mlade kvasovke Katje Milič
Katja Milič, mlada in perspektivna namiznoteniška igralka Krasa, se je vrnila z mednarodnega odprtega prvenstva Luksemburga, kjer je prvič oblekla dres državne mladinske reprezentance z izjemnim rezultatom. Tekmovala je v kategoriji mlajših pionirk (minigirls), kjer se je za zeleno mizo spoprijela z vrstnicami Belgije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Luksemburga, Avstrije, Grčije, Češke in Francije. V svoji skupini je premagala z 2:1 med drugimi Madžarko Eriko Aker-mann, drugouvrščeno na tem turnirju, in Nemko Venceljevo, ki se je kasneje uvrstila na 4. mesto. Iz polfinala ji ni uspel vleiki skok v finalni del turnirja samo zaradi slabšega količnika v posameznih setih, tako da je v končnici turnirja obtičala na 8. mestu, kar je seveda predstavlja izreden in nepričakovan podgiv.
Selektor, državne reprezentance Michele Vecchi je poudaril, daje z igro in z rezultatom Katje nadvse presenečen, saj je pokazala, kljub temu da je bila to njena prva mednarodna izkušnja, moderne tehnične udarce, in da bo lahko še napredovala.
Po zmagi Poletove peterke Brežani že v promocijski ligi
POLET - RICREATORI	93:80
(37:37)
POLET: Košuta 8, Granier 9 (0:2), Gre-gori 9 (1:2), Žetko, Pisani 8, Škerlavaj 33 (2:2), Fabčič 2 (0:2), Baitz, Malalan 24 (3:5).
PON: Granier (36). 3 TOČKE: Malalan 3, Granier 1, Škerlavaj 1.
Ne samo poletovci, temveč in predvsem brežani (v repenski telovadnici je bila vsa Bregova ekipa s trenerjem Korenom na čelu), so se veselili sinočnje zmage openskega moštva v finalni skupini za prestop v promocijsko ligo.
S tem, da je sinoči Polet premagal ekipo Ricreatorija, je namreč Breg Adriat-herm "matematično" - kolo pred koncem - prestopil v promocijsko ligo.
Sicer tudi poletovci še upajo na napredovanje, saj bi v primeru današnje zmage ekipe ACLI nad Lego Nazionale kar tri ekipe obtičale na štirih točkah in bi morali odigrati še dodatne tekme za napredovanje. (bi)
Goriški rajoni: drevi finale
GORICA - Letošnji košarkarski turn^ za trofejo goriških mestnih rajonov^ pred sklepnim delom. Drevi bosta mreč na sporedu finalna dvoboja. V ^ kem finalu, ki bo na sporedu ob 21J bosta med seboj spoprijela ekipi G1 Mobili, ki je v ponedeljkovem pon1 < z rezultatom 99:79 (44:40) suvereno pravil moštvo Gigolo Abbigliamento Winkler Spedizioni, ki je v drugem P nalu tesno (106:101 - 53:54) vendar z -0 ženo premagal ekipo Cassa di Rispm , Trieste. Sicer se bo drevišnji zak J košarkarski večer pričel ob 20. uri, ^ bosta stopila na igrišče za 3. oziro mesto ponedeljkova poraženca. Me ^ nalisti najdemo tudi štiri domov ekipo Gienne Mobili namreč usp v nastopajo Semolič, Orzan in Kos ^ ekipi Winkler Spedizioni pa igra center Bric. (mar)
V ponedeljek v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v organizaciji ZSŠDI
Nagrajevanje najboljših športnikov
V ponedeljek zvečer je bilo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici slovesno nagrajevanje najboljših go-riških športnikov v minuli sezoni. Prijeten večer, na katerem se je zbralo lepo število športnikov in športnih delavcev, je priredil goriški pokrajinski odbor Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Nagrajevanje naj bi v taki obliki postalo tradicionalno, saj je bila to nedvomno lepa priložnost, da smo se lahko seznanili in na kratko pokramljali s trenutno najboljšimi in najbolj perspektivnimi goriškimi slovenskimi športniki.
Uvodoma je spregovoril ^predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI Marko Lutman, ki je obrazložil vzroke prirejanja prazničnega večera. Novi odbor, je dejal Lutman, je želel napolniti neko vrzel, ki je bila v vseh teh letih nekoliko občutena in to predvsem na relaciji med Združenjem in športnimi društvi. Vse premalo je bilo namreč dane pozornosti na delovanje baze oziroma društev in posameznih športnikov. Pokrajinski odbor, je med drugim dodal, je tokrat sklenil nagraditi za požrtvovalno in uspešno delo na športnem področju le mlade sile, kajti le te so bodočnost našega športa. Izjema je sicer priznanje članski ekipi Sovodenj, to pa zato, je utemeljil pred-
sednik, ker je društvo po večletnem naporu le dočakalo težko pričakovano napredovanje. Pri izbiri posameznikov, je zaključil, je pokrajinski odbor skušal vzeti v poštev tudi tiste športnike, ki niso člani slovenskih športnih društev, saj nekaterih športnih panog v naših športnih sredinah ne gojimo.
Pred nagrajevanjem je spregovoril tudi predsednik pokrajinskega odbora CONI Elvio Ferigo, ki je predsedniku Lutmanu izročil priložnostno plaketo. Sledilo je nagrajevanje. Priznanje na moštvenem področju so prejeli:
Cicibani Mladosti, ki so v tržiški skupini prvenstva suvereno zmagali, saj so dosegli maksimalno število točk. V okrepljeni sestavi, z nekaterimi drugimi slovenskimi nogometaši, pa so se uvrstili na državni finale prvenstva ANSPI, ki bo na sporedu od 25. t.m. dalje v Materi. Ekipo je vodil Dario Frandolič.
Najmlajši združene ekipe Juventi-
ne, ki je premočno osvojila pokrajinski naslov, saj je nasprotnikom prepustila le točko. Sedaj nastopajo v deželnem finalu, kjer so v treh srečanjih dosegli tri točke in imajo še realne možnosti za uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja. Ekipo sta vodila Angelo Contino in Gianfranco Vecchiato.
Odbojkarji Under 14 ŠZ Soča, ki so
letošnji pokrajinski prvaki, v deželni fazi pa jim je le za las ušlo prvo mesto, saj so pristali tik pod vrhom na 2. mestu. Ekipo je vodil Boris Jelavič.
Odbojkarji Under 16 Valprapora, ki so najprej osvojili naslov pokrajinskega prvaka, nato so se izkazali tudi na meddeželnem tekmovanju v Bpcnu, kjer niso bili kos le močnemu Sisleyu iz Trevisa. Ekipo sta vodila Lorenzo Zamo in Robert Makuc.
Priznanje pa so prejeli sledeči posamezniki:
Martin Marušič, ki igra v naraščaj-niški enajsterici Juventine, sicer je že večkrat oblekel dres članske ekipe. Je član deželne reprezentance FJk, ki je bila prva na meddeželnem turnirju, trenutno pa nastopa na državnem finalu v Kalabriji. Prav zato se Marušič ni mogel udeležiti nagrajevanja.
Jan Bednarik, mlad šahist, ki je v svoji do sedaj kratki karieri dosegel že nekaj odličnih rezultatov, je letos postal deželni prvak Under 16, nato pa je osvojil še meddeželno prvenstvo za področje Severno-vzhodne Italije.
Edi Skok, ki je izjemen strelec na glinaste golobe. Nastopa za strelsko društvo iz Gradišča. Lani je bil junior-ski državni prvak v tekmovanju "do-uble trap", letos pa se bo potegoval v
članski konkurenci za vozovnico na olimpijske igre v Barceloni.
Emy Bavcon, ki je perspektivna plavalka, zlasti v slogu "delfin". Je članica goriškega plavalnega kluba "Gori-zia Nuoto", v letošnjem letu pa je postala deželna prvakinja na 200 m delfin in podprvakinja na 100 m. V štafetni zasedbi je nastopila tudi na državnem prvenstvu.
Silvan Kravos, ki je prav tako obetajoč plavalec. Leži mu najbolj prsni slog in je član kluba 'Gorizia nuoto". V juniorski kategoriji je letos zabeležil deželna rekorda na 100 in 200 metrov prsno.
Peter Brajnik, ki se že več let ukvarja z motociklizmom, je član kluba Primotor. Na mednarodnih dirkah za Trofejo Alpe-Jadran je bil enkrat prvi in enkrat četrti, v končnem seštevku pa odličen drugi. Vozi Hondo 600.
Prijeten športni večer je vodil novinar Rudi Pavšič, ki je s krajšimi vendar posrečenimi intervjuji nudil gledalcem možnost, da so pobliže spoznali goriške mlade športne ase.(mar)
Na slikah (Foto Čubej): predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI Marko Lutman med uvodnim govorom in nagrajeni športniki.
Italijanski rolkarski pokal
Mateja Bogateč zanesljivo prva
Mlada tekmovalka Mladine Resco Mateja Bogateč je na 2. preizkušnji za italijanski pokal v rolkanju v kraju Valsavaranche (Aosta) dosegla velik uspeh: v kategoriji mlajših cicibank je namreč v konkurenci osmih- tekmovalk zaensljivo zasedla prvo mesto.
Naša tekmovalka je mirno začela, da bi nato prehitela vse nasproitnice in tudi zanesljivo zmagala. Naj omenimo, da je bilo med tekmovanjem zelo slabo vreme in je bila proga zaradi dežja spolzka. Mateja pa se je tudi v teh okoliščinah odlično znašla in do-
se je dobro bc, ki je bil med cicibani četrti, ostali pa so dosegli poprečen rezultate.
REZULTATI
MALJŠE CICIBANKE (1,7 km): 1. Mateja Bogateč (Mladina Resco) 21T4".
CICIBANI (4 km): 1. Alessandro Fabrizi (Appiano Bočen) 12'12"; 4. David Bogateč 13'50'j 17. Mitja Cossutta (oba Mladina Resco) 17'26". MLADINCI (9 km): 1. Marco Andreoli (Lissone Milan) 27T8"; 14. Erik Tence 32'6"; 24. Mauro Nadlišek (oba Mladina Resco) 39’58".
segla lep uspeh.
Od naših predstavnikov obnesel tudi David Boqat
obvestila
SK DEVIN
vabi člane, smučarje in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER, ki bo na društvenem sedežu v osnovni šoli v Cerovljah v soboto, 22. t.m., od 20. ure dalje. Nagradili bodo tekmovalce, predvajali diapozitive in videokasete o tekmovanjih, planinskih vzponih in izletih. Poskrbljeno bo za prigrizek in dobro kapljico.
ŠZ SLOGA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročila, razprava, nagrajevanje najuspešnejših športnikov društva, volitve in razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 19. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu SEJA SMUČARSKE KOMISIJE.
Obračun slovenskih moštev v 3. nogometni amaterski ligi
Brežani povsem zadovoljili
Nogometno prvenstvo 3. amaterske Ifrje skupina I, kjer so igrale le tržaške snajsterice (15), je bilo nadvse uspešno 2a obe naši ekipi (Breg, Primorec), ki sta si zagotovili napredovanje v 2. AL. Prvenstvo se je začelo 30.9.90, konec Prvega dela je bil 20.1.91, s povratnim delom so začeli 27.1.91, zadnje kolo pa so odigrali 26.5.1991. Končno zmago je osvojila Chiarbola, ki si je v 28 tekilah prislužila 40 točk. Poleg zmago-valca so si napredovanje zagotovili še Gpicina, Primorec, Breg in S. Andrea, to je ekipe, ki so zasedle prvih pet Riest na končni lestvici. Zaradi slabega vremena so od 210 odigranih tekem odložili le 7 (6 v prvem in 1 v Povratnem delu prvenstva). Skupno je v teku prvenstva padlo 564 golov (265 v Prvem in 299 v povratnem delu), poprečno 2,69 golov na tekmo. Največ 9°lov (33) je bilo v 19. kolu, najmanj (8) pa v 7. kolu. Omeniti moramo še, da se je kar 64 tekem (35 v prvem in 29 v drugem delu) končalo pri neodločnem rezultatu.
Glede rekordov posameznih ekip so v$i negativni pripadali zadnjeuvršče-črnu Unionu, pozitivni pa Chiarboli, J-regu in Primorcu. Trebenci so z 67 danimi goli imeli najprodornejši na-Pad. Chiarbola je dobila najmanj (17) 9°lov in dosegla največ (16) zmag. “reg je doživel najmanj (3) poraze in dosegel največ (14) neodločenih izi-°v. Union pa je dobil največ (115) in
, najmanj (12) golov, doživel največ j ) porazov, osvojil najmanj (1) zmag, 6r dosegel najmanj (1) neodločenih re2ultatov.
'Sedaj pa podrobno poglejmo, kako ta igrali naši ekipi v tem prvenstvu.
BREG
®režani so v 28 odigranih tekmah l raJi 36 točk in zasedli 4. mesto na °nčni lestvici. V prvem delu so bili tel/ z ^8 točkami. Lani so Brežani v 22 j^kmah osvojili le 17 točk in zasedli 9.
14 tekmah v Dolini so zbrali 20 prvem in 10 v povratnem
ločk (io delu
, prvenstva). Skupno so izbojevali dZmag (3 v prvem in 4 v povratnem do.u'' 6 neodločenih rezultatov (4:2) in d ?1Ve'i le en sam poraz v povratnem « u prvenstva. Dali so 29, dobili pa 12 deluje v Prvem in 19:6 v drugem
ločk ®°steh Pa so plavi" osvojili 16 dei v prvem in 8 v povratnem u)- Skupno so dosegli 4 zmage (2:2),

S prvenstvenga srečanja Primorec - Breg.
(Foto Magajna)
8 neodločenih rezultatov (4:4), doživeli pa 2 poraza (1:1). Dali so 20 (15:5), dobili pa 10 (7:3) golov. Skupni obračun Brega v letošnjem prvenstvu je torej 36 zbranih točk (11 zmag, 14 neodločenih rezultatov, 3 poraze) 49 danih in 22 prejetih golov.
Disciplinsko je bil Breg zares vzoren, saj je bil izključen le M. Tul (S. Andrea). Plavi so imeli v korist tudi en avtogol (Montebello), imeli so na razpolago osem enajstmetfovk, od katerih jih je uspešno izvedel kar sedem Laca-lamita (Montebello, Exner, S. Vito, Stock, Union, Roianese, Exner), eno pa Zeugna (Union). Proti so imeli dve 11-metrovki, vratar Petronio je ubranil najstrožjo kazen proti Opicini, Fidel pa je bil premagan z Montebellom.
Po začetnem nedoločenem izidu s S. Vitom in nato s porazom proti Giariz-zolam je zgledalo, da tudi letos Brežanom ne bošlo najbolje, vendar z zmago v 3. kolu proti Primorcu se je začela pozitivna serija (13 tekem) »plavih«, ki je trajala vse do povratnega derbija s Trebenci, ko so Brežani drugič izgubili. Vendar tudi po tem, pa čeprav s tremi zaporednimi neodločenimi rezultati so se vedno držali na zgornjem delu lestvice in celo za las kmalu dohiteli vodilno Chiarbolo. Tretji poraz, ki so ga doživeli prav v predzadnji
tekmi (Fincantieri), je bil morda le posledica nezbranosti, saj so praktično imeli že zagotovljeno napredovanje v
2.	AL. Za nogometaše kot za vodstvo društva ta prestop nedvomnoa predstavlja lep uspeh, ki je sad vztrajnega in požrtvovalnega dela. Pozabiti ne smemo, da v vrstah Brega letos ni prišlo do velikih sprememb in zato je ta uspeh še toliko pomembnejši, saj je bila lani Breova ekipa stalno na spodnjem delu lestvice. Priznati je sicer treba, da se je letos v vrstah Brega odlično izkazal napadalec Lacalamita, ki je dosegel kar 22 golov in bil obenem tudi edini nogometaš, ki je igral vseh 28 tekem. Trener Colavecchia, katerega je za krajše obdobje zaradi bolezni nadomestil Valdevit, je skupno poslal na igrišče 23 nogometašev, med katerimi so letos prvič igrali v članski ekipi Brega; Fidel, Zeugna, Castellano, Donda, Buzi in Rocchetti.
28 ODIGRANIH TEKEM: Lacalamita (22); 27: Castellano (7); 26: Pečar, Prašelj (4) in Olenik (2); 25: Zeugna (8) in Paoletti; 23: Slavec (2); 22: Udovi-cich in Petronio; 17: Švara (1); 16:'Paoli; 14: M. Tul in Rocchetti; 9: Diminich (1); 7: Fidel in Sancin; 6: Buzzi; 5: Giu-ressi; 4: Kozina; 2: Donda in Lovriha; 1: Zuppin.
B. RUPEL
Mlade sežanske košarkarice osvojile odlično drugo mesto
Pionirski festival Slovenije v košarki za mlajše pionirje je zaključen.
Izredno dobro organiziran finalni turnir v Šmarjah pri Jelšah, je bil tudi najlepši zaključek tega elitnega tekmovanja, v katerem začnejo prve stopinje poznejše vrhunske košarkarice.
V	tem tekmovanju, ki zajema osnovne šole iz vseh področij Slovenije, lahko nastopijo le učenke iz ene osnovne šole, stare 13 let in mlajše.
V	letošnjem tekmovanju sta nastopili dve ekipi iz Sežane in sicer ekipa B, ki jo je vodila Rada Milič, in ekipa A pod vodstvom Fani Čebron. Ekipa . B, ki je bila sestavljena iz učenk, starih 11 in 12 let, se je prebila do polfinala, ekipa A pa brez večjih težav v finale.
Poleg Sežane so nastopila še dekleta OŠ Danile Humar iz Ljubljane, OŠ Bibe Ročko iz Šoštanja in OŠ iz Šmarja pri Jelšah. V prvi tekmi so se pomerile učenke iz Šoštanja in Šmarij pri Jelšah. V zanimivi in napeti tekmi so bile srečnejše Šmarke, ki so zmagale z najtesnejšim rezultatom in si s tem pridobile mesto v finalnem srečanju. Vanj so se zasluženo uvrstile mlade Sežanke, ki so premagale odlično ekipo iz Ljubljane, sicer večkratne prvakinje v tem tekmovanju.
Finalno srečanje je dodobra napolnilo dvorano v Šmarjah. Občinstvo je pričakovalo zanesljivo zmago doma-
čih, toda Sežanke so začele več kot spodbudno, prevzele so pobudo in povedle za osem točk. Toda že v drugi tretjini so se domačinke nevarno približale in povedle za tri točke. V zadnji tretjini pa Sežank ni bilo mogoče spoznati. Igralke niso mogle zadeti iz najugodnejših položajev, vrstila se je napaka za napako. Čeprav je bilo priložnosti za preobrat veliko, tega mlade cimoske preprosto niso zmogle. Zgorele so v preveliki želji po zmagi ali pa jih je zapeljalo tiho prepričanje, da tekme ne morejo zgubiti. Razočaranje po tekmi je bilo seveda veliko, toda tudi to je sestavni del športa in dekleta, iz Sežane vseeno zaslužijo iskrene čestitke za lep športni uspeh.
Trenerka Fani Čebron je po tekmi povedala: »Dekletom sem iskreno želela, da bi osvojila prvo mesto. Trdo so delala vso sezono, pa tudi vsa leta, odkar jih treniram. So zelo pridna in nadarjena generacija, ki bo še veliko dosegla. Na finalnem srečanju so tako popustile, da jih ni bilo prepoznati, toda tudi drugo mesto je lep športni uspeh, ki se ga veselim skupaj z njimi.
REZULTATA_ SEŽANSKE EKIPE: OŠ Sežana - OŠ Danile Kumar Ljubljana 35:31. FINALE: OŠ Šmarje pri Jelšah - OŠ Sežana 39:37.
MIRJAN SUŠA
V ekipi viceprvakinj so nastopile: Fani Čebrom - trener, Branka Prodanovič, Jasmina Segič, Mira Marunič, Erika Gorkič, Sanja Grmek, Mirjana Grabič, nataša Stočič; sedijo od leve proti desni: Diana Makivič, Jelena Bajič, Danijela Milojkovič, Almira Alibabič, Mateja Gerželj, Jasmina Antonič, Aleksandra Saksida..
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
Ml	dnevnik
sreda, 19. junija 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na svetovni konferenci v Firencah včeraj tudi raziskovalec Robert Gallo
Zaskrbljujoči podatki o širjenju aidsa potrdili potrebo po učinkoviti preventivi
FIRENCE — Na svetovni konferenci o aidsu so včeraj med drugim predstavili številke o obolelih. Po vsem svetu se število seropozitivnih in bolnih ljudi stalno, zaskrbljujoče veča, hkrati pa se krepi tudi upanje, da bodo strokovnjaki kmalu našli, če že ne ravno cepivo proti ^idsu, vsaj zdravila, ki bodo bolezen omilile. Govoril je tudi eden največjih poznavalcev aidsa, Robert Gallo, ki je dejal, da brez poskusov na živalih, ne bo mogoče priti do uporabnih rezultatov. Gallo je osebno proti vivisekciji, vendar je priznal, da pri raziskavah o aidsu bo ta pot neizbežna. Povedal pa je, da v njegovem laboratoriju ne delajo preizkusov na živih živalih temveč na njihovih tkivih in celicah.
V Firencah so predstavili nekaj novih farmacevtskih proizvodov, ki so po nekajletnem testiranju na bolnikih pokazali zadovoljive uspehe. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je še vedno najbolj učinkovito zdravilo preventiva in informacija. Anketa, ki jo je pripravila družba Hatu-ICO, je pokazala, da je preservativ, ki je zaenkrat najučikovi-
tejši pripomoček zoper okužbo, še vedno zelo nepriljubljen. V Italiji ga uporablja samo 16 odstotkov moških. Pri fantih starih od 18 do 24 let pa se uporaba še zmanjša: po preservativu jih seže le 12 odstotkov. Podatek je zanimiv in hkrati protisloven, še zlasti, ker je neka vzporedna anketa pokazala, da je prav preservativ najbolj razširjena oblika kontracepcije, pred tabletko, materničnim vložkom in naravnimi sredstvi.
Zaskrbljujoči pa so tudi podatki o naraščanju primerov okuženih novorojenčkov oziroma o prenašanju aidsa od matere na še nerojenega otroka. V Italiji so v letu dni pregledali 97.658 nosečnic in v 121 primerih ugotovili okužbo ploda. Največ takih primerov je bilo v Lombardiji in Liguriji, na jugu pa je število' tovrstnih okužb za približno deset odstotkov manjše.
Na sliki (AP): filmska igralka Liz Taylor in modni kreator Valentino sta med člani združenja Life, ki zbira sredstva za raziskovalno delo
	1 jt	'
• IBMIl	lip E M	$ m
:	I;:
	
Po odpravi apartheida JAR načrtuje novo ustavo
CAPETOWN — Južnoafriški predsednik De Klerk je pozval vse politične sile v državi naj se zavzamejo za sklicanje večstrankarske konference, na kateri bi začrtali obrise nove ustave. De Klerk namreč upa, da bo še pred koncem leta mogoče izoblikovati okvirno besedilo novih zakonov, ki črnsko večino in belce obravnava na isti način.
Pot do nove ustave pa ne bo ne lahka, ne kratka. Poleg Mandelovega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) obstajata še dve opozicijski gibanji, ki bojkotirata to konferenco. ANC zahteva odstop De Klerkove vlade in imenovanje začasne vlade ter svobodne volitve. De Klerk te. zahteve noče sprejeti, ker meni, da mu take volitve ne bi zagotovile zadostne »reprezentativnosti«. Stališče drugih dveh gibanj proti apartheidu je še ostrejše, menita namreč, da je ukinjanje rasnega razlikovanja le De Klerkova strategija za pridobivanje ugleda zlasti v tujini, v resnici pa se stvari v Južni Afriki ne bodo spremenile.
Avstrijska vlada zahteva odstop Jorga Hektorja
Ugrabljeni zobozdravnik uspel pobegniti svojim ječarjem po 36 urah ujetništva
DUNAJ — Prvič v zgodovini druge republike je avstrijska vlada izrekla nezaupnicu predsedniku ene od dežel in zahtevala njegov odstop. Gre za predsednika Koroške in vodjo tamkajšnjih liberalcev Jorga Heiderja, odstop pa zahtevajo zaradi njegovih po-veličevalnih izjav na račun zaposlitvene politike v tretjem rajhu. V izjavi ministrskega sveta je zapisano, da avstrijska vlada odločno zavrača trditve, da je bila zaposlovalna politika tretjega raj ha korektna. Taka trditev tudi žali milijone ljudi, ki so prav zaradi te politike mnogo pretrpeli, saj je pod to definicijo spadalo prisilno delo, koncentracijska taborišča in oboroževanje.
Koalicijska zaveznica liberalcev na Koroškem Ljudska stranka je že najavila, da bi rada še naprej sodelovala z liberalno stranko, seveda pa brez Heiderja, in je za zdaj izključila alternativno zavezništvo s socialisti.
*W
Karabinjer kaže na kraj, kjer je Errante uspel pobegniti ugrabiteljem
REGGIO CALABRIA — Po 36 urah ujetništva se je ponovno znašel na svobodi zobozdravnik Antonio Errante, ki so ga neznani ugrabitelji ugrabili v nedeljo popoldne. Errante se je, kot je kasneje povedal karabinjerjem in novinarjem, osvobodil sam, ko je včeraj ob 3.30 zjutraj izkoristil trenutek negotovosti ugrabiteljev.
Ti naj bi ga skušali prepeljati na kako bolj sigurno območje, kjer so ga nameravali izpustiti. Ko so čakali na prihod nekega avtomobila, se je očitno zgodilo nekaj nepričakovanega. Morda so se ugrabitelji zavedli, da je v bližini nekaj avtomobilov sil javnega reda in so se zato rajši umaknili in »pozabili« na ujetnika. Ta trenutek zmede pa naj bi izkoristil Errante, ki si je odstranil obveze z oči in stekel do prvih hiš v kraju Bosco S. Ippolito, ki je približno 5 km oddaljen od Bova-lina, kjer zobozdravnik živi in dela. Iz
hiše nekega zidarja je poklical svoje sorodnike in nekoliko kasneje se je v spremstvu karabinjerjev že srečal s svojim bratom.
Zobozdravnik je povedal, da so ga takoj po ugrabitvi z njegovim land roverjem odpeljali približno pol ure daleč, nato z nekim drugim avtomobilom še nadaljnje četrt ure. Končno je skupaj z ugrabitelji nekaj časa prehodil tudi po nekem gozdiču. Med hojo je, kot kaže, uspel prepričati svoje ugrabitelje, da njegovo finančno stanje ni tako dobro, da bi lahko plačal zahtevano odkupnino.
Preiskovalcem zdaj preostane še naloga, da ugotovijo vse ostale podrobnosti ugrabitve, ki se je mnogim že od vsega začetka zdela precej »nenormalna«, kot je bilo mestoma večkrat kontradiktorno tudi Errantejevo pripovedovanje, kako je do osvoboditve pri" šlo.
V Indiji se počasi nadaljuje štetje glasov Stranka kongresa izbira svojega voditelja
V Karačiju ubili sodnika Juneje
NEVV DELHI — V Indiji se nadaljuje štetje glasov tretjega kroga volitev spodnje zbornice indijskega parlamenta. Stranka kongresa bo po vseh projekcijah dobila relativno večino, tako da se bo morala predvidoma povezati s komunisti in z drugimi strankami indijske parlamantarne levice, če bo hotela vladati.
Stranka kongresa se nahaja v hudih težavah, saj nima po usmrtitvi Radživa Gandija pravega voditelja, ki bi bil v tem trenutku še kako potreben. Prav včeraj so se vsi voditelji indijske stranke kongresa daljše sestali za zaprtimi vrati, da bi izbirali svojega novega voditelja, poleg tega pa tudi izbrali partnerje nove parlamentarne koalicije.
Problem voditelja je še posebno pereč, saj bo slednji tudi predsednik nove indijske vlade, ki se bo moral soočati s hudimi socialnimi, političnimi in verskimi problemi. »Senca« najprej Indire, nato pa njenega sina Radživa, priletni Narasimha Rao (levo na sliki AP) nima, po mnenju članov stranke kongresa, dovolj osebnosti, da bi vodil indijsko vlado. Ni še znano, kako bodo izbrali Radživovega naslednika. Del stranke je za balotažo med dvema najbolj primernima kandidatoma, manjši pa za direktno tajno volitev novega liderja. Po vsej verjetnosti se bo sestanek zaključil že danes.
ISLAMABAD — Včeraj so neznanci v centru Islamabada usmrtili sodnika Nabija Shera Juneja, ki je aktivno vpleten v politični proces proti možu bivše predsednice vlade Benezir Buto Aasifu Aliju Zardari-ju. Nezakrinkani neznanci so z avtomatskimi puškam* napadli avto, s katerim se je vozil Junejo. Slednji in eden od njegovih telesnih straž sta bila na mestu mrtva, medtem ko je čudežno ostal nepoškodovan Junejo v sin.
Junejo je v zadnjem obdobju v središču pozornosti zaradi procesa, ki ga je vodil proti možu Benazir Buto in proti drugim vodilnim predstavnikom pakistanske opozicijske socialistične stranke. Slednji so obtoženi terorističnih dejanj, predvsem pa umora 29 političnih nasprotnikov v Karačiju. Junejo je večkrat dejal, da se čuti ogrožen, krogle pa so ga zadele prav ko se ]e podajal na sodišče ne eno ključnih razprav tega pr°' česa. Umorjeni sodnik je pred kratkim obsodil na smrt šest opozicijskih študentov Sindi zaradi sodelovanja pri ugrabitvi neke osebe, za katero so zahtevali podkupnino. Smrtne obsodbe niso izvedli, ker čaka študente še drug proces.
Več kot 200 mrtvih, pol milijona brezdomcev in ogromna škoda
Ognjenik Pinatubo se je končno umivil
MANILA — Po enem tednu se je ognjenik Pinatubo na filipinskem otoku Luzonu končno umiril, za sabo pa je pustil nepopisno razdejanje, več kot 200 mrtvih in pol milijona brezdomcev. Samo v Manilo se je zateklo 120 tisoč beguncev, tako da so morale oblasti rekvirirati številne šole in javna poslopja. Reševalci pa se še vedno trudijo, da bi se prebili do najbolj prizadetih območij, kjer so prometnice zaradi debelega sloja pepela popolnoma neprehodne. Prav pepel naj bi bil glavni krivec za žrtve, saj so se pod
njegovo težo rušile strehe in pod sabo pokopale stanovalce. S tem pepelom pa se ubadajo celo 2.500 kilometrov daleč. V Bangkoku je padal dež pomešan s pepelom in vse obdal s centimeter debelo oblogo, podoben pojav so zabeležili v Singapuru in na vsem Malajskem polotoku. S pepelom pomešan dež je padal tudi v Vietnamu, Kambodži in v Indoneziji.
Na Filipinih so že začeli misliti na obnovo, ki bo izredno draga in dolgotrajna. Zapleta se že pri nudenju takojšnje mednarodne pomoči, saj so vsa
letališča na Luzonu zaradi pepela ne porabna. Še več, letala se izogi
širšemu filipinskemu območju, ker P pel lahko poškoduje turbine motenj v ozračju pa bo ostal še nekaj 11 ne bo prišlo do novih izbruhov.
Filipini se še niso opomogli o skega potresa in katastrofalnega aj na, tako da so oblasti že poslale .g narodni javnosti pozive za nu . dolgoročne pomoči za obnovo P detega območja in za pošiljke hra^. ker je letošnji pridelek na Lužo radi pepela popolnoma uničen.