24. štev.
V	Ljubljani, sobota 11. oktobra 1919.
I. leto.
:36'‘
Uredništvo je t »Narodnem doma«, I. nadstropje. CpravniatTa na Marijinem trgu St. 8. — Telefon št. 44.
Dopisi naj se frunklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Socljallst" velja t Ljubljani in po poiti: celo leto naprej . K 16 — Četrt leta .... K 4 pol leta . .
K 8--
en mesec
K 1-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za-večkrat p opus V
Posametna Številka velja 40 vinarjev.
Sodba bo kruta!
Čez par dni bomo praznovali — to so pravi, bi morali praznovati — obletnico osvoboditve in ujedinjenja. Ali bomo praznovali? Tako, kakor je položaj danes, se pač ne bo splačalo slaviti tega edino svetlega trenutka naše zgodovine, ker tekom leta si je vsak, kdor je bil pri vladi ali sicer pri administraciji, podvizal, da jo pljunil na osvoboditev, omalovaževal njedinjenje in ubil t dobrih ljudeh vsako dobro voljo. Prokletstvo na Vas, ki sejete anarhijo, ne spoštujete ne prelite krvi dobrovoljcev, krvi Srbov, krvi političnih obsojepcev, ki ne spoštujete dobljene svobode, temveč se ženete za strankarskimi koristmi in vam častihlepnost in vladiželjnost narekujeta vašo pot. To, kar se godi v Beograda, presega že vse »eje. Nc vem, na kaj Be razne frakcije v parlamentu — Beogradu pri svojem bogokletnem uničevalnem dela zanašajo? Menda na brezbrižnost širokih plasti ljudstva. Brezbrižnost š rokih plasti pravimo, kajti, če bi bilo ljudstvo čuječnejše, bi tega ne bilo, kar je. Celi čas demokratko-socijalistične vlade, celi čas je jngoslovanski klub trobil v svet, da je v opoziciji zato, ker jc za vlado vseh strank in da bi ne šel v noben* vlado, kjer bi ne bilo demokratov. Cisto prav! Komaj so demokrati položili mandate, je Trifkovič sestavil listo bodoče vlade brez demokratov in kdo naj bi bil v tej „ vladi" ? Jugoslovanski klub, ki se je preje na vsa plj*ča pridušal, da ne gre v nobeno vlado, kjer ne bo demokratov. S tem, da jc hotel v vlado, kjer ni bilo demokratov, jo pokazal, da že preje ni resno mislil in odkrito govoril, temveč lagal v obraz „dobremu“ slovenskemu ljudstva. Gospodje že vedo, koliko si smejo dovoliti. Drugod bi kaj taccga brce linčanja ne šlo.
In sedaj se prične najlfepše 1 Znašli so »e razni bratci na Trifkovičevi listi, razni bratci, od katerih zabteva eden svojo vojsko, drugi dohovuiško republiko, tretji zopet kaj druzega nedemokratičnega. Regent Aleksander vpraša zato Trifkoviča, da pove, na kakšen program so se možje zedinili. Vsled tega vprašanja je pa naenkrat ogenj v
strehi naših laži-opozicijonalcev, češ, sedaj pa ne gremo v nobeno vlado, ker nam regent ne zaupa in groze, da ne bodo več sodelovali v beogradski politiki, kakor da bi regent po molče to-lezirani ustavi ne imel pravice zvedeti, kaj misli nova vlada delati. Regent je čisto ustavno ravnal, da ni pristal na strahovlado strank v posameznih deželah. Kajti le za strahovlado je šla nova vlada, ki je hotela, da bi se razpustil parlament in izpeljale volitve. To je torej tisti parlamentarizem, o katerem so v zadnjem času nekateri ljudski politiki toliko vedeli povedati.
In vse te neodkritosrčnosti, vse to ubijanje države se vrše pred Reko, ki bo pomenila vedno sramoto naši zgodovini. To sramoto bi vodilni krogi radi prikrili in zato govore o komedijantu D’Annunziju. Ne, nel D’Annun-, zijo je mož čina, vi ste pa, kako naj vas imenujem, da vam nc bom po nepotrebnem delal časti?! Nc, ne zaslužite imena, zato se bo z vami pri volitvah obračunalo. Takrat bo pa konec izpodrivanja naše države, kajti kri legionarja ni bila zamanj prelita. Takrat pojdete v Švico za ljubim cesarjem Karlom, kateremu na ljubo vse to-le počenjate!
/
Ne geslo, temveč vzgoja.
Bomo kar odkrito govorili in povedali, kar mislimo, ker vodi nas resnica, na demagogične fraze. Takšna brezvestna demagogična fraza je ona, ki se izraža na ljudskih shodih z besedami: »Ljudstvo, ti si zrelo, da vzameš upravo produkcije v svoje roke, da mesto kapitalističnega družabnega reda upelješ socialističnega!« Tako govori delavski voditelj, ljudstvo mu zaploska, govornik odide in vse je ostalo kakor preje. Vsi so čisto pozabili, da bi prerešetali vprašanje, kakšnih pogojev je treba za prevzem uprave podjetij iz dosedanjih rok po ljudstvu; nihče si ne stavi vprašanja, kaj se bo zgodilo neposredno po prevzemu. Kaj mar deniog. voditeljem realnost glavno so slepeča vabljiva gesla, s katerimi se da zbobnati skupaj velika masa, ki je brez potrebnih dispozicij le slepo orodje v rokah
OGNJEN1N:
Socijalist.
Joža Strnad je ravno povečerjal. Sedel je doma za mizo in gledal skozi okno. Spominjal se je svoje mladosti, ko je bil še krojaški vajenec. Slabo se mu je godilo takrat, ker ga je mojster neprestano pretepal Zlasti je postajal Strnadov obraz žalosten, kadar 6e je spominjal težkih postnih dni, ko je bil kot krojaški pomočnik v večjem mestu celih pet mesece* brezposeln. Kaj brezposelna podpora, ki j« je dobival v organizaciji, kaj milodari! Lačen je bil tiste dni, kakor pes in najraje je postopal v bližini gostiln, kjer je prijetno dišalo po raznovrstnih jedeh.
Strnad se je v tistih dneh zelo veliko pečal z socijalističnimi knjigami.,Še nikoli ni tako živo videl in občutil razlike med bogatinom in beračem. In na vsakem shodu je bil navzoč. Tudi v cerkev je šel, da tam sli-
ši iz ust Kristovega namestnika obsodbo bogatašev, ki nikoli ne bodo videli nebes. Nekoč se je v cerkvi zelo razburil; ni veliko manjkalo, pa bi na glas zavpil. Župnik je namreč izpregovi ril besede sv. Pavla, da kdor ne dela, naj tudi ne je. — Zavpil bi bil rad na ves glas, da je on pripravljen delati, da pa dela kljub temu ne more dobiti in je vsled tega prisiljen stradati. Pa tuoi to bi bil rad povedal, da dandanes delavci stradajo do-čim sede razkošni gospodje, ki jim ni treba delati, pri polnih skledah. In vselej, kadar je začel primerjati ubogega Kristusa, ki je bos hodil naokrog, z visokimi dostojanstveniki cerkve in njihovim bogastvom, se ga je polotila jeza in bridka žalost obenem. Tem ne more potožiti svojega gorja, ker bi ga ne umeli, ker nikoli niso skusili trpljenja; samemu Kristusu bi bil rad potožil . . .
Po dolgem času stradanja, duševnem in telesnem trpljenju je Strnad vendarle našel službo. Pridno je delal
prave sebične namene svoje agitacije skrivajočih voditeljev. Delo raznih socialističnih propagatorjev često ni drugega kot trobentanje mnogoobeta-jočih. Z gesli, ki se tako otepa, niso drugega kot besede, se pa ne da socijalizem uresničiti. Gesla ne zadoščajo za ustvaritev novega življenja, za novo življenje je treba vzgoje.
Treba je vzgoje in izobrazbe v materijalnem oziru. Priznati si moramo, da ljudstvo danes še nima dovolj izkušenj in usposobljenosti, da bi vzelo upravo produkcije v svoje roke. Današnje uresničenje socijalizma bi moglo biti le državno. Država bi morala vzeti za ljudstvo vodstvo podjetij v svoje roke. To bi pomenjalo državni socijalizem. To pa ne more biti ideal pravih, , demokratičnih socija-listov, ker je podjetnik enak, če je zasebnik ali pa država, delavstvo se v državnih podjetjih samo tako nezadovoljivega čuti, kot v zasebnih p' djetiih, ker povsod je hlapec, povsod samo izrabljan, povsod krvavi za druge.
Vsebina našega socijalizma je pa ta, da v resnici ljudstvo samo prevzame upravo podjetij v svoje roke. Za ta cilj je pa treba prave strokovne izobrazbe in usposobljenosti. Zato posveča socijalizem šolstvu takšno pozornost, zato klic po izpopolnitvi ljudskega šolstva v strokovnem smislu. Ena najboljših šol v tem smislu so strokovne organizacije. V tem in pa v njihovem bojnem značaju je pravi pomen strokovnih organizacij. Za etapno udejstvovanje in s tem socijalizem sploh.
Ne zadošča pa vzgoja samo v materijelnem smislu. Treba je tudi notranjega preporoda vseh ljudi v smislu humanitete, ali domače povedano: v smislu dejanske ljubezni do bližnjega. Kaj bi koristil prenos lastninske pravice do produkcijskih sredstev na ljudstvo, če bi ne bili vsi posamezniki t<ga ljudstva nravno prerojeni, če bi videli ti kot prejšnji lastniki le v grabežljivost vso svojo srečo? Neuspehi boljševizma je iskati ravno v tem, ker so njegovi administratorji ravno tako grabežljivi kot kapitalisti, y tem, ker jih vodi pohlep in je vsa pozitivnost njihovega programa samo osebna za-
vist napram kapitalistom. Bela Kuhn je imel zlata in srebra cele kovče-ke. To je bil njegov socijalizem v praksi.
Za socijalizem ne zadoščajo samo lepa vabljiva gesla, za socjjalizem je treba vzgoje, dolgotrajne, intenzivne in vestne vzgoje.
Socijalizem ni prazno grozeče besedičenje pri steklenici alkohola, temveč vstrajno delo v šoli in y najrazličnejših delavnicah.
Socijalizem kot humanitetni ideal ni zavist in sovraštvo, temveč dejanska ljubezen do bližnjega. Pot k tej je pa strma in naporna, kot je strma in naporna pot k popolnosti.
Ministerska kriza permanentna.
Ministrski krizi v naši1 državi ni konca ne kraja. Po dolgih razgovoriti z načelniki strank, po dolbli prizadevanjih najuplivnejlih naših politikov se |e zdelo, da bodo stranke podredile ves svoj interes svojemu naJviSjemu cilju dtžavi, Toda ne. Po cincanja iz negotovosti v negotovost je bil po-veijen^ mandat za sestavo vlade radikalcu Prot ču. Proti č pa je bil desig-nirani minist. pred<etfn k le nekaj ur. Vzdržati se ni mogel predvsem radi partizanstva, ki mu je svetejše od vrhovnega cilja v državi, in radi osebne mrinje napram članom drug h skupin, predvsem proti Prlbičeviča Ko je Proti čeva akcija popolnoira propadla, je poskušal srečo radikalni disident Marko Tnficovič, Niegova pogajanja 1 strankami so dospela že tako daleS, da le bil v stanju sestaviti ministrsko listo, glasom katere Je imel postati dr. Korošec minister za promet, dr. Jankovič m nlster za verstvo in muselmanski nazadnjak dr. Spaho minister za soCalno polit ko. Trikov £ je tako sestavljeno listo predložil rege tu v potrdilo, regent pi je ni potrdil, temveč se je najprej previdno inf >rmital na kakSnem sporazumu temelji Trficov čev kabinet. Ko je iz-previdel, da je biia cela Trifkoviče^a akcija papirnat stolp, ki ga lahko odnese vsak veter, je povedal Tr l<ovifiu,
in varčeval. Končno je postal mojster.
Ko je Strnad na kratko prehodil svoje pretekle dni, se je nehote ustavil pri sedanjosti. Dolgo je premišljeval in gledal tja v dan. Naposled je skočil po koncu in odšel naglih ko rakov v bližnjo sobico, kjer je imel shranjene hranilne bukvice. Dvajset tisoč! Lepa svota, je vzkliknil Strnad veselega obraza. Ako gre tako naprej, bom kmalu lahko živel od samih obresti. Koliko še manjka? Računajmo! Mesečno lahko dentm na stran najmanj 500 kron. V enem letu znaša ro 6000 kron, v desetih letih 60.000, skupno z ostalim denarjem pa 80 000 Imel bom torej v desetih letih, ko bom star šele 35 let, že 80.000, kar znaša letno približno 4000 kron obresti. S tem denarjem se na deželi — in če treba tudi v mestu — že da izhajati, ne da bi bilo treba delati, k večjemu kaj malega za kratek čas. Lepa bodočnost se mi obeta.
Ko se je Strnad tako pogovarjal sam s seboj, vrteč hranilno knjižico
med rokami, je postal njegov obraz namah mračen. Socijalistil Davek na premoženja! Socijalistična družba! Kolikokrat je izgovarjal te besede, a tako strašne kot danes še mu niso zdele nikoli. S svojim delovanjem v socialističnih organizacijah naj dela sam proti sebi, koplje naj samemu sebi grob! Lepa bodočnost ki se mu obeta, naj gre po vodi in on naj postane enak med enakimi. Pomaga naj delavcem do zmage, potem pa naj on kot zmožen živi med nezmožnimi in sirovimi isto življenje. Nel Tega ne storim; ta v o se mi obeta lepša bodočnost. Jaz grem svojo pot, proletarci pa naj si pomagajo sami. Še danes izstopim iz njihovih vrst, kamor ne spadam, zakaj moji interesi se križajo z interesi delavcev-nemaničev.
Joža Strnad se je še isti dan napotil v tajništvo delavske zveze.
Pred kratkim sem ga srečal; delal se je, kakor da me ne vidi.
da z njegovim rainUersU/om ne bo nič. Zdaj je na povrSju zopet Draža Pavlovič. Kakšno srečo bo imel, je tef ko prerokovat*, pravijo pa, da ima sedaj boljše šance kot zadnjič. Toda če se Pavloviču posreči sestaviti kabinet ali ne, eno stoji: naša država nima v tistih ljudeh, ki »predstavljajo* voljo njenih narodov, velikih duhov, ki bi znali pod • rediti državnim interesom lastne osebne interese. Državo SHŠ vodijo nazadnjaki, stari ckužujoEi elementi, ki so danes Jugoslovani iz istih vzrokov, iz katerih so bili pred razpadom Avstrije avsteo-fiii. „Narodnim“ predstavnikom Jugoslavije je oseben profit važnejši od notranjenega napredka celokupne države. In zato je danes na mestu samo ena beseda: volitve, volitve in zopet Volitve! Vlada naj razpusti malovredno nar. predstavništvo, in nai razpiše takojšnje volitve, izveje naj potrebno demobilizacijo, uredi nai uvoz in izvoz, uredi naj valuto, predvsem pa naj da .priložnost nkrodu, da pove sam, koga hoče imeti v najvlšjem državnem zastopstvu. Dokler se to ne zgodi, ne moremo napredovati, ne politično, ne kulturno, ne gospodarsko, dotlej bomo neuvaževanl na zuiai, smešni na znotraj, in če bodo te razmere še trajale, bo narod prisiljen, da napravi red na drug način — na kakšen, pa naj premišljajo dobičkolovni narodni predstavniki samit
Reški problem.
Zadnjič smo poročali, kako je D’ Annunzio povodom zaupnice Nitti-jevi vladi zbral na Reki demostrante, ki so klicali smrt Rimu, sedanji Italiji in njenim voditeljem. Od tistega časa reško vprašanje pravzaprav stoji na mestu. Listi poročajo, da Wilson glede Reke ni odgovoril uradno, pač pa da
1*e pisal Tiltoniju privatno pismo v :aterem je ponosno razložil svoje stare nazore o Reškem vprašanju. — Italijanska^vlada je glasom poročil dala antanti na znanje, da Reke ne more Izprazniti, ker je napram D’ Annunziu brez moči. Obenem so istočasno izjavili italijanski admirali, da se proti Reki ne bodo več bojevali z orožjem. Kako se to imenuje z drugimi besedami ? Nič drugače kakor dvojni obraz italijanske vlade pred svetom. Po eni strani igra ital. vlada vlogo, v kateri dokazuje, da se boji ia notra-ji mir in zato ne nastopi proti D’ Annunziju. Po drugi vladi pa ustavlja blokado Reke in odpira promet med mestom in Trstom, ki vsebuje samo to formalno izpremembo, da se morajo vsi potniki z Reke v Trst podvreči preiskavi. Tittoni je zopet odpotoval v Pariz, pravijo, da z namenom, da reši vozel v jadranskem vprašanju. — Pred socialističnimi reformisti v Milanu je govoril bivši minister Bisso-iati. Dejal je, da tiče Dalmacija Jugoslaviji, Reka pa Italiji. Lahko torej spoznamo, da si je glede Reke v Italiji vse edino v načelu: mesto mora postati italijansko. In po vseh teh dejstvih ni več potreba, da se ital. vlada oficijelno opravičuje, češ: D’Annhnziju ne morem do živega.— Reka se nahaja v gospodarski krizi, ker je brez živil in brez premoga. Neki italijanski milijonar v Ameriki je stavil D’ Annunziju na razpolago vse svo^e imetje —■ samo da ostane Reka Italiji. Skratka: iz vsega jfc razvidno, da hočejo imeti Italijani Reko zase in da ne priznavajo volje Wilsona, ne pravic drugih narodov. Zagrebčani vidijo konec reške komedije v morebitni intervenciji z jugoslovanske strani, in zato zbirajo sokolske legije, ki imajo namen o prvi priliki udariti na reške D’ Annunzijeve ardite.
Politične vesti.
Modra beseda. Zagrebški neodvisni tednik „Obnova“ prinaša v svoji 5. št. sledeče modre besede: Nahajamo se na razpotju prošlosti in bodočnosti, nekulturne, razdedinjenje in vojaške prošlosti. Današnjica je krvava, vsa v plamenu in na brezpotju. Danes je čas, ko so vsa največja
ljudska zla zaplesala svoje pijano kolo. Poslednji čas je ko treba, da odločimo, katero pot pojdemo in v kakšni smeri; ali bomo ostajajoči v sedanjem blatu nadaljevali grozno delo sedanjosti, ali se odtržemo od vseh slabosti in krenemo na svetle steze novega življenja. Vsi zli in pokvarjeni, v propast tirajoči, slabi elementi se morajo odstraniti od vseh narodnih vodstev. Vsi dobri, pošteni in moralni elementi morajo vzeti v svoje roke držvne in narodne vojski. Notranji boj se bije med našo starostjo, trhlostjo, včeraj-šnostjo in današnjico ... in bodočnostjo, jutrišnjico, ki se v naši notranjosti ustvarja. Zmaga dobrega in morale je zmaga resnične Jugoslavije: naprej jn na delo za to veliko zmago Novega Clovečanstva v Jugoslaviji!
Naša notranja uredba. 111. št. »Hrv. obrane je prinesla v glavnem lepo zamišljen^, načrt političnega programa za notranjo uredbo države SHS. Ta program vsebuje tudi sledeče važne točke: Vsi dozdaj obelodanjeni politični programi stoje na stališču drž. in nar. edinstva. Država SHS naj se radi kratkosti naziva Jugoslavija. Imena srbsko, brvatsko in slovensko ostanejo ravno-pravna nar. imena za veje naroda in njih jezike. Pokrajine, ki tvorijo državo, naj ostanejo še nadalje, toda meje jim je treba po nar.-gospodarskih in terito-rijalnib prilikah določiti. O tem naj sklepa konstituanta. Za celo državo obstoji ena državna vlada in en parlament. Ministrski resori drž. vlade sc dele v dve kategoriji: v delokrog za vse državne posle, ki se tičejo skupne države kot celote in v delokrog pokrajinskih avtonomij. Državna temeljna načela za posle druge kategorije odreja parlament, vlada jih more le kontrolirati. Vsaka pokrajina ima svoje predstavništvo in pokrajinsko upravo. Na čelu deželne vlade jo glavar (ban), ki odgovarja dež. zboru. Organizacijo dež (pokrajinskih) vlad odreja konstituanta. Za celo državo obstoji eno drž. upravno sodišče, ki ima svrho soditi, se li ima vršiti drž. in pokr. uprava po državnih ali deželnih zakonih. Volitve za konstituante, za drž. parlament, za pokrajinska predstavništva se imajo iz-' vesti na temelju splošne, enake, tajne in proporcijonalne volilne pravice.
Tresič — Pavičitf in vprašanje republiko. Imenovani poslance je imel v Splitu govor, v katerem je povdarjal, da se je on, dasi sam republikanec, radi naše nezrelosti poklonil narodni dinastiji Karadžordžcviccv. Naša država,
je dejal, more biti samo monarhija.________
O korupciji se je izrazil takole: ! Naša država je bogata, toda to bogastvo ni pravilno izrabljeno. Vo\Ine sile so same vredne nad 20 milijard v zlatu. In kje so šc ostala bogatstva Bačke, Banata in Macedonijc? Sama Bačka ima toliko žitnic, da lahko prehrani 14 mili-jooov prebivalcev naše države. Hrvat-ska in Slavonija je pred vojno imela gozdov za šešt milijard vrednosti. In kje so še rudniki, zdravilni vrelci in druga naravna bogastva naše države? Mi smo silno bogati, treba je z bo-bogastvom le pametno in pravilno ravnati, pa bo kurz našega dinarja višji od kurza franka in lire.
Jadranski mir. „Journal des D6-bats“ prinaša pod zgornjim naslovom pismo Luja Vojnoviča, v katerem govori avtor o D’Annunzievi vodomontadi, in pripominja, da so Jugoslovani prestop-ljivi in da gledajo z vero v bodočnost. D’ Aununziev čin se ne moro vzporediti z nobenim delom Garibaldija ali Mazzinija, še. manj pa z deli jugoslovanskih junakov. Tudi Tommasev jo priznaval jugoslovanstvo Reke in delal na to, da se na Reki osnuje jugoslovanski list za Dalmacijo in Ilrvatsko. Jugoslovani — piše Člankar — sicer nočejo živeti v Italiji, toda tudi ne želijo, da lic bi živeli z njo v dob rili odnošajih. Radi dobrega prijateljstva je treba najti formulo pravice. Na koncu Članka piše Vojnovič, da ima sedaj, po razpustu zbornice besedo italijanski narod. Tudi se Tittonijevim besedam, da niso Italijani krivi, če so odnošaji med Jugoslovani in Italijani napeti, in vprašanje: Kaj smo torej mi zaprli in deportirali sto-insto Italjanov ? Ali smo mi zavzeli ita-| lijansko ozemlje? Alije kakšen naš vesnik
s silo zavzel Videm, kjer živi toliko tisoč Slovencev? Žalostno je, da more držanik Tittonijeve vrste na takšen način teptati načela pravice.
Slovanki problem Ob ustanovitvi čehoslovaške republike, je autanta prisodila naši državi mnogo Slovakov, zakrpatskih Rusinov in Nemcev. Ta tri plemena pa imajo toliko pripadnikov, da bi tikala vsem avtonomija. Čehi pa so dovolili avtonomijo samo Rusinom. Nemci so radi svojega položaja poraženi in zaenkrat molčijo. Drugače pa je s Slovaki. Med nje došli češki uradniki Čehizirajo urade, šole itd. Tega je postaloSlovakom dovolj, da so poslali v Pariz deputacijo. Vodil jo je župnik Hinka, ki je pretrpel mnogo preganjaj še pod Madžari. Deputacija je od mir. konference zahtevala, da se Slovakom dovoli ista avtonomija kot Rusinom. V spomenici stoji, da ima praško nar. predstavništvo 54 delegatov iz Slovaške, toda teh ni zbral na-, rod, nego so bili kar enostavno imenovani. Desetorica teh poslancev je rojenih Cehov. — Slovaški ljudski stranki, kateri načeluje župnik Hinka, je češka vlada ustavila vsa glasila, urednika Tomaneka pa je zaprla v ilawske zapore. Spomenica govori tudi o tem, da jc volilni zakon za čehoslovaško državo izdelan tako, da dobi pri volitvah sama Praga 40 poslancev,'cela Slovaška pa 75. poslancev. Tudi v religijoznih zadevah postopajo Čehi nasilno. Tako so n. pr. imenovali protestantovskega pastorja drja. Halasa za upravitelja katoliškega cerkvenega imetja. — Iz teh vrstic je razvidno, da se demokratsko-socijalističnc vlade poslužujejo istih metod, kakor druge.	„N. P.“
Akšaintnlč ne bo imenovan za škofal Splošno znano dejstvo je, daje bil pred kratkim časom imenovan za djakovskega škofa neki Akšamovič, ki je bil za to mesto predložen še od bivše avstr, vlade, oz. celo iz dinastičnih krogov. To imenovanje seveda ni moglo biti simpatično nobenemu Jugoslovanu. Imenovanja je bil tističas indirektno kriv Vatikan, ki je pod uplivom predlagačev hotel postaviti Akšamovica na tako važno mesto, v staroslavno Djakovo. No, sedaj javljajo, da je papež zaenkrat ustavil bule za imenovanje Akšamovi6a dja-kovskim škoiom. Obenem je tudi ustavljeno imenovanje madžarona Nyoradia škofom v Križevcih. Listi poročajo, da se bo o teh imenovanjih govorilo šele po sklepu miru, mi pa želimo, da oba kandidata za stalno izgineta z dnevnega reda šVfov za jugoslovanske kraje.
Beogrnjikt župan Pucakovič je prosil za odpust iz službe. Minister notranjih del je njegovi prošnji ugodil in je postavil na Pucakovicevo mesto g. V. Lazaren'ča; dosedanjega okrožnega načelnika.
Ogrski magnatje si želijo nazaj blagopokojno kraljevine, ker nimajo sposobnih ljudi, da bi jim mogli voditi republiko, zato so sestavili stranko, ki je povodom volilne kampanje izdala na ljudstvo poziv, naj se priključi rojalistom. Razglas pravi, da se more „do-movinau rešiti samo tedaj, če ji bo načelovaf kralj. Stranka stremi razpada predsem za tem, da spravi na površje stare lcorumpirane Habsburgovce, pod katerimi bi si magnati nanovo ustvarili zlate čase.
Srbski kmetje zahtevajo, da se čimprej mogoče izvede agrarna reforma, in da se razdeli zemlja proporcijoneluo med kmete. V ta namen sc oglaša pri tozadevnem ministrstvu vsak dan več deputacij. Zadnje tri dni se jc ministru predstavilo nič manj ko dvajset takih odposlanstev.
Wils«nov govor na Čehoslovako. Na poti iz Sibirije v domovino je v Washingtonu sprejel predsednik Wil-son 1500 ranjenih Cehoslovakov in jih nagovoril takole: Zadovoljen sem, da morem pozdraviti ta hrabri del Vaše vojske z dobrodošlico. Od daleč sem spremljal vaša dela in vedno šem cenil službo, ki ste jo pokazali za vašo stvar v teku težkih okolnostih. Moje zadivljenje vam je veljalo že tedaj, ko ste tičali pod avstrijskim jarmom. Vi niste nikoli izgubili vere v vaše ideale. Vaša fizična in moralna hrabrost je izzvala začudenje vseh, ki $o poznali vaša dela. Vedno ste znali
obraniti disciplino in postali vzorniki. Zdaj, ko se vračate v domovino, ki je vam in nam v veselje postala svobodna in neodvisna, želim, da se boste istotako hrabro borili tudi za mirovne cilje kot ste se ‘znali žrtvovati za vzvišene naloge v vojni. Ne pozabljajte nikoli zakonov božanstva in človečanstva in ko jvidete domov, mislite na to, da morefe biti človeča-nstvu vedno v korist.
Zveza narodov ne smo stati samo na papirju. Clemenceau je poslal polk. Houseu in L. Georgeu pismo v katerem naglaša, da se mora Zveza narodov še novembra meseca
1.1. sestati v Washingtonu, ter je potrebno narodom pokazati, kako je Zveza narodov njim na razpolago.
Socialistična skupščina na Nemškem je izbrala za svojega predsednika zopet Scheidemanna.
Ratifikacija mirovne pogodbo se v Italiji izvrši potom kraljevega dekreta.
Cenzura je v Italiji zopet uvedena, ker so se v in izven države jele pojavljati vesti o notranjih prevratih.
Italijanska zbornica je razpuščena, nove volitve so razpisane. Volilni boj se je pričel. V Bologni je prišlo ze do spopadov.
BolJScrlki prosijo zn mir. »Agence Havasa poroča iz Washing-tona: Bjljšcviki hočejo skleniti mir, ako bi bila dvanajsterici voditeljev, med temi Ljeninu, zagotovljena varna vožnja v Južno Ameriko. Ako bi se strmoglavilo boljševiško gospodstvo, bi priznali novo vlado šele po vpoklicu konstitu-ante.
Tedenske vesti.
\sak opazovalce našega življenja, piše znani hrvatski publicist g. Milan Marjanovič, mora dandanes opaziti tri zla: občo zmedo, splošno korupcijo in splošno mržnjo do dela. O trgovini pa se izraža takole: najbolj lokava trgovina je najbolj poštena trgovina. Zalibog res!
Pašič je prosil za dopust in ga je tudi dobil. Mesec dni prebije v Franciji.
Umrl je v Ljubljani nar. poslanec Lovro Pogačnik. Pokojnik ie bil pristaš VLS.
— Novi listi. V Sarajevem sta začela 1. t. m. izhajati dva nova lista: „Bosanski Lloyd“ in »Hrvatska sloga“. Poslednje imenovani je glasilo advokatsko stranke. — V Beogradu izhaja novoustanovljeni ^Beogradski dnevnik".
— Avstrijski Častniki v. dek> slovaškl armadi. Na dnevnem reda čehoslovaške nar. skupščine je bilo zadnjič tudi vprašanje zakaj jc bilo v armado sprejetih toliko bivših avstro-ogrskih častnikov, ki so svoječasno nastopali proti čehoslovaskemu narodu. Stavitelji vprašanja so zahtevali pojasnila, iz kakšnega razloga so bili ti ljudje sprejeti v čehoslov. nar. vojsko.
Poverjenik z« notranje zadeve. S. Golia je v spremstvu dvornega svetmka J. Kremenšaka in pukovnika Z. Milenkoviča obiskal dne 13. t. m. velikovški okraj, kjer se je mudil tri dni. Na uradnih tleh v Železni Kapli, Dobrlivasi, Velikovcu in Pliberku je zaslišal želje in pritožbe ljudstva.
18., 19., In 20. oktobra t. I. se
bo vršil v Zagrebu I. kongres časnikarjev kraljestva SHS. Kongres bo imel uarodnostno in poklicno svrho.
Za sprejem regeuta Aleksandra v Ljubljani je dovolil ljubljanski občinski svet 200 tisoč kron. Od tega se bo porabilo 100 tisoč kron za pogo-ščenje revnega prebivalstva.
Slovenska Sola v Trsln. Guber-nijski svet v Trstu je soglasno sklenil, da dovoli tržaškim Slovencem samo eno ljudsko šolo, in sicer pri sv. Jakobu. V to šolo je doslej vpisanih nad 2000 otrok, od teh je 1800 rojenih v Trstu. Šola seveda ni državno, pa tudi ne občinsko podjetje, temveč je v rokah impresarija Andreja Čoka, posestnika. Kaj bo z drugimi šolami v Trstu, se še ne ve. Iz tega postopanja jc razvidno, kako delijo Italijani našim bratom onkraj črte potreben kulturni* kruh.
Organizacija invalidov za Slo* ▼cuito se osnuje v Ljubljani.
Zlvinozdravniška visoka Sola se je otvorila s 1. oktobrom 1919 v Zagrebu.	,
Branislav Nufclč, znani srbski pisec in dramatik, je bil imenovan za prvega načelnika umetniškega oddelka v ministerstvu prosvete za državo SHS. Tajnika njegova sta književnika S. Pandurovič in M. Korolija
Ciril Ličar, eden izmed najboljših slovenskih koncertnih virtuozov je prošli teden koncentriral v Ljubljani pred sko.o prazno dvorano. V tujini se ljudje za stopnice na Ličarjev koncert kar trgajo. — Koncert je v umetniškem oziru izborno uspel.
Čegav bo Hclgolaud? Iz Kuks-havena javljajo, da se na Helgolandu pojavlja velika agitacija za odcepljcnje od Nemčije in priključitvi k Angliji. Agitacija z vsakim dnem raste in pripravlja plebiscit.
Novo ruiuuusko ministrstvo je sestavil sedanji predsednik, minister za notranje in zunanje zadeve, general Vaitoyano. V njem sta dva ministra brez portfclja (za Bukovino in Besarabijo) in trije za Transsilvanijo.
Obračun z Viljemom Pruska vlada obračunava z Wiljenom, ki ima 300 milijonov mark zasebne lastnine.
V	Prusiji ima ta bivši blaženik 70 pa lač in dvorcev. Zdaj je vse Viljemovo imetje zaplenila pruska država in se obvezala, da mu bo za vse izplačala
2	in pol milijona mark letne rente.
Avstrijski bazar. Vlada je odločila, da proda različne umetnine, za iztržek pa da nabavi živila. Predvsem se bodo prodavali predmeti, nahajoči se po dvorcih bivšega cesarja in nadvojvod. Istotako se proda hiša bivšega poslaništva v Parizu, in sicer za 30 mil. frankov. Pohištvo se bo prodajalo posebej, iir se nadejajo, da iztržijo zanj 5 miljonov frankov.
Wll»on je bolan. Nekateri trdijo, da izvira bolezen iz rane, ki mu jo je v Pittsburgu prizadejala krogla iz sa-mokresa
Podržavljena so bila gledališča v Beograda, Zagrebu in v Ljubljani. Pokrajinska gledališča (n. pr. v Osijeku, Varaždinu itd.) bodo dobivala državno subvencijo, istotako dobi drž. podporo naše mestno gledališče v Mariboru.
Karakteristika Zagreba. Neki list piše o Zagrebu takole: Podnevi nima Zagreb posebne fizionomije. Pri nas se živi po noči. V tej zemlji živijo Francozi, Srbi, Arnavti, Hrvatje, Kine-zi in Slovenci, toda ljudi v tem mestu ni najti. Nekateri prebivalci so komu-njsti, drugi patrijoti, tretji brez barve, toda ljudi nasploh ni. V tem mestu živijo vsi kot za prepir. Zvečer ljudje pohajajo, da se odpočijejo od brezdelja. Produkcija Zagreba je enaka ničli. Fizionomija ponočnega Zagreba je slična fizionomiji kabareta tretje vrste ... Duša Zagreba je zastrupljena, srce je pokvarjeno ...
ljudska sodišča zopor vcrlžnlke so uvedli na Češkem. Narodni skupščini čehoslovaške republike je vlada predložila zakonsko osnovo v ljudskih sodiščih za kaznovanje ver žnikov, tihotapcev in skrivačev živil. Omenjena ljudska sodišča bodo sestojala iz delavcev, kmetov, uradnikov in obrtnikov. Stroge kazni so predpisane za verižnike, prekupčevalce in skrivače živil. Kazen za take škodljivce ljudstva znaša dobo do 10 let, oziroma globo do enega milijona kron. Poleg drugega ima sodišče pravico zapleniti verižniku ali prekupčevalcu celo imetje 1 V krajih, kjer je oderuštvo z živili posebno razširjeno, sme ljudsko sodišče proglasiti preki sod. — Kot je videti, se na Češkem vlada briga tudi za dobrobit ljudstva, le pri nas je vsem takim ljudem glavna stvar osebni profit. Posnemajmo Čehe!
Izložba o tuberkulozi v Zagrebu. Odbor za pobijanje tuberkuloze v Zagrebu je priredil zelo lepo uspelo izložbo v tej epidemiji velikih proletarskih mas. Na izložbi so bili izloženi preparati patološko Izpremenjenih organov radi bakcilov tuberkuloze, vse uspele nianse vrst in faz patološkega razvoja, in posebno važne statistične
table. Iz poslednjih ie bilo razvidno, da pri nas procentualno nobena epidemija ne uniči toliko življenj kakor ravno jetika. Table dokazujejo, da je jetika naša narodna bolezen, intimno spojena z miljenem, v katerem živimo. Izložba je bila sicer dobro obiskana, listi pa so obžalovali da je pri obisku izostalo največ delavskih slojev, v katerih epidemija najhujše razsaja. Pomanjkanja udeležbe s te strani pa je bila slaba reklama, na katero se odbor za razstavo ni oziral toliko kolikor na precizne priprave za ravstav-ljenje vseh predmetov, ki so potrebni, da si potom njih vsakdo ustvari kolikor mogoče natančno sliko o tej strašni epidemiji.
Železniško z/oze med Jugoslavijo in Ockoslovaško. Iz Beograda jc ministrstvo za promet poslalo v Prago svoje delegate, da tam vredijo prometne odnošaje med našim kraljestvom in čehoslovaško republiko.
Boj z tihotapci. Zanimiv boj je preirpel finančni komisar Rade Drera-kovid v Sarajevem. Že na progi Mo-star-Sarajevo, je zasledil trojico tihotapcev v vojaški obleki z orožjem. Nosili so tobak. Ko jc vlak s tihotapci in fhančno stražo dospel na sarajevsko postajo, se je vnel med fin. stražnfki in tihotapci boj. Slepnji so začeli streljati v občinstvo. Ko je to začelo bežati na vse strani, so tihotapci izrabili priliko in ušli na prosto. Edinole vojaški asistenci se je posrečilo rešiti ljudi iz mučnega položaja. Dva tihotapca sta medtem zbežala, vjeli pa so tretjega, ki je nosil pri sebi 3 kg finega tobaka in 3900 K. Vjeti trdi, da ostale dvojice ne pozna.
IUzbojstra v Bački se tako širijo, da zahteva tamkajšnji »Ncvcn-1 takojšnjo uvedbo prekega soda.
Ilboji po 10 mark. V Berlinu in v drugih mestih na Nemškem so odkrili centrale za politične uboje. Ti uradi so izplačevali za glavo vsakega političnega zaznamovanca, ki ni bil s stranko, 10 mark.
Nezgoda na železnici. V Zagreb je došla cirkuška umetnica Ema GroB-mayer s soprogom. Na kolodvoru sta hotela potnika pred nadaljevanjem vožnje okrepčati se v restavraciji. Vlak pa je začel takoj odhajati. GroBnayer je hotela skočiti na voz, pa je pri tem tako nesrečno padla, da so ji kolesa odrezala nogo pod kolenom.
„Drža na posredovalnica za de-
lo.“ V preteklem tednu od 29. sept. do 4. oktobra 1919 je iskalo delo 143 moških in 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 146 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 73. ~ Pri vseh podružnicah „Drža\[ne posredovalnice za delo" je od l.jan 1919 do 4. okt. 1919 iskalo delo 15622 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 13001 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4988. — Delo iščejo: pisarniške moči, kontoristi, knjigovdje (247), trgovski sotrudniki in sotrudnice (255), dninarji in dninarice (126), vajenci razne stroke (129), poljski in tovarniški delavci in delavke (101), sluge, vratarji, služkinje, kuharice, krojači, šivilje, čevljarji, oskrbniki, ekonomi, peki, mli narji, rudarji, kurjači, brivci, strojniki, natakarji, natakarice, ključavničarji, ta-petniki, vrtnarji itd. — Delo je na razpolago: težakom in hlapcem (124), poljskim in tov. delavcem in delavkam (98), gozdnim delavcem, služkinjam, kuharicam, mizarjem, ključavničarjem, vajencem razne stroke, kolarjem, čevljarjem, pletarjem, krojačem, šiviljam i. t. d.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma Sokola II. ▼ Ljubljani priredi v soboto, dne 11. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela rUnion“ družabni večer. Sodeluje vojaški orkester, telovadne točke izvaja vaditeljski zbor. Iz prijaznosti sodeluje tudi pevski zbor društva za Krakovo in Trnovo. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma, se pričakuje obile udeležbe.
—	Gledališko društvo na Jose-nlcah otvori letošnjo sezijo v soboto, dne 11. t. m. z izvirno noviteto. Uprizori ge tridejanska komedija „Patrijoti",
spisal J. »Spicar. Z.četek ob 8. zvečer. Igra se ponovi v nc ' ?ljo, dne 12. t. m. ob 8. zvečer, ue popoldne, kakor je bilo običajno v prejšnji fcezš;?. Zn zunanje goste sc bi igra ponovila pozneje, kot popoldanska predstava. Ker razpolaga društvo letos z jako dobrimi močmi in izvrstnim repertoarjem je zagotovljena sezija, ki bo vsestransko zadovoljevala. Radi ogromnih stroškov ki jih je društvo imelo s prezidavo odra, so cene prostorov neznatno zvišane.
Narodno-socijalna Zveza.
Za strokovno organizacijo NSZ vlada ie vedno premalo zanimanja. Je še vedno povsod dosti takih delavcev. ki se za vsako brezpotrebno društvo bolj brigajo, kakor za svojo strokovno organizacijo. In vendar bi morali ti delavci vedeti, da bi jim nobeno društvo ne smelo biti bliže, kot delavsko društvo, kojega namen je, varovati delavske koristi in se bojevati za zboljšanje gmotnega položaja delavcev. Člani organizacije bi morali vedeti, da to ne zadostuje, ako se dajo vpisati, pri tem pa nič ne store za tazšlrjanje svoje organizacije. Dolžnost vsakega člana NSZ je, da za njo agitira In jej pridobiva novih čianov. Neorganiziran delavec je palica, na katero je naslanja kapitalizem, ki se takoj zruši, ko ta odpove. Kdaj pride spoznanje !
Podružnice NSZ ponovno opozarjamo, da nam redno poročajo o svojem delovanju in pošiljajo mesečne izkaze. Nekatere podružnice nam že več me* secev niso poslale poročila. Opozarjamo, da je na podlagi poslovnika treba pošiljati centrali tudi važnejše sklepe odborovlh sej. Prosimo, da odbori podružnic to uvažujejo, ker red mora biti v prvi vrsti v organizaciji.
Mesarski pomočniki so na zadnjem sestanku sklepali o svojih zahtevah, ki jih stavijo na načelstvo mesarske zadruge, tiSoče se uredbe plač, delovnega ča«a itd.
Podružnica NSZ na Jesenicah je bila ustanovljena v četrtek, 2. t. m. O delovanju prip. odbora so poročali tov. Žmitek, Ravnik Janko In Ravnik Jože. Tov. Ravnik Jože je med drugim orisal položaj v tovarni, kjer slovenski uradniki ne dobe mesta, ker so nastavljeni Nemci, kateri so se vsi organizirali pri socijalnlh demokratih, dasl popre) nikoli niso bili, ker so imeli svoje nem8ko-naciJonalno strokovno društvo (n. pr. mojstri). Mi smo boljSi socijalisti, kakor Internacionalni zaščitniki bivših valpetov. — Strok, tajnik tov. Brandner je pojasnil namen Nar. soc. zveze in njeno razmerje do drugih organizacij. Nato je bil Izvoljen sledeči odoor: Čufar Anton, predsednik; Koritnik Ignac, podpredsednik; Troj er Franc, tajnik; Ravnik Jože, blagajnik; odborniki: Schneider Ivan, Potočni k Franc, Olobočnl k Andrej, Cegnar Ivan, SarII Matej, Žmitek Simon. — V kratkem se ustanovi na Jesenicah tudi politična organizacija NSZ.
Socijalna politika.
Osemurni delavnik uzakonjen.
V	»Službenih fJovinah kraljevstva SHS« št. 97 z dne 23. septembra 1919 (ljubljanski »Uradni list« št. 154 z dne 1. oktobra 4919) je Izšla ministrska naredba o osemurnem delavniku. Na-redba določa, da v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prometnih obra tih in podjetjih, bodisi zasebnih ali državnih ozir. občinskih, delavni čas ne sme presegati osem ur na dan ali oseminštirideset ur na teden. To velja tudi za Industrijska podjetja, v kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu- Na železnicah, poštah, ladjah Itd. se morajo te določbe uporabljati razmeram primerno ter sklepajo o tem prizadeta ministrstva v sporazumu s •ocijalnlm ministrstvom. Odmor se ne vračuna v osemurni delavnik. Delavni čas se more podaljšati samo izjemoma; za čezure se mora plačati najmaaj za polovico višja mezda nego za redne delavne ure. Radi uvedbe delavnega časa ne more nobeden delodajalec znižati že pogojene mezde.
Dopisi.
Kakšne birokrat? imamov Šlo venljl. Obstoja zakon, ki določa ir. plačevanje podpor, potrebnim invalidom. Vložil sem kot invalid in sicer 22. januarja 1919 pri magistratu v Ljubljani (oddelek za invalidske podpore!) 5. aprila in 16. junija 1919 pri „okrajni komisiji za preživljanje" in 21. julija 1919 pri „ državni komisiji za preživljanje" prošnje za tako podporo. Ker so se v bivši Avstriji, kljub vsej korupciji, osebne zadeve pri uradih jako hitro reševale, mislil sem, da se bo v demokratični Jugoslaviji moja stvar ravno tako hitro, ja še hitreje rešila. Kako zelo sem ge zmotil. Na v«e navedene prošnje nisem dobil do danes, to je po 8 mesecih še nikakega odgovora, nikake podpore in nikajiega predujma, akoravna sem Be tudi že neštetokrat osebno zglasil pri omenjenih uradih. Akoravno pride za izplačevanje invalidskih podpor v poštev le okrajna komisija za preživljanje, to je davkarija, je poslal magistrat moje prošnje povojeništvu za socijalno skrbstvo, to komisiji za preskrbo vračujočih se invalidov, ta zopet nazaj imenovanemu poverjeništvu, poverjeništvo zopet nazaj magistratu in magistrat zopet poverjeništvu in to se bo nadaljevalo najbrie do sodnega dne. Ljudje božji, ste že čuli kaj takega Prva poizvedba, če sem res potreben invalidske podpore je bila
11.	augu3ta 1919, to je 6 in pol mesecev po vložitvi moje prve prošnje, druga pa 30. kimavca 1919. Obe poizvedbe so izšle od poverjeništva za socialna skrbstvo in so se izvršilo po policajih ozir. policijskih agentib. Kje so do tedaj moje prošnje ležale mi je nerazumljivo. Ker so pa seveda gospodje pri socijal-nem skrbstvu in pri magistratu jako pridni, so pust li v obeh slučajih poizvedovati, če sem tudi jas priden. Zakon veli, da pride pri invalidskih podporah v poštev le potreba in nič drugega in ja3 nisem vložil moje prošnje za nič drugega, kot za invalidsko podporo. Akoravno sem že v moji prvi prošnji to jasno izjavil, mi ie rekel pred nekaj časom pri davkariji uradnik, da iz moje prošnje ni razviditi, kaj prav za prav želim. Pokazal mi je celo kopico aktov in rekel: Vidite, toliko papirja in pisanja mora skupaj priti, predno se dobi invalidska podpora. — Ali poznate sedaj slovenske birokrate? Uboga Jugoslavija, reši se, dokler je čas, da te ne doleti nsoda po birokratih uničene Avstrije.
' Opomnim še, da sem vložil pred poldrugim mesecem tudi pri vladi prošnjo, da naj odredi da se moja stvar vendar žo enkrat reši, pa tudi to do danes ni pomagalo.	Invalid.
Ib Kamnika Neki sodrug toži v „Napreju“, da skušamo z grožnjo prisiliti sodruge v Narodno-socijalno Zvezo. Vprašamo, ali niste bili vi sami tisti teroristi, ki ste od vsakega delavca brezpogojno zahtevali, da mora biti vsak delavec, član socijalno-demokratičue strokovne organizacije. Ali niste vi razbili Narodno-socijalne Zveze vJCamnikn in sicer šele takrat, ko je Narodno socijaka Zveza že vse dosegla za delavstvo. Takrat jo bil terorizem Val in — svet. Danes, ko se je položaj zasukal in so delavci začeli spoznavati, da vi nimate za nje nič drugega, kakor eame obljube, pa cvilite kakor pes, kadar sc mu stopi na r$p. Kar je bilo dovoljeno vam, bodi dovoljeno tudi drugim. Klin je treba izbiti s klinom! Saj ste sami tako hoteli — sedaj pa imate. — člani NSZ.
Narodno gospodarstvo.
Izmenja- a blaga med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Glasom trgovinske pogodbe, sklenjene med našo državo in Nemško Avstrij>, se bo izmenjava blaga med t ma dvema državama vršila takole: Avstrija dobi od nas 1950 vagonov moke, 2800 vagonov rži, ječmena In pšenice, 2400 vagonov koruze od žetve 1. 1918., 8000 vagonov krompirja, 6000 debelik svinj, 20 vagonov svinjske masti, 25 vagonov svinjskega mesa in 35 vagonov jajc. Kompenzacija Avstrije znaša 64 stvari, in sicer železnih stvari za
105,200.000	kron (stroji, poljedelski stroji, orodje, deli za mostove, vozovi.
Stran 4.
V	43291
.NARODNI SOC1JALIST" dne 11. oktobra 1919.
21. štev.
Šivalni stroji, posode, peči ite.) elektrotehničnih pripomočkov za 14 5 mil. kron, kemijskih produktov za 15 mil. kron, papirja za 47 mil. K in pohištva za 10 milijonov. Vsega torej za 350 mil. K, a svota se lahko zviša. Od časa do časa bo država SHS dopuščala tudi izvoz olja, sira, volne, kož, voska, itd., a Avstrija sme prosto kupovati v Jugoslaviji: svinec, cinek, manganovo milo, antimon, feroman-gan, silicej, kodeljo, sredstva za strojenje kož, papriko, fin les, oglje, katran, methyalkoho1, vino, žganje, sadje, hmelj in povrtnino. Avstrija bo med drugim izvažala tudi galanterijske predmete, svilo, fine čevlje, klobuke, glasbene inštrumente, gumbe, igrače, fotografske in kinematografske potrebščine, knjige in liste. V Avstriji ima kupec plačati svoto pri Warenver-kehrsbureau-ju v državi SHS pa pri »Centralni Upravi« v Beogradu, ali sri podružnicah v Zagrebu, Ljubljani,
ali Splitu. Razen vsega omenjenega mora Avstrija uvoziti k nam 1100 vag. soli po K 64'40 za 100 kg; 2400 zabojev žigic po 1.100 K zaboi, ter
10.000	zabojev po 500 Škatljic 1600 kron za zaboj franko Dunaj. ~ Do te pogodbe med obema državama je predvsem dovelo valutno razmerje in pa bližnje prometne zveze, ki jih z zapadom nimamo.
Evropska pasivnost v produkciji — kri da lakotne krize. Šef ameriške mednarodne komisije za prehrano, g Hover, ie napisal v »National Food Journalu« Članek, v katerem govori o ekonomski krizi, ki preti Evropi sedaj po petletni vojni. Vzroka te krize sta, pravi pisec, dva: industrija jo na minimalni stopnji, v Evropi se obrati ne vzpostavljajo, pač pa še nadalje opuščajo; državsm primanjkuje sirovin. Produkcija se zanemarja tudi radi zahteve delavnih mas po boljših plačah, kar je sicer z ozi-
rom na potrebščine dotičnih razredov opravičeno, ali kar povzroča tudi komplicirane cdnošaje med delavcem in kapitalistom. Poleg* vsega tega čuti delavski sloj po predanih trpljenjih toliko iznemoglost, da se že radi tega stanje produkci e v sedanjem času ne more meriti s stanjem produkcije pred vojno. Rezultat teh žalostnih dejstev je, da gladuje v Evropi že danes 100 milijonov ljudi.
Žehzniška zveza Wfcn—Praha —Bfryn. Od 5 oktibra 1919 naprej vozi redno trikrat na tedtn br2ovlak na popi Wien—P;»bB—Berlin.
Kako skrbijo Poljaki za svojo državo. Te cini že pc da v Berlin poljska kt misija, da zahteva nazaj vse v vojnem času cdpeiiane »troje.
Hizerija v Nemški Avstriji. Nemško avstrijske papirnice *o deloma ?e uftatile delo, deloma jih ustavijo v rajktai?em Čafu in to radi pomanjkanja premoga.
Terjatve proti dolžnikom v Avstriji Pripravlja se organizacija vseh enih naših državljanov, ki imajo za~ sebno-pravne tlrjatve proti dolžnikom v Avstriji. Ustanovila se bo zveza Interesentov, ki bode enotno In v celoti zastopala naše upnike proti dolln&ont vseh vrsi v republiki Avstriji. V poltev prihajajo terjatve vseh vrst tako hranilne vloge, vioge na tekočem računi vrnitev depotov, zahteve proti poštni hranilnici. V poštev pridejo nadalje ludl zahteve, v!ed tega, ker se je orne* jila lastninska pravica na premičninah ali nepremičninah na ozemlju Avstrije* kakor tudi odškodninski zahtevki tt nastalo škodo. V kratkem Izide razgiaf kako in kje bo podati prizadetim siran-kam svoje prijave.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna* v LjubSfaoi.
Zbirko zanimivih pove3ti tn novel z Gorenjskeg* obsega knjiga:
samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanov* Založila in izdal«
Zvežita knjigarna
T Ljubljani, Marijin trg S Cena vezani knjigi K broširani K 4’-—.
Zbirajte za narodno - soc! j alni tiskovni sklad!!
BARVA in KEMIČNO - ČISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE
domače perilo (poSilja po isto na dom)
in SVETLOLIKA
ovratnice, zapesnice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. Podružnica v Mariboru: Gosposka ulica.
GM£žJ>0‘'
Spital Vlad. Itvstlk. Jjdalo Atjna tiskarna v /Jubljar. Ctnabroi. 8 }(, vezah o 10 J( SASJS C/fJšDO /» ncjltpia povesi, kar jih It I3JI0 zadnja teta'
Najispše darilo mladini
je povest slovenskega dečka ia pretekle svetovne vojskt
..DORE".
Knjiga je lepo ilustrirana ter 00 v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4’ Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarn) » Ljubljani, Marijin trg 8.
Pravi firnež
v prignano najboljši in zanesljivi kakovost/.
n
1
1
Vsa vrsta barv, barve za obleke, suhih In oljnati mavec (Sipe), mastenec (federuieiss), strojno oljs, pralna olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ples^arsk^u slikarske tn zidarsko čopiče, kakor tudi druga v to stroko spadajoče predmete ima £<? vedno v zalogi tvrdk«
■4- 2ari ki, sinovi
■■=■■■■•■■ s= Ljubljana.	■
$
*
Ceniki se za lasa vojske ne razpošiljajo
i
miKS^sammmasf
J m pori
Westlng-
hause
Wait
Metat
Export.
Baterije, žarRice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 26.
K. Linhart, urar
Marije Terezija c, 7,
Veilra zaloga zlatih, eiebrnlt Iti nlklestib ur kakor Omega, Scbaffbftusen, steiiske ure
?. nihalom po najnižji ceni Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. S9C
Plačajte naročnino za NARODNEGA ,SOCIJALISTA‘, drugače se Vam list ustavi! Pridobivajte naročnike!
i
Mestna hranilnica ljubljanska Q
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	4
je imela koncem leta 1918 vlog............K	80,000.000
in rezervnega zaklada......................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
*
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike*
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
II
Kreditno društvo.
J
rn
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Peialika glavnica ao.ooo.ooo-- kron. Stritarjeva UliCa ŠteV. 2. Rexervnt fondi 8,000.000- fcron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
PF” Sprejema	Kupuje \r( prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
vloge na knjižice in tekoči račun . _	v^tm
proti ugodnemu obrestovanju.	VSakOVrSttte	KREDITE.
Jadranska banka
Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000.000’—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader}
Ekspozitura; Kranj.	>	Brzojavni naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
.Ji