OGLAŠAJTE V A AltTlVTi^OnP ADVERTISE IN NAJSTAREJŠEMU H r\J /\ HL i i 1-^ H: /\ \/ r\J i i THE OLDEST SLOVENSKEMU SLOVENE DAILY DNEVNIKU V OHIO IN OHIO ★ EQUALITY ★ Izvršujemo vsakovrstne Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 24, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 123 VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 24, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 123 Novi grobovi frank košir Danes zjutraj ob dveh je na-gloma umrl vsled srčne hibe Frank Košir, star 43 let. Stanoval je na 6709 Bonna Ave. Žena Rose mu je umrla 14. oktobra 1947. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil uposlen kot zastopnik Prudential zavaroval-ninske družbe. Bil je član društva Dvor Baraga in društva Slomšek SDZ. Tukaj zapušča hčer Dolores, starše Franka in Frances, rojena Petrovčič, štiri brate: Johna, Louisa, Josepha in Godfrey ter sestro Mrs. Marie Koch. Pogreb se bo vršil iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. * ŠTEFAN KOCJANČIČ Po dolgi bolezni je umrl Štefan Kocjančič, star 75 let. Stanoval je na 999 E. 64 St. Doma je bil iz Sadinje vasi, pošta Hru-šica pod Ljubljano, odkoder je prišel v Cleveland pred 45 leti. Bil je član podr. št. 5 SMZ. Tukaj zapušča -nečaka John Kocjančič, v starem kraju pa sina Štefana. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče White Haven. Dewey še vedno v ospredju kot predsedniški kandidat Koalicija zbira vse sile, da bi ga ustavila. Glasovanje se začne danes Domače vesti V bolnišnici Mrs. Frances Hrvatin iz 19401' Mohican Ave. se je podala v Glenville bolnišnico, kjer se bo morala jutri podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo, ini ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje! Na operaciji V Cleveland Clinic bolnišnici se je podvrgla operaciji na slepiču Mrs. Betty Vrh, soproga Tony Vrha iz 11910 Phillips Ave. Iz bolnišnice čez teden dni bo prepeljana na dom svojih staršev Mr. in Mrs..Matt Abra-movič na 934 E. 236 St., kjer jo bodo prijateljice lahko obiskale. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! Popravek V poročilu odbora za svobodni tisk se je poročalo, da je Mrs. Alice Mirtich izročila vsoto $5, katero sta darovala Mr. in Mrs. John Zaverl, kar pa bi se moralo pravilno glasiti, da sta jo darovala Mr. in Mrs. John Zernel iz W. 127 St. Seja podr. št. 39 Sansa Jutri večer v petek, 25. junija se bo vršila redna seja podr. št. 39 Sansa v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., staro poslopje št. 3. Pričetek bo točno ob osmih zvečer. Članstvo in društveni zastopniki so prošcni, da se gotovo udeleže . Štiri žrtve vročine Huda vročina, ki je te dni pritisnila v Clevelandu, je včeraj povzročila smrt štirih oseb. V bajerju v Woodland Hills parku je utonil neki 18 let star mladenič. Po kopanju v nekem zapuščenem kamnolomu blizu Berea seje onesvestil in umrl neki 54 let star pek. V jezeru Erie je utonil neki 9 let star deček, neki 72 let star moški v Cleveland Heights pa je umrl za srČno kapjo, ko je delal na svojem vrtu. FILADELFIJA, 24. junija—Ofenziva Thomas E. Dewey j a še vedno prodira dalje v svojem naporu za predsedniško nominacijo. Zabeležila je nove uspehe, ko so delegacije treh držav naznanile, da bodo dale svoje glasove new-yorškemu governerju. Istočasno zbira koalicija, se-* Redna seja Jutri, v petek večer ob pol-osmih se vrši redna mesečna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu. stoječa iz pristašev ostalih kandidatov, vse sile, da bi ustavila plaz, ki preti vsem skupaj z uničenjem. Spričo tega so strategi na Deweyovem glavnem stanu sno-či naznanili, da so sklenili delati na to, da bi konvencija že pri drugem glasovanju dala večino njihovemu kandidatu, potem ko se bodo delegacije raznih držav pri prvem glasovanju formalno oddolžile "domačim sinovom," katerih imena bodo predložena konvenciji. Za Dewey j a seje včeraj uradno izreklo 41 članov pennsyl-vanske delegacije, medtem ko je 27 članov izrazilo svojo podporo za senatorja Tafta. Po enega delegata sta dobila Stassen in Vandenberg, dočim so trije delegat] e rekli, da ostanejo nevtralni. Vsa delegacija Indiane se izjavila za Deweya Pennsylvanija ima drugo največjo delegacijo, broječo 73 glasov. Največja je ona iz New Yorka, ki ima 96 glasov, na tretjem mestu pa stoji California s 53 delegati. Kongresnik Charles A. Hal-leck seje umaknil kot "domači sin" države Indiane, kar pomeni, da bo vseh 29 glasov, ki jih ima ta država, že pri prvem glasovanju šlo za Deweya. Ta Hal-leckov korak se tolmači za poizkus, da bi dobil podpredsedniško nominacijo na tiketu, kateremu bi stal na čelu Dewey. Na Dewey j ev "voz zmage" se je vsedla tudi delegacija iz države Massachusetts, dočim je senator Taft dobil zagotovilo pomoči od strani illinoiske delegacije, kar je slednjega napotilo k izjavi, da je "Deweyev blitz ustavljen." Stassen udaril strategijo Deweyevega glavnega stana Ko se je zvedelo, da bo 41 pennsylvanskih delegatov volilo za Deweya, je Harold Stassen po enourni konferenci s Taftom podal izjavo, v kateri je ožigosal taktiko new-yorškega gover-nerja, katerega je obtožil, da je sklenil "zakulisno kupčijo z ma-šino bivšega pennsylvanskega senatorja Gundyja," l^er dejal, da ako se bodo republikanci posluževali takih metod, potem se igrajo z možnostjo, da bodo v jeseni doživeli poraz. Stassen je dalje dejal, da se bo posvetoval še z drugimi republikanskimi voditelji, katerim je na tem, da bodo delegat je imeli priliko, da odprto odločajo, kdo naj bo predsedniški kandidat stranke. Na snočni seji je senator Edward Martin iz Pennsylvanije formalno predložil nominacijo gov. Deweya zbrani konvenciji, dočim je za Tafta govoril senator Bricker, o katerem pa je zna-no, da sam upa, da bi utegnil dobiti kandidaturo, ako bi botba med vodilnimi aspiranti konvencijo vrgla v brezupen zastoj. Bivši predsednik Hoover govoril pred konvencijo V torek zvečer je imel govor pred konvencijo edini živeči bivši predsednik Herbert Hoover, kije zbrane delegate pozival, da pozabijo na fraze in strankarske strasti in se v duhu "pravega državništva" posvetijo delu, da rešijo Ameriko za ideale svobode, ki bodo ustavili val komunizma, ki preti vsemu svetu. Za govor, ki je bil v bistvu napad na Sovjetsko zvezo in države vzhodne Evrope, je Hoover žel navdušene ovacije. Delegate so ga skoro neprestano prekinjali s ploskanjem in ko je govor zaključil, je sledila histerična demonstracija, kije trajala več kot četrt ure. V sličnem tonu je govoril pred konvencijo tudi predsednik poslanske zbornice kongresnik Joseph Martin, kije zavzel svoje mesto kot trajni predsednik konvencije. 9 MRTVIH V POVODNJI V DRŽAVI OKLAHOMA HYDRO, Okla., 23. junija— Velika po voden j v Oklahomi je danes zahtevala devet žrtev. Med utopij enti sta tudi dva avtomobilista. Pobiranje asesmenla Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo jutri, v petek večer pobirali asesment za tekoči mesec. Članstvo se opozarja, da svoj asesment poravna ob času. Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo pobirali mesečni asesment danes 24. in jutri 25. junija ob navadni uri. Prosi se člane, da to naznanilo vpoštevajo. Kolizija na jezeru Na jezeru Superior, 60 milj vzhodno od Dulutha, sta se včeraj v gosti megli pripetili dve koliziji med tovornimi parniki, v katerih sta izgubila življenje dva moška iz Clevelanda, ki sta bila zaposlena na parnikih. Izraelska vlada pred večjo krizo Notranji spori težko prizadeli enotnost TEL AVIV, Izrael, 23. junija. — Težka notranja kriza je danes razklala začasno vlado šele en mesec stare židovske države Izrael. Ekstremna židovska skupina Irgun Zvai Leumi je prekinila vse zveze 7. začasno vlado in posledica je bila, da sta dva ministra podala ostavko. Vlada je udarila nazaj in aretirala 70 židovskih "upornikov", med katerimi se nahajajo, tudi irgunisti. Aretiran je bil tudi kapitan irgunske ladje "Alta-lena", 25 let star Monroe Fein iz Chicaga. Skrajna desničarska skupina Irgun Zvai je že naznanila, da ne bo priznala izraelske vlade, zaradi spora okrog "Alta-lene" in da je že ukazala svojim ljudem, naj izstopijo iz armade. Vlada je hitro nastopila proti ekstremistom, ki so hoteli do-peljati v Izrael zaloge orožja, kar pa bi predstavljalo težko kršitev pogojev premirja z Arabci. Iz Jeruzalema poročajo, da je neki predstavnik Irgun Zvai-a apeliral na Žide, naj strmoglavijo sedanjo izraelsko vlado. * Pogajanja za stalno premirje v Palestini RHODOS, 23. junija. — Politični in tehnični veščaki organizacije Združenih narodov so se danes sestali z Arabci in Židi v cilju, da najdejo osnovo za stalno premirje v Palestini. V Varšavi se vrši konferenca osmih vzhodno-evrq)skih držav IZMENJAVE DIPLOMATOV MED AMERIKO IN IZRAELOM WASHINGTON, 28. junija— Predsednik Truman je nocoj naznanil izmenjavo diplomatičnih misij z začasno vlado Izraela. Za posebnega ameriškega predstavnika, ki bo vodil misijo pri novoustanovljeni židovski državi, je imenoval James Grover McDonalda iz New Yorka. Izraelska vlada pa je za svojega predstavnika imenovala Eliah Epsteina. v INDIJI SODIJO MORILCE GANDHIJA NEW DELHI, 22. junija. — Danes se je začela obravnava proti Nathuramu Vinayaku Godsu in osmorici ostalih soob-tožencev, ki so krivi za umor indijskega voditelja Mohanda-sa K. Gandhija. Morilec Godse je za časa današnje obravnave prijateljsko govoril s svojimi odvetniki. Odkar je bil aretiran, ni pokazala nobenih znakov, da se kesa ža svoje dejanje. Oče in mati prijeta, ker sta zapustila otroke Policija je snoči aretirala 25 letno Alice Ryel, ko je v neki restavraciji v sredini mesti po mivala posodo. Istočasno je bil v neki drugi restavraciji prijet tudi njen 34-letni mož Laverne ki je tudi pomivalec posode. Policija je šla na lov za starši, ko sta bili v neki veži na 2804 Cedar Ave. najdeni zapuščeni njuni hčerki, katerih ena je stara dve leti in pol, druga pa 10 mesecev. Dvojica je policiji rekla, cja se je odločila iznebiti otrok, ker se je naveličala bivanja v eno-sobnih stanovanjih v slumskem okrožju mesta in da sta upala, da bo kdo qtrokoma poskrbel boljši dom. Moz je rekel, da je svojo ženo spoznal pred štirimi leti v neki gostilni. Med vojno je bil v armadi, ampak j^ bil odpuščen, ker se ni mpgel naučiti, kako rabiti puško. Aretirana mati je dokončala osem razredov ljudske šole. GRŠKI GERILCI ODBILI VSE NAPADE LONDON, 22. junija. — Ra dio postaja grških gerilcev je danes naznanila, da so vsi na padi monarhističnih sil na področju Grammosa bili odbiti. Otvoril trgovino na Holmes Ave. Poznani Frank Supanick je na 15506 Holmes Ave. otvoril novo trgovino z vinom, pivom in vsakovrstno mehko pijačo. Trgovina "Supanick's Bever age," bo odprta od 9. zjutraj pa do 9. ure zvečer. Naročila lahko oddate tudi potom telefona. Pokličite GL 0817 in uslužni Frank Supanick vam bo pripeljal na dom vse, kar želite. Poslovanje nove trgovine bo urejeno na najboljši način, tako da bo postrežba ugajala vsem odjemalcem. Slikanje odbora Opozarja se vse one, ki so delovali v odboru za spominsko ploščo, katero se je postavilo na vrtu SDD na Waterloo Rd. v po čast našim vojakom v collin woodskem okrožju, da naj goto vo pridejo v nedeljo popoldne med 1.30 in 2. uro v SDD, kjer se bo vzelo slike. Jugoslovanski tisk pko kritizira pomanjkanje hrane Uradno je bilo naznanjeno, da se na konferenci govori o vprašanju Nemčije VARŠAVA, Poljska 23. junija—Danes je bilo naznanjeno, da so se v palači Wilanow, izven Varšave, sestali diplomati osmih držav vzhodne Evrope, ki razmotrivajo o sklepih Londonske konference glede bodočnosti Nemčije. Na konferenco je prišel tudi* — BEOGRAD, 22. junija. — Predstavniki jugoslovanske vlade, kakor tudi sam jugoslovanski tisk, so začeli odprto kritizirati poslabšani položaj p r i prehrani prebivalstva. Kljub zelo obetajoči žetvi, so se pojavile težave pri transportaciji hrane. Izgleda,, da so se glavne težave pojavile vsled centraliziranega sistema razdelitve hrane in vsled nezmožnosti novega birokratskega aparata, ki še nima potrebnih skušenj. Nobenih dokazov ni, da obstoja pomanjkanje hrane. Kriza je v zvezi z neuspehom, da se za mestno prebivalstvo preskrbi hrano iz dežele. Belgrajski časopis "Glas" je na primer danes poročal, da že dva dni ni v belgrajskih mesnicah nobenega mesa. Mestni uradniki so sicer poskušali zvrniti krivdo na nezadostno trans-portacijo goved, toda na ta opravičila "Glas" odgovarja: "Ako bi se bilo pravočasno podvzelo potrebne mere, ne bi državljani bili brez mesa prav v nedeljo, ko vsak želi boljše kosilo." V svojem poročilu glede splošnega položaja • prehrane v Jugoslaviji je Djuro Salaj na kongresu Ljudske fronte okrcal strokovne unije, ki da so odgovorne za neredno oskrbo mest s hrano. Zedinjene države bodo sklenile zvezo z zapadno Evropo? WASHINGTON, 23. junija Državni podtajnik Lovett je danes uradno razkril, da se državni oddelek ukvarja z vprašanjem sklenitve zveze z zapadno Evropo. Na časnikarski konferenci je Lovett izjavil, da je popolnoma razumljivo pričakovati direktne diplomatične zveze z deželami tako zvanega "Bruseljskega pakta." (Pakta med Anglijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom). Osnovno vprašanje takšne zveze je vojaška pomoč. Toda Lovett ni dosti govoril o vlogi Amerike pri tej pomoči. Nekateri drugi uradniki pa so izjavili, da bodo vojaški predstavniki Zedinjenih držav in vzhodno-evropskih držav kmalu priredili konferenco. Iz opomb Lovetta je razvidno, da bo glavni cilj diplomatičnega kontakta, da se izvršijo vse predpriprave za takšno vojaško konferenco. sovjetski zunanji minister Vja-česlav Molotov. Sestanek ni nobeno presenečenje, kajti vsled potovanja diplomatov posameznih vzhodnoevropskih držav, so se razširile govorice, da bo prišlo do te zelo važne konference. Še pred objavo uradnih komunikejev se je smatralo, da bo konferenca razmotrivala važne mednarodne zadeve, posebno vprašanje Nemčije. Dopisnik "United Pressa" je javil, da je Molotov dospel v Varšavo z letalom. Dve nadalj-ni letali pa sta pripeljali ostale člane sovjetske delegacije. Nekaj minut pozneje pa je z letalom dospel tudi madžarski zunanji minister Erik Molnar. Jugoslavijo baje zastopa zunanji minister Simič , Iz Prage neuradno poročajo, da je češkoslovaški zunanji minister Vladimir dementis odpotoval v Varšavo zgodaj zjutraj in da se jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič že nahaja v Varšavi. Diplomatični krogi pravijo, da s v teku dneva pričakuje tudi romunsko zunanjo ministrko Ano Pau-ker. Na konferenco sta baje dospela tudi voditelja francoske in italijanske komunistične stranke Jacques Duclos in Palmiro Togliatti. ^ Zunanje diplomate je na varšavskem letališču pozdravil poljski ztnanji minister Zyg-mund Modzelewski. Konferenca se vrši v palači Wilanow, ki je nekoč bila lastnina poljskih kraljev. Pred palačo se nahaja veliko število avtov z zastavami vseh vzhod- ne mere. Telefonska uprava Varšave je že dobila navodila, naj ne sprejema nobenih mednarodnih telefonskih klicov. Od varšavskega letališča pa do palače Wilanov je bil postavljen kordon policije, oborožene s strojnicami. Revija "The Nation" izobčena iz javnih new-yorških šol no evropskih držav, z izjemo Bolgarije in Albanije. Uradno poročilo glede ciljev konference "Na konferenci se razmotri-va o sklepih londonske konference glede Nemčije," pravi uradno poročilo poljske vladne agencije. Neuradna poročila pa pravijo, da je cilj konference v zvezi z vključitvijo zapadnih zon Nemčije v Marshallov načrt. Uradni komunikej dalje pravi, da je do konference prišlo na inicijativo Sovjetske zveze in Poljske. Skupno se v Varšavi nahaja okrog 1,000 zunanjih diploma tov. Neki balkanski diplomatKreku), je baje izjavil, da je to "največja in najbolj važna evropska konferenca, odkar j e končala NEW YORK, 23. junija. — New-yorški šolski odbor je črtal iz seznama odobrenih publikacij za javne šole znano liberalno revijo "The Nation". Nadzornik šol dr. William Jansen je izjavil, da se je revijo izobčilo, ker je nedavno priobčila "proti-katoliške članke". Preteklega januarja je tudi newarški šolski odbor vsled istih razlogov prepovedal revijo. Jansen je izjavil, da bi bila prepovedana le ena izdaja revi-vije, če bil proibčen samo "en žaljiv članek," da pa je vsebina serije člankov "bila vedno hujša." Pristavil je, da ta prepoved ni za vedno. "Mi se lahko pozneje še vedno premislimo," je rekel Jansen. Urednica in založnica revije Freda Kirchwey je protestirala proti akciji šolskega odbora. (Prepoved revije "The Nation" je v zvezi s serijo člankov, ki jih je spisal Paul Blan-shard. Ti članki so v zvezi s stališčem katoliške cerkve glede raznih sodobnih vprašanj, kot vprašanjem cenzure, demokracije, babjeverstva itd. Očividno je, dia so na prepoved revije vplivali katoliški krogi, ki ne radi vidijo, da se kritično obravnava vprašanja, pri katerih je prizadet Vatikan.) BIVŠI KRALJ PETER POSETIL CHICAGO CHICAGO, 20. junija—Bivši jugoslovanski kralj Peter, ki je izgubil pvoj prestol v Beogradu, je prišel danes v Chicago. Pose-til je srbski samostan svetega Save v bližini Libertyville, jutri pa namerava posetiti nekatere tovarne, v katerih je zaposleno precej Jugoslovanov. (Nič ni poročano, če se bo Peter ustavil tudi v Clevelandu, da pri A. D. vrne obisk znanemu vojna. Ker za enkrat še ni uradnih poročil glede poteka konference, se o ciljih iste samo ugiblje. Tako nekateri diplomatični opazovalci menijo, da bo prišlo do ustanovitve posebne vzhodno-nemške države, ki bi bila tesno povezana s Poljsko. Prestolnica te nemške države bi pa baje bil Leipzig. V zvezi s konferenco so bile podvzete zelo stroge varnost- TURKI STRELJALI NA AMERIŠKO LETALO ANKARA, 21. junija. — Neka turšKa protiavijonska baterija je streljala n a ameriško transportno letalo, ki je v četrtek letelo nad Dardanelom, je naznanila danes turška armala-Letalo se je varno spustilo in nihče ni bil ranjen. Vojaki, odgovorni za incident, bodo postavljeni pred preki sod. Naročajte, širite "Enakopravnost!" in čitajte STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 24. junija 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) -^-- For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -— For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece)-- -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Poštna znamka in njeno tiho poslanstvo UUDSTVO BO POMAGALO USTVARITI PROGRAM ZA NOVO POLITIČNO STRANKO Narodni odbor "Wallace for President," katerega sedež se nahaja v New Yorku, je pozval navadne Američane, naj s svojimi nasveti pomagajo ustvariti program Nove politične stranke, ki bo imela svojo konvencijo 23., 24. in 25. julija v Philadelphiji. Profesor Rexford G. Tugwell, ki je začasni predsednik odbora za sestavljanje programa, se je že uradno obrnil na razne nacionalne organizacije in jih zaprosil, naj tesno sodelujejo z odborom potom izražanja svojih mnenj, kar se tiče notranje in zunanje politike. Tugwell je posebno poudaril, da je Nova stranka "stranka navadnih Američanov in mi želimo, da nam povedo, kaj hočejo." (Tugwell je bivši podtajnik poljedelskega oddelka in bivši guverner Puerto Rica. Za začasnega predsednika odbora za sestavljanje programa je bil imenovan na konferenci, ki se je vršila preteklega aprila v Chicagu.) Odbor za sestavljanje programa Nove politične stranke bo vodil zasliševanja v konvenčni dvorani tik pred samim začetkom konvencije 21. in 22. julija. "Že leta in leta so republikanci prirejali konvencije mašine politikov, ki so poslušali agente interesov bogatinov in so sestavljali platformo za privilegirance," je izjavil Tugwell v svojem pozivu organizacijam širom Amerike. "V tem letu bo demokratska konvencija šla po isti poti. Z druge strar^ |)a fe« konvencija Nove stranke, konvencija delegatov, ki so ndVadni Američani. Z dobrodošlico bomo pozdravili mnenja vseh organizacij, ki v resnici predstavljajo narodne interese." Tugwell je posamezne organizacije zaprosil, naj mu javijo, ako želijo podati svoje mnenje pred odborom za program. Poziv na sodelovanje pri ustvaritvi programa je bil poslan vsem organizacijam v Ameriki, med njimi celo Ameriški legiji. Med ostalimi skupinami so poziv dobile C.I.O., A.F. of L., Narodna zveza za pospešitev napredka zamorcev. Ameriška organizacija žena s univerzitetno izobrazbo, razne civične organizacije, mladinske, veteranske in narodnostne skupine, farmerske organizacije, itd. Tugwell je dejal, da je popolnoma prepričan, da bodo mnoge skupine, ki prej nikoli niso imele besede, podale svoja stališča in sugestije. Pričakuje se, da bo pri organizaciji Nove stranke sodelovalo čez 2,500 delegatov in zastopnikov z 48 držav. Sestava delegacije in sam program se bo povsem sigurno temeljito razlikoval od konvencij dveh starih strank. Delegati bodo večinoma delavci, člani unij, gospodinje, mali trgovci, profesionalci, zastopniki raznih narodnostnih manjšin in narodnostnih organizacij. Tudi sam program se bo želo razlikoval od programa republikanske ali pa demokratske stranke. Doslej so Wallace in jnegovi pristaši vedno poudarjali, da bi nobene razlike med dvema starima strankama, da so vedno skupaj nastopale v polnem soglasju, da so v "dvostrankarski" zvezi s finančnimi interesi Wqll Streeta, itd. Obe stari stranki se dolži zarote proti interesom ameriških delavcev, članov manjšinjskih narodnostnih skupin, malih trgovcev, odjemalcev in na splošno navadnih ljudi, z druge strani pa se jih obtožuje, da se zavzemajo za večje profite monopolov. Obe stari stranki se dolži, da sta v enaki meri odgovorni za pogubonosno zunanjo politiko, ki da vodi v novo vojno. Politične izjave, ki jih je sprejel Narodni odbor "Wallace for President," kakor tudi javne izjave samega Wal-lace-a, dajo slutiti, da bo konvencija Nove stranke posebno poudarila vprašanje miru. Pričakuje se, da bo na konvenciji Nove stranke položena osnova za zunanjo politiko s tem, da se konča z "mrzlo vojno" in potom konference med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo odstranijo vsi nesporazumi med obema deželama. Dalje se predvideva oživljanje trgovinskih in prijateljskih odnosov med vsemi miroljubnimi državami, posebno zavezniškimi, jačanje organizacije Z.N., pomoč evropskim državam potom organizacije Z.N. ter opozicijo proti militarizaciji v naši deželi. Kar se pa tiče domačih vprašanj bo Nova stranka verjetno zahtevala ponovno upostavitev kontrole cen, pre Skromna poštna znamka, katere prvotni namen je, da pomaga pri dostavi naše pošte, ima poleg tega še drug važen pomen. Slike in obrisi, ki jih vidimo na njih odražajo v veliki meri duha narodov in dežel, ki jih izdajajo. Nemo, a hkrati živo nam govore o interesih in stremljenjih dežel in narodov. Na njih vidimo slike velikih mož in žena, pokrajin, ki se zde ljudstvu lepe in značilne, ter dogodkov, ki so važni za to ali ono deželp in narod. V tem oziru so znamke Zed. držav zelo značilne. Portreti in Slike na njih slikajo v jasni luči, katere osebnosti, dogodki in točke v naši pretekli in sedanji zgodovini so najznačilnejšega in največjega pomena, življenje te dežele je bilo pestro od svojega začetka, ker so deželo gradili ljudje različnih izvorov. Zato pa vidimo na naših znamkah slike naših predsednikov in očetov te dežele, kot tudi umetnike, pisatelje, izumitelje, junake miru in vojne, lepoto naše razsežne dežele, važne dogodke iz naše zgodovine od časa odkritja Amerike pa do nepozabnega dogodka zadnje vojne, ko so naši fantje razvili ameriško zastavo na Iwo Jima. Od časa do časa imamo priliko videti vse te pomembne mejnike v rasti Amerike vtisnjene na naših skromnih poštnih znamkah. Inteligenten zbiralec znamk se lahko mnogokaj nauči o ameriški zgodovini in duhu te dežele potom študije znamk, ki jih zbira za svoj album. Dne 28. maja letos" je ameriški poštni urad izdal tricent-no znamko, ki je karakteristična iz vidika ameriških idealov bratstva, radi česar jo hočemo tudi posebej omeniti. Ta znamka kaže enega izmed herojskih dogodkov in dejanj zadnje svetovne vojne, toda ne iz vidika važnosti izvojevanja zmage, ampak iz vidika vzglednega izraza pravega čuta bratske ljubezni, ki priča o duhovni povezanosti ljudi različnih izvorov in veroizpovedi v času nevarnosti in težke preizkušnje. Ta znamka nosi sliko herojske žrtve štirih vojaških kaplanov, ki so šli prostovoljno v smrt, da so se mogli rešiti vojaki, katerim so bili duhovni vodniki in svetovalci. Storili so več kot svojo dolžnost; zase so izbrali smrt, da so dali drugim priliko življenja. Vredno je ta incident priklicati v spo-inin. Dne 3. februarja 1943 je plula po morju ameriška ladja S. S. Dorchester, ki je vozila čete Atlantika nedaleč od Greenlan-skozi ledene vode Severnega dije. Naenkrat je ladjo zadel torpedo, ki ga je proti njej izstrelila nemška podmornica. Ladja se jo pričela naglo potapljati. Bila je polna vojaštva, ki je dobilo ukaz, da ladjo nemudoma zapusti. Med vojski so bili štirje vojaški kaplani predstavljajoči štiri različne izpove-j di: George L. Fox je bil ])rote-stant, kakor tudi Clark Polili, dočim je bil John P. Wa; liing- j ton katoliški duhoven, a Ale- j xander G. Goods pa židovski, rabinec. Rešilnih pasov ni bilo | dovolj za vse moštvo, ali hapla-j nom so dal', vsakemu svojega. I Ko pa so ti videli kakšna usoda! preti možem, so pomagali do zadnjega trenutka z reševanjem in nazadnje dali svoje rešilne pasove drugim, da so mogli zapustiti ladjo — sami so sklenili skupaj roke in nfolili medtem, ko je toneča ladja z njimi vred izginjala jadrno pod površino ledenega vodovja. Molili so k istemu Bogu za svoje lastno zveličan je in za rešitev mož, ki so se zdaj borili z valovi, da bi jih potapljajoča se ladja ne potegnila s seboj v globino. Rešenci, ki so dosegli obalo Greenlandije, so dejali, da so videli kako so vsi štirje kaplani trdno sklenjeni med seboj izginili z ladjo vred v va-lovje. "Ta slika se nam je vtisnila v spomin in v naša srca, ko je S. S. Dorchester pokrila voda," so dejali očividci-rešen-ci. Tako sceno tudi predstavlja slika na znamki, ki je bila izdana 28. maja letos. Na njej je videti obraze vseh štirih kaplanov in teman trup potapljajoče se ladje. Na znamki je zapisano: "Nesmrtni kaplani" in potem razjasnilo: "Interfaith in action", kar. pomeni, da se je tu pokazala trdna vez med različnimi veroizpovedi. Prva pola nanovo izd&nih znamk je bila izročena predsedniku Trumanu, ki je ob tej priliki napravil kratek a pomemben govor , s katerim je počastil spomin herojskih kaplanov v posebnih obredih v rožnem vrtu Bele hiše. Dejal je, "da je to spomina vreden dogodek in nadaljeval: "Ne verjamem, da bi bil v vsej zgodovini sveta zabeležen dogodek sličnega heroj-stva ... in tudi ne vem, da bi bilo kaj primernejšega, s čemer bi mogli počastiti njihov spomin, kot je izdaja teh znamk v spomin štirih mož, ki so dali svoja življenja, da so se mogli rešiti drugi. Storili so baš to v kar mi verujemo moralno in to ni bilo dejanje enostranskega verskega mišljenja. Tu sta bila dva protestanta, eden katolik in eden Žid — vsi so skupno nastopili v tem herojskem dejanju. Ni ga človeka, ki bi mogel kaj dodati k temu visokemu vzgledu. "V tem je zapopadeno vse. Dali so vse, kar so imeli, da so mogli živeti drugi. Upam, da bo to v blagor vas vseh. Naj-vzvišenejša pridiga, ki je bila kedaj pridigana^, je vtisnjena tukaj na tej znamki." So še drugi spomeniki, ki so v načrtu in bodo ameriškemu ljudstvu govorili o nesebični žrtvi stilih mladih kaplanov. V veteranski bolnišnici v Bron-xu, N. Y. je v gradnji privatno kopališče, ki bo pomagalo do zdravja mnogim veteranom in obenem spominjalo slehernega obiskovalca na herojsko dejanje štirih kaplanov. Pomožna ženska organizacija židovskih veteranov je pričela voditi kampanjo za postavitev spomenika in v zveznem kongresu je bil vložen predlog, da se štirim kaplanom postavi spomenik v naši zvezni prestolnici. Medtem pa bodo milijoni znamk, ki kažejo herojsko dejanje teh štirih mož, ponesli poslanico njihove velike žrtve med ameriško ljudstvo širom dežele — poslanico, ki je zapečatena z njihovo ljubeznijo do bližnjega, izpričano v največji preizkušnji. Common Council nam bodo pomagali pri nadalj- Poglobili homo trgovske stike nem izpolnjevanju petletke. Zagrebški velesejem je velika napoved za bodočnost že lanskoletni mednarodni velesejem v Zagrebu je vzbudil veliko zanimanje in to ne samo med našimi ljudmi, temveč tudi v poslovnem svetu tistih držav, s katerimi je naša država sklenila trgovske pogodbe. Letos je zanimanje še večje. Obisk narašča iz dneva v dan. Že prvi dan je obiskalo velesejem 21,000 ljudi, 9. maja pa že 36,000. Med temi so bili tudi gostje iz Sovjetske zveze, Albanije, Avstrije, Bolgarije, Belgije, Egipta, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Švice, Trsta in Velike Britanije Gospodarski uspehi, ki jih je Jugoslavija v teh treh letih dosegla, vzbujajo v inozemstvu vse večji interes za okrepitev medsebojnih gospodarskih stikov. Velesejem napravi nate mogočen vtis. Ko stopiš noter, skoraj zmeden obstaneš. V kateri paviljon bi vstopil najprej? Poplava ljudi te zagrabi in nese s seboj. Sprva sem z odprtim notesom hodil po razstavnem prostoru. Novinarska dolžnost je nekaterikfat malce neprijetna. Gledam, zapisujem drobne opazke, toda kdo bi si mogel vse zapisati. Preveč stvari se razgrinja zvedavim očem. Zanese me Pozabim na svojo nalogo in sem le še navaden obiskovalec. Eden od tisočev, ki se prerivajo skozi razstavne prostore. Gledamo in poslušamo drug drugega. "Preveč je tega, pa si ne mores vsega zapomniti, ne moreš vsega oceniti," pravi nekdo. "Ce bi imel čas, bi prišel sem vsak dan in si natančno ogledal samo po en paviljon." Odkrita so bogastva naše zemlje Nekaj novega, velikega se nam kaže. Takih velesejmov prej v Jugoslaviji nismo imeli. Ce si takrat hodil po razstavnih klic Taft-Hartleyevega zakona, minimalno mezdo $1, zakone proti verski in plemenski diskriminaciji, pospešitev graditve novih stanovanj, socialno zaščito in minimalno brezposelnostno podporo v znesku $35 na teden. Konvencija Nove stranke bo vsekakor važen politični dogodek, ki bo ameriškemu ljudstvu prožil priliko, da aktivno poseže v formulacijo cele platforme Nove politične stranke. prostorih, ti je nekaj težkega, legalo na dušo. Spričo stvari, ki so jih razstavljali inozemske tvrdke ,te je zaradi zaostalosti domačega gospodarstva grabil obup; zakaj izhoda iz te zaostalosti nisi videl. Danes hodiš po velesejmu z drugačnim občutkom. Odkriva se ti bogastvo naše zemlje. Na sredi stoji na primer rudarski paviljon. Tam se ti pokaže, kaj skriva naša zemlja v svojih nedrih, premalo prostora nam je na razpolago, da bi mogli našteti vse rude, ki jih je dobiti pri nas. Tudi pred vojno so kopali te rude, toda tuje družbe. Znoj našega rudarja je redil milijarderje v Parizu, Monte Carlu, v Londonu. Rudniške naprave so bile zastarele, rude so roparsko izkoriščali, izvažali v surovem stanju. Mi pa bomo naše rudarstvo j modernizirali, rudno bogastvo I bo služilo nam. Naj te zanese iz rudarskega paviljona na raz-' stavne prostore zvezne kovinske j industrije. Tu boš videl, da besede o naši gospodarski osamosvojitvi niso prazne besede. Naša težka industrija že danes izdeluje predmete, za katere pred vojno še mislili nismo, da bi jih kdaj doma izdelovali. Tako je tovarna vagonov v Slavonskem Brodu poleg krasnih potniških in spalnega vago-|na razstavila doma izdelano lo-'komotivo. Tovarna "14. okto-|ber je izdelala velik gradbeni j transporter za prenos gradbene-Iga materiala. Na razstavi vidiš 'tudi doma izdelane mešalce betona, stroj za valjanje cest. Litostroj jo razstavil velik polnojarmenik, vodno turbino "pelton" s 600 konjskimi silami in celo poskusno postajo za preizkušanje dela propelerjev pod ogromnim vodnim pritiskom. Kažejo se prvi uspehi petletke Na velesejmu se kažejo prvi veliki uspehi naše petletke. Ti najbolj zgovorno pričajo, da je naš ])lan stvarnost, ki ga bomo I izvedli, da se ne bomo ustavili j pred nobeno težavo. Na velesej-I mu razstayljajo svoje izdelke I tovarne, ki smo jih šele začeli [graditi, ki še niso dograjene,, toda njihovi izdelki so že tu in Ne samo "Litostroj," tudi druge nove tovarne naše težke industrije že razstavljajo svoje prve proizvode. Tovarna težkih orodnih strojev "Ivo Lola Ri-bar" med drugim razstavlja frikciono prešo, težko 6,200 kilogramov za stiskanje železnih delov in velike "Mamut škarje," težke 40 ton, za sekanje pločevine, jekla in železa. Te škarje režejo 75 milimetrov debelo jeklo. Zagrebški velesejem ti vzbuja vero v naše ljudi. Vzgojeni pod tujo knuto, ko so nam stalno trobili, da nismo sposobni za drugo kot za težaška dela, smo še sami izgubili vero vase in sriio verjeli, kar so nam trobili naši zasužnjevalci. Ostankov te miselnosti je med nekaterimi našimi ljudmi še veliko. Ko so sejali nevero v našo petletko, so sovražniki ljudstva izrabljali tudi to. "Sezidajte tovarne, toda kje boste dobili ljudi, da bodo stregli strojem? Tega domači ljudje ne bodo znali." Naši delavci pa so dokazali, da so bile tudi te besede lažnive. Tovarna Tezno razstavlja doma izdelane avtomobile, rudarsko orodje, dele motorjev, kar so vse naredile roke našega delavca, čeprav prej pri nas nikoli nismo izdelovali avtomobilov. Še več. Ne samo, da zna naš delavec delati na najbolj kompliciranih strojih, on zna te stroje tudi izpopolnjevati. Tovarna Jesenice na primer razstavlja na velesejmu stroj za rezanje pločevine, delo novator-ja. "Prvomajska" stroj za ravnanje pločevine ,tudi delo no-vatorja. Taki so še: kladivo na zračni pritisk, stroj za predelavo konoplje, razni vrtalni stroji itd. Še in še bi lahko naštevali od proizvodov naše težke in elektroindustrije. Saj ta industrija ustvarja temelje naši industrializaciji, našemu lepšemu življenju. Ne moremo iti mimo tovarne "Rade Končar," ki izdeluje električne stroje. Razstavila je med drugim trofazne asihrone motorje, transformatorje, indukcijske peči za taljenje kovin in drugo. Imenovati moramo tudi tovarno za elektrotehniko in fino mehaniko "Iskra" v Kra-i nju. Domačo industrijo žarnic itd. Pri nas je zelo važna industrija lesa. V posebnem paviljonu so prikazani številni izdelki naše lesne industrije in obrti. Poleg živilske, tekstilne, gradbene, kemične industrije pa bi morali posebej opozoriti na izdelke naše usnjarske in usnjarsko galanterijske industrije. Ti izdelki se po finogti izdelave morejo meriti z najbolj kvalitetnimi na svetu in bi zadovoljili še tako razvajen okus. Pred temi izdelki je vedno gneča ljudi. Kmetijstvo nove Jugoslavije Bogastvo naše zemlje ti odkriva tudi poljedelski del razstave. Industrijske rastline, žitarice, selekcionirano seme, vino, sadje, kuj vse ti nudi naša zemlja. In vendar je pred vojno pri nas toliko ljudi stradalo kruha, saj so bile cele pokrajine, kjer kruha skoraj poznali niso. Seveda, naše poljedelstvo je bilo zaostalo, kmečki žulji so se stekali v banke in po njih odtekali v tujino. V bodoče bo drugače. Kmetijstvo bomo postavili na naprednejše temelje. Zelo pomemben je napis na velesejmu: "Kmetijstvo nove Jugoslavije!" To kmetijstvo se bo razlikovalo od starega. Selekcionirano seme, umetna gnojila, stroji, zadruge, vse to bo pripomoglo kmetu in nam vsem do lepšega in boljšega življenja. Razstavljeni proizvodi naše kmečke produkcijo pa kažejo, da so ti proizvodi visoko kvalitetni in da bomo z njimi lahko konkurirali na vseh svetovnih tržiščih. Jasno je, da danes ustvarjamo predvsem sebi bogastvo, po drugi strani pa je tudi jasno, da se s svojim bogastvom ne bomo zapirali pred zunanjim svetom. Ne, že danes navezujemo trgovske stike z vsemi, ki hočejo z nami pošteno trgovati in bomo te stike vedno bolj poglabljali. Seveda pa poudarjamo pred vsem svetom, da nikdar več ne bomo polkolonija različnih kapitalističnih dežel, da bi nas imeli le za molzno kravo, temveč bomo trgovali le kot enakovreden partner, bodisi kot kupec ali pa prodajalec. In zagrebški velesejem ima namen, da take trgovske stike z zunanjim svetom poglobi in razširi. Že v začetku smo omenili veliko zanimanje inozemstva za zagrebški velesejem. Gostje prihajajo, ker se zanimajo, kaj bodo mogli v novi Jugoslaviji kupovati, seveda pa so prišli na velesejem tudi zato, ker se zanimajo, kaj bodo mogli pri nas, prodajati. I eno i drugo se bo vedno bolj razvijalo. Čim bolj se bo pri nas plansko gospodar- ~ stvo dvigalo, tem več bomo lah-j ko nudili za prodajo, zaradi naraščajočega gospodarstva pa bomo lahko v inozemstvu tudi čedalje več kupovali. Od tujih razstavljavcev vzbuja največje zanimanje Sovjetska zveza Od inozemskih držav sodelujejo na razstavi s kolek'tivimi razstavami ZSSR, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Albanija. Posamezne tvrdke pa razstavljajo iz Švice, Francije, Nizozemske, Belgije, (Dalje na 3. sirani) Urednikova pošta Vabilo na velik piknik društva "Vipavski raj" Difuštvo "Vipavski raj" št. 3J^ SNPJ bo priredilo v nedeljo 27-junija velik piknik na farmi SNPJ na Chardon Rd. Kakor vsako leto, tako tudi letos pravijo, da se ne sme pozabili stare navade — proslave "češnjevega jubileja," ki je za Vipavce zelo važen. Zato vas vabimo, da pohitite od blizu in daleč nabirat vipavske češnje, ker drevo jih že težko drži. Vipavci nam obetajo obilo zabave in še jaz sam bom menda pridrvel s kako Lizo na pomoč. Za vse tiste, ki jih srbijo pete, bo igral poznani Vadnalov orkester. Odbor pa je pridno na delu, da preskrbi vso potrebno za izvrstno postrežbo. Torej še enkrat: v nedeljo vsi na velik piknik Vipavcev farmi SNPJ! Louise Cebron Društvo "Delavec" vabi na piknik Cleveland-West Park, ■ O. Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ je na svoji zadnji seji sklenilo, da se priredi piknik v korist društvene blagajne in sicer v nedeljo 18. julija. Imamo lep pikniški prostor v lepenk gozdiču na farmi brata Kar^ Strekely na 5807 W. 130 St., to je druga domačija na levo Snow Rd. Vabimo vsa sosednja društva, da nas poselijo na ta dan. LjU' bitelji pristne domače zabave prostem se boste razvedrili ^ prijateljem krogu. Društveni odbor bo pa skrbel za dobro P'^' strežbo v vseh ozirih. Vsi, ki boste posetili naš nik iz vzhodne strani mesta, vzemite Lorain Ave. cesto do 130 St., tam kienite na levo vozite po W. 130 St. do zgoraj omenjenega naslova, in tudi ka žipot vam bo pomagal, da ne boste zgrešili prostora. Torej, še enkrat se pripoio- cam za obilen posel in klicen^ na veselo svidenje na pikniku 118. julija v gozdiču na fai'in' 1 brata Kari Strekely. 1 M. Shuster 24. junija 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 M. Iljin: PRIRODA IN UUDJE (Nadaljevanje) Odločitev o usodi Volge in Kasjnja Možgani kolektivnega člove-Sa so reševali nalogo. V Akademiji znanosti se je več sto učenjakov posvetovalo o Vprašanju, kaj naj se zgodi z Volgo in s Kaspijem. Posvetova-(ija so bila hkrati na več krajih v več odsekih. V prvem odseku so poznavalci morja izra-ttavali in preračunavali gladino 'a "akvatorij" Kaspija za več desetletij naprej (kopna površina se imenuje teritorij, morska površina pa akvatorij). V drugem odseku so razpravljali ribarski izvedenci o vprašanju, kako je treba ravnati, da bi pregradnja Volge ne škodovala ribam. V tretjem odseku so kemiki razmišljali o usodi Kara-bugaskega zaliva. V četrtem od-®eku so se posvetovali meteorologi o podnebju. V petem so govorili o jezovih, v šestem o tleh, v sedmem o vrstah pšenice. Inže-•^irji, agronomi, geologi, gospodarstveniki, kemiki, zoologi, bolniki, fiziki—koga pač ni bilo "a tem zasedanju Akademije. V poslopju je zmanjkalo dvo-''an in so se posvetovanja vršila hkrati v več poslopjih—in Insti- ?,a energetiko, v Geološkem "istitutu in v Domu inženirjev. Zemljevide morja, tabele pa-d^avin in risbe jezov so zamenjavali na stenah vedno novi Zemljevidi, tabele in risbe. Če bi moral vse to delo opraviti en sam človek, en učenjak, ki delal vse življenje in še ne bi •^ela dokončal. Kateri možgani bi pač mogli doseči hkrati vse Vede, proučiti prirodo z vseh strani hkrati ? Taki nalogi so kos samo kolektivni možgani.' Ti so rešili na-'ogo Volga-Kaspij v šestih dneh. Zasedanje Akademije znano-j^ti je trajalo od 25. do 30. no-i Vembra 1933. In 30. novembra so bili že sprejeti sklepi o vseh poglavitnih vprašanjih. Na zaključni seji je dobil eden izmed akademikov besedo, da je prebral sklep. Človek bi bil mislil, da to ni seja Akademikov, ampak sodna razprava. Vsi so čakali: kakšna bo sodba? Sodba je vsebovala več točk, ena izmed prvih pa je bila: "Vodna bilanca Kaspijskega morja mora biti ohranjena." Bilanca—to je ravnotežje dohodkov in izdatkov. A kako bo mogoče ohraniti Kaspij, če bomo vzeli toliko vode iz Volge in iz drugih rek, ki tečejo v Kas-Pij? Sodba je govorila tudi o tem; izdatek vode je treba nadomestiti, treba je dovajati Volgi dopolnilo hrano iz sosednih rek. Reke si hodo podale roke Volgi so prisodili dodaten vodni obrok. Vodo zanj pa je treba vzeti iz sosednih rek. Iz katerih rek? Na jugu naše dežele vode manjka, medtem ko je je na severu preveč. Na jugu je suša, na severu pa deževje brez konca. Na jugu so pustinje, na severu močvirja. Severne reke nosijo svoje obilne vode brez koristi v Ledeno morje in v Belo morje. Kaj ko bi popravili prirodo in preyrgli del vode iz severnih rek v Volgo? To je zamisel inženirja Nikol-skega. Volgi in njenim pritokom se zelo približajo na severu Onega, Suhona, Vičegda in Pečora. Te štiri reke skupaj imajo skoraj prav toliko vode kolikor Volga. Lahko jih je spojiti z Volgo po prekopih. Razvodja tam niso visoka in tla so mehka. A spojiti reke ni dovolj. Treba je zadevo urediti tako, da bo mogoče vodi poveljevati, jo po potrebi usmerjati v to ali ono smer. Kako naj to dosežemo? Zgraditi moramo velika zaje-zitvena jezera. Pri spojitvi Ka- Mastering AufomoHve Science nPB-MA-OOVJ lf'$ not enough that o soldier merely know how to operate on Army vehicle. He must olso know what mokes it go. So, these meehonieolly minded soldiers ore getting expert instruction on the internal operation of on outo-motive engine ot one of the many Army Field Forces training schools. Today, thousands of young men ore receiving technical training in the U. S Army by way of preparation for o profitable military career. Mercy Plane Bears Red Cross Personnel and Supplies to Oregon Flood Area m ruxmrn it t Renrine a specially trained Red Cross disaster i'lch candv a mercv nluiic Mew from Chicago to aid victims of the flooded Columbia mer. The flight was sponsored by the C^cago Herald-American and business organizations making up the Mercy I'^eet in Chicac-o Robert J. Casey, former war correspondent, was aboirH r^vp r'nsrv rriffht) hclps Chuck O'Connors load the candy. Company. The plane was made a\ ailable by John D. Mac Arthur, president of the Bankers Life & Casualty Company. me s Pečoro—Kamo-Pečorsko jezero, pri spojitvi Kame z Vi-čegdo—Kamo-Vičegodsko jezero. Zato moramo pod povirjem obeh rek, ki ju hočemo spojiti, zgraditi dva jeza. Nad obema jezoma se razlijeta obe reki v jezeri. Obe jezeri moramo spojiti s prekopom v eno veliko jezero —shrambo vode. Iz. te shrambe bo mogoče usmeriti odtok vode na sever in na jug—tja, kjer bo pač bolj potrebna. V času povodnji bodo zajezitvena jezera zbirala vodo, poleti pa jo bodo odvajala. Tako se bomo naučili urejati življenje rek—brzdati njihovo drznost spomladi, poleti pa jih spodba-dati. Tudi življenje jezer bomo uredili. Na severu imamo tri jezera, ki so na zemljevidu razvrščena v nizu drugo pod drugim. Ta tri jezera—Lače, Vože in Ku-bensko—ležijo tako, kakor bi prosila, naj jih združimo v sistem in izkopi jemo iz njih pot na jug, v Volgo po Šeksni in Ko-stromi. Tako dobimo velikansko trojno zajezitveno jezero. Iz njega bomo lahko oddajali vodo na tri strani—v Volgo, v Suhono in v Onego, kakor pri vodovodu s tremi pipami. Najbolj bo voda potrebna Volgi in zato bo treba pipo najpogosteje odpirati v njeno smer. Kaj bo vse to dalo Volgi? Ne bo ji dalo samo vodo, samo dopolnilno hrano. Dalo bo Volgi globino. Čim več vode bo v njej, tem globlja bo. Dalo bo Volgi zvezo s severnimi morji in s severnimi rekami, odprlo bo pot iz Volge na sever. Dalo bo Volgi silo. Več vode pomeni tudi več sile. Voda, ki je tekla dosedaj brez koristi in brez dela, bb delala za nas tam, kjer bo najbolj potrebno. (Dalje prihodnjič) Dr. Stane St erg ar: NAOČNIKI Tudi enostanični organizmi, bodisi živalski ali rastlinski, so zmožni zaznavati svetlobo. Človek pa spada med više organizirana večstanična bitja, katerih Staniče so si opravila porazdelile in so ostale za svetlobo občutljive samo nekatere od njih. Združene so v mrežnici očesa, njih število gre v milijone. Ni pa dovolj, da mi svetlobo zaznavamo, opazovati hočemo predmete, njih slika naj bo točna in jasna. Oko brez napak ima te sposobnosti, mnoge oči pa ne. Takšnim skušamo s popravnimi stekli pomagati. Stekla različnih jakosti, oblik, izdelav, barv, v različnih okvirjih ali brez njih natikamo pred oči: to so naočniki. Pojdimo po cesti. Nekaj korakov in že srečamo človeka z naočniki, kmalu nato drugega. Poglejmo v kino ali gledališče. V vsaki vrsti opazimo nekaj gledalcev, ki so si nataknili ta čudovita stekelca. Isto v pisarni. Nekateri jih rabijo za gledanje v daljavo, drugi za delo v bližini. Danes so naočniki tako v navadi, da jih skoraj ne opazimo na nosovih mnogih kratkovidnih, daljnovidnih in škila-vih oseb. Vendar naočniki niso od nekdaj, posebno ne taki, kakor jih vidimo danes. Včasih je bilo drugače. Poglejmo v stare knjige. Čeprav nosi Kitajec danes naočnike, ki jih je izdelala evropska industrija, vemo, da je bilo še v 19. veku drugače. Dober poznavalec Kine, Davis nam leta 1836 slika Kitajca z ogromnimi naočniki. Utež na nitki preko ušes mu jih drži v ravnotežju. Brušeni so iz rjavkastega kamna, ki ga Kitajci imenujejo scha-chi, kar pomen čajni kamen. To je topaz. Lahko trdimo, da stari Grki in Rimljani niso poznali naočnikov. Zgodovinarji jih ne omenjajo, tudi v izkopaninah jih niso našli. Imeli so zbiralne leče kratke žariščne razdalje iz stekla ali kamene strele. Za del kamene strele, ki so ga našli v Ti-rusu in so ga svoj čas imeli za očesno steklo, so ugotovili, da je navaden gumb. Od Plinija vemo, da so stari Grki in Rimljani poznali povečevalno sposobnost z vodo napolnjene steklene krogle, vendar so mislili, da je vzirok povečave voda, ne pa upognjena površina. Take krogle so uporabljali zdravniki za zažiganje in so se prodajale v apotekah. To so konveksne leče. Nikjer pa ne dobimo podatkov o konkavnih lečah (uporabljamo jih pri kratkovidnih), čeprav so kratkovidnost stari Grki poznali. Tudi za zgodnji srednji vek nimamo podatkov ali sledov o naočniki. Škot Winfrid v sedmem stoletju omenja povečevalno sposobnost stekla. V 13. stoletju opisuje Roger Bacon naočnike. Zbral je veliko leč in ugotavlja, kako koristne bi bile za tiste stare ljudi, ki slabo vidijo. Istočasno srečamo naočnike tudi v Nemčiji. Leta 1300 jih Aleksander Humboldt omenja kot pogosten pojav v Haar-lemu. Največ podatkov o iznajdbi naočnikov pa dobimo v Italiji. V neki cerkvi v Florenci so odkrili sledeči napis: "Tu počiva Salvino d'Arma-dro iz Florence, iznajditelj naočnikov I. J. D. H. 1317." I Tudi Alessandro della Spina j je verjetno pred letom 1300 iz- i delal naočnike v Pisi. še mnogo! drugih dokazov je, ki kažejo, da ' smo naočnike dobili okoli 13.! stoletja. Iz zapiskov nam je znano, da se je leta, 1319 poja-: vil kot gost na poroki kneginje Jute poslanik na avstrijskem dvoru, Pietro Buonaparte iz Pa- \ dove, ki je v veliko začudenje j gostov nosil naočnike, izdelane, v Florenci. j Včasih so imeli za iznajditelja' naočnikov svetega- Hieronima, rojenega leta 331 v Dalmaciji. Vendar so mu naočnike na njegovih številnih slikah le podtaknili. Kljub vsem tem podatkom pi- j še leta 1660 Antonio Manzini iz Bologne v knjigi, ki jo je posvetil sv. Luciji, zaščitnici očesnih bolnikov, da se je dolgo zaman trudil, da bi odkril iznajditelja naočnikov. Jasno nam bo, da je to danes še teže. Z medicinske strani omenja naočnike leta 1305 profesor Gordon iz Montpelliera. Pravi, da so naočniki odveč, če uporabljamo njegove očesne kapljice. Istočasno pa pravi njegov sodobnik de Chauliac, da so očesne kapljice sicer koristne, ako pa ne pomagajo, je treba seči po naočnikih. Tedaj seveda še niso dosti vedeli o lomu svetlobe sko- zlasti francoskih, danes pa država z visoko razvito industrijo, z najnaprednejšim kmetijstvom, kjer je delovni človek prvič popolnoma svoboden. To kaže tudi razstava na zagrebškem velesej-mu Velikih uspehov ni bilo mogoče doseči samo s stroji, temveč tudi s spremenjenimi odnosi do dela. O teh spremenjenih odnosih govori tale napis na razstavi: "Amerikanci kot rok za montiranje traktorske tovarne odredili 162 dni. Sovjetski ljudje pa so ga montirali v 23 dneh." Samo taki ljudje so mogli doseči tolikšne uspehe kakor jih vidimo na velesejmu. ; Največ prostora v paviljonu zavzemajo težki orodni stroji, ki jih razstavlja tovarna "Sver-dlov," "Kirov," "Ordženikidze." Posebno pozornost vzbujajo univerzalne stružnice za obdelovanje kovin. V tem paviljonu vidimo tudi dve šolski letali, dva avtomobila znamke "ZIS," močan stroj z osem cilindri in dva manjša avtomobila znamke "Po-bjeda." Tam vidimo tudi moto-cikle, montirano napravo tovarne za autogeno varenje, pa tudi precizne predmete, kot so krog-Ijični ležaji, instrumenti itd. Zunaj vidimo krasne trolej-buse, težke tovorne avtomobile' in vsakovrstne kmetijske stroje. Ti vzbujajo pri gledalcih veliko zanimanje. Tu vidimo razne se-jalnike, tako dvanajstvrstni se-jalnih za sladkorno peso, potem peterobrazdni plug, ki v 10 urah zorje pet hektarov, kosilne stroje, kultivatorje itd. Vidimo pa tudi velike kombajne, stroj, ki žanje in mlati hkrati. Kombajn Stalinec, ki ga vleče traktor, po-žanje in omlati v 10 urah žito s 23 hektarov. Temu stroju strežejo trije ljudje. Najnovejši kombajn "S 4" pa je tako mehaniziran (vleče ga lasten motor), da vse delo opravi en sam človek, vozač. Očiščeno žito stresa stroj v kamion, ki vozi poleg. Drugi razstavljavci iz inozemstva kažejo na razstavi tehnične proizvode svoje industrije, tovorne in potniške avtomobile, poljedelske stroje, precizno orodje, orodne stroje. Bolgarija in Albanija pa vzorce usnja, tobaka, vin^ in raznih ^ud. Velesejem naj nam bo vzpodbuda za še bolj požrtvovalno delo Če hodiš po velesejmu, občuduješ preciznost in različnost izdelkov, ki jih razstavljajo inozemske tvrdke. Zlasti Švica te divi s preciznostjo svojih izdelkov. Tam vidiš tudi stroje, k,i •jih pri nas še ne'izdelujemo, ki pa jih istočasno zelo potrebujemo za opremo naših tovarn. Naši ljudje to vedo. Toda ko hodijo po velesejmu, jih ne grabi obup, kakor pred vojno. "Danes teh strojev še nimamo, jutri jih bomo izdelovali." Industrijske države izdelujejo take stroje že desetletja, pri nas smo jih šele pričeli izdelovati. Komaj tri leta je poteklo; kar je minila vojna, razdejanje je bilo veliko, pa smo se že lotili nalog, kakršnih so se kapitalistične države upale lotiti šele po razvoju, ki je trajal več desetletij. Če hodiš po velesejmu, boš slišal na desetine takih pogovorov. Naši ljudje danes niso samo gledalci in občudovalci tujih uspehov, temveč presojajo in ocenjujejo tudi lastne uspehe. Iz oči jim gori ponos in želja po še večjih uspehih. Ne želja, temveč vera. Če smo bili zmožni, da smo v tem kratkem času dosegli pri izgradnji svoje domovine tolikšne uspehe, kolikšne bomo še dosegli jutri, ko nam bodo tudi včerajšnji pomagali. Seveda, vsak od nas mora napraviti, kar je v naši moči. Doseženi uspehi, ki so bili prikazani na zagrebškem velesejmu, naj nam bodo vzpodbuda za še bolj požrtvo-, valno delo. ag. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO S BASEMENT Privlačna magika na vaših oknih ... te nove ČIPKASTE ZAVESE V obširni izberi atraktivnih tkanih vzorcev Tenko tkane zavese, ki so magika na vaših oknih. 214 jarde dolge, 30 inčev široke na vsaki strani. Obrobljene na vrhu . . . pripravljene za na okna. Ecru barve. 1.98 (Nadaljevanje na 4. strani) ZAGREBŠKI VELESEJEM JE VELIKA NAPOVED ZA BODOČNOST (Nadaljevanje z 2. strani) Italije, Svobodnega tržaškega ozemlja. Švedske in Avstrije. Razumljivo je, da od tujih razstavljalcev vzbuja največje i zanimanje Sovjetska zveza. Le- i ta in leta so nam skrivali velike ] uspehe, ki jih je Sovjetska zveza | dosegla s svojim socialističnim gospodarstvom. Trobili so nam o gospodarskem kaosu, o lakoti,' ki vlada v tej veliki državi in' podobno. Vojna je vse to razgalila kot laž. Le gospodarsko močna država je mogla potolči fašistično Nemčijo, ki je izrab- ^ Ijala gospodarske vire vse Ev-1 rope. j Na velesejmu v Zagrebu pa naš človek na lastne oči lahko vidi, kaj je zmožno ustvariti socialistično gospodarstvo. Pred 30 leti še gospodarsko zaostala država z malo razvito industrijo, s primitivnim poljedelstvom, polkolonija tujih kapitalistov, par Iz, tenkega ali bungalow pajColana v veliki izberi gossamer vzorcev. ZVi jarde dolge, vsaka stran 45 inčev široka. Eggshell barve. 1.98 par Zavese—Basement šE ENA POŠILJKA! VSE SE JE ZADNJIČ RAZPRODALO! ŽENSKI ARMADNE VRSTE USNJENI OXFORDS Mere 5 do 9 širočine AA do E v skupini Enake vrste, kot so bilo izdelane za ženske arma-dne oddelke! Mehko, upogljivo usnje zgoraj z dobro vdelanimi petami in podplati iz fine vrste usnja, popolnoma podložene z usnjom, suede usnje pri petah, da se ne snamejo, in pet-vrstne veze za perfekt-no mero. Idealni za bolničarko, učiteljice, strežnico, žensko v rezervnih oddelkih ... za ženske v vsakem življenjskem poklicu. Ženski čevlji—Basement Telefonska naročila sprejeta. Pokličite CHerry 3000 Pošljite mero civilnih čevljev za pravo mero. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST junija 1948. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) " Grigorij se je zasmejal. — Žena ni medved, ne bo ušla v gozd. Sedel je na kozla; zataknil je korobač pod sedež in uredil voj-ke. — Ej, to vas bom popeljal na sprehod, Jevgenij Nikolaje-vič! — Popelji, dobiš napitnino. — Na vso moč sva srečna pri vas. Hvala vam tudi, ker mojo Aksinjo . . . hranite . . . ji kruha . . . dajate. Grigoriju se je glas pretrgal in stotnika je spreletela grda slutnja. "Kaj, morebiti ve? Eh, neumnosti! Od kod? Ni mogoče." Zleknil se je na naslanjalo v kočiji in prižgal cigareto. — Kmalu se vrnita! — je za njima zavpil stari gospod. Izpod koles se je dvigal igli-čast, zledenel prah. Grigorij je z uzdami trgal dirkaču čeljusti in ga spravil v skrajno blazen dir. V četrt ure so se prevesili čez grič nizdol. V prvi dolini pa je Grigorij skočil s kozla in potegnil korobač izpod sedeža. — Kaj pa boš? ... — Stotnik se je pomračil. — Nu, tole . . . Kaj! Grigorij je kratko zamahnil s korobačera in s strašno močjo ud^il stotnika po obrazu. Preprijel je korobač in tolkel z bičevnikom po obrazu in po rokah, ne da bi pustil, da bi prišel stotnik do sape. Drobec razbitega ščipalnika se je temu za rezal nad obrvi. Na oči mu je tekel krvav curek. Stotnik je spočetka zakrival obraz z roka mi, toda udarci so se zgostili Odskočil je, poskusil zavarovati obraz, spačen od marog in bes nosti, toda Grigorij se je od maknil in mu z udarcem po žili omrtvičil desnico. — Za Aksinjo! Zame! Za Aksinjo! Še enkrat za Aksinjo Zame! Korobač je žvižgal. Udarci so zadevali v mehko. Potem ga je s pestmi treščil na trdo, gruda-sto cesto, ga valjal po tleh in zverinsko tolkel z okovanimi petami vojaških škornjev. Izčrpan je sedel v koleselj, viknil in pognal konja v galop, trošeč dirkačeve moči. Kočijo pa je Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug LODI MANDEL. Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah COME ON TEACH GUTOTHt pomi You b«l sht'11 "Get to th* Point",-Codar Point, that is. Fintst bathing beach in th* world, Breaker* Hotel, social plan dancing nightly, amuse« ments, picnic grounds, free parking. Get hep, son; "Get to the Point", too. Rail or but to Sandušky Hourly tarry aarvica to "Poin^ Ohio Route 2 (U.S. 6) CEDAR POINT " ON LAKt BRIE " SANDUSKY, OHIO popustil pred vhodom, mečkal v pesteh korobač, se spotikal ob pole razpetega plašča in tekel v poselsko hišico. Aksinja se je ob tresku od-drlesnjenih vrat ozrla. — Kača! . . . Psica! . . . Korobač je švistnil in se tesno ovil njenega obraza. Grigorij je zasopel stekel na dvorišče; ne da bi odgovarjal na vprašanja deda Saške, je odšel s posestva. Čez pol drugo vrsto ga je dohitela Aksinja. Burno je dihala, šla molče vštric njega in se poredkoma dotaknila Grigorijeve roke. Na razpotju ob rjavem step-nem znamenju, je dejala s tujim, oddaljenim glasom: — Griša, odpusti! Grigorij je pokazal zobe, se sključil in dvignil ovratnik plašča. Aksinja je ostale, nekje zadaj pri znamenju. Grigorij se ni niti enkrat ozrl in ni videl k njemu stegnjenih Aksinjinih rok. Ko se je spustil z gore v vas Tatarsk, je presenečeno opazil v svojih rokah korobač, ga vrgel vstran in z velikimi koraki zavil po zavrteh. Na okenca so se pritiskali obrazi, začudeni spričo njegovega prihoda, nasproti prihajajoče ženske, ki so ga prepoznale, so se globoko priklanjale. Pred leso domačega vrta mu je suhotno, čmooko, zalo dekle v teku z vzkrikom planilo za vrat in se nlu pritisnilo na prsi. Grigorij ji je z rokami objel lica, ji dvignil glavo in spoznal Dunjaško. Izpred vrat. je prišantal Pan-telej Prokofjevič, v hiši je na glas zajokala mati. Grigorij je z levico objemal očeta, desnico pa mu je poljubljala Dun jaška- (Daljm prihodnjič) NAOČNIKI (Nadaljevanje s 3. strani) !zi leče in zato nam bo umljivo ! predpisovanje kapljic namesto ! stekel. Optične zakona sta prva v 16. stoletju opisala Franciscus Maurolycus in Johanes Kepler. Še istočasno pa je Montanus, učitelj na visoki šoli v Padovi, predpisoval za kratkovidne smaragd ali piramide iz zelenega stekla. Naočniki pa so bili takrat vsekakor še zelo redki. Tako jih na primer George Bartisch, ki je izdal prvo nemško knjigo o očesnih boleznih, ne priporoča. Zdravnikom se je zdelo vse do 19. stoletja predpisovanje naočnikov poniževalno za zdravniški stan in so to delo prepuščali krošnjarjem, vrh tega so se lečam pripisovale čudežne moči in čarobna svojstva. Naočnike so nosili le redki ljudje. Zakaj ? Resda je potreba po njih danes večja, ker je število kratkovidnih nekoliko na-rastlo, vendar je iskati vzroka drugje. Prvo je to ,da so celo zdravniki imeli naočnike za čarovnijo, ker niso poznali zakonov leče. Tudi je malo poklicev, ki bi zahtevali natančen vid in s tem noenjo očal. Urarji, zlatarji, zdravniki in učitelji so bili redki. Pa še to: če kdo ni dobro videl, se pač ni posvetil poklicu, ki zahteva dober vid. Kako malo ljudi pa je znalo tedaj čitati in pisati! Pa še neprimerna oblika naočnikov. Takih naočnikov ni hotel iz sramu nositi nihče. Brantova knjiga iz leta 1494 nam kaže "knjigodržca" z velikimi smešnimi naočniki. V umetniških slikarskih delih najdemo naočnike šele v 15. stoletju, najčešče v karikaturah. Seveda moramo tu biti kritični, ker so slikarji slikali če-sto biblijske osebe z naočniki in moramo zato vedno presojati dobo po delu in slikarju, ne pa po osebah, ki so naslikane. Napredni slovenski časopisi v Ameriki zagovarjajo interese lašega delavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti hi ijih obstoj ne bil mogoč. Pri-pevajte tudi sedaj za njih obrambo! Naočnike so prodajali kroln jar-ji predvsem Židje. Ti so jih tudi izdelovali. Prodajali so stekla za gledanje v daljavo, za branje, pa tudi proti očesnim boleznim. Pozneje so nastale stalne trgovine. Izdelava je napredor vala, oblike in material so se menjavali in tako smo prišli nazadnje do današnjih praktičnih oblik. Ne bomo se spuščali v optične probleme v glavnem bomo pregledali material za naočnike iii pa glavne vrste leč. Steklo za lečo so brezbarvne ploščice, ki ne smejo imeti v sebi "mehurčkov." Mojstri te ploščice brusijo. Po brušenju so motne, treba jih je polirati in pregledati, da ni napake. Zdaj so stekla čista in prozorna. Optik jih centrira, jim da primeren rob in obliko. Če so brez okvira, jim z diamantom izvrtajo luknjico, kamor pridejo nosni mo-stiček in peresa, sicer pa se na-meste v naočniški okvir. Okvir se izdeluje iz različnega materiala: jekla, nikelj, double zlato, srebro, aluminij, roženi-na, celuloid itd. Izbira materiala za okvire je stvar okusa, denarja in pa tudi zdravniškega nasveta za posamezni primer. Jekleni okviri so trdni, pa rjovijo. Zato se ponikljajo, oksidirajo ali lakirajo. Okvir iz čistega ni-Ija in trden. Čeden je double okvir, ki je tudi trden. Zlato samo je premehko in se uporablja le v zlitinah s srebrom ali bakrom. Aluminijast okvir se uporablja le za zaščitne ih avtomobilske naočnike, ker je lahek in ne rjavi. Roženina se težko obdeluje in je krhka. Celuloid, trda guma in druge umetne snovi se često uporabljajo za nošenje tudi brez okvira. Zadnja leta pred vojno se je ta način pri nas zelo udomačil. Imajo to prednost, da se laže čistijo in so manj vidna kot stekla z okvirom. Slaba stran je njihova občutljivost in pa refleks z roba. Posebne oblike naočnikov so še ščipalniki, ki jih nosijo zdaj vedno manj, nadalje monokli, lornjete, povečavalna stekla itd. Nosni mostiček je na zdravniškem predpisu točno določen. Oblike so različne. Peresa so iz iste snovi kakor okvir, so ravna ali zavita okoli uhlja, trda ali prožna. Popravno steklo je seveda bistveni del naočnikov. Naj na kratkp omenim najvažnejše. Vsako steklo ima zunanjo in notranjo površino ter rob ali fase-te. Steklo naj bo debelo od 0.6 do 4 milimetre. Pri večji debelini trpi ostrina vida. Velikost stekla se ravna po spolu, starosti, obliki obraza in po namenu, kateremu služijo. Predpisujemo nekaj različnih že ustaljenih velikosti. Oblika je lahko okrogla ,ovalna, školjkasta, pol-mesečasta, podkvičasta, para-bolna, pantoskopska, osmero-kotna. Bistvenih razlik ni. Predvsem je to stvar okusa Bifokalna (dvogoriščna) stekla so nastala 1760. leta. Tedaj si je Benjamin Franklin, ameriški poslanik v Parizu, dal izdelati naočnike, sestoječe iz dveh polovalnih delov, zgoraj za gledanje v daljavo, spodaj za bližino. S takimi stekli si prihranimo snemanje in natikanje pri delu v bližini. Barva stekla je zelo važna. Največkrat prepisujemo popolnoma brezbarvna stekla, včasih se pa dodaja zelenkast, rjavkast ali modrikast ton, da izločimo iz sončnega spektruma določeni del. 1. Plana stekla, to so ravna, gladka stekla, katera predpisujemo za obe očesi le kot barvne in zaščitne naočnike, enostransko pa pred praktično slepo oko. - 2. Sferična stekla, konkavna in konveksna, s katerimi popravimo kratkovidnost in daljnovidnost, če ni drugih optičnih napak. 3. Cilindrska stekla, kakršna predpisujemo pri astigmatizmu, to je pri nepravilnostih roženič-ne krivine. ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave. KEnmore 3662 , PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE •Here isth^Newi ^ yy/'i'MLXN Tri^i