MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor« Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Oglase (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Pozdraviheni! Danes opoldne je prispela v naš obmejni Maribor skupina udeležencev veličastno uspelega tretjega vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani. Ogledali si bodo v posameznih oddelkih lepote in krasote našega obmejnega ozemlja, Dravsko dolino s Pohorjem, Slovenske gorice in naše Dravsko polje. Ko prihajajo odlični gostje v našo obdravsko prestolnico, jim v imenu nacionalnega Maribora izrekamo najprisrčnejšo dobro došlico z željo, da bi odnesli z naših obmejnih krajev čim lepše vtise in da bi se v čim učinkovitejši meri realizirali pomembni sklepi, ki so jih kongresni ude leženci storili na ljubljanskem vsedržavnem kongresu našega trgovstva, ki ga je izredno počastila in povzdignila s svojo udeležbo tudi številna delegacija trgovstva iz bratske Bolgarije. O vseh globoko aktualnih problemih našega1 gospodarstva so razpravljali ude leženci ljubljanskega vsedržavnega trgovskega kongresa. Obravnavali so problem delovanja tujcev v naši državi, veleblagovnic, reforme davčnega sistema, industrijskih prodajalnic, vnovčevanja terjatev trgovcev, privilegijev v izvozni trgovini, gospodarske zakonodaje, turizma in komunikacij, kmečkih dolgov s posebnim ozirom na trgovski kredit, razmerja trgovstva do zadružništva itd. Posebne važnosti je bilo troje vprašani: Karteli, reforma davčnega sistema in carinska unija med Bolgarijo in Jugoslavijo. V vseh teh in drugih vprašanjih so se storili primerni sklepi, ki se jasno in konkretno odražajo v soglasno sprejetih resolucijah, ki podčrtujejo za naše nacionalno trgovstvo življenjsko pomembne momente: I. Kongres odobrava iznesena poročila o dosedanjem delovanju centralnega Predstavništva in posameznih zvez ter sodelovanje v celoti odobrava. Kongres pooblašča Centralno predstavništvo, da napravi najenergičnejše korake, da se čimpreje uresničijo zahteve, iznešene na I. in II. vsedržavnem trgovskem kongresu v smislu obljub, ki so jih dali predstavniki kraljevske vlade. II. Kongres nalaga Centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj, da se pri kr. vladi zavzame M uresničenje Še naslednjih zafatev: !. dft se odredi paritetna komNflfc, M naj pripravi predlog zakona o socialnem zavarovanju trgovcev na splošni prisilni osnovi; 2. da po izteku sedanjega pogodbenega roka prepusti veleprodajo soli svobodni konkurenci; 3. da se način pobiranja splošnega 2.5 odstotnega davka na poslovni promet na drva in gorivo spremeni po predlogu, ki bo v duhu iznešenih referatov posebej dostavljen; 4. da Centralno predstavništvo s posebno intervencijo pri kr. vladi iznese zahteve zvez in trgovskih združenj, iznešene v referatih III. kongresa, *n da te zahteve upošteva v interesu trsov. stanu in narodnega gospodarstva. HI. Tretjemu kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavije so prisostvovali tudi delegati trgovcev kraljevine Bolgarije. V smislu skupnih sklepov, v interesu obeh narodov in v duhu pakta o večnem prija tujstvu naslavlja kongres apel na kr. vlado, da v čim krajšem roku prouči In [ealizira vprašanje carinske unije med kraljevino Jugoslavijo In kraljevino Bolgarijo. Istočasno priporoča kongres ce-tralnemu predstavništvu in Zvezi trgovcih združenj v Sofiji, da sestavita stalni °dboi zaradi preučevanja aktualnih trgov skih vprašanj in sestavljanja predlogov faradi pravilnega razvoja medsebojnih trgovinskih odnošajev. Klic po koncentracijski vladi britanskega im- perua LONDON, 13. junija. Velikansko pozornost je zbudil v vseh političnih krogih uvodnik dnevnika »Times« v današnji številki, ki se zavzema za razširjenje konservativne vladne večine na nekatere opozicijski skupine in s tem za narodno koncentracijo. V uvodniku se namreč naglasa, da zahtevata tako notranja kakor tudi zunanja politika Velike Britanije koncentracijo vseh sil, če naj se država obvaruje pred vsemi morebitnimi možnostmi. V notranjosti imperija se čuti cela vrsta gospodarskih in socialnih nedostatkov, id zahtevajo radi verjetnih posledic več koncentracijske volje v vladnih vrstah. List zahteva, da se v tako preosnovano vlado pritegnejo tudi splošno priznani politiki ter strokovnjaki. V političnih krogih domnevajo, da se bodo s tem vprašanjem pečali na seji vlade, ki se sestane danes dopoldne v Downing S*reetu. Angleško priznanie preži-dentu dr. Benešu MIREN POTEK ZAKLJUČEHIN OBČINSKIH VOLITEV. PRAGA, 13, junija. Tudi Včerajšnje občinske volitve tretje etape v 3028 občinah so potekle v popolnem redu. V 4838 občinah ni bilo volitev, ker je bila vložena samo ena kandidatna lista. Med temi ' la 3235 češkoslovaško, 1003 nemško, 160 pa madžarsko večino. V 3C29 občinah je dobilo pri včerajšnjih volitvah 2560 občin češko večino, 891 nemško, 5 poljsko, 373 pa madžarsko večino. Incidentov ni bilo nobenih. LONDON, 13. junija. Ves angleški tisk se izčrpno peča z včerajšnjimi občinskimi volitvami v češkoslovaški republiki. Listi ugotavljajo, da je združil Henlein 80% sudetskih Nemcev. Nemški socialisti so ponekod izgubili do 80°/o svojih glasov* Angleški lisk ugotavlja, da je miren in vzoren potek občinskih volitev zasluga pomirjevalnega nastopa prezidenta doktorja Beneša, ki je zastavil vse svoje moči, da obdrži češkoslovaški narod svoje dostojanstvo. Angleško posoiilo 10 mili ionov f. š. Kitajski LONDON, 13. junija. »Daily Express« poroča, da je britanski zunanji minister lord Halifax sprejel v soboto kitajskega poslanika dr. Welllngtona Koa, kateremu je sporočil, da je angleška vlada v smislu bruseljskih sklepov odobrila kitajski vladi posojilo 10 milijonov funtov šter-llngov. Kakor poročajo Iz Pariza se je tudi francoska vlada odločila za odobri- tev velikega posojila Kitajski. Razen tega je francoska vlada ponudila kitajski vladi, da da na razpolago francoske čast nike kot vojaške svetovalce mesto nemških, ki jih je berlinska vlada odpoklicala. Sovjetska vlada bo pa dobavila Kitajski tanke, municljo In letala ter je prva po-šillatev 40 bombnikov že na potu v Kitajsko. Nova frankovska taktika: Plenjenje angleških in francoskih parnikov LONDON, 13. junija. V zunanjem ministrstvu so včeraj proučevali poročilo o Frankovih bombnih napadih na angleške parnike. Po najnovejših informacijah iz Španije je sedaj zavzela frankovska oblast v prizadevanju, da izloči možnost dobave raznega materiala republikanskim pristaniščem od strani angleških ter francoskih trgovskih parnikov, povsem novo taktiko. Angleških parnikov, ki jih zasačijo v republikanskem vodovju, ne bombardirajo več, ampak jih ustavijo, preiščejo in nato zapeljejo v frankovska pristanišča. Na podlagi te nove taktike, so frankovske ladje zaplenile te dni pet angleških in dva francoska parnika. Azorsko otočje oporišče francoskega letalstva PARIZ, 13. junija. »Pariš Soir« poroča da se je sklenil med Francijo in Portugalsko dogovor glede uporabe azorskega otočja kot oporišča francoskega letalstva. V kratkem bodo francoska letala izvršila poskusne lete v svrho vpostavit- ve zračne prometne črte iz Franclje v 7 'ružene države ameriške, pri čemer bo služilo azorsko otočje kot važno postajališče. Računati je, da bo ta dogovor v kratkem podpisan. Frankova vojska pet km pred Castellonom SALAMANCA, 13. junija. Frankove čete prodirajo proti Castellonu de la Plana. Nahajajo se 5 km pred omenjenim mestom. Prodiranje Frankove vojske se nadaljuje tudi na teruelski fronti. Iz Barcelone pošiljajo otroke v Francijo in severno Afriko, Bombardiranje nezaščitenih mest po Frankovih letalih se nadaljuje. Katastrofalen požar vpepelil mesto Ludzen RIGA, 13. junija. Letiško mesto l.ud-zen je postalo žrtev katastrofalnega ogromnega ognja. Okoli 5000 ljqudi je radi te silovite požarne katastrofe brez strehe, še nedavno je usoden požar na sličen način uničil letiško naselbino Ron-neburg. Konjiški utrinek Celjska »Nova doba« poroča v št. .'4 pod konjiškimi dopisi: »V zadnji številki »Nove Dobe« smo čitali, da je predsednik trgovskega združenja Martin Žumer pretil na občinskem zboru, da bo »priganjače« tožil. Res so dobili konjiški trgovci vabila na sodišče in sicer za torek 7. tm. zaradi klevete. Ko je pa Žumer prečital »Novo Dobo«, je pohitel na sodišče in umaknil vse tožbe. Že v soboto opoldne so dobili konjiški trgovci od sodišča obvestilo, »da je Martin Žamet z vlogo z dne 4. VI. 1938. umaknil vse zasebne tožbe proti obdolžencem. 1-:; so mu pisali pismo, datirano z dnem 3. XII. 1936.« Kaj je Žumra k temu napulilo, nam ni znano. S tem bi bila ta zadeva zaenkrat sodnijsko končana. Ne vemo pa, kaj bo ukrenila monopolska oblast.« Kako je z abesinskim bogastvom Pred kratkim so prinesli italijanski listi članek, v katerem je bilo opisano vse rudno bogastvo v Abesiniji. Podatke za ta članek so dali generalno nadzorništvo za rude, rudniški uradi (državnih in podržavljenih rudnikov) in privatna rudniška podjetja. Vse te informacije se nanašajo na ozemlje, ki je bilo dosedaj proučeno in pregledano in to v času od konca abesinske vojne pa do danes. V članku ni omenjeno koliko ozemlja je 2e ostalo, ki ga niso mogli še pregledati, ampak se samo pripominja, da se raziska vanja nadaljujejo. Abesinska visoka planota izključuje možnost velikih petrolejskih ležišč. V Somaliji in abesinskem nižjem predelu raziskuje italijansko petrolejsko društvo AGIP. Premog so našli samo v majhnih količinah in po kvaliteti je najslabši (lignit). Sljudo so našli na dveh krajih, kar bi prišlo v poštev za industrijske svrhe. Več vrednosti imajo ležišča solitra in to v rudnikih Dallol v Dankaliji. Za izkoriščanje se je prijavilo že več družb. Ugotovili so, da je železna ruda precej razširjena, a precizirati niso mogli obseg ležišč. Vsa najdišča železa, katera so dosedaj pregledali pa so brez posebnega pomena. Več se nadejajo glede zlata in platina. Toda do sedaj niso vsa ležišča pregledana in ni mogoče izreči ničesar točnega. V Eritreji so našli precej obširna ležišča, ki bi prišla v poštev za izkoriščanje. Omenjeno je ležišče bakrene rude v Eritreji. Nade, ki so jih imeli, da bodo našli baker v lia-rarju so se dosedaj izjalovile. Cin so našli v Somaliji. O drugih kovinah še niso našli nikakih sledu. K temu bi le omenili, da je gotovo že pregledan velik del abes. ozemlja in da kakih velikih ležišč rude tudi nadalje ne bodo našli, ker so dela v teku teh zadnjih let v veliki meri že opravljena. S tem so se tudi precej omejile nade in upanje, da je Abesinija bogata na rudah, kar so pokazala dosedanja raziskavanja. Pozdrav »Preboj« poroča med dopisi iz Trbov-Ija: »Kakšen bodi pozdrav? Pred nedavnim je po službeni potrebi obiskal tukajšnjo šolo šolski nadzornik g. Jeglič. Na stopnišču je srečal otroka, ki ga je pozdravil z »Zdravo!« Ker je bil šolski nadzornik na tej šoli službeno, je takoj ugotovil, da dečko ni pozdravil po predpisih. Vsled tega je odvedel dečka v njegov razred ter vprašal njegovega učitelja pred celim razredom, kakšen je ^cad Triumfi sokolske misli V Pragi <0.000 srednješolcev Sokolov — V Ljubljani in Celju impozantna župna zleta — Tudi Maribor je spregovoril! — Tezno je bilo in ostane sokolsko! tudi za naše slovensko sokolstvo, ki je jočih), članske praške vaje (člani in čta doživelo dve pomembni, mogočni sokol- nice 72 nastopajočih)*, skupno 626 nasto-ski manifestaciji v Ljubljani in v Celju, pajočih sokolskih pripadnikov, tako je tudi naš nacionalni in sokolski Maribor izpričal svojo sokolsko zavest in navdušil. Kakor je bila včerajšnja nedelja pomemben dan ne samo za slovansko sokolstvo, ko se je na X. vsesokolskem zletu v Pragi zbralo do 60.000 srednješolcev in srednješolk iz vse republike, med njimi 700 iz Jugoslavije, ki ostanejo na povabilo v Pragi do konca zleta, ampak Manifestacija pohorskega sokolskega okrožja na Teznem! Včerajšnji pohod vseh sokolskih edinic, ki so vključene v območje pohorskega sokolskega okrožja, k letošnjemu okrožnemu zletu na Teznem je povsem spremenil sicer mirno lice tega našega nacio nalno važnega predmestja. Ulice so nali-kovale po sokolski armadi zasedenem ozemlju. Na cestah je od ranega jutra valovala množica domačinov ter številnih sokolskih gostov, med katerimi so bile prav na gosto posejane skoolske rdeče srajce. S številnih hiš so pozdravljale goste državne zastave in s cvetjem ter ze lenjem okrašena okna, dočim je letno telovadišče tik ob domačem šolskem poslopju kazalo neobičajno razgibano sliko. Tu so se že v ranih urah zbirali Sokoli in Sokolice k skušnjam za popoldanski nastop. Med številno zastopanimi edinicami naj omenimo slovenjbistriško sokolsko družino, ki je kakor v vojaškem pohodu pripeljala s seboj tudi svojo kuhinjo, tako da so za kosilo poskrbeli sokolski kuharji, ki so pripravili članstvu kosilo kar na telovadišču. Dosedanji zgodovinski razvoj tezenske sokolske družine še ne pomni tako rekordnega števila sokolskih gostov. Izredno svečano razpoloženje in navdušenje pa je še bolj razgibala veličastna sokolska povorka, ki je kmalu po 2. uri krenila z letnega telovadišča na tezenske ulice s katerih se je zopet vrnila na svoj izhodni prostor. Na čelu povorke so nosili sokolski zastavonoše štiri sokolske prapore, za katerimi je bilo uvrščeno vod stvo poh. sokolskega okrožja. Sledil je moški in ženski naraščaj, godba tezenskega glasbenega društva, člani in članice v krojih ter članstvo v civilu. Nad 400 sokolskih pripadnikov je v gostil četve-roredih korakalo skozi Tezno in dajalo duška svojemu sokolskemu prepričanju. Popoldanski nastop vseh oddelkov je bil po načinu izvedbe v tehničnem pogledu res na višku. Kljub temu, da je nastopilo skupno 626 telovadcev in telovad leinj, je bil ves nastop absolviran v do- bili prav častno zastopani domačini vseh slojev. Vsi so zatem ob spremljavi godbe stoje odpeli državno himno. Sledilo je izvajanje šestih sporedovnih točk po sledečem vrstnem redu: Proste vaje moškega in ženske naraščaja (169 nastopajočih), dečje igre moške in ženske dece (160), bojni tek naraščaja (20), orodna telovadba (45), dečje proste vaje (moška in ženska deca, 160 nastopa Po uspešno izvedenem nastopu, ki je pri vseh navzočih zbudil mnogo priznanja in občudovanja, se je telovadišče spremenilo v veselični prostor, kjer se je razvila prijetna narodna veselica. V godbi, plesu, neprisiljeni zabavi in med prepevanjem sokolskih in narodnih pesmi je zatonil dan sokolskega veselja in zmago-slavlja. Tezno je bilo in ostane sokolsko! Uspela akademija Sokola Maribor III. Sokolsko društvo Maribor III. (Krčevina Košaki) pa je v soboto zvečer priredilo svojo letošnjo telovadno akademijo, ki je uspela nad vsa pričakovanja in o kateri poročamo obširneje v jutrišnji izdaji. Zborovanje naših konjerejcev Ena najvažnejših organizacij v naši ožji domovini, Konjerejsko društvo za dravsko banovino, je imela včeraj dopoldne pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor. Ob tej priliki so se zbrali v Mariboru številni delegati posameznih podružnic iz Ljutomera, Murske Sobote, Brežic, Krškega, Radovljice, Novega msta; Ormoža, Sv. Lenarta, Ljubljane, Iga itd. Občni zbor, je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik društva g. Lovro P e t o-v a r iz Ivanjkovcev. Po uvodnih formalnostih je pozdravil vse številne delegate ter zastopnike oblastev. Z občnega zbora se je nato z velikim odobravanjem od poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa knezu namestniku Pavlu, kmetijskemu ministru Stankoviču in banu dr. Natlačenu. Nato je predsednik g. L. Petovar podal obširno poročilo o delovanju društva, v pretekli poslovni dobi, obenem pa je poročal tudi o društvenem delovanju od ustanovitve. G. Lovro Petovar, ki stoji že 20 let na čelu te važne gospodarske organizacije, je med drugim dejal: Konjerejsko društvo je bilo ustanovljeno v revolucionarni dobi, ko je vsakdo hotel biti konjerejec. Zavedajoč se, da bo konjereja ostala le tam, kjer so za to dani predpogoji, so delali na to, da se očistijo mešani okoliši, kjer so gojili bri uri. Med posameznimi točkimi ni bilo mrzlokrvne in toplokrvne konje. Tekom dolgih presledkov, temveč se je ves spo-. se ie doseglo, da imamo danes v red odvijal kakor na vrvici. Vsakdo je bil disciplinirano na svojem mestu in moramo aranžerjem ter vsem nastopajočim ob takšni tehnični popolnosti samo iskreno čestitati. Ob dvignjeni državni zastavi je po od-viranem »Sokolskem pozdravu« v ime-: