259. št. - 5. leto. PoStnlna pavšallrana. Posamezne Številke 1 D. 9 Ljub'fanl, v petek, 10. novembra 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečna 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečna 30 D. Letno 360 D Oglasi ; enostolpna mm vrsta enkrst 50 para. večkrat popu* JUGOSLAv Uredništvo: Woltova ulica 1/f. Telefon 30P Uprava. Marijin trg S. Telefon 4* Hfiko Rokopisi se ne vračajo. irasfinjera je priiožit. znarate za odgovor. Važna sela ministrskega sveta. ZAKONSKI PREDLOG O IZREDNIH VOJNIH KREDITIH. UGODNA POROČILA iZ ITALIJE ZAKON O VOJNI ODŠKODNINI. RATIFIKACIJA TRGOVINSKE POGODBE S POLJSKO. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Včeraj Popoldne je imel ministrski svet od 4. do 7.30 sejo, na kateri je takoj počet-koma vojni minister general Pešič poročal o vseh potrebah vojske. Ker se vse zahteve vojnega ministra nanašajo na kredite o specijelnih potrebah, je vlada sklenila, da predloži na današnij seji narodne skupščine poseben tozadevni zakonski načrt. Današnja seja narodne skuščine se je vršila od 4. popoldne in je bila tajna. Vlada je zahtevala pri predložitvi zakonskega predloga o izrednih vojnih kreditih, naj ga narodna skupščina takoj reši. Po poročilu vojnega ministra v ministrskem svetu je 2unanji minister dr. Ninčič poročal o prihodu bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega, ki je danes ob 10. dopoldne že konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem. V zvezi s tem, je vlada včeraj tudi razpravljala o pogajanjih z Bolgarijo. Zunanji minister dr. Ninčič je tudi poročal o zapletljajih na vzhodu, radi katerih so zavezniki predložili turški vladi ultimatum. Zdi se, da Je pred tem pretila med zavezniki ne- varnost nesoglasja. Poročila iz Italije se glase da se tamkaj .urejajo razmere v ugodni smeri za nas. Minister za pravosodje Marko Trifkovič je za tem zahteval rešitev spornih vprašanj glede zakona o vojni odškodnini. Vlada je za 2 odstotno obrestovanje obveznic, medtem ko so se demokrati izrekli za 3 odstotno obrestovanje. Vlada ie bila tudi proti avtonomiji reparacijskega odbora, ki jo demokrati zahtevajo in je bila vlada početkoma tudi zato, naj se najprej odškoduje država in šele potem privatne osebe. Glede tega se je snoei sklenilo, naj se minister za pravosodje sestane s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidovičem v svrho sporazuma vsega tega. Trgovinski minister je na seji ministrskega sveta predložil trgovinsko pogodbo s Poljsko, ki jo je vlada ratificirala. Koncem seje je ministrski predsednik Pašič odšel na dvor, kjer mu je kralj podpisal ukaz o pooblastilu. Da se danes nujno predloži narodni skupščini zakon o izrednih vojnih kreditih. Tekom seje same je Pašiča posetil minister dvora Jankovič, ki je ž njim dalje časa konferiral. Stamboliiski v Beogradu. NAČRTI BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. BAL-KANSKI INCIDENT S SOBO. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Davi ob 6.10 je dospel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Aleksander Stam-boliiški. Na kolodvoru so ga pričakovali belgraisM bolgarski poslanik Todorov z vsem poslaniškim osobjem, pomočnik našega zunanjega ministra Panta Gav-rfiovič in šef kabineta zunanjega ministrstva Boško Hristič. S kolodvora se je Stambolijskl odpeljal z avtomobilom v spremstvu poslanika Todorova in prvega tajnika bolgarskega poslaništva Luckanova v bolgarsko poslaništvo. S Staraboliskijem je došla tudi njegova posebpa tajnica. Ob 10. se je Stambo-iijski pripeljal v ministrsko predsedni-štvo, do kamor ga je spremil poslanik Todorov. Ministrski predsednik Pašič je v prisotnosti zunanjega ministra dr. Ninčiča takoj sprejel bolgarskega ministrskega predsednika. Stambolijski se fe razgovarjal s Pašičem in dr. Ninčičem celo uro. Ob 11. se je Stambolijskl vrnil v spremstvu Todorova v bolgarsko poslaništvo. Danes je zunanji minister dr. Ninčič priredil obed v čast Stambolijskemu. Obeda sta se udeležila razen Stambolijskega tudi poslanik Todorov in prvi poslaniški kapitak Ljudskanov. Nocoj je v bolgarskem poslaništvu intimna večerja na čast Stam-bolijskemu, katere se udeleži poslani-Iko osobje in tukajšnja bolgarska kolonijam Jutri bo Stambolijskega sprejel kralj v avdijenci, popoldne pa je v bolgarskem poslaništvu čajanka* h kateri so povabljeni diplomatski in politični prvaki Tekom jutrišnjega dne bo sprejel Stambolijski tudi zastopnike časopisja. Dan njegovega odhoda še ni določen. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) Po vesteh »Slobcdne Tribune« iz Beograda je imel Stambolijski v razgovoru s Pašičem in dr. Ninčičem navesti razloge svojega poseta v Beogradu. Predvsem je imel namen govoriti o vprašanju Trakije in izhodu Bolgarije na Egejsko morje, o naših spornih obmejnih vprašanji. ter poizkusiti najti podlago za sklenitev zveze aii obnovo balkanske zveze. V naših političnih krogih gledajo popolnoma realno na to zahtevo, stoje pa na stališču, da ima Bolgarija pred-vem izvršiti mirovno pogodbo, da ima preprečiti vse sovražne čine ob naši meji ter napraviti tamkaj najstrožji red in mir, da ne sme voditi nobene i-e-dente, ako hoče priti do bratskega sporazuma. Sodeč po njegovih Izjavah v Bukarešti je Stambolijski pripravljen vse to storiti Kakor se trdi prihaja Stambolijski z jasno očrtanim načrtom ter upanjem, da bo našel primeren način za Izvedbo tega načrta. Kakor se doznava, je njegov predlog naj se Bolgariji da izhod na Egejsko morje, Jugoslaviji pa prizna Solun, medtem ko bi se skušalo pomagati Grški na drug način. Stambolijski bo nadalje zahteval gotova jamstva za bolgarski element v Mr.ccl-.riii in gotove poprave meje. — Stambolijski se je hotel nastaniti v hotelu »Srbski kralj«, kjer pa ni mogel dobiti sebe, ker še ni bila priprav!;.:.a. Opravičeno ogorčen se je Stambolijski odpeljal nato v bolgarsko poslaništvo. »Slobodna Tribuna« ostro obsoia to po3tejxmje„ Davidovičeva avdlfenca. KRALJEVO ZANIMANJE ZA DAVIDOVIČEVA IZVAJANJA GLEDE SPORAZUMA S HRVATL POTREBA ŠIRŠE VLADE Z MOČNO PAR-LAMENTARNO PODLAGO. Zagreb, 9. novembra. (Izv.) »Slobodna Tribuna« javlja iz Beograda, da se avdljenca Ljube Davidoviča pri kralju tolmači v političnih krogih na razne na- čeva izvajanja in predloge zlasti z^ ozi- čine. Ljuba Davidovič je bil pri kralju " " rv" dalje časa ter je ob tej priliki poročal o političnem položaju s posebnim ozirom na veliko opozicijo proti današnji vladi. Ljuba Davidovič je naprarn kralju po-vdarjal svoje menenje, da bi bilo potrebno z ozirom na sedanji težki zuna- nji in notranji položaj sestaviti širšo vlado z močno podlago v parlamentu. Kralj se je zelo zanimal za Davidovi- rom na sporazum s Hrvati. Davidovič je obširno poročal tudi o zagrebškem kongresu javnih delavcev ter je ob tej priliki pojasnil kralju cilje in stremljenja javnih delavcev z ozirom na sporazum s Hrvati NETOČNA VEST O IZDAJI NOVIH NOVCANIC. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Uradno se poroča, da je pred gotovim časom izšla v enem naših listov vest, da bo finančni minister početkom novega leta izdal v promet novčanice po 100 in 1000 dinarjev nove izdaje. Ta vest je Poginoma netočna. Vest se je razširila in mnogi dnevniki so jo ponatisnili, ne do. bj proučili zahtevo. Novčanice more izdajati Narodna banka, ki ji je zakon o Narodni banki priznal to pravico. — Razen tega so vse novčanice v držav-h; posesti, s katerimi je država zame-*G’a kronska novčanice Avstro-ogrske ba~ve, postale po omenjenem zakonu novčanice Narodne banke. Država si je edino pridržala pravico, da izdaja drobiž po en dinar in 0.50 din. Z ozirom na to se ne morejo brez izpremembe zakona o Narodni banki izdati nove novčanice po 100 in 1000 dinarjev. To delo bo izvršila, ako bo potrebno Narodna banka v zinislu zakona o Narodni banki. KONGRES BOLJŠEVIŠKE INTERNACIONALE. Petrograd, 9. novembra, (Izv.) Včeraj je bil tu otvorjen 4. svetovni kongres boljševiške internacionale. NOVI ZAKONSKI NAČRTI O SODNIKIH, FILMIH IN DRŽAVLJANSTVU. Beograg, 9. novembra. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne je imel zakonodajni odbor sejo pod predsedstvom Miše Trifunoviča. Na dnevnem redu je bila volitev enega pododbora, nakar se je pričela razprava o poročilu pododbora za izdelavo uradniškega zakona. Plenum bo forsiral delo s tem zakonom, da se bo mogel čimprej predložiti narodni skupščini. Na današnji seji plenuma zakonodajnega odbora je bilo ugotovljeno, da so predloženi trije zakonski predlogi, in sicer: 1. zakonski predlog o odvetnikih in sodnikih, 2. zakonski predlog o filmih, 3. zakonski predlog o državljanstvu. Da bi plenum zakonodajnega odbora mogel čimprej rešiti te tri zakonske načrte, so se izvolili trije pododbori, ki naj jih prouče. V odbor za zakonski predlog o advokatih in sodnikih so bili izvoljeni Gjonovič, Filipovič in Ilija Šumenkovič. V odbor za zakonski predlog o filmih so bili izvoljeni Agatonovič, Andrič in Wildcr. V odbor za zakonski predlog o državljanstvu so bili izvoljeni zemljoradnik Jovanovič, Radonič in Manojio Stokič. POTREBE NAŠE VOJSKE. Beograd, 9..novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je zahteval včeraj od vojnega ministra generala Pešiča, naj predloži vladi čimprej vse načrte in zahteve, potrebne za pripravljenost naše vojske. Nato je na snočni seji ministrskega sveta predložil general Pešič izčrpno poročilo o potrebah vojske, AVDI.TENCE PRI KRALJU. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič je bil v avdijenci pri kralju, za njim pa sta bila pri kralju na posvetovanju Svetozar- Pribičevič in Kosta Ti-motijevič, PROGRAM PARLAMENTARNEGA DELA DOLOČEN. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Po določitvi programa za parlamentarno delo je vlada o tem obvestila kralja. Kakor se doznava, je kralj upošteval vladni načrt ter poudarjal nujno potrebo, da se predvideni zakonski načrti čimprej rešijo. KRONSKI SVET PO OZDRAVLJENJU KRALJA. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Kakor se doznava se bo kronski svet, ki naj reši vprašanje kraljeviča Gjorgja sestal takoj po popolnem ozdravljenju kralja. RAZBOJNIKI OROPALI NAŠEGA ATENSKEGA POSLANIKA. Atene, 9. novembra. (Izv.) Včeraj so na povratku iz dvorca Tatoi, kjer je bil v avdijenci pri kralju in kraljici, napadli našega poslanika Živojina Balugdžiča razbojniki, ki so mu oropali 150 drahem, kolikor je Imel pri sebi, na kar so pobegnili, OSEM GRŠKIH MINISTROV PRED VOJNIM SODIŠČEM. Atene, 9. novembra. (Izv.) Revoluci-jonarni odbor je odredil na podlagi poročila preiskovalne komisije, da se postavi osem ministrov pred izredno vojno sodišče. Poročilo preiskovalne komisije ne' predlaga naj se postavi bivši kralj Konstantin pod obtožbo, ker po ustavi kralj ne nosi odgovornosti, pač pa ministri Borzna poročila. Curth, 9. novembra. Berlin 0.0675, New York 549, London 2448, Pariz 3450, Milan 2315, Praga 1760, Budimpešta 0.22, 2agreb 2.2050, Bukarešta 3.45, Varšava 0.035, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0075. Praga, 9. novembra. (Izv.) Dunaj 0.04, Berlin 0275, Rim 133, avstrijske krone 0.038, Budimpešta 1.22, Pariz 197.75, London 139.875, Njvv York 314.25, Curih 573.50, Beograd 50.75. Zagreb, 9. novembra. Devize: Dunaj 0.0SS, Berlin 0.66—0.86, Budimpešta 2.35.--2.45, Bukarešta 39.50—41, Italija 258 - 262, London 273.50—278.50, New York 61— 62, Pariz 392.50—397.50, Praga 198.50—210.50, Švica 1121—1131, Varšava 0—0.465. Valute: ameriški dolarji 30—61, bolgarski levi 34—36, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 268.50—273.50, francoski franki 0-385, madžarske krone 2.20— 2.50, romunski leji 38.75—40.52, švicarski fianki 1105—1115, italijanske lire 254—258. Beograd, 9. novembra. (Izv.) New York 6i, London 276, Milan 258, Varšava 0.55, Pariz 3.99, Praga 199, Ženeva 1138, Solun se je cenil na 110, a ni bilo kupčije. Razbita fronta delavnega ljudstva. »Proletarllat Jugoslavije, zlasti njegov razredno zavedni del, preživlja danes najtežje čase. Politično fe brezpraven, nima pravice do izrazite lastne stranke, Izločen le Iz političnega življenja, on h brez politične organizacije. Iz Javnih zastopov občin in parlamenta Je izključen. Jugoslovanski proletarec ni danes na boljšem, kakor rimski suženj, ali srednjeveški tlačan. Ta brezobzirni teror tišči k tlom vsako politično udejstvovanje, on hoče doseči, da se proletarske mase udajo popolnoma politični brezbrižnosti.« Tako tožijo danes komunisti. Res le: Jugoslovanski proletarijat Je danes izpostavljen terorju brezsrčnega režima meščanskih strank. Komunističen del tega pro-letarijata le oropan najvažnejših političnih pravic, pri čemer se je kršila cela ustava. Danes le ta proletarijat v resnici razbit na štiri ali pet front. zato ie brez meči in Je nevarnost, da zapade pop inl politični brezbrižnosti. Toda kdo je kriv vsega tega? Spomnimo se za dve leti nazaj! Takrat so vstali med slovenskim delavstvom preroki, ki so mu oznanjevali političen radikalizem. Oznanjevati so mu začeli diktaturo proletarljata In metode terorja, ne le proti buržujom, ampak tudi proti onemu delavstvu, ki je bilo za metode razvoja In reformizma dobro vedoč, da se dajo doseči trajni uspehi le potom smotrenega razrednega boja, ki mora postopati od uspeha do uspeha, po načelu razvoja. Takrat so proglašali treznejši voditelji delavstva, ki so resno svarili pred radikalnimi gesli diktature in nasilne revolucije za hlapne bur-žnazije. Komunistični voditelji, katerim !e bila ruska revolucija zmešala glave, so zavrgli načelo moralne moči ter so se poprijeli buržujnih načel nadvlade in terorja proletariata nad ostalimi sloji. Uspeh tega je bil, da je vladajoča klika pograbila priliko hi uporabila svojo razpoložljivo meč, ki Jo je Imela v rokah proti delavstvu. Delavstvo pa so s tem, da se fe zavrglo etično načelo pravice človečanstva, bratstva in enakosti, oropali neprecenljivega kapitala. Lahkomiselno se le Igralo ne le s te« duševnim kapitalom delavstva, ampak tudj z njegovo gmotno eksistenco in življenjem. Tako so morala priti bridka razočaranja In delavstvo je začelo sprevidevatl, da ni zato na svetn, da bi umiralo zaradi bratolomnltt skokov neizkušenih voditeljev, ampak da ima socijalizem to nalogo rešiti ga iz njegovega proletarljatskega položaja. Komunistični voditelj) In agitatorji »A obpuhovall delavskim množicam vse mogoče In nemogoče stvari, ako bodo hodilo za njimi. Delavstvo je šlo za njimi in vdtft-telji so ga privedli na Zaloško cesto In. do usodepetne obznane, ki še danes tišči k dom celokupen jugoslovanski proletarijat Po dveh letih so začeli spregledovati tudi komunistični voditelji. Zagrebški kongres duševnih delavcev, ki se je v svoji resoluciji izrekel proti metodam režimskega terorja nad jugoslovanskim delavstvom« |* nudil komunistom naravnost idealno priliko, tla se vrnejo na pot pozitivnega dela. Nudila se jim je prilika, da se strnejo v. enotno Ironto vsega duševnega In ročnog* delavnega ljudstva proti sedanjemu režimu. Toda to se ni zgodilo. Komunistični voditelji so se podali popolnoma na nasprotno pot, — na pot skrajnega oportunizma. sto da bi bili Iskali stika z onim socljafi. sličnim delavstvom, ki stoji na stališču razrednega boja, so šli v politično zvezo g hlapci reakcionarnega svetovnega naglnt* nja, ki proglaša načela sodjallzma za grel* no brez verstvo. Tako Je prišlo do klerikalne zveze delavnega ljudstva, v katare narodni socljalistl, kakor tudi zavedne!# del socljalno-demokratlčnega delavstvu, at mogel vstopiti, ker ni mogel prevzeti MN odgvomosti, da bi sodeloval pri zavoje vanju slovenske presfol!ce pod klerikalno zastavo. Danes bi bila fronta delavnega ljudstva lahko enotna, ako bi bili to bam0^ stični voditelji hotelL Toda izjavili so, da brv* klerikalcev ne gredo % nobufto politično zveza Seja demokratskega kluba glede vojne odškodnine. NEVARNOST NEMŠKE INSOLVENCE. Beograd, 9. novembra. (Izv.) Na današnji seji demokratskega kluba se ie potrdil novoizvoljeni odbor, ki ga tvorijo Ljuba Davidovič, Dragotin Pečič in Večeslav Wilder v svrho pogajanj /, radikali glede delovnega programa v narodni skupščini. Za tem se je razpravljalo o vojni odškodnini. O tej zadevi obstojita dva poročila, prvi od odsekov večine in drugi od njegove manjšine, s katero se strinja tudi vlada. Poslanec Radovič je predlagal 3% obrestovanje obveznic ter zahteval prvenstvo privatnih oseb pred državo. Dr. Kumanudi je opozarjal na možnost, da se Nemčija proglasi za insolventno ter je zahteval, da naj prevzame država v svoje roke izterjanje vojne odškodnine, ki naj jo pozneje razdeli med prebival- stvo. Radi proračunske nemočnosti ‘jtt Izjavil, da ne more pristati na več kot 2% obrestovanje. Timotijevič se je Ls-javil za poročilo odsekove večine. Glede odbora za razdelitev vojne odškodnine je izjavil, da je potrebno sodelovanje države in da je treba odbor -prisiliti k vstrajnemu in nujnemu delu. Dr, Mijatovič je predlagal, nal se za obvest-nice do 50.000 Din določi 4 % obrestp-vanje, pri obveznicah nad to svotopat naj obrestovanje progresivno pada. Dr. Kumanudi je ta predlog sprejel. Pozneje so trije delegati kluba Ljuba Davido vič, Pečič in Pera Markovič odšli Lazi Markoviču, da se z njim posvetujejo o zahtevah kluba glede vojne odškodnine. To posvetovanje ni imelo pozitivnega uspeha. . Italijanska politika pod Mussolinijem Rim, 9. novembra. (Izv.) Kakor poročajo listi, je ministrski svet odobril v včerajšnji seji, ki je trajala 6 ur, stališče ministrskega predsednika Mussolinija glede na orientsko vprašanje, glede katerega se Mussolini izreka, da je Turčija premagala Grško ne pa zavezniških držav. Ministrski predsednik Mussolini si je pridržal pravico osebne udeležbe pri razgovoru ministrskih predsednikov zavezniških držav. Ministrski predsednik Mussolini je nadalje izjavil, da je namera izvršiti posvetovanja o rcparacij-skem problemu brez Italije malo taktna proti njej. Ministrski svet je sklenil izdelati zakonski načrt, v katerem s« zahteva tekom dveh let Izvedba preos- nove uprave ter davčne reforme in ki odreja, da se ne smejo izročiti nobeni ukrepi, ki bi otežili državne finance brez prejšnjega dovoljenja finančnega mini- stra. Glede položaja v notranjosti je ministrski predsednik Mussolini naročil vsem prefektom, da so osebno odgovor™ ni za odpravo nemirov, ki se ponavljajo v Italiji skoro vsako nedeljo. Nadalje je odredil, da se aretirajo in kaznujejo ljudje, ki so napadli socialistične poslance. Preklical je tudi proti socialističnim poslancem odrejene ukaze o izgonu. CLEMENCEAU NA PROPAGANDNEM POTOVANJU V AMERIKO. Pariz, 9. riovembra. (Izv.) V razgovoru s sotrudnikom lista »Echo de Pariš« je potrdil Clemenceau vest, da se bo 11. t. m. vkrcal na ladjo v svrho odpotovanja v New York, da prepriča Amcrikance, da ne goji Francija nobenih militarističnih in imperialističnih načrtov. Clemenceau je izjavil, da ne bo odnehal razširjati z vsemi dokazili idejo, da je sporazum med Ameriko, Anglijo in Francijo podlaga miru v Evropi. ZAHTEVE KEMAL1STOV. London, 9. novembra. (Izv.) Po časopisnih vesteh so kemalistl Izročili francoskemu vrhovnemu komisarju v Carigradu Pelleju nastopne zahteve: 1* Po izvršeni izpraznitvi Carigrada s« morejo zavezniki, ako žele, ostati v Ca-taldži, Skutariju in Canaku. 2. Odprava kapitulacij. 3. Izvršitev ljudskega glasovanja v zahodni Turčiji. 44. Vrnitev, Mosula Turčiji, revizija sirskih mej, avtonomija otokov nasproti maloazijskega obrežja, 5. Popolna neodvisnost Turške, 6. Urška mora plačati vojno odškodnino v višini 6 milijard zlatih frankov. STOMILIJONSKI KREDIT ZA CEŠKH BREZPSOELNE. Praga, 9. novembra. (Izv.) V poslanski zbornici je bil danes sprejet dodatni kredi*- 100 milijonov kron za podpgta brezposelnim. A Razgovor. Beograd, (5. nov. 1922. Po dolgem deževnem vremenu Je zopet zasijalo solnce. Na Kalimegdanu sem se vsedel na neko klop in čital življenjepis pisatelja proletarca Pulpana. Kmalu za tem je prisedel k meni Stojan Protič in pričela sva razgovor o političnih razmerah v Sloveniji. Stojan Protič je menda edini srbski državnik, ki pazno sledi dogodkom v Sloveniji in sicer ne iz srbskih časopisov, ki so polni neinformiranosti, ampak iz slovenskih. Ce kake besede ne razume, si pomaga s slovarjem. Kot ministrski predsednik je dvakrat posetil Slovenijo, kar se o drugih ministrih ne more reči. Ako bi letos kralj ne bil sklical kronskega sveta v Ljubljano, bi marsikateri veličini ne bilo usojeno niti površno videti slovensko zemljo. Najprej sva se razgovarjala o ljubljanskih občinskih volitvah in o novem volilnem redu, ki se v naših obmejnih krajih čisto nič ni oziral na naše nacionalne interese. Rekel je, da bo treba najti sredstva, da se slovenski element v obmejnih mestih z vsemi silami podpira, da se popravi krivica, ki nam je bila zadana z umetno stvorjenim nemštvom. Absolutno pa bi ne mogli prenesti v naših mestih nemško občinsko gospodarstvo. O slovenskih demokratih (mladinih) je rekel, da so stranka najslabše moralne kvalitete in da je bilo pametno, da so se proti njim združile napredne politične skupine. Zagrebški kongres pomeni po mnenju St. Protiča velik korak naprej. Demokrati, odnosno Davi-dovič, so s svojo neodločnostjo storili napako, ker niso na svojem glavnem zboru pristali na zagrebško resolucijo. Ko se je šlo za predsednika narodne skupščine, bi bil Pašlč gotovo odnehal, ako bi Davidovič vstrajal na svojem Stališču glede kandidature dr. Ribarja. Kar se tiče radikalov, so za revizijo ustave s tistim momentom, ko odstopi Pašič. V Srbiji bi nikdar ne bila mogoča tako reakcijonarna ustava, kakršno imamo sedaj, pa Če bi imel Pašič tudi tri bele brade. To ustavo so omogočili prečanl (Srbi, Hrvati in Slovenci izven mej bivše Srbije), kar St. Protič nikdar ne bi bil pričakoval. Krivdo na tem ne nosijo samo prečanske vladne stranke, ki so vedno zahtevale najbolj nazadnjaške mere, ampak tudi opozicija, ki vodi abstinenčno politiko. Mislil sem, da bom imel v prečanih oporo v boju proti rcakcionarstvu, pa je ravno narobe. (Tede Radiča je težko, ker ni mož beseda. V tem pogledu ima Protič žalostne izkušnje. Jaz sem se naravno zanimal tudi za Prib'čcviŠevr> tožbo proti Protiču, o kateri se je tudi v slovenskem časopisju mnogo nisnlo. Protič je bil od imunitetnega odbora na lastno zahtevo izročen sodišču. Tozadevni ukrep imunitetnega odbora mora še odobriti narodna skupščina. Pred sodiščem bo doživel Pribi-čevič težko moralno obsodbo tako, da ho lahko končal s svojo politično ka-rijero. Prinesel sem torej nekaj misli iz razgovora z g. St. Protičcm, ki sicer niso vzeta dobesedno, ker misli nisem zapisoval, pač pa sem roda! njih glavno vsebino. Za nas je gobovo najhtere-sontnejše, kako misli ugledni srbski politik o naših mladinili. Če bodo ti ljudje še nekaj časa gospodarili, bodo S'o-vence popolnoma diskreditirali, kajti o njihovi »morali« čivkajo že vrabci na strehi. Slabi Izgledi za lavne nameščene?. Naprošeni smo, da objavimo zaključni komunike o stališču vlade na-pram resolucijam javnih nameščencev dne 30. oktobra t. 1., ki se glasi: 6. novembra t. 1. sta sprejela depu-tacijo državnih nameščencev iz vseh pokrajin kraljevine minister financ in minister za socialno politiko. Na vprašanje deputacije, v koliko bo minister financ uvaževal v resoluciji beogradskega kongresa državnih nameščencev z dne 29. in 30. oktobra 1922 izražene zahteve, Je finančni minister izjavil: 1. Zakon o civilnih državnih nameščencih je pododbor zakonodavnega odbora završil. Izveštaj je že predložen plenumu zakonodavnega odbora. 2. Maksimiranje rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence se ukine. Iz maksimiranja se izvzamejo osebne draginjske doklade, omeji pa se iznos (suma) rodbinskih doIFad na določeno število rodbinskih članov. 3. Izenačenje draginjskih doklad za vse kraje v kraljevini se bo izvedlo na osnovi zakona o civilnih državnih nameščencih s pričetkom prihodnjega budgetnega leta. Po možnosti pa se bo izenačenje izvršilo tudi prej, če bodo na razpolago zadostni novi viri državnih dohodkov. 4. Glede izplačila enkratnega nabavnega prispevka finančni fninister ni dal določnega odgovora, pač pa je bil mnenja, da bi se ta prispevek mogel izplačati v okviru event. ponovnega zvišanja trošarine na vino in špirit. Minister za socialno politiko je izjavil, da bi se dalo tudi za ta večji izdatek najti potrebno kritje. • * * Plenarna seja »Glavnega Saveza drž. činovnika i službenika«, koji so prisostvovali tudi delegati novih pokrajin, je nato sklenila, da se za primer neizpoln’tve pod točkami 1., 2. in 4. navedeni obečanj finančnega ministra skliče S. decembra 1922 v Beogradu ponovni kongres drž. nameščencev iz vseh pokrajin, istočasno pa se bodo v vseh večjih krajih kraljevine vršili protestni shodi državnih nameščencev. Beograd, 7. oktobra 1922. Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev v Sloveniji: Maks Lillcg s. r., predsednik. Joža Beki s. r., tajnik. množiah, da zmagovalci niso vedeli kam ž njimi. V tistem času so vojni poročevalci italijanskih časopisov predočevali zmagoslavni dogodek kot polom demoraliziranega sovražnika, ne pa kot zmago, doseženo z ljutim bojem. Nato pa se je začela sestavljati legenda: Vittorio Vcrcto je bila največja zmaga svetovne vojne, največja zmaga sedanjih in preteklih časov; šele pri Vittoriu Venetu se je doseglo končno zmago svetovne vojne; italijanska vojska je z enim udarcem dovršila, kar so zaman poizkušale francosko-britanske armade; general Diaz je otcmnil maršala Focha. Ministrstvo Orlando-Sonnino je z vsemi silami razširjalo to verzijo. Iz tega je delalo diplomatičen sklep, da bodi itali- janska odškodnina v skladu z ogromnim sodelovanjem. Taki so početki navdušene propagande, ki se je začela pod vodstvom Sonnina tekom mirovne konference. Ker antantne vlade, kljub prijateljstvu z Italijo, niso mogle podpirati legende in nj:nih posledic, so sledila ohlajcnja in krize. Dasi je Italija uresničila svojo nacionalno enoto preko mej italijanstva, je vladno in nacionalistač-no časopisje razglasilo, da je ta enota bila okrnjena in je nagnalo osebe, ki so izdale »ideal Vittoria Venetta« kot ljudi, ki so »odpovedali«. Pričakujemo uradne izjave g. Mussolinija, da bomo videli, kako se bo ta ideal predstavil v programu nove vlade. Intervencija delegacije je torej dosegla zelo malenkosten odziv pri vodilnih državnikih, da sc i’bo'jša nevzdržno gmotno stanje javnih nameščencev. Javni nameščenci predvsem zahtevajo, da se jim stalno zvišajo mesečni prejemki in da dobe enkratni nabavni prispevek. Za te upravičene zahteve javnih nameščencev pa vladajoči nočejo imeti kredita. Obljubujejo sicer to in ono, a od obljub ne bo sito sestradano Javno nnmeščenstvo. Tudi od službene pragmatike ne, ki bo bogve kdaj sprejeta. Edino kar je dosegla Intervencija, je ukinjcnje maksimiranja. Sicer bomo temu uspehu verjeti šele takrat, ko bo res odpravljeno maksimiranje. Previdnost je na mestu, če se spomnimo, koliko ministrskih zagotovil se že do danes ni izvršilo. Ko pa že govorimo o maksimiranju, se nam čudno zdi, zakaj komunike tako trdovratno molči, kaj se je doseglo glede petdinarskega davka. AH ostane ta krivična odredba še nadalje v veljavi? V splošnem lahko trdimo, tudi samo na podlagi objavljenega komunikeja, da vladujoči režim nima prav nobenega smisla za obubožane javne nameščence. Naravnost sovražno se vede proti vsem upravičenim zahtevam! Javno mnenje. Družboslovje, ta velika veda soci-jalne znanosti se v poslednjem času bolj in bolj polašča konkretnih vprašanj. V smislu splošnega načina znanstvenega raziskovanja naše dobe se poslužuje tudi družboslovje v prvi vrsti eksperimenta, izkustva, dejstev in statističnega gradiva ter v tem smislu tudi nastavlja svoja raziskovanja na konkretnih pojavih. Tak konkreten pojav družabnega življenja je javno mnenje. Ne moremo ravno trditi, da je iavno mnenje pojav najmodernejšega časa. Po svoji prirodi je obstojalo, odkar človeški rod živi v večjih-zajednicah, v širših skupinah. Celo družina, ta najmanjša družabna enota, ima nek sku-oen način ocenjevanja dogodkov okolu -:ebe, čustvuje skupno in enotno v gotovih moralnih in življenjskih zadevah. Vsaka družina predstavlja posebno duševno enoto, ki se ji mora v večji ali manjši meri podrediti vsak njen član. Odtod duševna sorodnost med otroci in stariši. V večjih družabnih edinicah je seveda skupno duševno življenje mnogo jačje in vplivnejše. Vemo, kako strnjeno in neodoljivo valovijo gotova skupna čustva recimo v političnih strankah, kako odločujejo pri njenih pripadnikih gotovi strankarski predsodki, strasti, sovraštva, pa tudi gotovi skupni načini mišljenja in presojanja javnih in zasebnih pojavov, še veliko večji pojav družabnega življenja pa je javno mnenje, ta najnovejša velesila v sodobnem človeštvu. Sila javnega mnenja se kaže posebno ob izbruhu velikih nacijonalnih dogodkov, recimo vojne, pa tudi pri parlamentarnih volitvah, pri večjih strankarskih pokretih, kjer igrajo gotove krilatice in gesla izredno sugestivno vlogo. Samo nature z izredno sa- I mosto.mostjo se morejo odtegniti nie- 1 nim vplivom in ostajati ravnodušne ali pa celo nasprotne. Pravimo jim, da so radikalni, javno povsem osamljeni, negativisti. Pravi pcfav javnega mnenja kot velevažne družabne sile pa je rodilo šele moderno časnikarstvo. S tem, da se dnevno razširjajo iz predalov našega časopisja nešteta mnenja, sodbe, cenitve na stotisoče čitatcljev, se obra- zuje v le-teh gotov skupen način mišljenja in čustvovanja. Le pomislimo recimo na sedanje moralne norme, to se pravi na moralne predpise, ki slučajno veljajo v naši družabni okolici. Njihova veljava je pravzaprav samo posledica in otrok javnega mnenja. Nihče se jim ne more upirati, vsak se boji družabne obsodbe. Poleg sodišč je še druga inštanca, ki sodi in obsodi delovanje posameznikov, ako le-to izbije v javnost. To je javno mnenje, ki ga vzdržuje in ga razširja časopisje. Pojav javnega mnenja kot družabne sile je bila n. pr. splošna mržnja preti verižnikom in prekupčevalcem, ki je delovala posebno v prvih letih po svetovni vojni. Pojav javnega mnenja je bila tudi splošna gonja in čustvena obsodba Šušteršičevega imena in osebnosti, ki jo je zanetilo v prvi vrsti slovensko časopisje brez izjeme na podlagi novega jugoslovanskega narodnega in državnega idealizma. Drugi taki pojav javnega mnenja v naši ožji domovini je bil srd proti stari Avstriji, ki se je očitoval kot sovraštvo proti vsaki obliki avstrijakantstva. Temu splošnemu narodnemu razpoloženju se je hote ali nehote moral udati slehernik. Taka splošna razpoloženja pa seveda ne vznikajo sama od sebe. Ona so plod gotovih smotrenih sil, v prvi vrsti največje smotrene sile današnjega javnega življenja, to je časopisja. Javno mnenje, njega pojav, sestava, razvoj, napredek, je torej eno najzanimivejših vprašanj sodobnega družboslovja. V tesni zvezi z javnim mnenjem je njega poglavitno semenišče, namreč časopisje. Obem pojavom, časopisju in javnemu mnenju posvečajo sedaj napredni narodi posebno pozornost. V Nemčiji so se ustanovili že številni univerzitetni seminarji za proučavanje časopisja in javnega mnenja. V Lip-skem se je nedavno neki docent celo habilitiral samo za časopisno vedo. Izgloda. da se moderna politika čezdalje tesneje oprijema družboslovne vede o javnem mnenju in časopisju tej; njenega raziskovanja pojavov narodnega razpoloženja. Politična vesti. Italijanski nacionalizem. V splošnem veselju triumfa sl Mussolini domišlja, da bo sama njegova prisotnost na vladi prenovila domovino in vzpostavila tečaje. On veruje, da je iz-premenil obraz sveta, ako je pred njim na trgu Sijenskem odkorakalo 60.000 črnih srajc. Zahteva, da se mu vse pokloni. Zavzet od tega, kar imenuje nacionalne aspiracije, govori kakor imperator. Njegova brzojavka Poincareju in Bonar Lawu, dasi se zavzema za spomine vojnega pobratimstva, vsebuje sledečo domišljavo frazo: Prevzemam vladno odgovornost kot zastopnik italijanskega ideala Vittorija Veneta. Vedo pa v Franciji, kaj pomeni ta ideal? Gotovo se še spominjamo, kako je general Diaz v jeseni 1918 trmoglavo odklanjal kljub odločnim zahtevam Clemeneau in maršala Focha, da napade avstrijsko fronto in sodeluje na ta način s kombinirano akcijo francosko-britanskih armad. Prcdno je nastopil, je čakal razpada bolgarske fronte in da armada Franchet d’ Espcrey doseže ogrsko mejo. Šele tedaj je vrgel, da pobere ugodnosti skupne zmage, svoje čete proti razpadajoči avstro-ogrskl armadi Vojni pLn je bil ogromen. Vojaki Karla I. — IV. so se vdajali v takih V pariškem dnevniku »Journal des Debats« je napisal A. Gauvain značilen članek o italijanskem nacionalizmu. Prinašamo ga, da se razvidi da naše mnenje o Italijanskih hrabrostih ni osamljeno ter da se italijanski nacionalizem ceni tudi v zapadni Evropi po svoji pravi vrednosti Med drugim piše Oauvairi nastopno: Fašizem se vlade ni polastil v splošnem navdušenju. Ugotavljajo se gotova nasprotovanja, spopadi in krvopre-litje. V Rimu in v številnejših drugih mestih so zažgali delavske domove. Spoštovanje individualne svobode ie popolnoma ukinjeno. Zakonov ni več, kakor samo v mejah fašistovske samovolje. Mussolini se norčuje iz dobrih ljudi, ki so ga nagovarjali naj nastopi »zakonitim potom«. Jaz sem tisti, je izjavil nekemu novinarju, ki hočem vsiliti zarotniško rešitev. To se pravi, povrnit: se v zakonitost preko upornosti. Evo nova izdaja starega gesla: Zapustiti zakonitost, da se more vstopiti v pravno stanje. Toda zakonitosti v Italiji ni drugi kršil, kakor samo lafeti. Klub demokratskih železničarjev. V tajništvu DS so se sestali. Bilo jih je dvanajst apostolnov, trinajsti je bil g. dr. Kramer. Gospod inšpektor Planinšek in g. doktor Miško sta porabila ves svoj vpliv, da sta pripeljala deset svojih »podložnih« na obilno (po »Ju-trovem«) obiskani sestanek železničarjev »vseh« kategorij. Na sestanku sicer niso govorili o železniških strokovnih vprašanjih, ampak vsi so cno.dušno izjavili, da je JDS vplivna stranka. In na vplivni stranki je gospodom sestan-karjem predvsem ležeče. Po sklepu sestanka dvanajstorice je bil imenovan v načelstvo JDS gospod predsednik »Udruženja železniških činovnika« Ve-česlav Černigoj. Gospodu Černigoju je kot dosedanjemu »nestrankarju« le ča-stitati, da je prišel do tako častivrednega političnega mandata. O klubiču ne bi izpregovoriii besede, če ne bi hoteli pri tej priliki konstatirati, da je pričela JDS z razbijanjem strogo strokovnih organizacij. Zadnjič so bili na vrsti poštarji, sedaj železničarji. Seveda se bodo vse strankarsko nestrpne akcije JDS razblinile v prazen nič. Vendar konstatirati pa ni odveč namere demokratov, da vsakdo vsaj ve, kam, kako in s kom operirajo generali z Miklošičeve ceste pred — občinskimi volitvami. Hrvatskl blok na potu v Beograd? Zagrebška poročila, ki so naznanjala bližnji nastop hrvatskega bloka v beograjski narodni skupščini, se sedaj v toliko potrjujejo, da se je tak nastop dejansko razmotrival in tudi v pozitivnem smislu sklenil. Samo njegova izvedba se Je prepustila ugodnemu trcnotku in gotovim političnim kombinacijam. Ljuba Davidovič je bil v tej zvezi v avdijenci, kojc dolgotrajnost je vzbudi'a v političnih krogih Beograda splošno pozornost. Koj po avdijenci je bil odposlan v Zagreb poseben kurir, kar zopet spravljajo v zvezo z namero hrvatskega bloka, da aktivno poseže v našo no- tranjo politiko. V parlamentarnih krogih se naglaša, da bi prihod hrvatskega bloga v Beograd izzval takojšen padec sedanje vlade in da bi se na to odprla možnost novega volilnega kabineta. Značilno Je, da se Je za aktivno politiko hrvatskega bloka zavzel tudi St. Radič in da so tej smeri nasprotovali samo zagrizeni Frankovci. Ni dvoma, da bi se naša notranja situacija, posebno še z ozirom na naše številne zunanje neprijatelje znatno izboljšala in da bi naša država po notranji pomiritvi zavzela povsem drugačno zunanjepolitično stališče, kakor pa je ima danes, ko zunanji svet misli, da smo na znotraj razdvojeni in brez odločne in enotne sile. Zahteve pravoslavnega episkopata. Patrijarh Dimitrij je dostavil zakonodajnemu odboru vlogo, v kateri razlaga, da se je dostojanstvo srbskega patrijarha doslej smatralo v srbskem narodu in državi kot najvišje za onim vladarja in da naj se tudi v bodoče stavi srbskega patrijarha nad položajem vseh ostalih državnih dostojanstvenikov in uradnikov. V tem smislu predlaga, da naj tudi temu primerno prejema državno plačo. Metropoliti naj se postavijo v stopnjo ministrskega predsednika in naj temu primerno prejemajo državne plače. Episkopi naj bodo v eni vrsti z ministri »Slobodna Tribuna« dodaje da so s temi zahtevami ne samo težko obremenjene naše državne finance, ampak, da je tudi njih smoter, ustvariti za srbske cerkvene dostojanstvenike neko izjemno stališče v državi ter po možnosti doseči za srbsko pravoslavno cerkev ugodnost nekake državne cerkve. Radovedni smo, kdo se bo zavzemal za te zahteve srbskih cerkvenih dostojanstvenikov. Prihod Stamboiijskega v Beograd. Včeraj Je prispel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambolijski katerega so na ešoblasti sprejele na postaji nadvse prisrčno. Tudi beograjski list posvečajo posetu in osebi bolgarskega ministrskega predsednika simpatične članke, kar dovolj dokazuje, da se je naše stališče napram Bolgarski precej poboljšalo. Mi želimo, da zavlada ouslej med obema državama oakrl-tusrčno prijateljstvo in da se posebno Bolgarija zave, kaj ji pomeni dobra soseščina močne jugoslovanske države. Bolgarija bo uspevala samo, ako se bo odkrito poprijela slovanskega pravca zunanje politike in ako bo enkrat za vselej zavrnila nakane tistih naših zunanjih ncprijatcljev, ki špekulirajo na večen razdor med jugoslovanskim hi bolgarskim narodom. Bolgarija ima veliko zunanjepolitičnih zahtev, pri katerih ji moremo po bratsko pomagati Naši spori so s svetovno vojno in z ustanovitvijo enotne jugoslovanske države poravnani. Sedaj naj nastopi iskreno tekmovanje in medsebojno podpiranje obeli slovanskih narodov na balkanskem polotoku. Gospodarstvo FINANČNI DOGOVOR S ČEŠKOSLOVAŠKO. Kakor znano, so se vršila med našo državo in Češkoslovaško pogajanja za medsebojno podpiranje tečajev dinarja in čsl. krone. Do teh pogajanj je došlo, ker se trgovski odnošaji med našo državo in Češkoslovaško vsled velikih valutnih diferenc niso mogli razviti v taki meri, kakor želita obe državi To veliko valutno razliko so pred kratkim zlasti težko občutili jugoslovenski im-porterji, vsled česar je uvozna trgovina Češkoslovaške v Jugoslaviji rapidno pešala. Zato sta obe državi skušali na kak način izboljšati razmere, da se omogočijo med njima zdravi trgovski odnošaji. Končno je bil sklenjen dogovor, da bosta vzajemno regulirali tečaje čsl. krone in dinarja, da se obe vrednosti kolikor mogoče izenačita In ustalita. V očeh češkoslovaških finančnikov so podani vsi predpogoji za stabilno ocenitev dinarja. Kajti Jugoslavija je na tem, da se iznebi svojega deficita. Poleg tega so že tudi druge države spoznale, da je dinar pravzaprav več vreden, kakor pa na borzah notira, kar pričajo razne ponudbe inozemskih posojil. Po tem dogovoru bo skrbela beograjska Narodna banka za čsl. krone v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Ateni in eventuelno tudi v Sofiji. Nasprotno pa bo Češkoslovaška vplivala na tečaje dinarja v Pragi, in po potrebi tudi na sosednih denarnih tržiščih. Predpogoj skupnega delovanja, od katerega si finančniki obeh držav obetajo velikih koristi ie, da to vzajemno delo ne gre za dobičkom. Na ta način je upati, da bo skoro doseženo stabilnejše razmerje med našim dinarjem in čsl. krono. Ta stabill-teta pa bo omogočila živahnejše In sigurne trgovske zveze med obema državama. Obenem se je podala v tej konvenciji tudi možnost, da bodo naši trgovci lahko plačevali na češkem kupljeno blago z dinarji, kar dosedaj ni bi'o mogoče. Kar se tiče govoric, ki so krožile po časopisju, da bo naiela naša država ,v Češkoslovaški posojilo, je naš list že pred nekaj dnevi poročal, da so te vesti brez vsake podlage. Zastopniki praških bank so namreč le razpravljali v Beogradu o kreditih, s katerimi naj se krijejo obstoječi blagovni dolgovi. Na ta način je upati, da se bodo naše trgovske zveze s Češkoslovaško v kratkem oživele in pripomogle našemu prebivalstvu do večjega blagostanja. + Izvoz vina v Češkoslovaško. Kakor znano, se je naši vladi posrečilo doseči večji kontingent za vino, katerega naša država lahko izvozi v Češko. Nemogoče pa Je, da bi posameznik mogel z uspehom izvažati vino v Češko. Ker so stroški za organizacijo izvoza ogromni, jih zmore le kaka večja družba. Zato se vrši v nedeljo dne 12. t. ®* v prostorih vinorejske šole v Mariboru ob 10. url zborovanje vseh na izvoz« vina v Češko zainteresiranih krogov* Naj bi se vinotržcl, vinorejci in zastopniki vinorejskih zadrug v največfe«1 Številu udeležili zborovanja, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi izvozne organizacije. + Tečaji na novosadski produkt® borzi dne 7. novembra 1922: P$eni5^ bačka 340, sremska 345, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 238, sremski 240, koruza bačka 280. beli novi fi*o 312, pisani novi fižol 300, moka št- . 495, za kuho 470, št. 6 420, pSeničm otrobi 138, svinjska mast 27, bačko zelje v glavah 85, bosanski orehi 500, C®* bula 310. + Spalni vozovi 11. razreda na ših progah. Od 1. novembra je vpena‘ tudi II. razred spalnih voz na pr° Beograd — Postojna, Beograd — brod, Jesenice—Podbrdo, ^eogra ' Djevdjelija, KolebUa-Subotica-»*r grad—Caribrod—Baker. Potniki boa Plačali poleg voznine H. raz^ef“* santimov od osebe na vsak kilo®1 ¥ Preprečenjo osnovanja novih Trgovinsko ministrstvo namera-** v interesu zdravih pridobitnih odno-iajev v državi baje preprečiti nadaljna Snovanja denarnih zavodov. Kot raz-Se navaja denarna kriza, vsled ka-ttre je že postala dvomljiva rentabilnost večih obstoječih denarnih zavodov. Poleg tega se vpisuje kapital pri novih podjetjih samo fiktivno, ali pa se ^cijonarji zadolžujejo drugje, da iah-plačajo akcije. + Zlata pariteta v Avstriji je dojena za čas od 6. do 12. novembra t na 15.000 n. a. kron + Nemčlia mora kupovati premog. Nemška vlada je morala kupiti dosegaj za 30 milijard premoga na Angležem, da je bilo mogoče vzdržati obrat železnicah. + Plavšičevo potovanje v Ziirich. Pomočnik finančnega ministra g. Plaveč je odpotoval v svrho stabilizacije dinarja iz Prage v spremstvu ravnatelj velike čsl. banke v Ziirich. Iz Ziiri-cha se vrne g. Plavšič preko Dunaja v Beograd. ■f Prodaja pasivnih sekvestriranili Posestev. Pravosodni minister je dovo- lil, da se smejo z privoljenjem lastnika prodati vsa ona posestva, pri katerih dela uprava z deficitom. V vseh takih slučajih ostane pod sekvestrom kupnina. + Cekini v Čehoslovaškl. Finančni minister dr. Rašin je poročal v bud-žetnem odboru, da je nemogoče, na sedanji način definitivno stabilizirati čsl. krono in da je zato vlada predložila parlamentu zakon za kovanje zlatih dukatov. Predno pa se začne s tem kovanjem, se bodo morale podvzeti vse potrebne mere, da se prepreči iznašanje tega zlata v inozemstvo. + Novi koleki. Od 1. januarja pride v promet za celo kraljevino novo izda-nje kolekov po 5, 10, 20, 50 para in 1, 2, 3, 5, 10, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev. Koleke stare emisije se bo lahko uporabljalo Se do februarja ter se jih bo moglo zamenjati do 3. aprila prihodnjega leta. -f- Carinski nadavek na Madžarskem znaša od 25. okt. 40.000 K za 100 kron carine. + Obtok bankovcev v naši državi je znašal 30. okt. 5.118,070.470 Din. Dnevne vesti. — Družbi sv. Cirila in Metoda sta °ddali moška In ženska podružnica pri Sv. Petru v Ljubljani dosedaj iz fonda prenos blagopokojnega Fr. Maselja distih 50.000 kron. Brezprimerno delavnima podružnicama izreka družbino Vodstvo najtoplejšo zahvalo in priznanje. — Diskusije o načrtu kazenskega Zakonika. V soboto, dne 11. nov. t. 1. Priredi društvo »Pravnik« četrto diskusijo o načrtu kazenskega zakonika. — Vršila se bo, kakor običajno ob pol 5. ®rl popoldne v pravosodni palači štev. Najprvo se bo nadaljevala debata o *8dnjem referatu (Novo meddržavno Kazensko pravo), nato bo predaval gospod dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča Fran Regally o temi: »Kazen in nje odmera po načrtu kazenskega zakonika.« — Poštno-čekovnl ftomet v Srbiji *e otvorl 10. nov. 1922 pri sledečih po-Stali: Beograd-Borza, Palanka, Niš, Leskovac, Kruševac, Aleksandrovac-2upa, Cačak, Užice, Valjevo, Vranje, Kumanovo, Skoplje, Veles, Štip, Prilep, Bltolj, Ohrid, Prizren, Uroševac, Priština in Mitroviča kosovska. Navedene Pošte bodo sprejemale uplačila na položnice računoimetnikov pri čekovnih Zavodih v Zagrebu in v Ljubljani ter P Stni hranilnici v Sarajevu in bodo Vršile tudi izplačila na čekovne nakaznice, vse to do otvoritve poštne hranilnice v Beogradu za račun poštn. če^ kovnega urada v Zagrebu. — Velike poplave so nastopile vsled trajnega deževja v Makedoniji in črni gori. Cele pokrajine, mnogo mest in Vasi je pod vodo. Telegrafske in telefonske napeljave so razdejane. Porušenih je tudi mnogo mostov in hiš. Povodnji so zahtevale tudi mnogo človečkih žrtev. — Slabo vreme je nekega kmeta na Štajerskem, kakor smo poročali pred dobrim tednom tako razjezilo, da se je obesil. Te dni pa se je zopet radi sla-l>ega vremena Obesil neki banaški kmet. — JPrlJaielJ konjske opreme. Pose-ftts&u Josipu Pogačniku v Podnartu 15 je bila ukradena konjska opre-Du $ črnimi vajeti in črno uzdo, v vrednosti 2500 kron. — Poneverba. Družbi Moravija je nekdo poneveril 400.000 kron. —- Obsodba. Na tri mesece ječe je obsojen France Olobočnik, ker je v Kamni gorici z nožem sunil Franceta tukana. — Sezona za tatove zimskih sukenj 1* Že nastopila. V Ljubljani je bilo že Večkrat čuti, da si je tu pa tam kak Malopridnež skril svoje grešne kosti v tujo suknjo. Tudi v Novem Sadit se je neki nadebudni mladenič naveličal zmrdovati, pa je skušal v kavarni izmakniti nekemu gospodu zimsko suknjo, Vendar ga je policija pravočasno slekla *n mu preskrbela toplo stanovanje, da ne prehladi. — Nesreča. Kmet Štefan Palež iz jrehove vasi je dne 6. t. m. vozil po ®ržavni cesti proti Slivnici. Na vozu •ta sedeli tudi Marija Rudolf in hči. Na-^'Jat pa pridrči nasproti avtomobil, *st g. Filipiča iz Maribora in zadene • tako silo v PaJežev voz, da sta konja ®adla in se je voz močno poškodoval. PreplaScna konja sta se hitro pobrala • tal in zbežala dalje po cesti. Pri tem Rudolfova tako nesrečno prišla pod } da ši je težko poškodovala roko ® Rogo. Njeni hčerki in Paležu se ni *£-dilo i;‘.V "ar. — Surovost. V Fužinah v Poljanski dolini je nekdo ponoči razbil obcestno ^pelo. To je pač surovost prve vrste. •— Novo «mašino« so iznašli v Arneži. Kemik Friderik Mclton iz Notting-namreč trdi da .ie Iznašel aparat, * katerega pomočjo je mogoče govoriti * duhovi. Ce niso ti duhovi morda vin- Poročilo ne omenja. — Na »črni« borzi v Moskvi so aretirali mnogo oseb, ki so tihotapile v velikih množinah zlato, platino in briljante v inozemstvo. Ljubljana. = Pisarna centralnega odbora »Jugoslovanske zajednice« se nahaja v ljubljanskem »Narodnem domu«, pritličje desno. — Tam dobe zaupniki krajevnih volilnih odborov NSS in dr. Rav-niharjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure popoldne vse potrebne informacije. Tam je vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine, kakor vabila za shode in tako dalje. = Poziv občinstvu! Dalje časa se že opaža, da neznani zlikovci trgajo po reklamnih tablah in kioskih plakate. — Zlasti »vestno« so se ti neznani lopovi vrgli na plakate za 1. sinfonični koncert »Zveze godbenikov«, ki se vrši 10. t. m. Ti plakati so bili skoro povsod takoj po nalepljenju .potrgani. Občinstvo naj vse take vandale takoj naznani policiji. = »Nazadnjaštvo, svobodomiselnost hi naprednost« se glasi naslov predavanja glavnega urednika »Napreja« Zvonimira Bernota, ki se bo vršilo v petek, 10. novembra ob 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež 3 Din, stojišče 1 Din. = Mestna zastavljalnica ima tome-sečno dražbo marca 1922 zastavljenih predmetov 16. t. m. popoldne. = Martinov večer šentpeterskih C. M. podružnic v Ljubljani se vrši v soboto dne 11. t. m. v kolodvorski restavraciji, ne pa v nedeljo, ki pade na dan žalosti obletnice rapallske pogodbe. — Na »Martinovanju« se bodo prodajali in rabili žalni koleki 12. 11. 1920. C. M. družbe vse vljudno vabijo, da posetijo p.: reditev. = Dotična gospodična, ki je v petek , minuli teden izgubila, oziroma vr-gla proč dežnik na Bleiweisovi cesti, dobi istega nazaj v knjigoveznici Zvezne tiskarne. — Občutna kazen. Iz gledaliških krogov smo prejeli in priobčujemo: Predvčerajšnji »Naprej« objavlja sodbo ljubljanskega sodišča, glasom katere je ta list dne 21. in 25. marca t. 1. v svojih člankih zasebne tožitelje prof. Friderika Juvančiča, Ivana Rusa in Friderika Rukavino »1 a ž n j i v o dolžil« nepoštenih dejanj. Odgovorni urednik plača globo 3000 kron, oziroma gre za 15 dni v zapor; razen tega nosi stroške kazenskega postopanja in je dolžan priobčiti to sodbo na prvi strani svojega lisla. —- Na tretji strani dela »Naprej« za vso nesrečo odgovornega svojega poročevalca, ki se je sodišču baje celo sam javil. Pričat pa ni prišel, dasl bi bil s tem »Napreju« morebiti prihranil blamažo in dosti občutno ka zen z nemaliml stroški vred. Kakor ču-jemo, ni »Naprejev« informator nihče drugi, kakor »pijonir večne internacionale« — mož z mavričnimi kačami in električnimi žogami, odličen slovenski pesnik in mislec. »Naprejev« glavni urednik Je pri neki priliki trdil, da bi moral biti človek, ki piše stvari, kakršne so stale v »Napreju«, ne da bi imel zanje dokaze v rokah, blazen. Priznani psihijatri so se, če se prav spominjamo, nekako slično izrazili. s=r Iz mestnega Šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 24. oktobra t, 1., smo prejeli sledeče poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar poroča o bistvenih stvareh iz predsedstva In pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 28. avgusta t. I. odobri se brez ugovora. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o osebnih izpremembah med učiteljstvom izza zadnje upravne dobe in pa o daljših dopustih v tem času, prošenih ali dovoljenih, oziroma prošenih in dovoljenih, se vzame na znanje. Ponovno se sklepa o prošnjah za izpraznjeno učno mesto stalnega strokovnega učitelja II. skupine na L mestni deški meščanski šoli in se nasvetuje višjemu šolskemu svetu tropreUlog. Poročilo šolskih zdravnikov o delovanju v šolskem letu 1921/22 se vzame na znanje in se sprejmejo nekateri s tem poročilom združeni nasveti. Sklepa se o dveh disciplinarnih slučajih. Razpravlja se o nedostatkih na tukajšnjih meščanskih šolah ln se sklene predložiti tozadevno poročilo višjemu šolskemu svetu v eventualno primerno uvaževanjc. Na več vprašanj internega značaja se dado uradna pojasnila. Potem se seja zaključi. = Tatvine v Ljubljani. Dne 8. t. m. je bila na živinskem semnju poleg klavnice posestniku Alojziju Jakšetu iz Rašice ukradena rujava konjska odeja. — V kavarni Vošpernik na Starem trgu je bil uradniku delavske zavarovalnice g. Antonu Dergancu ukraden črn svilen dežnik. — V noči od 6. na 7. t. m. je bilo skozi streho barake pri stavbi mestne hiše za Bežigradom vlomljeno ter odnešeno več obleke in drugih stvari v skupni vrednosti 5400 kron. — Gostilničarju Francetu Breskvarju na Cesti na Loko štev. 28, je bilo dne 6. t. m. iz spalne sobe ukradeno 16.000 K. — Iz nezaklenjene barake na Martinovi cesti je bilo ukradenih več parov čevljev v vrednosti 2100 kron. Celje. ss= Predrzen goljuf. V sredo opoldan je posestnik Anton Okorn z Ilovice s svojim sinom gnal kravo s semnja domov. Ker je imel oče še nekaj opravka je zročil kravo sinu s pripomnjo, naj jo žene domov. Ce pa najde med potjo kupca, jo lahko proda, a ne za manj kakor za 9500 kron. Sinko je gnal kravo naprej in kmalu ga doide neki bi-ciklist, ki skoči s kolesa in vpraša, koliko stane krava. Fantiček reče, da jo proda za 9500 kron, ker so tako rekli oče. Biciklist je bil s ceno zadovoljen in brž je odštel dečku tri nove 10.000 kronske bankovce -— avstrijske, česar pa deček seveda ni vedel. Potepuh je nato hitro odgnal kravo, deček je pa ves v veselju poiskal očeta in mu hitel praviti, kako drago je prodal kravo. — Ko pa je oče zagledal denar, so se mu pošibile noge, kajti 30.000 avstrijskega denarja velja komaj naših 100 kron. Opeharjeni kmet je takoj vso zadevo ovadil policiji, ki pridno išče predrznega sleparja. = Nepošten uradnik. Pri komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani je bil uslužben kot knjigovodja in blagajnik neki Anton Podobnik, rodom drijčan, ki si je koncem oktobra lanskega leta na nepošten način prilastil 20.000 kron. Deželno sodišče je nepoštenega uradnika obsodilo na 6 mesecev težke ječe. — Velikanski smeh je povzročil v vseh svetovnih kino-gledališčih naj-)oljši ameriški komik Chaplin. Kino Tivoli si je nabavil več filmov slovitega komika, kateri bodo gotovo tudi v Ljubljani dosegli velik uspeh. V pondeljek dne 13. t. m. se vrši premiera prvega filma »Boytler contra Chaplin«, o katerem bomo še poročali. — »Strašne noči« je naslov grandiozne drame v 5 dejanjih, katera se vidi samo še do nedelje 12. t. m. v Kino Tivoli. Pozor! Od 16. do 19. t. m. na vsestransko zahtevo: samo Štiri dni »O u o v a d i s«. Sokolsko društvo v Celju priredi predvsem za izvršujoče članstvo v mali dvorani Nar. doma plesne vaje. Prva vaja bo v nedeljo 12. novembra ob 3. uri popoldne. Vstop dovoljen proti društveni legitimaciji. Koncert priredi Kolo jugoslov. sester 2. dec. v Nar. domu. Dobiček tega koncerta se bo porabil za Miklavževo obdarovanje revne dece. Odbor prost, dc se druga društva ozirajo na to prireditev. »Bratstvo« je priredilo v soboto v Narodnem domu družabni večer z igro, godbo in plesom. Dramatični odsek je nastopil večinoma z burko »Kmet Herod«, ki pa je kljub temu, da so nastopili večinoma novinci, zelo dobro uspela in izzvala salve smeha. Tamburaškl zbor vidno napreduje pod novim zborovodjem ter je rešil svojo nalogo prav dobro. Uspeh prireditve je bil v vseli ozirih zelo povoljen. Odbor društva se najiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepemu uspehu prireditve. Poostreni pasji kontumac je odredilo celjsko okrajno glavarstvo za ves sodni okraj Celje in mesto Celje. V celjski okolici se je pred par dnevi pojavil stekel pes in obgrizel več psov, ki so vsled stekline poginili. Lastniki obgrizenih psov teh slučajev niso prijavili. Ce bi se v bodoče občinstvo v takih slučajih ne ravnalo po predpisih kontu-maca, se bodo v takem kraju pokončali vsi psi. Proti lastnikom psov pa se bo kazensko postopalo v smislu zakona. Strogo zastražen'9 smodn*šnice. Okrajno galvarstvo v Celju razglaša, da je vojaška oblast odredila strogo za-straženje smodnišnice pri okoliškem pokopališču. Straža ima povelje, da proti vsakemu, ki bi ne obstal na njen klic, postopa po predpisih. Občinstvo se zaradi tega poziva in svari da se ponoči ogiba stez pri smodnišnici, da se izogne kaki nezgodi. Vojaška oblast ne prevzema nikake odgovornosti. umetnosti, šminkanje, režišenka pred** vanja itd. Opozarjamo vse do sedal priglašene gojenke in gojence, da sc zanesljivo in točno udeleže v nedeljo dne 1*. t. m. ob 10. uri dop. v dram. gledališču sprejemnega izpita. Na neupravičene zamude se ne bo oziralo. — Odbor. Izšla je 21. številka »Novega llustro* vanega »Dom i Svijeta« z bogato vse* bino. List prinaša zelo zanimive slike iz razdejane Smirne, iz revolucije na Grškem in o kroannju romunskega kralja ter še mnogo drugih. Naroča se pri *Dom i Svijet«, Zagreb, Iliča 30 (SL Kugli) ter stane 150 K četrtletno. Izhaja vsakega 1. in 15. vsakega mesea na >0 do 24 straneh. Pokraiina. Trbovlja. 2en. in moš. CM podružnica vabita vse člane, kakor tudi prijatelje šolske družbe na občni zbor podružnic, ki se bo vršil dne 12. 11. 1922 ob 6. uri zvečer v dvorani ge. Ane Forte na Vodi po običajnem dnevnem redu. Po občnem zboru priredita podružnici ravnotam »Martinov večer«. Na vzporedu je mnogo novosti z vsestranskimi razvedrili. V prepričanju, da se napredni Trboveljčani zavedajo, kake dolžnosti imamo napram prepotrebni šolski družbi, pričakujemo mnogobroj-ne udeležbe. — Odbora. Društvene vesti. Društvo »Soča« vabi svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo na »Martinov večer«, katerega priredi v soboto, dne 11. t. m. — predvečer obletnice Rapalla — v salonu restavracije »pri Levu«. Na vsporedu je: petje, godba, šaljivi govor v verzih: Martin In Ra-palL (gospod Kragelj), komični nastopi gospoda Kinčuv-a, Martinova živa gos itd. Vstopnina 3 dinarje. Začetek toS-no ob osmih in pol zvečer. Društvo »Atena« je pričelo z damskim oddelkom telovadbo v četrtek, dne 9. nov. t. 1. ob 7. uri zvečer. Nove prijave se sprejemajo med telovadno uro. Maribor. Mariborsko gledališče. V torek so vprizorili v našem gledališču, ki Je bilo popolnoma razprodano, Hoffmanove pripovedke. Občinstvo je bilo z vprizo-rttvijo zelo zadovoljno; želeti pa je, da pojejo nastopajoči pevci v slovenskem jeziku. »Ženska je samo za nesrečo«, je vzdihnil avstrijski državljan, slikar Florijan Scheibenpflug, ko je bil radi tatvine in goljufije obsojen na 3 mesece ječe, ki mu bo vsakih 14 dni olepšana s postom. Scheibenpflug je prišel iz Gradca v Maribor, kjer je imel dovoli dela in tudi zaslužka, dokler ni spoznal device Marije Kolarjeve, ki mu je v dolgih nočeh kiaJšala čas In slajšala trpljenje v tej solzni dolini. Vendar Je imel s svojo Marijo vedno večje stroške, tako da mu kmalu zaslužek ni več zadostoval, kar ga je zavedlo na kriva pota. Po prestani kazni bo pa moral nazaj v Avstrijo. Razžaljeni NI. Veličanstva. Radi razžaljenja Nj. Veličanstva našega kralja je bil pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen Karel Trafela, hlapec pri g. Hellu v Ptuju na tri leta ječe. Tra fela izgovarjajoč se, da je bil tako pi Jan, da sploh nič ne ve, kaj da je go voril, je prijavil pritožbo ničnosti. Zasačena tihotapka. Neko gostilničarko iz Studenca pri Mariboru so za sačili na Rakeku, ko je hotela vtihotapiti v Italijo 10.000 Din, ki jih je imelu všite v klobuk. Denar so JI zaplenili. Sokolstvo. I. Jugoslovanski vsesokolskl zlet. Dražba desk in tramovja od tribun vsak pondeljek ha sokolskem zletišču. Prva dražba se vrši v pondeljek 13. t. m. ob 9. zjutraj. Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 12. t. m. ob 17. uri velezabavno veseloigro »Gospodje sinovi«. Kdor se hoče nasmejati, naj te predstave ne zamudi. Še enkrat pa prosimo: Prihajajte točno, ker le potem bo mogoče točno začeti in v zadovoljstvo onih, ki gredo na vlak, tudi pravočasno končati. Spori in turlstika. Turistovskl klub »Skala« v Ljubija* ni V nedeljo dne 12. t. m. priredita t k. Skala v Ljubljani in bohinjska podntf-nica na Jesenicah ob 14. uri v restavraciji »Mesar« zborovanje v svrho govora s prizadetimi Činitelji, kako nalili tre jše pospešiti tujski promet, timski šport in alpinizem na Gorenjskem. Vabijo se vsi interesenti na ta sestanek. *— posebno oni iz radovljiškega in knutf* skogorskega okraja. T. K. Skala. Važen sestanek se **> ši v sredo 15. t. m. v magistratnl po* svetovalnici (in ne v petek 10. t mjl ob 20. uri. Točna in zanesljiva udelefb* dolžnosti — Odbor. S. K. Jadran sklicuje v soboto dne n. t. m. ob 20. uri sestanek vsega redi* nega članstva v gostilni pri Lozarja. — Radi posebne važnosti tega sestanka je udeležba dolžnost! M. A. S. K. Jadran sklicuje v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri dop. sestanek damske sekcije v gostilni pri Lozarju. Udeležba obvezna. M. A. S. K. Jadran je ustanovil težko-atie-tične sekcije. Kdor želi gojiti to panogo športa, naj blagovoli javiti svoj pristop na naslov: M. Kregelj, Trnovski pristan št. 14 M. A. Rušitev rekorda na 10. km. Dno 12. t. m. ob 10. url dop se vrši na prostoru Š. K. Ilirije rekordni poizkusni tek na 10 km in sicer na progi: Igrišče %. K. Ilirija — Št. Vid — igrišče S. K. Ilirija. Rušitev rekorda na 10 km poizkusita znana tekača Š. K. Jadrana: gg. Cuk in Praunsels. — Kakor znano Ima g. Cuk dosedanji jugoslovanski rekord na 10 km z 37:19. M. A. — ........................ G!e?a!išče in glasba. Vstopnice za koncert kompozicij dr. Božidara Širole, katerega bo izvajalo v nedeljo 12. t. m. ob 8. url zvečer v dvorani hotela Union pevsko Udru-ženje »Lisinski« Iz Zagreba, se dobe v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe). — O tem koncertu, katerega je Izvajala ta elitna umetniška jednota spomladi v Zagrebu, pišejo »Novosti* z dne 2. junija 1922 sledeče: »Lisinski« zasluži našo najsrčnejšo hvalo in največje priznanje. Težko je bilo delo, ki ga je »Lisinski« prevzel, a izvedba je bila pač taka, kakoršno smo od »Lisln-skega« pričakovali. Zbor Je obvladal vse ogromne tehnične zapreke Siroline-ga stavka z lahkoto In sigurnostjo. Odveč bi bilo naštevati posebej vse odlike in vrline tega zbora, saj zasluži njegovo celokupno delo neomejeno pohvalo. Gostovanje Ade Poljakove. Gospa Ada Poljakova je gostovala jeseni 1920 po velikih italijanskih odrih. Žela je povsod ogromne uspehe. Kritiki največjih tamošnjih listov so jo priznali za dovršeno umetnico. Na našem opernem odru bo nastopila v soboto, dne 11. t. m. v naslovni vlogi priljubljene »Ma« dame Butterfly«. Ravno v tej vlogi je publiko velikih evropskih gledališč popolnoma osvojila. Dramatična šola »Udruženja gledal, igralcev« v Ljubljani prične svoj redni pouk prihodnji teden. Predavanja se bodo vršila trikrat na teden po dve uri v I. drž. gimnaziji. Učni predmeti bodo med drugimi: dramatična igra, deklamacija, fonetika jezika, mimika, literarna zgodovina s posebnim ozirom na dram. literaturo, splošni nauk o gledal. ^TAMFIUP &trh , aotčerneTvSH V LJUBLJANA J E. Adamič: 16 jploMl miš pi li. del (mešani zbori) mr Je Izšel n ln se dobiva o Zvezni knjigarni, Ljubljana Marijin trg 8. Cena Din 12*-. SVILA. modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače nalcenele pris il. Sinkovič »a H. Soss, Ljubljana, Mestni trs St 10. TaJinstveni morilec deklet (Nadaljevanje.) »Umreti? Ne, ne, ne sme umreti Vsaj nimam na vsem tvetu nikogar kot svojo mater!« Vsa strašna bolest in vroča otroška ljubezen se je izražala • teh besedah. »No, no, zakaj pa tako obupano!« je dejal Clliford v očetovskem tonu. »Rad bi vam pomagal, toda jaz sem sam siromak, kot sem vam že povedal. Vendar pa imam bogate prijatelje, zelo bogate gospode, ki bodo z veseljem oblažiii vašo bedo.« »Miloščino?« »To ne gospodična Jenkins. Vi si boste pomoč zaslužili! Samo pomislite, da si boste sicer pozneje morala očitati, da bi mamico lahko rešili, pa je niste hoteli. Kaj pravite nato?« »Jaz vas ne razumem, gospod Clliford!« »No, potem bom govoril popolnoma jasno. Glejte gospodična, jaz sem pripovedoval o vaši bedi nekemu svojemu znancu, velikemu gospodu in sem pristavil, da ste ponosno dekle, ki si ne pusti darovati niti vinarja. Moj prijatelj se je smejal in dejal, da je vendar le malenkost vam pomagati na noge. — Glejte, gospodična Jenkins, to mi je dal moj prijatelj za vas.« Mary ni bila v stanu spregovoriti nobene besede. Kakor marmornata soha je strmela na košček papirja, ki ga je Clliford počasi vzel iz svoje listnice. Svetohlinski zvodnik ii je čital vsebino: »Londonska banka naj izplača na moj konto petindvajset funtov šterllngov gospodični Mary Jenkins, Nelsonova ulica, London, dne Hardy.