Št. 129. V Ljubljani, pondeljek dne 10. junija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in npravnlStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v: razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru prin.eren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Kakšna načeta ima Seidler? »Arbeiter-Zeitung« objavlja zanimivi članek: Tudi Seidler, avstrijski ministrski predsednik, ima načela glede na reševanje narodnih in državnih proble-itiov. Njegova vlada se glasom izjave v poslanski zbornici z dne 7. marca t. 1. trdno drži »večkrat ponavljanih načel toliko glede na pravice narodov v Avstriji do samouprave, ki ne bi segala preko deželnih mej, torej na ozemljih njihovih naselitev, kolikor tudi glede na pravice narodov do samoodločbe, v kolikor je v soglasju s predpostavami za ohranitev :n razvoj državne skup-"osti.« Vlada se je torej postavila s tem na »podlago nadela narodne samoodločbe, da namreč nobena narodnost ne srne zatirati drugo, da ima pač vsaka pravico, da se izživi na svojem ozemlju«. Načelo, po katerem hoče Seidler izvesti novi red v Avstriji, bi bila torej na eni strani ohranitev predanih nam kronovin, na drugi Strani pa v deželah, v katerih ne biva en sam narod, narodna avtonomija kot zaščita tistega naroda, ki je v manjšini. Tudi je onega dne, ko je razvijal svoja načela, Seidler pripovedoval, da je ^»jugoslovansko vprašanje označiti kot dejstvo, mimo katerega se že sedaj ne more iti več brezbrižno. Da obstoji to vprašanje, tega gotovo nihče ne more več utajiti«. Vlada je »rada pripravljena, da v okviru svojih pooblastil stopi v razpravo'o jugoslovanskem vprašanju s ciljem skorajšnje rešitve«. To so torej »načela«, ki jih imenuje gospod Seidler •svojo last in o katerih misli, da so povsem zadostna, da Povzdignejo, če sc uresničijo, avstrijsko državnost v o-zračje čiste harmonije. Jasno je da se narodna avtonomija v mejah kro-ijovin ne more morda omejiti le na eno kronovino, temveč da se mora uveljaviti to načelo, po katerem treba ravnati, porsod. kjer je v eni kronovini več narodov. Seidler si v resnici ni mislil uresničenja le za Češko, temveč tudi za Koroško, Štajersko in sploh vse dežele, v katerih je tako narodno vprašanje. Meščanskim poslancem je izročil svoje »izdelke«, s katerimi naj bi sc udejstvila njegova »načela«. Prav to pa je izzvalo na Štajerskem in Koroškem razburjenje, ki se je izprožilo na sprejemih pri cesarju. Mnogo bolj, kot slovenska a-gitacija za samostojno jugoslovansko državo, je bil ta namen vlade, da se Slovencem v teh kronovinali ponudi samouprava, povod razburjenju. Ta je izzval divje besnjcnje nemških gospodarjev teh dveh dežel. To |e tista kriva nemško-meščanska politika, ki odklanja na jugu kot strašanski napad, kar na severu Slavi kot plodovit naroden napredek! To je ravno neplodnost te politike, da se ne more preriti do kakega resničnega in pristnega narodnega principa. Toda kako dela ta Seidler? Mar vztraja pri svojih “ačelih ali jih brani, ali dokazuje, da so pametna, ali zastop;j njihovo potrebo? Kdor misli tako, ne pozna Fidlerja! Njegovo načelo je v resnici edinole to, da se *"*"* 1 — ——-........* "'"""'""■"'H S ■'"■■■ g LISTEK. Bližnje socialne naloge slovenskega ljudstva. * 0(1 te;n naslovom ie predaval dne 25. maja A b-|d i t U S - F> r e p e j u h v »Ljudskem odru« v Trstu. Iz velezanimivega predavanja, ki Jc Poselilo veliko levilo slušateljev posnemamo nekoliko vodilnih misli: Še pred Petdesetimi leti jc bilo med kulturnim člo-Vcštvom ekstremno kapitalistično naziranje o družbi prebadajoče. Najnovejša doba pa stoji v znamenju Ijutih ,)0iev za socializacijo kapitalističnega družbenega gozdarstva. V te boje je bolj in bolj posegala država ,>0tom zakonodaje, kakor nekak razsodnik med bojujočimi se strankami. Ljudstvo se ie bolj in bolj naslanja- 0 na državo, ki je postala prva in zadnja instanca državljanom. Ni čuda tedaj, da so pričele razne stranke stremeti za tem, da si pridobe odločilen vpliv v državi. tega vidika je presojati tudi najnovejše gibanje SIo-vencev, ki so spoznali pomen in moč države, ter stre- odreka vseh ncačel, če se mu zdi, da tako zahteva trenutni interes, da ne spoštuje nobenega načela, če bi borba zanje utegnila prinesti kako nevarnost! Tako vidimo istega Seidlerja, ko razglaša načelo narodne avtonomije v notranjosti dežel, kako prisostvuje naskokom na ta načela. Gospodje z juga so sicer pošteno psovali Slovence, ali na koncu koncev je njihovo razburjenje veljalo načrtom vlade, ki je postavila načelo, da se narodna avtonomija ne more ustaviti pred Koroško in Štajersko. Pa kaj to briga g. Seidlerja? Sedaj misli, da si mora le ohraniti naklonjenost nemških nacionalnih strank, četudi gredo po vodi vsa načela. In posrečilo se mu je celo, da se kaže kot deležnika na tistem toku, ki je v resnici obsojen proti njegovim načrtom in ki se je vžgal na njegovih namenih. Neumni smo že, ali navihani tudi------------. Podobno igro si hoče g. Seidler dovoliti tudi s sklicanjem državnega zbora. Načelno je namreč za sklicanje državnega zbora čim preje, kakor da ne bi hotel vladati brez državnega zbora. Obenem pa daje razumeti, da misli resno, da je sklicanje državnega zbora odvisno od njegove prijaznosti, a na tako naklonjenost da bi bil pripravljen le tedaj, ako se poslanci obvežejo, da se bodo dobro vedli, in če se najde zadostno veliko število poslancev, ki bi v vladanju g. Seidlerja hoteli videti ideal vladanja! Četudi je šele vprašanje, ali se iz strank poslanske zbornice da izkristalizirati kaka vladna in državna večina. To pa je menda gotovo že danes, da za Seidlerjevo vlado ne bo večine! Gospod Seidler ve dobro, kako danes v resnici izgleda v Avstriji in kaj je v igri, ako bi se hoteti igrati s potrpežljivostjo ljudstva! Državni zbor se mora sklicati! In če je delovanjo ljudskega nastopa nezdružljivo / obstojem Seidlerjevc vlade, potem se bo seveda morala umakniti — Seidler-jeva vlada! Kočevarska politika, »Nato jc cesar sprejel deputacijo iz Spodnje Štajerske, Kranjske, Trsta in s Primorja, katero je vodil dunajski župan dr. Weiskirchncr ... V imenu Kočevarjev je govori! cesarski svetnik Loj.« Naši someščani iz Kočevja so krasni in pridni ljudje. Ze okolo 600 let stanujejo kot majhna zaključena manjšina med Slovenci in niso bili raznarodeni. Zunaj Kranjske jih poznajo iz minulih časov kot »havzirarje«. »Kočevar« ima navado, da stopi v gostilni k naši mizi in uprizori majhno loterijo, pa se dobi južno sadje in sladkorčke. Lepo je, ako sc kaj zgodi za ljudi iz Kočevja. Ali naj bodo v pomanjkanju? Pomanjkanje se mora zmanjšati. Ali sc boje za nacionalno nedotakljivost svojega starega jezikovnega otoka? Treba jim Je zagotoviti vsako možno garancijo! me sedaj za svojo poglavitno socialno zahteve, t. J. za politično osvoboditvijo. Če namreč demokratični tok,--ki obvladuje danes že velik del kulturnega sveta, prinese tudi Jugoslovanom državnost, bo že to doneslo domačemu prebivalstvu znaten kos kruha. Prirodni zakladi, pridelki, zemljepisna lega, vse (o podaja slovenskemu ozemlju sigurune predpogoje za lep gospodarski razvoj. Če točno pregledamo, kaj nam ponuja slovenska zemlja, opazimo, da imamo izvzemši železne rude, vsega dovolj, da moremo neodvisni živeti, ako uredimo svoje gospodarstvo po načelih socialne pravičnosti. Vendar, kdo ima prirodne zaklade in obsežne naše gozdove v lasti? Predavatelj je z obilnim statističnim materialom dokazal, da posedujejo to malo-šteivlni fevdalci, razni fondi, država in tuji velekapitalisti. Slovenec ima od teh bogastev edino ta dobiček, da hodi v one obsežne gozdove na slabo plačano tlako. Slovensko ljudstvo je namreč proletarsko ljudstvo, ki se sestavlja po ogromni večini iz kmetov, oziroma poljedelcev in tvorniških delavcev. To nam je treba imeti predvsem pred očmi, če hočemo uravnati svoja stremljenja po realnih zahtevah. In tako nam je zahtevati, da se polovičarsko izvedena kmetska odveza iz 1. 1848. ia- Toda, ako dva velika evropska, dva velika avstrijska naroda stremita po tem, da si uredita svoje razmerje, ali naj pustimo izborne Kočevarje iz Kočevja in iz drugih krajev tako očividno v ospredje? Kakor hitro v Avstriji kdo govori: Nacionalna avtonomija! — tukaj odgovori opominjevalno povzdignjeni kazalec: Da, toda Kočevarji? Seveda, Čehi se osmešijo, ako se poganjajo za svoje pravice. V resnici se osmešijo. In potem moti slava tega njihovega veledela spanje nemškim možem. Jugoslovanski problem v Avstro-Ogrski se mora, mora in mora rešiti. Zadušimo se sicer. To vojno zahvaljujemo njemu. Zgodovinske pravice dveh velikih narodov te države in države sploh so v nevarnosti. Nasproti jim stavljamo zgodovinske pravice kronovin. Kar je bilo enkrat štajersko, sc za božjo voljo ne sme nikoli združiti s Koroško. Deželna meja med Koroško in Kranjsko, nikdar je nacionalna misel Slovencev ne sme prekoračiti. Toda ne, pravzaprav niso mišljene niti zgodovinske pravice vojvodine Koroške, niti historične tradicije Kranjske. Mišljene so, to je prava tajnost, tradicije in predvsem pravice vojvodine Kočevje — ki je kakor znano fevdalna vlast Auerspergov. V času, ko nas morejo rešiti le velikopotezna politična dejanja, pa uganjamo kočevarsko politiko. To je: politika malega kramarstva. To je: loterijska politika. To je: politika sladkorčkov. To zanimivo prispodobo je priobčil graški. »Arbei-tenvlle« po »Frieden«. 1*011 aČnt pregIe* I. Sedanji svetovni položaj tolmači madjarski »Vi-lag« precej pesimistično. »Predstavimo si —• piše, — da se posreči, kar je zamislil genij Ludendorfa. Na zapadli je fronta entente razbita po nemških silah. Francoska vojska ujeta. Ostanki angleških čet so se rešili preko kanala. V Makedoniji je Sarail pobegnil, Italijani, pregnani so preplovili v Tripolis. Iz Mezopotamije so Angleži izgnani in nad vsem evropskimi lukami gospodarijo Nemci. To bi pomenjalo res zmago. A kaj sledi iz te zmage? Centralni vlasti imata Fvropo, ententa mase. Vojna se izpreininja v gospodarsko. Ententa blokira Evropo... To vse je seveda fantazija. Toda, imeti moramo na umu, da te vojne ne bijejo samo vojske, ampak narodi, flote, kontinenti, zaloge živeža in socialne razmere ter da v slučaju militarične zmage stoje pred nami nedogledne perspektive.« To tolmačenje v resnem madjarskem listu je velikega pomena za vsak poedini narod. Pred vsem zahteva vsega uvaževanja naglašanje »socialnih odnošajev«. Vsak poedini narod je vpleten v ta svetovni konflikt, s svojo politično, prosvetno, socialno in gospodarsko močjo. In to dejstvo zahteva organizacijo vseh naših energij, da srečno izidemo iz tega konflikta. Treba, da koncentriramo vse naše javno živ-i.ien*", 'c°r to je predpogoj organiziranemu delu. To ic vede dosledno do konca. Le na ta način dospe slovensko ljudstvo do prirodnih bogastev svoje zemlje, ter d« primernega kapitala, na katerem bi sc zasnovala domača industrija. Velike važnosti za slovensko ljudstvo je strokovna organizacija in zadružništvo, ki sta dali že pred vojno lepe sadove, a jim še mnogo manjka do popolnosti. Potom zadružne organizacije bo možno ubiti gospodarski individualizem in egoizem in vpostaviti bratstvo in solidarnost vseh stanov, ki žive od dela. Po vojni bo zadružna organizacija imela za ljudstvo velik pomen. Paziti pa se bo moralo, da bo njen notranji ustroj res demokratičen, in da ne postane plen posameznih koristolovcev. Velik kulturni pomen vsake ljudske organizacijo, posebno pa zadružništva tiči v tem, da vzgaja ljudstvo v vseh gospodarskih in javnih vprašanjih. Nadalje se bo morala preosnovati občina in njena uprava. O socialnih nalogah občine je predavatelj obširno razpravljal, tako tudi o socialno pravičnem obdačenju ter o raznih perečih socialnih naredbah, ki se morajo po vojni takoj izvršiti, kakor o zavarovanju za starost in onemoglost ter proti brezposelnosti. Predaleč bi zavedlo obširneje govoriti o tem na tem mestu. Vendar ho- borba narodov, v kateri podleže tisti, ki v usodnem trenotku ne bo znal naglašati svojih pravic in uveljavljati svojih zahtev do življenja in eksistence. Vsa poli-tično-sociaina organizacija naroda je faktor, ki bo pri delitvi »hleba« igral morda prvo in odločilno vlogo. — Unija med katoliki in pravoslavnimi? Hrvatski listi poročajo iz baje zanesljivega vira, da so pred kratkim se sestali v Zagrebu ugledni pravoslavni profesorji teologije s katoliškimi teologi in profesorji. Predmet posvetovanja je bil: najti pot do unije med eno in drugo cerkvijo. Sklenili so, ustanoviti skupno strokovno bogoslovsko glasilo, ki naj bi s stvarnimi razpravami ugladilo pot uniji. Vse to se je baje zgodilo z vednostjo cerkvenega poglavarja. Podrobno poročilo o zadevi da bi bilo sedaj neumestno, a opozarja se na članke, katere je napisal škof dr. Mahnič in ki so bili objavljeni v zagrebških »Novinah«. Proti poljskemu pomožnemu zboru. V IVlarma-ros-Szighetu se je v soboto pričela glavna sodna razprava proti nekaterim članom razpuščenega poljskega pomožnega zbora. Obtožba navaja :Večji del v območju poljskega pomožnega zbora je dne 15. febr. ob 8. zvečer ko je bil razdrl železniško linijo, brzojavno in telefonsko zvezo, iz svoje štacije odkorakal svojevoljno proti vzhodu z očividnirri namenom, da se skozi naše čete prebije v Ukrajino .Naše vojaške čete pa so enemu delu zbora preprečile odhod. Okolo 120 častnikov in 3500 mož pomožnega zbora je bilo razoroženih ter odvedenih v Hus-zi, kjer se je pričela sodna preiskava. Na podlagi poizvedovanj se je dvignila obtožba proti 91 častnikom in 24 vojakom, ki se imajo zagovarjati pred vojnim sodiščem. Zaslišanih bo nad 100 prič. Ostali člani pomožnega zbora so se morali podvreči naboru. Za vojaško službo nesposobni so bili odpuščeni, ostali pa uvrščeni v c. in kr. armado. Sodna obravnava bo trajala več dni. _ Agrarno vprašanja v Ukrajini. Kijevski listi javljajo, da je nemški zastopnik baron Mumm ukrajinskemu poljedelskemu ministru izročil strokovno mnenje o agrarni reformi Ukrajine, katerega temeljna načela sc strinjajo s tem, naj se veleposestvo v gotovih stanovitih mejah pridrži, kmetom pa se naj omogoči, da po nizkih cenah nakupijo zemljišča. Kupnina se ima izročiti državi. Prejšnji posestnik dobi en del kupnine v gotovem denarju, ostanek pa v zadolžnicah banke za poljedelski kredit. — Volitve v Rumuniji. Iz Bukarešta se poroča: Pri volitvah za prvi kolegij romunskega senata je bilo izvoljenih 67 pristašev vlade, 2 carpista in 1 neodvisen kandidat. S tem so končane volitve za senat, v katerem ima vladna stranka ogromno večino. ■= Odprava činovnih razlik na Ruskesss. Ruska republika je izdala odredbo o odpravi činov diplomatič-nih zastopnikov. Odredba se glasi: Socialistična iuska republika sovjetov priznava v svojih odnošajih do inozemskih držav načelo popolne enakosti velikih in malih narodov. Zato sklene svet ljudskih komisarjev naslednje: »Naslovi poslanik, minister kakor tudi naslovi dru-jrih diplomatičnih zastopnikov se odpravijo. Vsi pri inozemskih državah pooblaščeni zastopniki Rusije se imenujejo »pooblaščeni zastopnik socialistične ruske zvezne republike sovjetov.« V zmislu mednarodnega prava, ki ie vsem med seboj enakim 'državam skupno, se smatrajo vsi pri socialistični zvezni republiki sovjetov pooblaščeni diplomatični agenti inozemskih držav neglede na njih čine pravtako za pooblaščene zastopnike. _ Mjf n-ed Turčijo in kavkaško republiko. Jz Carigrada se brzojavno poroča, da je bila dne 4. junija podpisana mirovna pogodba, sklenjena med Turčijo in kavkaško republiko. — Nemški podmonilki pred Ameriko. »Daiiy Mait« poroča iz Newyorka, da je v zadnjih dneh po nemških podmornikih 14 ladij potopljenih ob atlantiškem obrežju. Dne 6. junija je bila ob rtu Virginia potopljena ladij« »Desaens«. Osoda posadke še ni znana. — Lansing svari pred mirovnimi pogoji. Državni tajnik Lansing je dejal v nagovoru, ki ga je imel ob priliki promocije za častnega doktorja columbijske univerze: četno dobesedno navesti zanimiva izvajanja, ki jih je predavatelj podal glede delavske konti otc. - * »Socialna vzgoja potom dela v organizacijah nam otvarja nova pota, nar- vodi na vedno nova razgledišča. Ruska revolucija je poleg slabih učinkov imela tudi dobre. Danes ne moremo še prav presoditi njeno vrednost, to bo mogoče kdaj pozneje. Pa tudi tistih njenih idej, ki so se obnesle, ne moremo enostavno prepisati, znati jih moramo marveč prilagoditi našim posebnim razmeram. Zdi se. da bi bila ideja takozvane delavske kontrole produkcije in prometa pri nas na mestu. Delo v organizacijah, zlasti v zadružništvu je usposobilo naše delavno ljudstvo za soudeležbo v raznih vodstvih velikih obratov, v katerih je zaposleno. Mislim, da bi se ta ideja, praktično vzeta, dala pri nas izvesti vsaj deloma. Vzemimo le nekatere stroke. Železničarji so upravičeni zahtevati, da se njihovi zastopniki udeleže vodstva obrata, kateremu bodo s svojimi praktičnimi izkustvi gotovo koristili. Rudarji so upravičeni zahtevati zastopstvo v ravnateljstvih rudarskih obratov itd. Pred vsem prihajajo v poštev večja podjetja, katerih prospevanje je v interesu vsega ali vsaj večine prebivalstva. Učinek te delavske kontrole bi b>l predvsem ta, da bi se lažne de- Svarim pred nemškimi mirovnimi pogoji, ki prihajajo k nam po različnih potih. Ker smo se že zapletli v največji boj, kar jih pozna zgodovina, bi bilo skoro zločinsko, da bi se ozirali nazaj. Dnevne beležke« Ljubljanski občinski svet ima jutri v torek ob 6. zvečer svojo redno javno sejo. —• Občinski svet ljubljanski ima jutri zvečer svojo sejo. Seja sama nas ne vznemirja; vsaj ima obč. svet vsak mesec svojo sejo ali pa tudi še več. Nekaj pa je, kar nam zlasti ne ugaja, to je, da so tolikokrat na seji točke, ki omejujejo pravice mestnih uslužbencev ali pa uslužbencev pri mestnih podjetjih in mestnih zavodih. Službene pragmatike so se že v nekaterih primerih poslabšale s tem, da se ljudi izroča birokratični oblasti šefov in predstojnikov. To ravnanje ni demokratično, ni v čast napredni večini v ljubljanskem občinskem svetu. Demokratizem zahteva kaj drugega: več svobode, kole-gijalno ravnanje z nameščenci in materialno izboljšanje za uslužbence v tistem razmerju, kakor so jih poslabšale sedanje vojne razmere. Občinska politika bi morala skrbeti tudi za to, da preskrbi za starost vse uslužbence in njih svojce; ta naloga občine še ni izvršena, da-si ni težavna. Kakor razvidimo iz dnevnega reda, je na tajni seji občinskega sveta oddajanje razpisanih mest v Mestni hranilnici ljubljanski. Mi bi se tega vprašanja nc dotikali, če ne bi bili čitali brutalno grožnjo v »Sl. N.« Zadeva je postala z objavo grožnje javna in je javnost moralno primorana, da razpravlja o njej. zlasti, ker uradniki Mestne hranilnice sami žele, da sc preimenovanjih ne zgodi nikomur krivica. Vprašanje imenovanja v Mestni hranilnici se prav lahko reši tako, da bodo vsi kom-petenti zadovoljni, če se izvede v zmislu nasveta in prošnje prizadetih. Gre za preteriranja. Uradniki Mestne hranilnice imajo vendar službeno pragmatiko in nc žele in ne zahtevajo prav nič več, kakor to, da ta velja za uradnike in za vodstvo zavoda. Za danes omenjamo samo to, ker želimo, da se stvar reši pravično in demokratično ter da občinski svet tudi na zunaj pokaže svojo dobro voljo. Jutri objavimo še resolucijo sestanka Društva zasebnih uradnikov in uradnic, ki jo sploh nismo mislili objaviti, dasi smo že enkrat obljubili. 1 a naj zadevo še sama nekoliko pojasni. — Vojna in draginja ne izpremenita ničesar na pogodbah. Najvišji sodni dvor je potrdil sodbo višjega sodišča, ki je razsodilo, da je kupna pogodba veljavna, ker sta se stranki za cene in pogoje zedirtili že tekom vojne, tako da sta oba dela morala upoštevati vojne razmere. Neki stavbenik je prevzel gradnjo novega okr. sodišča in naročil železo v aprilu 1916. Pa ga tvrdka ni mogla dobiti, ker je v januarju 1917 nastopilo državno gospodarstvo z železom. Dne 30. junija 1917 je tvrdka za železo obvestila stavbenika, da vsled državnega gospodarstva z železom ugasnejo vsa naročila. Stavbenik pa je tvrdko tožil, češ, da je pogodba veljavna. — »Denuncijant« je naslov uvodniku sobotne številke »Slovenskega Naroda«. V njem pripoveduje, »da je de-nunciral posamezne osebe, obtoževal cele stranke, blatil je ogromno večino slovenskega ljudstva, sedaj pa je dosegel višek in je izbrizgal svoj strup proti onim sinovom našega naroda, ki z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vršijo svoje dolžnosti pod orožjem. Ze nekaj časa sem se vrše po nalogu notranjega minististva po-zvedovanja, kako razpoloženje v narodnem oziru prinašajo med ljudstvo vojaki naših domačih polkov, in paralelna preiskava se vrši s strani vojaške oblasti. Te preiskave so se pričele na podlagi denuncijacije, ki jo je deželni glavar dr. Ivan Šušteršič osebno napisal na naslov nekega visokega mesta, la denuncijacija ie naperjena osobito proti moštvu in rezervnim častnikom Slovanske čete, katerim dr. Šušteršič očita, da zasti ubijajo nepokvarjene elemente med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. V svojem pismu priporoča dr. Šušteršič lavske zahteve, ki so omenjene le na dotične obrate, boli in pravičneje upoštevale, nadalje, da bi se preprečila špekulacija, ki je včasih v škodo vsemu prebivalstvu, in slednjič bi se tudi delavstvo samo moglo prepričati, ali je možno ali ne, realizirati to ali ono socialno zahtevo. Njegova socialna vzgoja bi se silno ukrepila in postala smotrenejša. Delavska kontrola bi pospešila socializacijo gospodarstva. Delo se more osvoboditi le s smotrenim delom in socialno vzgojo ljudstva, ne pa z revolucijskimi dekreti, ki obvise v zraku, kakor kaže dosedanji boljševiški zgled. Predvsem pa vodi pot do tega cilja preko demokratizacije vsega javnega življenja. Prodno moremo uveljaviti socializem, mora zmagati demokracija!« Predavatelj je slednjič apeliral na zaledje, ki naj sledi izgledu hrvaške vlade, ter naj se zavzame za stradajoče slovenske otroke v Primorski. Z živilom bolje preskrbljeno slovensko zaledje naj prevzame v te) vojni vihri v oskrbo bedno slovensko deco ob morju. To je pač najbližja socialna naloga slovenskega ljudstva, ker - izgine H mladina, izgine tudi vsaka naša bodočnost. gotove ukrepe proti dotični vojaški četi.« Za tako podlost deželnega glavarja nimamo besed in smo prepričani, da bo težko ušel zasluženi kazni narodovi. " Zvišana draglnjska doklada za želczulčke uradnike. Železniški minister je izjavil odposlanstvu železniških uradnikov sudetskih dežel, da se bodo izplačali; draginjske doklade v dosedanji višini 1. julija. Vlada pa izdeluje zaeno načrt za novo plačilno ureditev, s katero se gospodarski položaj neameščenčev bistveno zboljša — Šfacijski poveljnik v Ljubljani, polkovnik 17. pešpolka NVeingraber, je prestavljen v etapno ozemlje na Tirolsko. Na njegovo mesto pride polkovnik Pekete. — Pevsko društvo »Slavec« prične po štiriletnem vojnem presledku zopet z delovanjem. V prihodnjih dneh ko bodo društveni prestoli v »Narodnem domu« zopet osnažem in urejeni, se prično redne pevske vaje. Polen stai ega odbora se vabijo tudi novi pevci in pevke k pristopu in naj prijavijo odboru po dopisnici svoj naslov, da se jih potem obvesti, kdaj se vrše pevske vaje. — - Tarife za brzovlake zopet zvišajo. »Taritanzei-ger« poroča, da nameravajo zvišati osebne tarife na brzovlakih avstrijskih državnih železnic. — Tragičen slučaj. Pred tržaško poroto je stala enoindvajsetletna Beatrice Lovrinovich, tipkarica v puljskem arzenalu, obtožena detomora. Obtoženka, šibko, bolehno dekle, hči poštenih in strogih staršev, je vsa leta živela tiho in skromno življenje zasebne uradnice. Vsi, ki jo poznajo, vedo povedati o njej le dobro. Meseca aprila 1917 je začel prihajati v urad, kjer je bila zaposlena Beatrice, mornarični inženir Emanuel Griin-berg. Ogovarjal je dekle in jo končno začel vabiti, naj ga obišče v stanovanju. Ko se je obotavljala, ji ie rekel, da se nima ničesar bati. Dekle, ki ie dotlej ostalo pošteno, se ni upalo upirati vabilu svojega višjega. Prišla je k njemu na dom enkrat, dvakrat in postala žrtev njegove nasilne pohote. Nič ji ni obljubil, nič daroval. Še nekaj obiskov in — sit je je bil, kar je neprikrito pokazal z mrzlim obnašanjem. Dekle je vazum^0 in pokorno izostalo, dasi je gojilo do zapeljivca globok" čustvo. Inženir poslej ni več iskal opravka v dekletovem uradu in vsa stvar je bila izostala neopažena. Toda kmalu se je pokazalo, da dogodek ni ostal brez posic-dic. V nepopisni srčni stiski se je dekle obrnil?, na zapeljivca z naznanilom, kaj ji je pričakovati. Odgovoril ji je, da se gotovo moti, da ni mogoče. In ni se več menil zanjo. Za Beatrice so se začeli dnevi strahu in obupa. Svoje stanje je prikrivala pred celim svetom, kolikor je mogla. Bala se je strogega očeta, žal ji je bilo uboge matere. Vendar so se začele raznašati o njenem stanju negotove govorice, a ona je vedno nasproti vsem • odločno tajila. Ko je čutila, da se ji bliža ura, je poti pretvezo bolezni ostala doma in se zaprla v svojo sobo. Prepuščena sama sebi, v nezaslišani dušni in telesni stiski je r>ostala mati in — detomorilka. A zaman ie bil zločin — stvar je prišla na dan in Beatrice je morala v* iffčo. Te dni je stala pred porotniki. Bedna in potrta je — kakor že v preiskavi — vse odkrito priznala, nič olepševala, nikogar obtoževala... [n porotniki so čutili, da nimajo pred seboj pravega krivca, temveč le njegovo žrtev ter so oprostili Beatrice. S tem je stvai končana in zakonu je zadoščeno. In vendar sta**e zgodila dva težka zločina, ne samo eden! — Po tisoč kron za hektoliter vina, močnee* 14 stopinj, je bila te dni na otoku Visu prodana ir,redna dobra partija. Z Dunaja v Trst v šestih urah. Inžener dr. Ciino Dompieri v Trstu je imel pred i>ovahljenim občinstvoin večinoma iz trgovskih in pomorskih krogov, zanimivo predavanje o svojem načrtu nove železniške zveze Pu~ naja s Trstom. Po njegovem načrtu bi bila potrebna se ena, tretja zveza med tema mestoma, ki bi deloma uP'->' rabljala že obstoječe proge. Nova črta gre z dunajskega severnega kolodvora, ki bi se pretvoril v nekak osrednji kolodvor, po že obstoječi aspanški progi, potem zavije proti jugu do Ptuja, nato uporabi južno železnico če? Pragarsko do Celja, odtod krene proti zapadu mirno.1 Motnika proti Škofji Loki in potem mimo Idrije in Nanosa čez Kras do Zaveli, odkoder vodi proga po predoru skozi hrib sv. Justa v nov osrednji kolodvor '■* Borznem trgu in odtod ob morju proti Tržiču. Pro*» ” bila vseskozi prvovrstna, dvotirna, z majhnimi strWilU' mi in velikimi loki, kar bi omogočilo hitro vožnjo. Tako bi se rabilo iz Trsta v Ljubljano dobri 2 uri, do Jesenic 2 in pol ure, v Gradec 4 in pol ure, na Dunaj 6 ur, v Krakov ali Prago 13 ur in v Varšavo komaj 18 m-Načrt ima seveda mnogo nasprotnikov in ugovorov, ces*1 da izključuje Gradec in da krši privilegij južne železnice. S podržavitvijo te železnice, ki je le vprašanje časa in ni izključeno, da se železnica podržavi še tekom vojne, bi odpadel zadnji pomislek. Gradec bi pa * progo le pridobil, a nič nc izgubil. Rentirala bi se ta železnica po mnenju predavatelja na vsak način. — Prežalostno sliko bede, ki vlada v notranji Tur čiii, nam podaje naslednje poročilo: V Mosulu so Po- slednji čaš kar po vrsti izginili otroci in nihče m vet kam, dokler ni nekega dne povedala majhna deklic svojim staršem, da je nje mala sestrica sla v hišo ne kega Arabca, a se ni več vrnila. Preiskali so hiso našli v vodnjaku ostanke dvajset umorjenih otrok , kazalo se je, da je mož otroke z rozinami in šlasue. Stran S. KAP R E J. Stev. 129 vabil v hišo in jih tam moril. Meso svojih žrtev je na majhne kose razrezane pekel in nosil na trg, kjer ga je pod različnimi imeni prodajal. Obsojen je bil na vislice. Obesili so ga ob udeležbi vsega mosulskega prebivalstva. Razjarjene matere so pred smrtjo planile nanj, sa grizle, pulile mu lase in ga bile s kamni, da je bolj mrtev nego živ prišel na vešala. Vojna. 'Na italijanski fronti vlada veiliikia napetost, povzročena po sunkiili močnih poizvedovalnih "ddelkoiv proti' našim črtam. Italijani! npiorabfejo Posrešab sfctoizii črte mašili opaziovatoev ta pdj-sfdih straž vdreti v naše sprednje jarke ta odvesti 'iz njih vjjeltniike, oid katetrih bi imlOEllfl kaj poizvedeti 'p poraizdditvi našiiih čok tor o izipinetmienn -bolh, M 'so se glede distokaoiliie v o~ ntruT' i ^ovni majpadi sotvriajžniilkia iseverozapad-Gna/tcan I hieiriry im protinapadi za zopetno o-v vzgiiibiljiemiih črt so miu pripomogli do me-tottnte pridobitve ozemlja. Večkratni naskoki ■ anocKSjk jh, ameirikiaMkih in angleških poilikov so se izjailbviili 'ob ttežkih [izgubah. Sicer i e položaj iietapinememjem. Dunaj, 9. juinlja. Uiraidlnoise razglaša: Ita-biainisikio podizviedovblinia deloiv tun je se je včeraj še znatno razšitniUio; ostallio je povsod brez uspieha. V .1 uidiikarijih ;in pri Asiiagu so itaLijanski batalioni inalpadnM maše pozicije^ a zavrtnitlti smo jih z mašim ogrnjeni. Ljuti boji so se razvili za Momte Peirtioa (vzhodno Branite). Po artiiiljeirijislki pripravi je naskoči sovražnik v široikioisti 1 ikiilonne-tra; naskok se je izjalovi v ikoncontiničnom top-^iškam ognju im ob brahrolsti posadke mašili sbreisklh jarkov. V zeilo razredčenih virstah so re irnaipaidalai uimialkmifli v svoje ipoiziiiciije nazaj. Tu-di oh Pfiia/vi je ostalo sovražno izvidmo defavac P?e brez u&peiha. B e r 1 ti m , 9. juiiiida. V oziemll ju iKjemlmiella, ob Soiiirmn im oib A viri maraščajioč artiiljarijski ogenj. Kraljevini napadi Franooizov južno Ypemma im Angležev severno Mamela so biti kirvaiviO"Odibibi. Ob Diisi živahno bojno dieiiovianjie. Franooislkii krajev -hi napadi na juiznem bregu Aisine in južinio reke Durcq so se lizjalioviilii. Aitmeirilkannci>, kii so pasku-Sa*ll napadati severozapadmo Clnateiaiu Thierrv So vtrgilj preko prvotnih pozicij nazaj. B a tr 1 i n, 9. japija zvečer. Zapadimo Oiise smio vzeti višine pri Cury ter osvojili tudi -sosednje sovražne črte. Nemški plen. Barji in , 9. junija. V/ollfov urad poroča: rti armadni skupini nemškega cesarjeviča je ■ \ a zapiadinii f raniti od 21. marca dalje naraslo število 'vtjetnjlkov na 185 nnož. Plen se je zsvi-topov im niiti-ogO'-tisoč sitirotjmih pušk. Pariz, 9. 'junija. Obstneljeviainj-e Pariiza z nemšldimli dallekostrelnaimfi topovi se nadaljuje. Zadiite vesti. Stališče Jugoslovanov. Dunaj g, junija. Načelnik Jugoslovanskega uuba, dr. Korošec, in poslanec dr. Vukotič, sla 'tiiela včeraj razgovor z ministrskim predsednikom vitezem Seidlerjem, ki je ge]ei informrcije o sta-hšču Jugoslovanskega kluba glede sklicanja parlamenta. Glasom komuniteja, ki ga je objavil Jugoslovanski klub, je poslanec dr' Korošec iz- !nVI;,binistrsken‘u Predse^nikV: Jugoslovani žele m zahteva]ot da se takoj skliče parlament, do katerega imajo narodi ustavno pravico. Proti sedanji viadi bodo stopili Jugoslovani v najostrejšo opozicijo Boj Jugoslovanov bo veljal torej le vladi he parlamentu. Kakih .sredstev sc bomo v opoziciji posl užili, o tem se posvetovanja šele vrše }h se bodo tozadevni sklepi storili skupno s češkimi zastopniki. Sicer pa ni nobenega povoda za 'o, da bi dajali vladi vnaprej pojasnila o taktič-hem postopanju. Ce si želi vlada utrditi svoje sfališče, je v ustavni d-žavi za to le eno sredstvo, ustvaritev velike delovne večine. Če si vlada take večine ne more pridobiti, potem mora vedeti, Kaj ji je storiti. Zastopnik Jugoslovanskega kluba’ je pri tej priliki energično protestiral proti preganjanju Slovencev. — Ob šestih popoldne sta bila zastopnika Jugoslovanskega kluba sprejeta pri vnanjem ministru grofu Bunanu. Razgovor je velja! jugoslovanskemu vprašanju. Poletno zasedanje parlamenta Dunaj 9. junija. Konference parlamentarnih strank med seboj in razgovori voditeljev strank z ministrskim predsednikom se nadaljujejo in veljajo pred vsem razmotrivanju po ministrskem predsedniku v ospredje postavljeni zahtevi zagotovitve delovne večine za poletno zasedanje, kateri zahtevi pritrjujejo tudi nemški nacionalci in krščanski socialni. Večina bi morala prevzeti poroštvo za rešitev državnih potrebščin in za preprečenje vseh državi sovražnih načrtov v opoziciji. Odločitev vprašanja, je-li ho nova grupacija strank močna dovolj, da bi mogla podati tako poroštvo, je pač odvisna od današnje konference poljskih poslancev v Krakovu, na kateri se store obvezni sklepi za nadaljnjo taktiko poljskih frakcij. Aprovizficijžt mest. Dunaj 8. junija. Kot zastopnik zveze nemških mest v Avstriji se je danes poslanec dr. Schurff zglasil pri ministrskem predsedniku, da mu naznani zahteve nemških mest in trgov glede preskrbe z živili. Prosil je za vladno podporo glede uvoza ogrske masti v Avstrijo in za olajšanje transportov iz Kongresne Poljske. Opozarjal je na to, da nakupovanje sadja po tovarnah za marmelado pospešuje navijanje cen. Vlada naj bi torej za marmelado določila maksimalne cene. Vitez Seidler je obljubil odpomoč. Zahteve praških železničarjev. Dunaj, S. junija. Včeraj so prišli k železeiiiškemu ministru zaupniki praški!; železničarjev, pod Vodstvom posl. BurivaSa, da intervenirajo radi vprašanja prehranjevanja in draginjskih doklad'. Ko so se ti posvetovali pri sekcijskem šefu Rumlerju, je dospela iz Prage vest, da je bilo ob {0. uri 10 min. dopoldne začasno ustavljeno vse delo in ves promet na železnici, da so obstali v tem času vsi vlaki, ki so odšli iz Prage, na progah in da brzoviak, ki ima oditi iz Prage ob 10. uri 10 min. sploh ni odpeljal. Tudi v pisarnah počiva delo. Vslcd te vesti je Rumler prekinil pogajanja. Šele, ko ie Buri-val interveniral pri železniškem ministru, se je bila konferenca zopet nadaljevala. Železniško ministrstvo je obiji:bi!of da odpošlje v Prago sedem vagonov živil Iti da dobi Praga tudi del žita, ki ga je dobila Avstrija s posredovanjem Nemčije iz Ruskega Poljskega, 'lega žita je skupaj 50.000 vagonov. Ob 1. uri popoldne so železničarji v Pragi zopet začeli delati. Iz nemšiega državnega zbora. Berlin 8. junija. V nemškem državnem zboru se je vršila danes volitev prezidija. Oddanih je bilo 280 glasov. Poslanec Fehrenbach (centrum) je dobil 270 glasov in ie torej izvoljen za predsednika državnega zbora. Izjavil je, da sprejme izvolitev. Za podpredsednika so bili izvolieni poslanci: naprednjak Dowe z 262 glasovi, socialni demokrat Scheidemann s 194 glasovi in nacionalni liberalec Paasche s 187 glasovi. Novi vojni cilji enfenfe. Geneve 8. junija. Glasom zanesljivih pa-riških poročil je vrhovni vojni svet entente dne 8. junija v Versaillesu sklenil, da se ustanovitev samostojnih držav za Poljake, Čehe in Slovake ter za Jugoslovane proglasi kot vojni cilj Francije, Anglije in Italije. Ob enem so vlade ali- ; irancev vzele na znanje izjavo državnega taj- j nika Lansinga, glasom katere Združene države 1 simpatično pozdravljajo prizadevanja Čehov, Slovakov in Jugoslovanov, ter so se pridružile tej izjavi, izražujoč živahno sočuvstvovanje z željami teh narodov. Vojm še letos končana. Geneve 9. junija. „Humanite“ poroča, da je ministrski predsednik Clemenceau naprarn poslancem izrazil svoje zaupanje, da bo vojna še letos končana, Lloyd George o položaju London 9. junija. Na lelnem zborovanju zveze tiskarjev je ministrski predsednik L!oyd George razmotrival vojni položaj ter naglašal važnost ameriške pomoči za uspeh aliirancev. Sedanji boj je borba proti brutalnemu idealu, pruskega militarizma. Kriza še traja, a pogum in neuklonljiva eneržija Angležev in Francozov bota, premagali vse težave. Aliiranci morajo biti složni glede cilja in nepopustljivi v svojih sklepih. Georgijska republika. T i f 1 i s, 8. junija. Dne 26. maja so razpustili Ge-orgijci tu transkavkaško vlado in transkavkaški parla- ment, ki je bil glavni nositelj transkavkaSke republike. Istega dne se je sestal georgijski deželni zbor in pro-kiamiral neodvisnost Georgije. Nemški podmorntki v Arne. iki. N e w y o r k 8. junija. Vlada Združenih držav je razpisala nagrade za opazovanje nemških podmornikov ob amerikanski obali. Amerikanska pristanišča so začasno zaprta. Sklenilo se je prisilno interniranje sovražnih podanikov v Newyorku in v vseh atlantskih mestih. Bern 9. junija. Iz Newyorka se brzojavno poroča, da je bilo v zadnjem tednu ob severo-ameriškem obrežju potopljenih 18 ameriških ladij- V atlantskem oceanu je nemška podmorska križarka na daljavo K) milj obstreljevala veliki italijanski parnik »Prometheus*, ki se je po kratkem boju potopil. Aprovrzaciia, !z sajo mestnega aprovizačnega odseka z dne 7. junija je poročati, da bo aprovlzacija prihodnji teden razdelila raznim skupinam ubožne akcije po 10 dkg masti in 10 dkg loja na osebo. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. Aprovizacija ima na zalogi nekaj sira, katerega sedaj razdeli. Sir dobe one skupine ubožne akcije, ki ne dobivajo na izkaznice mesa po znižani ceni. To so skupine C, D, III. in IV. uradniška skupin:.. Vsaka oseba dobi četrt kilograma sira in bo razdelilni | načrt prihodnje dni objavljen. —• Na trgu se pojavlja j neznosna draginja raznega sadja. Odsek sklene, da naj ; aprovizacija sama skuša dobiti kupčijo s sadjem v svoje | roke, da bo prebivalstvo obvarovano navijanja cen. — I Aprovizacija je dobila 3 vagone moke za kuho. Moka i sicer ni prvovrstna, vendar čista pšenična je. Moko se : razdeli prihodnji teden na izkaznice in dobi vsaka oseba i po pol kilograma. — Moke za peko ima aprovizacija zaenkrat dovolj v zalogi. Drva. so pošla. Stranke naj se torej za nje ne zgla-šajo več pri mestnem magistratu. Meso za gostilničarje in zavode. Goistiiliniiča'-rji in zaivioldii pneflimiedio imeiso v [torek, idine 11. t. i im. popoldne v cerkvi siv. Jožefa -oid 2. do 4. Telečje meso za tflžko bolne. Mostna apno-i viziatcida dio preikilica ne’ spir-ciiama več priiglasov težko bolnih za telečje iinieisio. Vzrok tiči v tem, : ker piniimainjkiuje prvič t!Sleqjeigia mesa lin ker sc ; ie drugič zgoditto več slučajev, v ikalbeiniih misio bi-, ii priiiiaviiijeah težko bolni, temveč zdra-Vi ilfuidiie. Izmenjavanja belih izkaznic za goveje meso. Mestna i aprovazacija naznanja, da odslej dalje ne bo več zame-! njavala belili izkaznic za goveje meso. Stranice, ki pri-j bajajo v urad, da premenjavajo mesarje itd., prosimo,.-! naj s temi zahtevami več ne nadlegujejo. Suho zelišče na rumene izkaznice D. Stuau-ke z ramiciniirni izkaznicami' I) ipirejimietio suho ze-iliišiče v pondeiljelk. dne 10 t. m. pni Miihileiisnui na. Dunajskii cesitiL Doiliočein je tate red: od 2 do 3 popoldne šit. 1 dlo 200, lotd 3 idio 4 štev. 201 do 400, od 4 do 5 štev. 401 do ikonea. Strainika dobi na visaiko osebo poli kg, ikitagnam istane 2 ikipanf. Piri-aesiite s setocii posodP. Sir na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo sir v torek, dne 11. t. m. in v sredo, dne 12. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v torek dne II. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 000, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do po! 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1201 do 1400. V sredo, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1401 do 1600, od 9. do 10. štev. 1601 do 1800. od 10. do 11. štev. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. štev. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. štev. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. štev. 2601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo približno četrt kilograma sira, ki stane 1 krono. Kislo zolje za UL okraj. Stralnike III. okraja prejmietito fcisllo zal je na nakaaiila za mast v pan-deUjelk, dime 10. t. itn. popoMme pni Jakopiču na Mirju, 'dotočen je tallie red: oid poli 2 do poli 3 št. 1 dlo 350, oid pod 3 dlo pol 4 štev. 351 do 700, od pol 4 do poil 5 stav. 701 dio 1050, toid pol 5 do pol 6 štev. 1051 do kanca. Stranke, ikii se tizkaižello s ■katero kotli lizlkiaizinlioa uibožne akcije plačajo kg po 80 vinarjev, vse druge stranke pio 2 K. Stranke dlotbe -z a vsako losiebio 2 kg. _ Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmeifo kfellio zelje v torek, dime 11. t. im. prti Jakopiču na Mlitrjiu ima nakazila za mast. Določen |c tale red: doipioildmie od 8 do 9 št. 1 dio 300, oid 9 dio 10 štev. 301 dio 600, od 10 do 11 štev. 601 do 900, popoldne od 2 dio 3 štciv. 901 do 1200, tod 3 do 4 štev. 1201 dio 1500, od 4 do 5 štev. 1501 do konca. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico uibožoe akcije, plačajo kiiloigrani! po 80 viM-iainiev, vse drage stranke do 2 kroni. Stranke dobe za vsato osebo 2 kilagiralmia. Kislo zeli* za V. okraj. Stramke V. okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v sredo, dne 12. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen }e tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranke, ki se izkažejo skakršnokoli izkaznio ubožnc akcije, plačajo kilogram po 80 vin., vsi drugi po 2 kroni. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kilograma. Razno. * Ceu* z« živila drugod. »Pravo Lidu« piše: Neki vojak, ki se mudi na Tirolskem, nam poroča med drugim: »Naznaniti Vam hočem, kakšne da so cene raznih predmetov til pri nas na Tirolskem v Pustrski dolini. Tako stane n. pr. 1 ke dobrega masla 6 K, 1 liter izbornega mleka 34 viti., 1 liter posnetega 15 vin., jajca od 24 do 30 vin., 1 kg bele moke, kupljene pod roko (!) od 80 do 1 K 20 vin., 1 kg krompirja 30 do 40 vin. Ko sem bil februarja na dopustu, so' plačevali pri nas na Moravskem za 1 kg masla 60 do 64 K; za drttge predmete pa primerno k temu. Tu pa je uvedena stroga kontrola. Oorje onemu, ki bi skušal le malo cene pretiravati. Takoj- ga zapro, kajti za vsakim vogalom stoji stražnik. Rekvizicije so se tu tudi v zelo majhni meri vršile. Zato pa je tu vse tako po ceni. Vprašujem pa, ali nima ubogo ljudstvo po drugih deželah iste pravice biti sito kot na Tirolskem. Pri takih razmerah kot stih pr. na Češkem (ali pa pri nas) ne more živeti delavec tudi z dnevno plačo 10 K.« Tako vojak. Vsak dan či-tamo v časopisih o nizkih cenah živil na Tirolskem, Gor. Avstrijskem, Štajerskem .Ogrskem in drugod. Zakaj bi pa ne mogli v naši pravični Avstro-Ogrski vso enako urediti? Pri nas na Kranjskem so enake razmere kot na Češkem. Zakaj jih ni mogla naša deželna vlada urediti enako tirolskim? Kaj je temu vzrok? * Generalna stavka v FianciSi. »Humanite« poroča, da se pripravlja v Franciji generalna stavka vse vojne industrije. * Predavanje švicarskega socialnega demokrata o bolševizmu. Clan Švicar kega narodnega sveta za Zil-richu socialist Platten, je imel v Ženevi dve uri trajajoče predavanje o bolševizmu in svojih doživljajih v Rusiji. Dasi je bil Platten ranjen v vozu, ravno, ko se je peljal z Leninom od izstrelka, trdi, da ni doživel v Petrogradu in v Moskvi v dobi svojega pettedenskega bivanja nobenega posebnega kaljenja miru. Iz strogih zakonov popolne oddaje imetja spožnaya, vše rusko ljudstvo poštenost bolševikov, kateri delujejo le za blagor ruskih narodov in imajo za seboj 90 procentov ruskega ljudstva ter se gotovo še zelo dolgo obdrže. Razpust državnega zbora je bi! potreben in opravičen, ker so se vršile volitve pod pritiskom vlade Kerenskega in ker se 'je moralo zabraniti spopade s sovjeti delavcev, kmetov in vojakov, kateri so izšli iz nove situacije. Le nadaljno prodiranje nemških armad bi moglo boljševikom škodovati, a tako prodiranje ni uiti Nemcem v korist, dokler bo red vsaj malo ohranjen. Navzoči Rusi so poročilu Plattena "zelo pritrjevali. * Filmski igralec si zasluži v eni sezoni 5,375.000 K. Filmski komik Chaplin je v teh dneh podpisal z ameri-Icansko filmsko družbo pogodbo, katera bo ogromno zvišala njegove že tako ne majhne dohodke. Chaplin bo igral po pogodbi v sezoni v 8 filmih, od katerih pa noben ni daljši kot dve dejanji in za to ima zagotovljeno plačo 5,375.000 kron. S tem je dosegel Chaplin med ljudmi stalnih plač svetoven rekord. — Mogoče je pa to !e v deželi milijonov — v Združenih državah Severo-ameriških. 4 Na 43.000 ljudi en zdravnik. V Šleziji je tako pomanjkanje zdravnikov, da pride v Tešinskem okraju en zdravnik na 42.998 ljudij. Prebivalci oddaljenih gorskih vasi so brez vsake zdravniške pomoči. Ljudi zdravijo v nekaterih krajih, kier divjajo nalezljive bolezni, navadni mazači (padarji). * V Nemčiji so znižali sicer dnevno racijo moke od 200 na 160 gramov — a prebivalci jo v znižani meri vsaj dobe; pri nas pa ni bila znižana — pa se tudi na največ krajih ne dobi. Lep razloček! * Stavka varšavskih časnikarjev. Sotrudniki vseh varšavskih političnih dnevnikov so začeli stavkati, ker jim nočejo lastniki listov zagotoviti 700 do 800 K mesečne plače. Stavci so se pridružili stavki in podpirajo časnikarje. Izhaja le list stavkujočih. Sodi se pa, da bo zahtevam stavkujočih ustreženo. + Rusi hočejo iti domov! »Daily Telegraph« poroča, da je 200.000 v Združenih državah stanujočih Rusor Naprosilo v Washingtonu za dovoljenje za vrnitev v Rusijo, da se morejo boriti proti Nemcem. * Preganjanje rumunskih socialistov. Osem rumuu-skih socialističnih voditeljev so aretirali, ker so propagirali revolucijske ideje v duhu boljševizma in ker se imeli tajne seje. * Vojna bolezen na Švedskem. Stockholmski listi prinašajo zdravniška poročila iz mnogih pokrajinskih mest, zlasti iz delavskih središč, o neki posebni vojno-časni bolezni, ki nastopa v obliki vodenice ( edem) in ki izvira od slabe ali enostranske prehrane z čezmernim uživanjem nenaseljenih slanikov in kolerab. Bolezen izgine po nekaj dneh počitka in ob dobri hrani. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejsjj Tisa .Učiteljske tiskarn«-” v Ljubljani A Ljubljana Frančiškanska ul 6, resistrovan« »»drugo % ©mejen® zavezo. TSskovšrae Sete, žaspas*« sfwa is> fSaJSBmode?« ^ejša plakate in vabila zs Sh<»de SiTi Letne zaključke $gaSmodernef$a ured&a s® tiskanje listov, knjig, b?®-ŠMf, srasiz&kalijj 3K2. .% St@Fis@tipisa U f ©gristi!: 4S&& Zahvala. Ker mi ni mogoče se osebno zahvaliti vsem sodrugom, podružničnemu vodstvu, ' delavski godbi v Trbovljah in pokojnikovim tovarišem, ki so darovali venec in spremili z godbo ob priliki pogreba mojega svaka Jožefa Laznik izrekava za prireditev in obilo udeležbo pri pogrebu polom „Napreja srčno zahvalo vsem, ki so sodelovali. St. 7956. Ročna ostaneva za ljubljanske vdove. Med pet ljubljanskih vdov je razdeliti v spomin svoječasne poroke nad vojvodinje Marije Valerije znesek K 400'—, torej za osebo po 80 K. Pravico do te ustanove imajo revne poštene vdove, ki so v Ljubljano pristojne. Koleka prostim prošnjam je priložiti poročni list in mrtvaški list soproga, navesti je starost in število nepreskrbljenih otrok ter o cem prosilka živi (zaslužek), zlasti če ima kako pokojnino, državno ali siceršno redno podporo zase ali za otroke in v kateri višini. Ime prosilke in njen stanovanjski naslov morata biti natanko in razločno pod prošnjo napisana. Prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do konca junija 1918. Na prepozno vložene prošnje se ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. junija 1918. v i j m a h j a u>_n c a »p- gjj gjg B 111111 SiillillŽBi g ffjglf Najboli zanimiv In najboijšš slov. Siusirov^nš tednik so: Alojzij Žnidaršič, svak. Alojzi la Žnidaršič, sestra. ki priobčujejo vsak teden n?n0<£0 2SS1Š-mivi&s s!Sk £ bojiič in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jak© zanfiiffliv, Sep detektivski cc-tfna&Sj poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. „ TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. ,TEDENSKE SLIKE* bi uaj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte .,TEDENSKE SLIKE“ povsod in pridobivajte naročnikov. „ TEDENSKE SLIKE “ stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7‘50 in celo leto 15— K. Naročite si ,.TEDENSKE SLIKE* takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „1EDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska nlica 10,1. jnKnnanvupuHa n * r« m m k o um la a w ra v 9 »• •» % *- E-tfHEaiS i A BANKA EH??® PODRUŽNICA LJUBLJANA. Akcijski kapital............K 20 000 000. mm« Rezerve......................K 3,500.000. —=== CENTRALA; TRST. ------- Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. SPREJEMA : Vloge na knjižice in jih obrestu e po čistih 4 /o. Vloae na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA-. Devize, valute, vredn. papirje, itd. srečke c. kr. razr. loterije. ESKONJlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- 'n inozemska mesta. rv',-i DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščili. PREVZEMA'. Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257. — K! SUJ S m 30 I