XXXI. Številka 48 ovitelji: občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka I - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar L A S I L O SOCI 1978 Kranj, petek, 23. 6. Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 11. kongres ZKJ danes zaključuje delo Kongres akcije 11 kongres ZKJ po svojem delovnem programu prav danes adnii' delovni dan s sprejemom resolucije, dopolnitvami in mremembami statuta ZKJ ter volitvami organov ZKJ končuje nadelo ki je potekalo v plenumu in komisijah. Z zaključnimi dokumenti kongresa bo brez dvoma potrjen na oresnjih republiških kongresih nesporno ugotovljen roi vseh področij tako gospodarskega kot družbenopolitičenŽivljenja/Zadnje obdobje od 10. kongresa je za nas poteka-bhrez večjih konfliktov, političnih in ekonomskih problemov, a^dT tolikšne možnosti za dinamičen politični m material-rirazvoi Poseben pečat temu obdobju je dalo uresničevanje «1«^ zadnjega kongresa ZKJ, ustave in zakona o združenem -o majhni: '^^tka, Km j g50 000 Jugoslovanov Tri desetletja po 1* n°Z° ST^oini ko smo začeli na pogorišču in razbitinah, inju svetovni vojni ko srn ° yečja kot pred tridesetimi' ^uidustrijska Proizvodnja 14 izdelajo H i^<»f loV*"!kvar^e v?etu 1947 v celem letu. kotao ga tovarne v teiu zna,ilno tudi po nabiranju J^f^F^Sken sisiema. Delegati so nosilci demokratič-«kuJenj d*1***1.8****I "Jsamoupravnih interesov za dogovar-*f» usklajevanja ™°f»c*Bav"eh ravneh in na vseh področjih. Me in aporazumev sistem dogovarjanja in sporazumevanja « Jugoaiavij« j notfovarjanje republik in pokrajin je zfUu4u'etobdobieo *ki je bil° «veza komunistov se je v površje, ter se bolj kot kdaj >red 10. kongreso«, pi^....h nih vprašanj ter ob Osmerila na reševanje v» akcije. V boju za socialistično samo-^preverjala moč svoje arfo je priteRniJa med 8yoje *ravljanje, *°Pe*\ V8e • mladino. Po 10. kongresu je dobilo k?* Pred««?^00 novih članov ZK, med njimi 70 odstotkov paznice 681 iadine ZKje zdaj številnejša kot kdajkoli, saj ima feinatnvŠe posebej je ZK v tem obdobju poudarjala S» milijona y«» „an„att hlianje in marksistično izobraževanje Jleološkopolitično'»'P?*™^ p08ebno vse družbene faktorje, komunistov, »poo;°"J" r. ' obrambe in samozaščite v vsaki »dfovorne za or«an/^Jv°ni 8kupnosti, skratka povsod. Idovni o^*""?f "JVe v obdobju med obema kongresoma izredno Nenazaanj j samoupravne in neuvrščene Jugoslavije Dovečal ugled in yp" j politike in stabilnega položaja v Wt rezultat uapeinc!«na«JejP« kot ^ H i rtavi. Neuvrščena pohtikaP y ^ ^ ^ Westljiva °*noJa konferenca neuvrščenih v Colombu ter ^^^^Mmkvii i" Pobud vse do krepitve evropske Wsti. temelji za konkretizacijo prihodnjih nalog in Vse to " , .. komunistov, ki bodo usmerjene v razvijanje J»g°?Jova" oravnih demokratičnih odnosov, v samo-Jje in krepitev sam p ravneh, za krepitev družbenopo- Vravno ?ai~t"t»i»H«r«keua sistema ter o metodah in oblikah l1ov«5«iI"v«»^™™"il,'OV VOdi,"e ideJne 8i,e V drU*bi Delo po komisijah dan 11. kongresa ZKJ «n «« „__* _L_ cnmn,aw;t„ —j Nikola Ljubičič je v komisiji za vprašanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite govoril o doseženih rezultatih pri krepitvi vseljudske obrambe in družbene Danes, zadnji dan 11. kongresa ZKJ so se delegati spet zbrali na plenarnem zasedanju, potem ko so prejšnje dni delali v šestih komisijah. Med številnimi razpravljalci so bili deležni posebne pozornosti Edvard Kardelj, Nikola Ljubičić, Todo Kurtović, Dragoslav Markovič in Veselin Djuranovič. Tako je Edvard Kardelj v komisiji za idejnopolitični razvoj razgrnil temeljne usmeritve za akcijsko učinkovitejše delovanje zveze komunistov. Poudaril je, da so doseženi rezultati predvsem posledica takšnega vodenja politike ZK, ki je ustrezala temeljnim interesom širokih ljudskih in delovnih množic. Delegati v komisiji za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in vprašanj družbenega in gospodarskega razvoja so razpravljali tudi o nerešenih vprašanjih s področja združevanja dela in sredstev ter pri tem še posebej opozorili na proces samoupravnega načrtovanja, ki zaostaja za predvideno ravnijo in sklepi sprejetimi na 10. kongresu. Razprava v komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije se je usmerila k številnim vprašanjem organiziranja delovnih ljudi v različnih delih našega družbenopolitičnega sistema, še posebej pa so govorili o odgovornosti subjektivnih dejavnikov. samozaščite med obema kongresoma in poudaril, da smo v Jugoslaviji zgradili svojstven obrambni in varnostni sistem, ki temelji na vsebinskih razsežnostih našega družbenopolitičnega sistema. Včeraj so končali delo delegati tudi v komisiji za vprašanja socialistične preobrazbe vzgoje, izobraže vanja, znanosti, informiranja in kulture ter v komisiji za mednarodne odnose in zunanjo politiko. Iskra praznuje Ob tridesetletnici tovarne števcev in dvamtride setletnici kranjske Iskre V prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju bo danes ob 1/. uri proslava ob 30-letnici proizvodnje števcev in 32-letnici kranjske Iskre. Na proslavo ob jubileju so DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V Kranju se bodo v sredo sestali vsi trije zbori občinske skupščine in vse točke dnevnega reda obravnavali na ločenih sejah. Na 5. strani objavljamo povzetke i/, gradiva za sejo občinske skupščine. Delegacije in delegati so tokrat gradivo dobili posebej, objava v Glasu pa je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom v občini kot informacija in možnost za dogovarjanje pred sejo skupščine. Gradivo objavljamo tudi v novem mandatnem obdobju skupščine občine v sodelovanju z IN DOK službo pri občinski skupščini. Prizadevali si bomo, da bodo pred vsako sejo občinske skupščine oziroma samoupravnih interesnih skupnostih v kranjski občini povzetki iz gradiva pravočasno objavljeni. 7. STRAN: SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek. 2(i. junija, bodo seje zborov tržiške občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o zaključnih računih lanskega proračuna, starostnega zavarovanja kmetov in davčne uprave, obravnavali predloge prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti od 1. julija do konca leta. o predlogu odloka o prispevkih za komunalne objekte skupne rabe in o predlogu odloka o občinskih blagovnih rezervah, razen tega pa bo govora o delu javnega pravobranilstva Gorenjske; u osnutku odloka o reji psov in drugih živali, o imenovanjih in vprašanjih delegatov. 6. STRAN: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 27. junija, in v sredo, 28. junija, popoldne ob I(>. uri se bodo v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Na •I. redni seji bodo vsi /.bori tokrat razpravljali o gospodarjenju v občini v prvem četrtletju letos in med drugim tudi o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica v minulem mandatnem obdobju ter o programu skupnosti za letos. V rubriki Dogovorim« se objavljamo pred sejami vseh treh zborov povzetke iz gradiva, ki bo na dnevnem redu na (i. strani. vabljeni delavci Tovarne števcev in jubilanti 30-, 25- in 20-letnega dela iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb Iskre Elektromehanike. Jubilanti bodo prejeli plakete in značke, trem zaslužnim delavcem Tovarne števcev pa bodo podelili priznanje Iskre Elektromehanike. Priznanje delavskega sveta delovne organizacije bo prejela tudi Tovarna števcev in Zvezni zavod za mere in dragocene kovine. V kulturnem programu bo sodeloval moški pevski zbor Iskra. Nastopili bosta tudi recitatorska in folklorna skupina Iskre, program pa bo povezovala Nuša Podržaj. Začetek kranjske Iskre predstavlja 8. marec 1946, ko je bilo ustanovljeno Podjetje za elektrotehniko in finomehaniko Iskra Kranj. V nekaj več kot treh desetletjih se je Iskra razvila v veliko delovno organizacijo, ki ima vse možnosti nadaljnjega razvoja in zaradi razvite tehnologije tudi prednosti na področju elektronike, ki vse bolj prodira v vsa področja našega življenja. Za Iskrine uspehe v teh 32 letih imajo največ zaslug njeni delavci, posebno tisti, ki letos praznujejo 30- in večletni jubilej dela. Vsi ti so razvoj Iskre doživljali, ga usmerjali in s tem dali Iskri podobo, ki jo ima danes. Na to veliko delo so danes lahko upravičeno ponosni. Z njim so ustvarjene možnosti za vključevanje mladih delavcev, ki bodo nadaljevali tradicijo pionirjev Iskre. A. Boc Tržič, Škofja Loka - V Naročnik: Se je čas za »dvojno štetje« Le do konca junija je še čas, da tisti, ki menijo, da izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za priznanje posebne dobe v dvojnem štetju s pričami. 30. junij je namreč zadnji rok, do katerega lahko upravičenci vložijo takšne zahtevke na občinske odbore ZZB NOV - na območjih, kjer so med vojno pretežno delovali. Po tem datumu občinski odbori ZZB NOV takšnih vlog ne bodo več sprejemali. Vloge morajo biti popolne: s priloženimi izjavami prič, katerih podpisi morajo biti overovljeni na občinskih skupščinah. Večja propustnost mejnih prehodov V okviru planiranih negospodarskih naložb Slove nije za naslednje petletno obdobje, ki bodo v bližnji prihodnosti v razpravi v skupščini SRSi so predvide na tudi sredstva za gradnjo in prenovitev nekaterih mejnih prehodov. Nove objekte naj bi zgradili na mejnih prehodih Vrtojba, Lipica, Gederovci, Hodoš in Kuzma in na ta način razbremenili sedanje mejne prehode. Za obnovitev mejnih prehodov bo potrebno zagotoviti 90 milijonov dinarjev. Šolanje v domačem okolju Tako v svetu kot pri nas narašča število slepih in sla bovidnih otrok in takšni otroci naj se, kjer je to Iv mogoče, vključijo v vrtce, osnovne, poklicne in srednje šole v domačem okolju. Ta prizadevanja podpira posebna služba, enota za pomoč slepim in slabovidnim na domu. Lani je ta služba skrbela za .9.5 otrt>k. od tega je bilo 44 popolnoma slepih. Deset otrok je redno obiska-valo gimnazijo, 12 učencev v druge srednje šole. Kar 31 otrok je obiskovalo redno osnovno šolo in le sedem šolo s prilagojenim učnim pro-' gramom, 7 otrok je bilo vključenih v vrtce. Služba jim je priskrbela učbenike v brajlovi pisavi, povečevalna stekla, posebne delovne zvezke, nekaj brajlovi h pisalnih strojev in risalnih pri-borov za gimnazijce. IYi pravila je tudi seminar za starše in učitelje. Več v dežele v razvoju V Postojni je bilo posveto vanje o uresničevanju reso lucije o ekonomskih stihih Slovenije z deželami v razi d ju, ki ga je pripravil med občinski svet SZDL notianj sko-kraške regije. Na po-svetu so ugotovili, da je go spodurstvo te regije v z od njem letu močno povečalo u voz V dežele i razvoju. Prodaja za obveznice Čeprav je zvezni izvršni svet že davno sprejel sklep, da je prodaja blago z o oh veznice prepovedana, v So rojeva še kor naprej proda jajo za »vrednostne papirje«. V veleb/ag-n niči na llidži, ki je ena od sarajevskih občin, imajo še vedno na zalogi oblačila, ki )>h prodajajo za obveznic: Tudi po drugih sarajevskih občinah so še prodajalni', kjer ne je za ob veznice 9e >oč obleči od glave d fr od klobukov do čevlji ir\\iila. JESENICE Izvršni odbor sindikata temeljne organizacije remontne delavni« je na svoji redni seji obravnaval tudi novatorsko dejavnost. Za Viktorja Zana so predlagali, da se mu omogoči širše delovanje na področja h i izdelave in razvoja tesnilnih elementov in se ga zaposli kot strugarja- **( specialista, saj je s svojim novatorskim predlogom precej prihranili Sindikat je zavzel tudi pozitivno stališče do spremembe pravilnika * V centru obrambne vzgoje teritorialne obrambe Gorenjske - V centru obrambne vzgoje teritorialne obrambe za Gorenjsko je vsak dan živahno. Pouk obrambne vzgoje za pripadnike teritorialne obrambe iz vseh gorenjskih občin se prepleta z živahnim kulturnim, športnim m idejnopolitičnim udej stvovanjem pripadnikov. Slednje je še posebno živahno pred in med t L kongresom ZKJ. Gorenjske enote teritorialne obrambe se redno urijo. K njim na obisk pogosto prihajajo tudi predstavniki občinskih štabov teritorialne obrambe, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij. Pretekli teden so center obiskali Bohinjci in predstavniki radovljiške skupščine in združenega dela. v sredo pa predstavniki ostalih gorenjskih občin, (jk) — Koto; K. Perdan Gorice praznujejo o osnovah in merilih osebnega dohodka in skupne porabe, kritični pa s* bili ob sedanji organizaciji vzdrževanja na področju železarne, saj nastajajo razne pomanjkljivosti in nesoglasja. Ugotovili so tudi, da razstava Človek, delo, kultura zelo uspela, postavili pa jo bodo t v Ravnah na Koroškem. T. Iskra Danes (petek), 2.1. junija, bo v prostorih restavracije Kazina p gramska in volilna seja občinske konference ZSMS Jesenice. Najprej bodo delegati poslušali poročilo o delu občinske mladinske organizacije med obema kongresoma, po razpravi pa bodo obravnavali in spreje nov program dela za naslednje mandatno obdobje. Na programski volilni seji bodo potem še izvolili nove organe občinske konferen. ZSMS in delegate za X. kongres ZSMS, podelili pa bodo tudi priznanj meseca mladosti mladim družbenopolitičnim delavcem. J.R. ŠKOFJA LOKA Danes ob 12. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine konferenca za železniški in luški promet. Na konferenci bodo obravnavali predloge samoupravnih sporazumov o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Kranj. V sredo, 28. junija, ob 17. uri bo v sejni sobi Poslovne hiše v Škofji Loki 4. seja občinske konference ZK Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali in sprejeli statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK Škofja Loka, razpravljali o predvidenih kadrovskih rešitvah v zvezi z reorganizacijo občinske organizacije ZK Škofja Loka in potrdili predlaganega kandidata za sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. TRŽIČ L. B. Gorice — V počastitev 35. obletnice množičnega odhoda domačinov v NOB in 25. obletnice, odkar so Goričani izbrali 28. junij za krajev ni praznik, so pripravili v goriški krajevni skupnosti veliko slavje. Za goriško krajevno skupnostjo so že številne prireditve: nogometni turnir. Teden urejevanja okolja, ogled in ocenjevanje hlevov ter izbor živine za ocenjevanje in kegljaški turnir. Najbolj slovesno bo jutri, 24. junija, in v nedeljo, 25. junija. Razen odbojkarskega turnirja, ki se bo pričel jutri ob 15. uri na Golniku, bo jutri še sektorska gasilska vaja in vaja civilne zaščite, kjer bodo sodelovali društva in enote civilne zaščite iz Goric, Trstenika, Tenetiš in Golnika ter Kliničnega centra iz Ljubljane. Ob 18. uri bo v dvorani Zadružnega doma slavnostna seja sveta KS in vodstev družbenopolitičnih organizacij, združena s kulturnim programom. Zvečer bodo v okolici prazničnih Goric zagoreli kresovi. V nedeljo, 25. junija, bo praznovanje začel pohod od spomenika do spomenika. Med 9. in 12. uro bo razstava živine na Boštevne-kovem vrtu v Goricah (pokrovitelj KZ Naklo), ob uri komemoracija Jubilejni koncert za praznik Stražišče — Krajevna skupnost Stražišče praznuje svoj krajevni praznik 21. junija, v spomin na dan. ko so leta 1943 Nemci izselili vse družine, katerih svojci so bili v partizanih. Tudi letos je koordinacijski odbor za praznovanje krajevnega praznika pri KS Stražišče pripravil obširen program kulturnih in šport nih prireditev. Na kulturnem področju je najpomembnejša prireditev jubilejni koncert moškega pevskega zbora DPI) Svoboda iz Stražišča, ki prav te rini proslavlja 25-letnico svojega uspešnega delovanja. Zbor. katerega vodi Ludvik Česen, bo na koncerti! izvajal borbene in narodne pesmi Kon cert bo v petek, 23. junija, ob I9..{<> \ večnamenski dvorani osnoviie šole Lueijana Seljaka v Stražišču, Pomembna pridobitev za rekicac i jo krajanov pa je vsekakor nova trirn steza, ki jo bodo v soboto v »Lipju« pod Šmarje!no goro odprli -lp Jezerjani so se izkazali Jezersko — Na'Jezerskem je bilo v soboto. 17. junija, m \ nedeljo, 18. junija, slovesno V počastitev krajevnega praznika je bila v soboto zvečer v Korolaiiu slovesnost na kateri je predsednik Slovenske prosvetne zveze i/ Celovca Valentin Po lanšek izročil Jezerjnnoni Drahus-njakovo pri/.nailje v zahvalo za sodelovanj«- / zamejskimi Slovenci, ki se je začelo pred 17 let i. V nedeljo, 18. junija, pa so pnp.nl itiki jezerske »note civilne zaščite,ki sodi med najboljše v kranjski občini, izvedli izredno uspešno vajo in se z njo vključili tudi v praznovanje dne va civilne zaščite, ki ga praznujemo danes. Povedali velja, da je postala civilna zaščita del Vsakdanjega živ ljenja Jezerskega, Jezerjani so lahko na tem področju marsikomu vzgled. Takšna organizacija je za krai. kakršen je Jezersko, i/redno po. menibna, hkrati pa kaže na visoko zaves« in delavnost krajanov, i , .., -jk' pred spomenikom, kjer bo govoril Franc Puhar-Aci, sledil pa bo prevzem novega gasilskega avtomobila in motorke pod pokroviteljstvom Živil iz Kranja. Praznik bo sklenjen s parado gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in kmetijske mehanizacije ter gasilsko veselico, na kateri bo igral ansambel Gorenjci, -jk Vabilo brigadirjem veteranom Občinski konferenci ZSMS Kamnik in Domžale pripravljata julija shod brigadirjev veteranov in aktivistov Skoja med letoma 1946 in 1950, ki so delovali v kamniškem okrožju. Brigadirji veterani so bili tudi člani brigade Jože Pirš-Luka. Ena od čet te brigade je bila z Jesenic. Zato prek Glasa prosimo vse te brigadirje, naj posredujejo naslov in podatke o udeležbi v mladinski delovni brigadi do 30. junija na občinsko konferenco ZSMS Kamnik, Titov trg 1. Organizator srečanja prosi tudi za ostalo gradivo iz brigadirskega življenja, kot so fotografije, izkaznice, diplome itd. V ponedeljek se je sestal v Križah iniciativni odbor za reorga nizaci jo krajevne organizacije SZDL. Na seji so ocenili opravljeno del in se dogovorili za prihodnje naloge. V torek pa so se sestali delega obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti. Razpravljali so o prispe' ni stopnji za skupnost, ki bo veljala od 1. julija do konca leta. ocei dohodke in izdatke skupnosti in poročilo strokovne službe regiona zdravstvene skupnosti ter sprejeli delovni program občinske zdrav vene skupnosti. Izvolili so člane komisije za spremljanje svobod menjave dela in imenovali člane komisije za kadrovsko politiko in SL ter izvolili delegate v svet golniške bolnišnice. . V torek je bila seja odbora, ki vodi akcijo Tedna Komuni* Obravnavali so priprave na okroglo mizo »Mladi in kultura«, ki je bi v četrtek in sta jo pripravila Center marksističnih krožkov in komisij za kulturo pri občinski konference ZSMS Tržič. ■ J. Kepic 25 let kulturnega poslanstva Ob petindvajseti obletnici obstoja in kulturnega poslanstva Prešernove družbe se je v nedeljo najprej v Kranju in nato v Vrbi zbralo nekaj sto najzaslužnejših sodelavcev, zaupnikov in avtorjev, ki so v tem obdobju soustvarjali in širili bogato dediščino in poslanstvo Prešernove družbe. Med gosti na osrednji proslavi v kranjskem kinu Center so bili tudi Beno Zupančič, dr. Avguštin Lah, Ivo Tavčar, Ivan Potrč, Miško Kranjec in drugi predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja. Predsednik Prešernove družbe Ivan Potrč je uvodoma prebral pozdravno pismo Edvarda Kardelja, v katerem je dal priznanje -p* :»t: /1 Kamniški delegati o gospodarjenju Kamnik — Predsednik družbenopolitičnega zbora kamniške občinske skupščine Slavko Ribaš, predsednik zbora krajevnih skupnosti Vlado Osolnik in predsednik zbora združenega dela Slavko Rajh so sklicali za ponedeljek. 28. junija, ob Hi. uri v sejni dvorani skupščine in za četrtek, 29. junija, ob Hi. uri v mali dvorani kina v Kamniku 3. seje zborov. Kamniški delegati bodo razpravljali o poslovanju kamniškega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju, o oblikovanju prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, o poročilu organov odkrivanja, pregona in sojenja, o delu temeljnega to žilstva in sodišča v Ljubljani in zagotavljanju sredstev zanju ter o številu porotnikov lega sodišča. Na dnevnem redu bo tudi poročilo kulturne skupnosti kamniške občine in razprava o osnutku odloku o reji, registraciji m označevanju psov ter reji ostalih domaČih Živali. Posebna točka dnevnega reda bo razprava o predlogu sklepa o podelitvi letošnjih priznanj občine Kamnik Zanimiva utegne biti razprava u kamniškem gospodarjenju v letos njem prvem četrtletju. Ocenjevalci uspešnosti gospodarjenja ugotavlja |o. da sta v primerjavi z enakim ob dobjem lani celotni dohodek in dohodek narasla za 21 oziroma ti od stotkov. vendar je to man) od priča kovanega. Opešal je tudi izvoz. Njegova vrednost je v primerjavi z ena kun lanskim obdobjem za dobrih |7 odstotkov manjša. I /gube so narasle za 21 odstotkov. Devet teiiielimb organizacij se srečuje * tem proble mom, vendar nosi pri tem največje breme Tovarna usnja, na katero odpade skoraj 58 odstotkov celotne izgube Kamniški izvršni svet je temeljito razpravljal o tem poročilu in menil, da kaže skupščini poročati o vzrokih izgub in načrtovanih ukrepih za boljše gospodarjenje. Poseben primer je Tovarna usnja. Skupščina naj predvsem zagotovi socialno varnost zaposlenih, Ljubljanska banka in republiške rezerve pa naj poskrbe za gospodarno trošenje sredstev. J. Košu jek vsem sodelavcem družbe in hkrati poudaril njene zasluge pri zadov/ ' ljevanju kulturnih potreb naših *2fcS kmete in druge občan«' KiuetijsKo piu« r. Trata. Osnutke zakonov bo razlagal Anton Luk. L H V- D >r M m , m m edn 0 tlet At *« *L Wi i *d J a < S- 'k, 23. junija 1978 Delegati M kongresu Jugoslovanski komunisti so za -kongres ZKJ izvolili 2291 deie-■» iz vseh republik in pokra-organizacij ZK v JLA in orga Kij ZK v organih in organizama federacije. Pomlajena naitura članstva ZK se je odra-» tudi v strukturi delegatov je bilo med delegati 643 mlaj od 35 let, poprečna starost "Jov ZKJ pa je 34 let. Med de-*»ti je bilo 509 delavcev iz nepo-proizvodnje, 73 zasebnih =iih proizvajalcev, 68 inže-in tehnikov, 98 profesorjev --.lih, srednjih in visokih šol, j Jmetnikov, 18 novinarjev, 65 ! centov in dijakov, 177 članov itskih teles in funkcionarjev ih in upravnih organov, 'upokojencev, 525 funkcionarjem voditeljev družbenopolitič-f* organizacij, 195 direktorjev IJfov gospodarskih, izobraževal-1*. kulturnih, znanstvenih in *itd. :Va kongresu je sodelovalo tudi - udeležencev NOV, med njimi • nosilcev partizanske spome-I* 1941. Prvič se je kongresa J udeležilo 1753 delegatov, 28 egatov pa je bilo prisotnih kar ■festih kongresih. - Za poročanje s kongresa so ■?°njače in tuje tiskovne hiše pribije izjemno veliko število novi-j^Jjev: tako je na kongresu od novinarjev 550 domačih, 252 h tujih. --/ Delovni pozdravi kongresu J**pad je bil kot gostitelj t7Mtov in /gostov 11. kongresa I •* dneh izjemno pripravljen, /» ** primeren in nadvse slo-I 2* način na vseh področjih J Y» *elik politični dogodek. ^Lj-^devnost, da delovni 4a*0*™}0 svoJe zanimanje za V^P*, se ni pokazala le v ' W^a,fl brzojavnih čestitkah, if 4.** 80 mnogokje z delovnimi t. k?*f*mi, množičnimi zborova- Koialturnimi in športnimi pričami pozdravili začetek in L U. kongresa ZKJ. Težko bi gajeti prav vse od brigadi r-tta mladinski delovni, akciji EV*d 78, kjer so se med fVfai izkazali tudi celjski in rojaki brigadirji, do rudarjev fr*kega rudnika Rasa, ki so U#ek kongresa proslavili z JTOnm izkopom premoga. i^več gorenjskih občinah so v f*fc pred začetkom 11. kongre-~~pravili slovesnosti, na kaso dolgoletnim članom ZK jihovo delo izročili posebna snja, razen tega pa so prav fe* dneh na slovesen način jeli v članstvo mlade komu--'• V predkongresnih dneh ni prireditve, ki ne bi bila *ečena tudi osrednjemu poli-lemu dogodku leta pri nas, pa je bila to jubilejna prireditev ^letnici prostovoljnega ga-ega društva na Blejski Do-i* ali mladinska prireditev v uskem kampu na predvečer presa. V Tržiču pa so v knjiz-odprli razstavo marksistični drugih družboslovnih Tudi vse predkongresne ive kranjskih komunistov poleg razprav o resoluciji esa in drugih kongresnih entov nanašale predvsem, e to razvidno iz dela občin-onference ZKS Kranj - na Jčevanj«' vloge delavskega eda kot neposrednega nosil-razsirjene reprodukcije in ' družbenih zadev. Dogovor jugoslovanskih komu-H*ov je vedno vzbujal tudi pri ^trno pozornost v svetu: tako je H na tokratnem kongresu, ki »premija okoli 135 tujih dele ■cij, ki so jih poslale komuni ^ne partije, socialdemokratske franke in druge delavske orga Racije. Kongres pa je prejel od lr*te komunističnih partij, ki se kongresa ne udeležujejo, po travne brzojavke. Osrednji letošnji politični dogodek pri nas je v svetov-ttea tisku vzbudil precejšnjo Amevnost. Tako britanski Jaily Telegraph piše o poseb-«*m socializmu in neodvisno I * Jugoslavije, kar pa ni samo •Mgpevek komunistov, pač pa »di vsega delavskega razreda i celotne družbene skupnosti. Nekateri poudarki iz referata predsednika ZKJ Josipa Broza Tita na 11. kongresu ZKJ Trdni temelji prihodnosti 3. stran O LAS • Tako kot vsi dosedanji kongresi ZKJ, ki so vedno imeli velik pomen za boj delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, označuje tudi sedanji 11. kongres ZKJ značilno in pomembno etapo našega boja za socializem: še posebej zato, ker imamo velike rezultate na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjanja. Obdobje med obema kongresoma lahko označimo kot eno najplodnejših, obenem pa najmirnejših v našem razvoju, kar , vsekakor kaže na stabilnost nase družbe in sistema. Tako velike uspehe pa smo dosegli po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi ter idejne enotnosti in dejavnosti Zveze komunistov. • Boj za socializem bijemo v času, ko sodobni svet zajemajo krize, negotovost in vrenja. Socializem že dolgo ni več omejen z državnimi, regionalnimi in blokovskimi mejami, kot svetovni proces se nezadržno krepi in napreduje. Fronta sil sve-bode, neodvisnosti, miru in napredka je širša kot kdajkoli prej. Tri desetletja po vojni nastaja nov svet — svet svobode, socializma, demokratičnih in enakopravnih odnosov med narodi in ljudmi. • Živimo v času, ko z vojno ni več mogoče urejati sveta in ko človeštvo nima druge izbire kot miroljubno sožitje ali jedrska katastrofa; zato ima zgodovinsko odgovornost vsak, ki bi se igral z usodo miru zaradi svojih ožjih in sebičnih interesov ter privilegijev na račun svobode in neodvisnosti drugih narodov. • Poskusi razdeliti neuvrščene države neizogibno vodijo k zaostrovanju mednarodnih odnosov, zlasti pa med blokoma in velikima silama. Napredna narava politike neuvrščenosti se izraža v znanih načelih. Umetna delitev na napredne in konservativne neuvrščene dežele je uperjena proti njihovi vlogi in ciljem. • Ugled, ki ga je socialistična in neuvrščena Jugoslavija pridobila v svetu s svojo načelno angažirano zunanjo politiko, je tolikšen, da je Jugoslavija zelo vpliven in zelo aktiven dejavnik v mednarodnih odnosih, njen glas in mnenje se vse pogosteje slišita in upoštevata. • Stalna rast produktivnosti dela je edina resnična podlaga za gospodarski vzpon, za krepitev materialnega in socialnega položaja vsakega posameznika in za uspešno reševanje številnih bistvenih vprašanj družbenega razvoja. Sistem delitve po delu naj postane glavna spodbuda za produktivnost. Ne smemo dopustiti uravnilovke, prav tako pa tudi ne neupravičenih razlik brez ustreznega delovnega prispevka. Velike rezerve za povečanje produktivnosti dela so v združevanju dela in sredstev, izkoriščanju prednosti enotnega jugoslovanskega tržišča in izboljšanju sistema socialističnega samoupravnega načrtovanja. • Delavci v združenem delu morajo resnično obvladovati celoten dohodek. To pomeni tudi njihov odgovoren odnos do dohodka kot družbene lastnine in samoupravno sporazumevanje z delavci drugih temeljnih organizacij o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in delitev dohodka. • Treba je korenito spremeniti tudi kreditni, bančni in monetarni sistem, kjer se delavcem še vedno odtujuje odločanje o dohodku in družbenih sredstvih nasploh. Teh sprememb ne smemo več odlagati. • Z graditvijo socialistične samoupravne družbe si ne prizadevamo, da bi uresničili nekakšne nedosegljive, zamišljene cilje in naloge, temveč želimo, da človek sam sebi zagotavlja življenjske razmere, ki ustrezajo stopnji družbenega in materialnega razvoja, da vsestransko razvija ustvarjalne sposobnosti in da resnično živi kot človek. • Za razvoj socialistične samoupravne demokracije in posebej delegatskega sistema je bistven razvoj demokratičnih odnosov v krajevni skupnosti in občini. Krajevna skupnost mora postati temeljna samoupravna skupnost ljudi, ki odločajo o vrsti vprašanj iz vsakodnevnega življenja in dela. Takšna krajevna skupnost, ki se v praksi čedalje bolj uveljavlja, je skupaj s temeljno organizacijo združenega dela temelj celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije. • Samoupravna demokracija ne more biti popolna brez vzpostavljanja enakopravnih in demokratičnih odnosov med narodi in narodnostmi, brez pravice vsakega naroda in narodnosti do svobodnega in samostojnega kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja. • Za uspešno delovanje in na-daljni razvoj našega sistema socialističnega samoupravljanja so izredno pomembne družbenopolitične in druge organizacije, ki v okviru SZDL sestavljajo fronto socialističnih sil na čelu z ZK. Nikakršen družbeni sistem in tudi sistem socialističnega samoupravljanja ne more delovati sam po sebi. S svojo zavestno dejavnostjo ga vedno nosijo tiste sile, ki so vladajoče v družbi. • Naš sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite gradimo kot sestavni del družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Njegov temelj so razredni interesi delavskega razreda in socialistični samoupravni družbeni odnosi. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta postali sestavni del samoupravnih pravic, odgovornosti in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter njihovih delovnih in družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. • Zveza komunistov in druge socialistične sile imajo dolžnost, da krepijo samoupravno vlogo delovnega človeka v združenem delu, da utrjujejo položaj delavskega razreda kot temeljnega subjekta revolucije. Raznim pritiskom birokratskih in teh-nokratskih monopolov, ki ponavadi demagoško nastopajo kot dozdevni zastopniki interesov združenega dela ali države, lahko uspešno nasprotuje samo organiziran in enoten delavski razred skupaj z drugimi delovnimi ljudmi. • V središču sistema, kakor smo si ga zamislili in postavili, so človek, njegova svoboda in sreča, njegove pravice kot proizvajalca in samoupravljavca, njegovi neposredni in dolgoročni interesi. • Zveza komunistov mora biti trdno znotraj delegatskega sistema. Odločno mora prispevati k preraščanju delegatskega sistema v močan instrument vse samoupravne družbe. • Zveza komunistov mora biti vedno tam, kjer se razvija samoupravna in politična dejavnost delovnih množic in občanov in mora biti odprta za njihove pobude in težnje ter na tem graditi svoje sklepe in voditi politično akcijo. Delavčev samoupravni položaj Na redni skupščini občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice so spregovorili o uresničevanju sklepov kongresa in o nalogah sveta — Kritična ocena za še bol/še nadaljnje delo Jesenice — V petek, 16. junija, je bila na Jesenicah redna skupščina občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice, na kateri so ocenili delo v zadnjih štirih letih, po sklepih 8. kongresa in po delovnih programih sveta. Največja aktivnost je bila na področju samoupravljanja delavcev, predvsem pri uresničevanju zakona o združenem delu. Ugotavljajo, da so dosegli marsikje viden napredek, da pa ponekod še zaostajajo. Ko so v predvolilnem obdobju ocenili delo delegacij, so zabeležili uspehe predvsem pri delegatih v delavskih svetih, manj pa so bili uspešni ob delu delegatov in delegacij za samoupravne interesne skupnosti ter družbenopolitične skupnosti. Slabo so delale predvsem konference delegacij ter delegacije dislociranih temeljnih organizacij in delovnih "enot. Sindikat je sodeloval tudi pri integracijah, ki jih je bilo več, a so nekatere le formalne zaradi še vedno očitne podjetniške miselnosti. Na pol poti so ostali tudi pri uveljavljanju delavskih kontrol, saj še marsikateri člani delavskega nadzora ne vedo, kako in kje delovati ter se izgubljajo v manj pomembnih vprašanjih. Prihaja tudi do šikan in posledic, ki jih občuti posamezni delavec, v delavske kontrole pa kadrujejo ljudi, ki teh nalog ne zmorejo. Sindikat je prav za člane delavskih kontrol organiziral tri seminarje, poskrbel pa bo, da jim bo v prihodnje nudil več strokovne pomoči in vzgoje. Občinski sindikalni svet na Jesenicah je pripravil več raznih seminarjev, posvetov in predavanj, tako tudi za večjo produktivnost v organizacijah združenega dela ter za ureditev dohodkovnih odnosov, si prizadeval za načrtovanje in uveljavljanje družbenoekonomskega sistema, za utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik, za primerne delovne in življenjske razmere delavcev, razvoj stanovanjskega gospodarstva, izobraževanja, kulture, oddiha in rekreacije, za novo organiziranost sindikata, za obveščanje in ljudsko obrambo in samozaščito. Čeprav so uspehi na vseh področljih nedvomno očitni, pa ostaja še vrsta vprašanj, ki jih bodo delavci v okviru sindikata morali razrešiti in si tako utrditi svoj samoupravni položaj v organizacijah združenega dela in v delovnih skup-postih. D/g. Šiškarji praznujejo Slavnostni govornik na osrednji proslavi bo Milan Kučan, predsednik skupščine SRS Odmevi Glasilo K P Kitajske piše o iz jemnem vzdušju ob jugoslovanskem kongresu in poudarja trdne vezi med ZKJ in ljudstvom ter dodaja, da je kongres ne le velik dogodek v političnem življenju 1,6 milijona komunistov, pač pa tudi za vse narode in narodnosti Ju-goslavije. Italijanski tisk piše o jugoslovanskem kongresu kot o kongresu kontinuitete jugoslovanske poti v socializem, za katero je značilno samoupravljanje in združevanje demokracije in socializma ter neuvrščenosti kot zunanje politike. Sovjetski, čehoslovaški, vzhod nonemški in bolgarski tisk poudarja predvsem gospodarske uspehe Jugoslavije med obema kongresoma, delegati pa ne bodo spregledali tudi pomanjkljivosti in slabosti v razvoju in problemov kot so zaposlovanje in drugo- Francoski tisk, švedski in nekateri drugi zahodni časopisi med drugim poudarjajo, da se je 11. kongres sestal prav na obletnico, ko je pred 30 leti Informbiro sklenil izključiti jugoslovansko partijo; to pa je bil za Jugoslavijo začetek vsega, za kar se danes Jugoslavija zavzema — za enakost in neodvisnost vsake partije, neuvrščenost in socialistično samoupravljanje. Tudi letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ljubljana-Šiška bo slovesno. Ves mesec se že po krajevnih skupnostih vrstijo številne kulturne in športne prireditve. Vrhunec pa bo vsekakor v soboto, 24. junija, na nogometnem igrišču v Medvodah, ko bo slavnostna seja delegatske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z govorom predsednika skupščine Franca Dejaka. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, predsednik skupščine SRS. Francu Leskošku-Luki, prvemu komandantu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet §a bodo podelili zlato plaketo občine iška, podelili bodo tudi občinske nagrade in priznanja, sledil pa bo bogat kulturni program. Letošnje praznovanje občinskega praznika je posvečeno kongresom zveze komunistov in 44-letnici partijske konference v gradu Goričane, na kateri je bil tudi tovariš Tito. Računajo, da se bo osrednje proslave udeležilo veliko delovnih ljudi in občanov, Medvodčani pa jim pripravljajo kar najtoplejši sprejem. Na trgu pred občinsko skupščino se bo od ponedeljka naprej zvrstila vsak večer vrsta kulturnih prireditev: koncert godb na pihala, koncert pevskih zborov, večeri plesov in pesmi ter jubilejni koncert godbe na pihala ljudske milice. Tovarna pletenin Rašica pa bo vsak večer pripravila modno revijo. V gradu Goričane pa se od 16. do 22. junija vrstijo I. glumaški večeri, s katerimi želijo prireditelji, amaterski kulturni delavci iz Medvod, združiti amatersko in profesionalno delo v eno ustvarjalno kulturo. V Medvodah in okolici se bo zvrstila tudi vrsta športnih tekmovanj, namenu bodo predali teniško igrišče, novi brunarici na Osolniku in v Žle-beh, na predvečer osrednje proslave pa bo telesnokulturna prireditev na preurejenem nogometnem igiišču s prikazom telesnokulturne dejavnosti v občini. -fr Jubilej škofjeloške Name Upoštevana pri potrošnikih Leta 1969 je blagovnica Name v Škof ji Loki do- ^^^*^a ^i6^11 SK**to£ segla 15 milijonov dinarjev prometa, lani 125 mi- fjeloška Nama takšna, kakršna je lijonov, letos pa utegne promet preseči 140 mili jonov dinarjev Škofja Loka — V sredo, 21. junija, je minilo deset let, odkar se je v Skofji Loki z otvoritvijo nove blagovnice pojavilo ime Name. 52 za- poslenih je bilo takrat v blagovnici, promet pa je leta 1«%9 dosegel 15 milijonov dinarjev. Vendar je kolektiv trgovine kmalu spoznal, da je bla- 110-članski kolektiv škofjeloške Name bo danes proslavil W. obletnic obstoja — Foto: F. Perdan Nove carine za boljše gospodarjenje Novi zakon o carinski tarifi, ki je bil sprejet spondaJi, prinaša v naše gospodarsko življenje vrsto novosti, saj so nove carinske stopnje podrejene ciljem gospodarskega razvoja in ščitijo domačo proizvodnjo. Ena od poglavitnih značilnosti novega zakona je, da spodbuja razvoj tistih dejavnosti, ki jim pripisujemo poseben pomen in so kot take opredeljene v družbenem planu Jugoslavije do konca leta 1980. Tako prinaša novi zakon o carinski tarifi ugodnejše pogoje gospodarjenja v kmetijstvu, proizvodnji surovin in polizdelkov in opreme ter vsega tistega, kar pojmujemo kot posebnega družbenega pomena. Druga bistvena novost zakona je, da za blago, ki ga domače gospodarstvo ne proizvaja, oziroma ga ne izdeluje v zadostnih količinah in ga še nekaj časa ne bo dovolj na zalogi, določa občutno nižje carinske stopnje. Prav nižje stopnje pri opremi, ki jo ugrajujemo v važne gospodarske objekte, postajajo pomemben spodbujevalec proizvodnje in investiranja. V zakonu je tudi jasno opredeljeno, da oprostitve carine ni, je pa določena najnižja carinska stopnja, ki znaša pet odstotkov. Izjema so le letala, ki jih naša podjetja lahko uvažajo brez carinskih dajatev, vendar njihov nakup bistveno ne vpliva na gospodarstvo v celoti. Najbrž je o vseh posledicah novega zakona še preuranjeno govoriti, saj bomo o njih lahko kaj več rekli šele ob koncu srednjeročnega obdobja. Vendar pa že lahko rečemo, da so se delegati v zvezni skupščini in zvezni izvršni svet kot predlagatelj, potrudili, da bi nižje oziroma višje carinske stopnje postale usmerjevalec ekonomske politike in spodbujevalec skladnejšega razvoja gospodarstva. Važna novost je tudi v tem, da so bile do sedaj carine in carinske dajatve glavni vir dohodkov vseh družbenopolitičnih skupnosti, po novem zakonu pa bodo v veliko večji meri kot prej namenjene spodbujanju proizvodnje za izvoz. Kar 45 odstotkov tako zbranih sredstev bo namreč prepuščenih interesnim skupnostim za gospodarske odnose s tujino z namenom, da pospešujejo izvoz. L. Bogataj Ženska in delo Jesenice — V občini so že razpravljali o problemu zaposlovanja žensk, na ta problem pa ko ponovno opozorili tudi na problemski konferenci. Jeseniška občina je po zaposlenosti žensk na 53. mestu med 60. slovenskimi občinami, v zadnjih letih pa je rast zaposlenih žensk bistveno počasnejša. Ženske predstavljajo več kot HO odstotkov vseh iskalcev zaposlitve, tri četrtine pa jih je mlajših od petindvajset let. Prevladujejo mlade, ne-priučene, brez strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj. Medtem ko v Sloveniji ocenjujejo visoko stopnjo zaposlenosti žensk, jeseniška občina občutno zaostaja Zgovorni so podatki: največ jih je zaposlenih v zdravstveno socialni dejavnosti, nato v trgovini in gost in stvu ter v drugih dejavnostih. V industriji je med zaposlenimi 31 od stotkov žensk, v radovljiški občini pa jih je v industriji kar 53 od stotkov. Za ženske danes ni veliko delovnih mest, saj je rast zaposlenosti počasna, manj kot 0,22 odstotka letno, medtem ko je bila še pred desetimi leti dosti bolj ugcnlna Tedaj so se odpirala nova delovna mesta v Pla niki, v Iskri na Blejski Dobravi, v novih gostinskih in turističnih objektih in drugod. Značilno za občino je tudi to, da se vsako leto zaposli zelo malo delavcev, ki bi prihajali iz šol. Na Gorenjskem se je lani za poslilo 47M delavcev, od tega (4 odstotkov delavcev z izobrazbo na Jesenicah, v Kranju je bilo med na novo zaposlenimi 40 odstotkov dc-lavcev iz šol, v Radovljici 42 odstotkov, v Skofji Loki 54 odstotkov in v Tržiču 41 odstotkov. Ob tem pa ženske malo zapuščajo delovna mesta, veliko bolj zveste so zaposlitvam kot moški, saj poznajo neugodne možnosti ponovne zapo slitve. Na Zavodu za zaposlovanje pa ostaia največ nezaposlenih /en.sk, med njimi jih je 39 odstotkov brez strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj. Nadaljnjih 13 odstotkov pa si je pridobilo delovne izkušnje, a nimajo izobrazbe. 10 odstotkov žensk pa ima strokovno izobrazbo. Vsekakor podatki terjajo načrtno družbenopolitično akcijo, ki mora oceniti programe vzgoje in izobraževanja ter možnosti za zaposlovanje žensk, predvsem priučenih in ne-priučenih delavcev Kadrovske službe in odbori v delovnih organizacijah pa naj bi skrbne je kot doslej tehtale delovne, strokovne in osebnostne kvalitete ter zanemarili spol vedno tedaj, ko ne bi šlo za delovno mesto, ki je ocenjeno kot fizično pretežko in za ženski organizem škodljivo. I). Sedej danes. Desetletni jubilej bo kolektiv, ki se je povečal na 110 ljudi, od katerih jih le pet opravlja čiste administrativne posle, proslavil danes, 23. junija, ob 19. uri v restavraciji blagovnice. 27 ljudi bo ob tej priložnosti prejelo posebna priznanja za desetletno zvestobo škofjeloškemu kolektivu, ki je že nekaj let temeljna organizacija združenega dela v delovni organizaciji Nama Ljubljana. Skokovit razvoj je značilen za škofjeloško Namo. Stara blagovnica je zmogla pičlih 2000 kvadratnih metrov vseh površin, od katerih jih je bilo 1300 kvadratnih metrov čistih prodajnih. Vendar so se kmalu pokazale vrzeli. Predvsem je bilo premalo prostora za prehrambeno blago, pohištvo, športne potrebščine in tehnična blaga. Konec leta 1971 je dobila Namina blagovnica v Skofji Loki, ki je bila prva izven Ljubljane, več življenjskega prostora. Prodajne površine so bile povečane na 2100 kvadratnih metrov, skupne površine pa na 3000 kvadratnih metrov. Širitev so terjali kupci, ki niso prihajali le iz škofjeloške občine, temveč tudi iz kranjske in ljubljanske strani. To velja še danes, saj je Nama znana po konkurenčnih cenah in številnih posebnih akcijah, kot so razstave športne opreme, opreme za taborjenje in kampiranje, pohištva in blaga, po katerem najraje segajo gospodinje. Slednja razstava je znana pod imenom »gospodinjski teden«. Leta 1969 je bilo za 15 milijonov prometa, lani za 125 milijonov, letos pa ga bo zanesljivo nad 140 milijonov. Nama je torej izpopolnila marsikatero vrzel, ki se je do takrat pojavljala v trgovinski mreži škofjeloške občine. Blagovnica je prinesla nov način prodaje, razširila izbiro in najrazličnejše blago strnjeno približala potrošniku. Ob desetletnem jubileju škofjeloške Name velja povedati, da sodi k njej tudi blagovnica v Cerknem in da je kolektiv znan zaradi ekonomičnega poslovanja in skrbi za kadre, ki jih usmerja predvsem za prodajne mize. Za marsikoga pa je tudi zanimiv način nagrajevanja, ki predvsem upošteva promet na oddelku in obračanje zalog, kar je stimulativno. K nagrajevanju prispeva tudi osebna ocena. Srž prihodnjega razvoja škofjeloške Name je povečava blagovnice za okrog 1000 kvadratnih metrov. S tem bo rešeno vprašanje priročnih skladišč, premajhne samopostrežne trgovine in težav, ki jih imajo nekatere druge blagovne skupine. Ko bo ta cilj uresničen, bodo tudi podatki, da blagovnico dnevno obišče okrog 4(KX) kupcev, letno pa krepko nad milijon, da dosega promet na kvadratni meter prodajne površine letno 6 starih milijonov dinarjev in da doseže zaposleni v trgovini letno 160 starih milijonov prometa, že pretilost. J.Košnjek Tekmovanje mladih kemikov Tekmovanje mladih kemikov, ki je bilo v začetku junija v Kranju, so pt>dprle tovarne Sava, Kemična tovarna Podnart ter Kxoterm, ki je bil pokrovitelj tekmovanja. S svojim sodelovanjem so delavci pokazali lep odnos do vzgoje mladih talentov, ki bodo lahko že čez nekaj let njihovi sodelavci. Radovljica - Na Gorenjski cesti v Radovljici gradi Merkur Krim/ -Železnimi Radovljica novo železmnarsko skladišče. Z deli so načeli februarja letos, skladišče pa nuj bi bilo zgrajeno čez dobra dva meseca. Površina Do kritih prostorov bo znašala 425 kvadratnih metnu, pred skladiščeni pa bo še okoli 300 kvadratnih metrov dvorišču. Novo skladišče bo stalo približna :ili<) milijonov dinur/ev, izvajala del je (IP Gradbinec Kranj. ( /)>) /',>/,,. h' 1'cnhu, DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1978/79 izredni študij na VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR (prva stopnja) Oddelek za strojništvo, ki ima a) tehnološki odsek b) konstrukcijski odsek c) odsek tekstilne- konfekcijske tehnologije Oddelek za elektrotehniko, ki ima a) odsek za enegetiko b) odsek za elektroniko Oddelek za gradbeništvo, ki ima a) operativni odsek b) komunalni odsek Oddelek za kemijsko tehnologijo Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1978. EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA (poslovni oddelek — I. in II. stopnje) Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1978. Za vpis v navedene šole je treba priložiti: 1. overjen prepis spričevala o zaključnem izpitu na srednji šoli oz. diplome, 2. kratek življenjepis, .'3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list, 4. potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo dela in trajanja zaposlitve, 5. izjavo o plačevanju stroškov študija, 6. 2 fotografiji 4x6. V ODDELKE ZA ODRASLE NA dvoletni administrativni šoli, dopisni administrativni šoli, dopisni ekonomski srednji šoli, upravno administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik), tehniški prometni šoli, tehniški srednji šoli (elektro in strojna stroka), poklicni šoli (elektro in kovinska smer), poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar), delovodskih šolah (elektro, kovinska, gradbena smer), šoli za varuhinje. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1978. Prijavi je treba priložiti: 1. spričevalo o dokončani osnovni šoli ali najvišji dokončani šoli, 2. potrdilo o zaposlitvi in praksi, 3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1978. Prijavi je treba priložiti: 1. spričevalo o končani šolski obveznosti. 2. potrdilo o zaposlitvi, 3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list, V TEČAJE začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega in francoskega, nemškega in italijanskega jezika, tečaj slovenskega jezika za tujce, specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce, tečaje za kurjače centralnih kurjav ( nizkotlačni kotli), tečaje za privatne gostilničarje, tečaje za skladiščnike, tečaje tehničnega risanja, tečaje stenografije in strojepisja, tečaje iz varstva pri delu, tečaje za vodenje poslovnih knjig, tečaje za voznike viličarjev. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1978. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 17. ure (razen sobote). Informacije dobite tudi po telefonu štev. 21-243. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri Gorenjski kmetijski zadrugi - TZE Naklo razpisuje prosta dela in naloge 1. administratorke 2. referenta za živinorejo v kooperaciji 3. pomožnega knjigovodje 4. vajenca (za trgovino Naklo) Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.: srednja ekonomska ali administrativna šola,2 leti delovnih izkušen i z znanjem st rojepisja. dva meseca poskusnega dela, pod 2.: srednp. komercialna ali kmeti jaka šola, zaželena je praksa na ustreznih delovnih nalogah, dva meseca poskusnega deia, pod I.) srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja sola, 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu; pod 4.: končana osemletka. Za delovne naloge pod I in 2 * udružuje delo za 3 pa za določen čas (nadomeščanje delavke na porodn.škem dopustu). Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v objavi na naslov Gorenjska kmetijska zadruga - TZE Naklo. komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij. O izbir, bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. f Mi Ha i «16 '8 ffek, 23. junija 1978 KRANJ 3. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj •reda, 28. junija 1978, ob 15. uri sejna dvorana občinske skupščine 5. stran a l SEJA zbora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 28. junija 1978, ob 15. uri sejna dvorana občinske skupščine SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 28. junija 1978, »b 15. uri »ejna dvorana občinske skupščine Dnevni red * poročilo o poslovanju in delu sa-**pr«vpe stanovanjske skupnosti ob- Kranj v letu 1977 ter program in "»fe v letu 1978 * poročilo o delu in problematiki in-wij v letu 1977 - spremembe in dopolnitve odloka J-'t>« ni s ti enem redu občine Kranj — * detajlni urbanistični red dela — * odlok o zazidalnem načrtu za sta-:n»Dj»ko območje S-6/1, S-8 i n ob-•o*K centralnih dejavnosti Cn v nase-* Šenčur " 'premembe določb o prekrških blokih: o varstvu javnega zelenja na ''■očju občine Kranj; o zunanjem mesta in naselja v občini Kranj; ditvi plakatiranja v Kranju - odlok o zaključnem računu o iz-£tvi proračuna občine Kranj za leto ^* - predlog " kadrovske zadeve: izvolitev čla-*** »veta za preventivo in vzgojo v f **u«m prometu; soglasje k imenova-*''0 okreta rja regionalne zdravstvene Saotti Kranj SPrtdlogi in vprašanja delegacij in Prek 3000 stanovanj v petih letih Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je v letu 1977 skrbela za izvajanje programa nalog, sprejetih za leto 1977. V letu 1977 je zaključila petletno obdobje svojega delovanja in zaključevala srednjeročno obdobje razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Kranj 1973 do 1977. Prizadevanja za napredek samoupravnega odločanja, družbenega usmerjanja in strokovno delo, so pripomogla, da so bili v letu 1977 in celotnem petletnem obdobju doseženi naslednji rezultati: — z usmerjanjem sredstev je bilo zgrajenih 3063 stanovanj z 229.670 kv. m stanovanjske površine, — zbranih je bilo 244, 622.914,20 din sredstev združenih pri samoupravni stanovanjski skupnosti, v poslovni banki, — v solidarnostnem skladu je bilo zbranih 168,749.584,00 din, v petih letih pa je bilo dano v uporabo 436 solidarnostnih stanovanj, — s sredstvi iz stanarin in najemnin za poslovne prostore seje povečal obseg investicijskega vzdrževanja, hišni sveti razpolagajo z več sredstev za tekoče vzdrževanje. Delegati TOZD in drugih samoupravnih organizacij so aktivno delovali, saj so se sestali v letu 1977 na 34. sejah, skupščinah in zborih samoupravnih enot. Vse DOGOVORIMO SE *redlog odloka o... , , .. . bodoče postalo samostojna soseska Jpremembah m dopolnitvan novega dela Šenčurja. Jjka o urbanističnem redu za Razjog /;1 širjenje zazidave v naročje občine Kranj, vedeni smeri je, da gre za pozidavo j» bi bilo območje urbanističnega površin, ki niso prvovrstne kmetij-*po posameznih območjih (kra- ske površine. ^ih skupnostih) prostorsko in Pomemben razlog za širjenje us- •vojno v celoti obdelano, že nove- merjene gradnje severno od Šenčur- F*i urbanistični program za ob- ja je tudi. da je na južnem delu na- občine iz leta 1975 med urba- selja zaradi vplivov letališča omeje- 9« občine iz leta 1975 med urba- selja zaraui vpuvvv « ^frimi dokumenti, pomembnimi na gradnja stanovanjskih in drueih Prostorsko in urbanistično ureja- objektov, saj se ta del nahaja v kori navaja detajlne urbanistične dorju vzletne pristajalne steze zato , funkcijskih območij naselij. je nujno, da se omogoči sistematično \*ko se po tem predlogu določijo usmerjena gradnja na severni strani . »eijeka območja naselij, za ki naj zagotovi pravilen populacijski g* se sprejmejo detajlni urbani- razvoj naselja z mikrolokaciiskim 11 redi, po tehle krajevnih skup- urbanističnim dokumentom »'-...jciAa Brnik, Dup- . ... . ...potrditvi zaključnega računa o izvršitvi —«■—*,...« „ka,„„ "'redi, po lemc Bela, Mavčiče, Brnik, Dup Jr, ^g- Besnica, Visoko, Trstenik, jf&e, Velesovo, Voklo, Voglje, l Zalog, Podbrezje, Trboje, Pod-lš< Kokra, Poženik. ■J*** tista območja, ki niso zajeta mfanističnimi ali zazidalnimi na-^ lf) so z detajlnimi urbanističnimi i^rhanistično in prostorsko oce-V^8 in za katera se določi režim, 1 * * bodo posamezni deli naselij i^a naselja v celoti urejala, ka Lf/J zahteva že zakon, ko govori o jt;lr,u poseganja v prostor in o ur-T*tičnih elementih v danem pro-► javnem gre torej za dopolnitve H| z določbami o detajlnih ur-jHićnih redih fui* cijskih ob-kjer so pomembne posebne fv^e, da detajlni urbanistični red kJflie občinska skupščina s skle-L' Po javni razgrnitvi, kar velja hE za sprejemanje ostalih urbani-l^ih dokumentov. Omembe odloka o urbanisti«" redu niso vsebinske, temveč Je z P^Bin usklajene uvodne določb« pm in tretjem členu. ^zidainem načrtu za stano ,V**o območje S-6/1, S-8 in ,-^očje centralnih dejavnosti naselju Šenčur. Predloženi aJni načrt na severni strani a Šenčur je bil predviden z Antičnim načrtom Šenčur v 1976. Gre za usmerjeno str fs fj gradnjo na stanovanjskih in lk*f*lnih površinah ob cestah iz m^rja proti Srednji vasi in proti ■Jjpvem. Gre za pozidavo 30,10 ha Jg^ivih površin s stanovanjskimi ■r*b in drugimi objekti družbene I '^ndarda na območju, ki bo v o izvršitvi proračuna občine Kranj za leto 1977. Celotni dohodki proračuna so bili v letu 1977 realizirani v višini 99,62 odstotka ali HO. 839.544,30 din. Prvotni plan je bil v decembru z rebalansom zmanjšan za 3.010.000 din, ker je bilo očitno, da plan ne bo dosežen. Predvidevanja so bila točna, kar je razvidno iz končne realizacije. Izdatki proračuna so dosegli 78,76'* realizacijo ali 80.140.897,59 din. Med posameznimi glavnimi nameni ni visokih odstopanj. Z virmani ran jem so bile končno realizirane obveznosti proračuna sprejete leto 1977 /a Poročilo o poslovanju in delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj v letu 1977 ter program in naloge v letu 1978 sklicane seje in zbori so bili sklepčni. Delovanje in aktivnost hišnih svetov je napredovalo, saj v preko 90 % vseh hiš hišni sveti delujejo. Postopoma se organizirajo zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih. Hišni sveti pa se poleg nalog za gospodarjenje s hišo angažirajo tudi na drugih področjih (civilna zaščita, družbena samozaščita itd.). Strokovna opravila za samoupravno stanovanjsko skupnost opravlja delovna organizacija Domplan in Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Kranj. V letu 1977 je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela statutarni sklep, s katerim se v okviru skupnih služb za SIS iz področja gospodarstva ustanovi tajništvo skupnosti. Tajnik je že imenovan. GRADITEV STANOVANJ V letu 1977 je bil sprejet srednjeročni načrt stanovanjskega gospodarstva v občini Kranj 1976— 1980 in podpisan sporazum o osnovah srednjeročnega načrta stanovanjskega gospodarstva v občini Kranj in samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega načrta stanovanjskega gospodarstva v občini Kranj za obdobje 1976- 1980. Upoštevajoč število zgrajenih stanovanj v letu 1976- 1977 je bil srednjeročni plan izpolnjen v dveh letih 39,75 % po številu stanovanj in 41,96% po površini v blokovni gradnji. Skupaj vseh oblik gradnje pa z 41,66 % po številu stanovanj in 43,52 % po površini. Z zaključeno gradnjo stanovanj v letu 1977 pa je bil srednjeročni načrt graditve izpolnjen s 100,8% po številu in 132,7 % po površini zgrajenih stanovanj. Poprečno smo zgradili 11 stanovanj na 1000 prebivalcev letno. V obdobju 1973-1977 je bilo zgrajenih poprečno na leto 407,4 stanovanja, v blokovni gradnji v letih 1966-1972 pa le 147,6 poprečno na leto. Poprečna cena stanovanj za 22.336 kv. m stanovanjske površine, določena 27/7-1977, je bila po sklepu koordinacijskega odbora določena na 7514 din/kv. meter. V letu 1977 se je cena napram letu 1976 zvišala za ca 8 %, osebni dohodki pa so za isto ob- SPREMEMBA DOLOČB O PREKRŠKIH V ODLOKIH: o varstvu javnega zelenja na območju občine Kranj, o zunanjem videzu mesta in naselij v občini Kranj in o ureditvi plakatiranja v Kranju. Služba komunalnega reda v občini Kranj je bila ustanovljena z odlokom o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda. Z omenjenim odlokom so bile določene tudi pristojnosti komunalnega redarja. V 12. členu odloka je določeno, da se z uveljavitvijo tega odloka, pooblastita za mandatno kaznovanje, ki jih ima po odlokih sprejetih do njegove uveljavitve komunalni nadzornik prenesejo na komunalnega redarja. V navedenih predpisih, ki so bili sprejeti v letu 1972 ali preje, je določena višina mandatne kazni 20 din. Izvršni svet predlaga, da se zaradi učinkovitega izvajanja določb odlokov višina kazni zviša na I (H) din. Nciili/acija l><> glavnih namenih 1ndeks 1'lilll p<> rebalansu itealigarija ', 77'Tli 1 R«dna dejavnimi 1 M'S 2 Narodna nhramltM ,t 1 >«-|ii v. DI'O in . Itivr-I :,. Soi ialno *ktl>st \ n i, z I22.INMI.OO 1 I.5O0. H7..U (>701 (MM».0O 5.7io.5oo,oo l.!W.(.22 M Ml,HI ' IIMI.IHI muiH <>r>,io |(i:t.2i» 121.« Iftft.H 152.1» 127.«) 12-1.5 1 1.0 7. Ki»j#vne HkU|MMii»li - rt*h<-ki '» Tekoča l>rora< rt/«i \;< o odvali v ukladv 1 I.U.MHI.OO 1 .«>: t:t.i m m >.« n > HIO.IMNt.IMI .(.MOO.IMtO.OO j. »;u itoo.oo 1 .145.107.15 1 .IM9.02U.HO .I..KI2.0I0.7O MMI.IN) m2..I7 I2M.-1") H.,, A 1 12*. 7 f>4.!> ti!).(l 112,i; Skupaj splošna porabo. 75.721 (KK).(NI 74.7M.M97.fi9 !»m.t>7 119J SIS • komunal, oVja\ V 120.000,00 ">.42t».IXH).(Ht IOO.IHI (i!».2 SKUPAJ KI.M7.INIIWNI H(i |40.K97.fi9 9K.7U 1 1 2.2 Kaldo.il 12-1977 »;<»h.i> l»i,71 Iz tabele je razvidno, da je splošna poraba zaostajala za rastjo družbenega proizvoda, saj je bila povečana v letu 1977 za P9.2 '' ■ dobje porasli za 19 %. Gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini. Samoupravna stanovanjska skupnost upravlja s 5025 stanovanji, skupaj s stanovanji etažne lastnine pa je v družbenih hišah 5611 stanovanj z 294.338,7 kv. metrov neto stanovanjske površine, nabavna vrednost pa znaša 765.984.015,08 din. V letu 1977 so bile stanarine obračunane v znesku 20,388.479,10 din, skupaj z ostalimi obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe stanovanja, pa je bilo obračunano 33,336.234 din, delež neplačanih terjatev pa je 31/12-1977 znašal v fakturirani realizaciji 2,1 %. V letu 1977 je bilo za investicijsko vzdrževanje porabljeno dinarjev 10,921.967. Dela so se izvajala na 294 hišah, poraba na hišo je znašala 22,342,86 din. Za tekoče vzdrževanje hiš je bilo v letu 1977 porabljeno 1,897,878,29 din, iz stanarin pa je bilo namenjeno 2,512.968,64 din. Hišni sveti so imeli ob koncu leta 1977 neporabljenih 2,754.652,45 din sredstev za tekoče vzdrževanje. DRUŽBENA POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V letu 1977 je bilo dano v uporabo 87 stanovanj, zgrajenih za potrebe solidarnosti. V štiriletnem obdobju pa 386, v letu 1978 pa po prioritetni listi 1976 še 38 stanovanj. Po prioritetni listi po razpisu v novembru 1977 je bilo 259 upravičencev, vendar je sta- novanj na razpolago le 124, ki bodo zgrajena v letu 1978. Za delno nadomestitev stanarin je bilo kljub zvišanju stanarin porabljeno 127.166,80 din, kar pomeni le 26 % za ta namen planiranih sredstev. Finančni načrti samoupravne stanovanjske skupnosti so bili realizirani. Služba družbenega knjigovodstva je opravila kontrolo zaključnega računa stanovanjske skupnosti za leto 1977. Nepravilnosti v poslovanju niso bile ugotovljene. Zbori samoupravnih enot in skupščina so potrdili delo in poslovanje samoupravne stanovanjske skupnosti in sprejeli program dela in finančni načrt za leto 1978. Naloge samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1978 bi lahko strnili v naslednje: Z usmerjanjem sredstev in stanovanjske gradnje zagotoviti planiran obseg stanovanjske gradnje ter zagotoviti kontinuiteto gradnje. Zato so podvzeti potrebni ukrepi za pripravo novih zazidalnih kompleksov za blokovno in individualno gradnjo. Zagotoviti vzdrževanje hiš tako investicijsko in tekoče ter delovati za nadaljnji razvoj hišne samouprave. Na področju družbene pomoči zagotoviti stanovanja upravičencem, zagotoviti delno nadomestitev stanarin in uvesti premiranje varčevalcev za stanovanja. Delo inšpekcijskih služb Poročilo obravnava delo inšpekcij glede na: — notranjo organizacijo ter zasedenost delovnih mest in — realizacijo programa dela po posameznih inšpekcijah. Pri nadzoru izvajanja predpisov v gospodarstvu, kakor tudi v negospodarstvu, so inšpekcije uporabljale okrog 220 različnih predpisov in zakonov. Kljub obilici predpisov in obremenjenosti inšpekcij je bil program dela skoraj v celoti realiziran. Težišče dela je bilo predvsem na področju varstva okolja, kontroli izvajanja urbanistične politike in družbeni kontroli cen. Večinoma smo uspeli povečati disciplino občanov in TOZD pri spoštovanju zakonitosti, predvsem s preventivnimi ukrepi. Za učinkovito ter strokovno delo inšpekcij je potrebno okrepiti službo tako v kadrovskem in organizacijskem pogledu. Usposobiti je potrebno tudi pravno in administrativno službo oddelka. Nujno pa je, da se oddelek usposobi tudi glede tehnične opremljenosti. Še nadalje bo potrebno vztrajati pri vseh dejavnikih družbenopolitične skupnosti za dosledno spoštovanje zakonskih predpisov in preprečevanje negativnih pojavov. Zaostriti bo potrebno odgovornost v primerih izigravanja in nespoštovan ja sprejetih zakonov. Urbanistični red funkcijskega območja KS Bela Detajlni urbanistični red funkcijskega območja krajevne skupnosti Bela je prvi od 18 urbanističnih dokumentov, ki predstavlja celoten prostor svojega funkcijskega območja, registrira sedanje stanje in predvideva bodoči razvoj, upoštevajoč pomen naselij ter njihovo zgodovinsko in spomeniško vrednost, kakor tudi gospodarski značaj ter strukturo prebivalstva, ki se naglo spreminja, kar vse je pomembno za bodoča predvidevanja urban, urejanja. Prav zaradi upoštevanja vseh teh elementov je prikazano območje KS Bela v karti namenske členitve površin in zavarovalnih območij po urbanističnem programu. Nadalje je sestavni del dokumentacije tudi geodetska karta, karta omejitev ter 3 karte namenske rabe površin. Izdelava detajlnega urbanističnega reda je v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju iz leta 1967; zato je v urbanističnem programu tudi ustrezna določba o tem, da se prostorsko in urbanistično urejanje občine izvaja tudi na osnovi detajlnih urbanističnih redov funkcijskih območij. Po predlaganih dopolnitvah, bodo detajlni redi izdelani za vsa območja, ki se ne urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, t.j. za 18 krajevnih skupnosti, detajlni urbanistični red sicer sprejema občinska skupščina s sklepom, ne z odlokom; kajti zakon tega ne ureja kot za ostale urbanistične dokumente, je pa za sprejem vsakega detajlnega urbanističnega reda predpisana javna razgrnitev, kar omogoča polno udeležbo in sodelovanje občanov pri sprejemanju takega dokumenta, upoštevajoč socialno ekonomsko strukturo prebivalstva, trend rasti in prestrukturiranja prebivalstva, bližino industrijskih centrov in druge pogoje, ki zahtevajo le asanacijo ali pa dopuščajo novogradnjo brez večjih zazidljivih površin. Kadrovska vprašanja V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga na podlagi odloka iz leta 1972 izvoli občinska skupščina, so predlagani: Košnik Janko, Belak Bojan, Dri-novec Bogdan, Dvoršak Borut, Jevšek Vladimir, Jurina Marjan, Klančar Oskar, Kotnik Milka, Logar Stanko, Marčan Tone, Mažgon Dominik, Mihelčič Srečko, Potežica Vukadin, Piskernik Jože, Pretnar Lučka, Rebec Franc, Verdnik Franc. Občinske skupščine Gorenjske dajejo soglasje k imenovanju sekretarja Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj. Skupščina navedene skupnosti je za sekretarja ponovno imenovala Edgarja Von-čino, sipi. pravnika in predlaga, da skupščine k temu imenovanju dajo svoje soglasje. DOGOVORIMO SE 4. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica torek, 27. junija 1978, ob 16. uri mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 4. SEJA zbora združenega dela Skupščine občine Radovljica sreda, 28. junija 1978, ob 16. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 4. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica sreda, 28. junija 1978, ob 16. uri mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red — analiza gospodarjenja v obćini Radovljica v prvem četrtletju 1978 — sporazum o ustanovitvi temeljnega sodišča v Kranju — predlog odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za delegiranje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije temeljnih in drugih organizacij združenega dela v občini Radovljica — poročilo o delu Javnega pravobranilstva Gorenjske za leto 1977 — poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica v mandatnem obdobju 1973 - 1977 — plan samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za leto 1978 — poročila o delu delovnih teles pri Skupščini občine Radovljica — poročilo o kategorizaciji objektov poškodovanih po potresu v letu 1976 in solidarnostna sredstva za odstranjevanje posledic potresa — program dela Skupščine obči nt' Radovljica za drugo polletje — razrešitve in imenovanja — delegatska vprašanja Predlog odloka o... ...DOLOČITVI OKADBKNKCA OKOLIŠA ZA ZEMLJIŠČA KI SO NAMKNJKNA ZA STANOVANJSKO GRADNJO NA POSAV-CU. Delegati vseh zborov so 7. in 8. februarja 1978 sprejeli osnutek predloženega odloka in določili rok javne razprave 28. februar. Do tega dne je Krajevna skupnost Ljubno predlagala, da se v za/idalni kompleks na Posavcu vključijo še štiri parcele. Izvrsni svet, ki je predlog obravnaval 8. maja letos, se t. dopolnitvijo strinja in predlaga vsem zborom, da ga sprejmejo v predloženem besedilu. . . .SPLOSNKM INTKRKSl za /graditev ceste preko parcel st. 91/1. H H I in HM/5 k. o. Podhom do novih gradenj v Podhomu. Izvrini svet skupščine občine Radovljica je predlog odloka obravnaval 8. maja letos in predlaga vsem zborom, da ga sprejmejo v predloženem besedilu. O DOPOLNITVI PRAVILNIKA O TKZ NKM RKDU ZA TRŽNK PROSTORK NA HLKDl Veljavni odlok nima določb o sankcijah v trtni dejavnosti, kar dela največ težav tržni, sanitarni, kmetijski inspekciji in sodnikom za prekrftke. Zato je treba sprejeti predlo«; odloka, ki predpisuje tudi sankcije. Tržni ali sanitarni inspektor lahko, v skladu s I. členom predloženega odloka, na mestu kaznuje / denarno kaznijo 100 din posameznika, ki prodaja blagu na trgu izven tržnega časa, ki ne označuje blaga s prodajnimi cenami, ne prodaja na določenem prostoru in mestu, ki prikriva blago namenjeno prodaji, ne mci blaga / ustreznimi merili, ki skladišči blago na tržnem prostoru in ne vzdržuje reda m snage na prodajnem mestu. USTANOVITVI, DKLOVNKM PODROČJU IN SESTAVI KOMISIJE ZA DELEGIRANJ K PREDSTAVNIKOV DRUZHENK SKUPNOSTI V RAZPISNK KOMISI.IK TEMELJNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI SADOV -LJICA. Dosedanji odlok o sestavi razpisu«-komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov na podlagi ustave Ir začasno ureja to področje. 8 sprejetjem zakona o volitvah in odpoklicu Organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela je bila podana zakonska osnova za sprejetje predlozcn.-tfa odloka, ki predvideva, da sodelujejo v razpisnih komisijah temelj nih in drugih organizacij združenega dela predstavniki delovne organizacije, sincli kata in družbenopolitične skupnosti vsak s tretjino predstavnikov. Komisijo družbenopolitične skupnosti predlaga OK SZDI Odlok pooblašča Komisijo mu volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve da ob vsakem primeru razpisa določi potrebno število predstavnikov družbene skupnosti kot delegate v razpis ne komisije temeljnih in drugih organ.za cij adruženega dela. Delo komisij občinske skupščine Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve — Komisija se je 1977 in 1978 leta sestala na 10 sejah, na katerih je obravnavala vprašanja kadrovske politike v občini ter opravljala druge zadeve, za katere je pristojna po statutu, odloku o sestavi, nalogah i'1 načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine ter sklepi!) skupščine občine Radovljica. Pripravila je tudi predloge za i/volitve OZ. imenovanja in razrešitve predsednikov in članov organov Skupščine občine Radovlji-ca. Komisija za odlikovanja in priznanja — Komisija je v letu 1977 in 1978 imela 7 sej, na katerih je obravnavala 130 predlogov /-a odlikovanja. Predloge so komisiji posredovali Tovarna verig Lesce, Občinski svet ZOTK Radovljica, Upravni organi skupščine občine Radovljica, Društvo računovodskih in finančnih delavcev Jesenice, Postaja milice Radovljica, Gasilsko društvo Begunje, Združeni zdravstveni dom Jesenice, Občinski odbor ZZB NOV in LIP Bled. Razen tega so občinske družbenopolitične organizacije imenovale komisijo, ki je pospešeno or? ganizirala posebno akcijo za odlikovanje 10 predvojnih komunistov, nosilcev partizanske spomenice in narodnih herojev. Od Pisarne odlikovanj je bilo v tem obdobju sprejetih 80 odlikovanj. Komisija ugotavlja, da se je rok od obravnavanja predloga za odlikovanja do prejema odlikovanja podaljšal že na 10 mesecev. Komisija je obravnavala tudi predloge za občinska priznanja za leto 1977 in jih predlagala v potrditev vsem zborom občinske skupščine ter objavila razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 1978. Razpisna komisija za imenovanje individualnih poslovodnih organov — je bila imenovana na podlagi odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov. Naloga paritetne razpisne komisije je da zago- tavlja demokratičnost in zakonitost razpisnega postopka ter imenovanu individualnega poslovodnega organu v skladu z določili družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, statuta občine Radovljica m zakonov. V letu lf)77 in 1978 so člani parititetne razpisne komisije sodelovali v razpisnih po stopkih za imenovanje 34 individualnih poslovodnih organov. Komisija za prošnje in pritožbe — Naloga komisije je obravnavanje prošenj, pritožb in predlogov občanov, ki se nanašajo na delo organov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti. organizacij združenega dela in drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skup nosti na območju občine V dosedanjem delu je komisija na 6. sejah najpogosteje obravnavala pritožbe občanov s področja stanovanjskih zadev, zlasti na uvrstitev v prednostno listo pri solidarnostnem stanovanjskem skladu, vendar ni ugotovila nepravilnosti. V zadnjem času se komisija zaradi kadrovskih problemov — odsotnost predsednika — ni sestajala. Tekoče zadeve je reševal delavec, ki začasno opravlja tajniške posle komisije. Posamezne zadeve pa je reševala tudi Komisija za vloge in pritožbe Skupščine SRS preko, svoje strokovne službe. Statutarno pravna komisija — Se je od izvolitve sestala na 12. seji in obravnavala poslovnika občinske skupščine in skupščine gorenjskih občin, spremembe in dopolnitve občinskega statuta, nekaj odlokov občinske skupščine ter statute krajevnih skupnosti in drugih skupnosti. Ni pa celovito spremljala graditve pravnega sistema v občini, ni preverjala ustavnosti in zakonitosti vseh aktov, ki jih sprejema ali potrjuje občinska skupščina. Vzrokov za to je več, predvsem pa pomanjkanje strokovnih sodelavcev. Za celovitejše in ustreznejše delo komisije bo potrebno v prihodnje posvetiti tem problemom več pozornosti. Samoupravna stanovanjska skupnost Samoupravna stanovanjska skup nost Radovljica je v prvem mandal nem obdobju 1973—1977 delovala v okviru treh samoupravnih enot za graditev stanovanj, za gospodar jenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar stvu ter v okviru enodomne skup ščine Z novim mandatnim obdoh jem pa so poenotili delo \ dvodomni Ustanavljanje poravnalnih svetov Poravnalni sveti v naši družin »ni praksi niso nič novega, saj smo jih ustanavljali že leta 1!»."»!» \ okviru takratnih stanovanjskih skupnosti, koncem letu I9b7 pa je bil v Sloveniji sprejet zakon o poravnalnih sve tih Svojsten položaj so, kol posebna samoupravna sodišča, dobili / novu ustavo 1974. leta, s prvim julijem letos pa jim bodo pričela redna •sodišča — OBVEZNO odstopali postopke zaradi kaznivih dejanj /o per čast in dobro ime. lahke telesne poškodbe ter v civilnih zadevah, če bo šlo za spon- manjših vrednosti Zato morajo v krajevnih skupnostih najkasneje do \\ \. junija ustanoviti poravnalne svete. Od uspešnega dela poravnalnih svetov bo v veliki meri odvisna uspešnost podiu/l)ljanja sodstva. Nedejavno«! in neustrezno postopanje pa bi seve da lahko dosegla ravno nasprotno, podaljševanje postopkov pred redni mi sodišči in zmanjšanje (»bčutka pravne varnosti pri ljudeh Zato morajo krajevne- skupnosti m K K SZDI. odgovorno pristopiti k pri pravam na ustanavljanje poravnal nih svetov; zagotoviti ustrezno kad lovsko zasedbo, strokovno, inate Ha I no in prostorsko pomoč V občini Radovljica so /e organi /irah posvet za predsednike porav nalnih svetov ter člane krajevnih skupnosti, na katerem so analizirali dosedanje delo m sprejeli sklepe za naprej. Ugotovili so, da od dvajsetih krajevnih skupnosti poravnalnih svetov niso ustanovili le v šestih in sicer na Breziah, Koprivniku, Moš njah, Liubnem, Kihnem in Zasipu skupščini, opustili pa so posamezne samoupravne enote Akcijski program 11*72 11/76 je SSS dokaj uspešno izvedla, pred vsem se je v tem obdobju precej povečal obseg družbene in tudi indivi dualne gradnje, Se vedno |»a so gradi ll za t Ig S srednjeročnim programom I *»T * > do 198ii so načrtovali dograditev I (KM stanovanj, od tega 724 družbe nih. Doslej so predali v uporabo 331 stanovanj in jih čaka do osemdese tega leta še precej dela. če bodo ho teli plan uresničiti. Glavna naloga samoupravne eno te za graditev stanovanj je krediti ranje usmerjene družbene gradnje, individualne gradnje in sekundarni ga komunalnega urejanja, doslej so v ta namen podelili l'fi7 kreditov, od lega 227 individualnim graditeljem Vrednost dodeljenih kreditov jezna šala 38.394.000 dinarjev Samoupravna enota za gospodar jenje > stanovanji v družbeni lastni ni se je trudila za postopno uvajanje ekonomskih stanarin Tako je lela 197". povečala stanarine za \1~>. I97(i za 20, 1977 za 21 NI 197« za 30 '< Sprožila je tudi akcijo /a oživitev dela hišnih svetov Samoupravna enota /a družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar stVU je v preteklem mandatnem oh dobju dokaj uspešno reševala šla tlo vanjske probleme družin m občanov / nižjimi dohodki, starejših občanov, mladih družin in udeležen, .v NOV. sofinancirali so stanarine občanom /. nižjimi osebnimi dohodki delno so financirali gradnjo doma starostni kov \ Radovljici, sanirali objekte po potresu ud Program za letošnje leto je bogal Krepili bodo vlogo hišne samoupru ve, skrite)i za izvajanje načrtovanih gradenj stanovanj p<> področjih * okviru usmerjene družbene gradnji /a /nane uporabnik, koordinirali i/ vajanje ZN za ( ankai|evo misel |e v Radovljici m pri Družbenem centru v Lescah, pričeli bodo / gradom večnamenskega družbenega objekta v Mošnjah, se angažirali pri obnovi starejših stanovanjskih m poslovnih objektov, angažirah sredstva /a ui'e janje stavbnih zemljišč s komunal nuni napravami m objekti indivi dualne rabe, sofinancirali kanali/a rusko m vodovodno um rež je iid Podobno kot lani Realna ocena gospodarskih gibanj za prvo tromesečje letos je na podlagi periodičnih obračunov zaradi sistemskih sprememb težka. Zato tudi poročilo ne vsebuje tabelaričnega pregleda posameznih kategorij po panogah oziroma dejavnostih kot tudi ne podrobnejše delitve dohodka. Gospodarski položaj v začetku letošnjega leta opredeljujejo podobne značilnosti kot v lanskem letu in se kažejo predvsem v naslednjem: Rast industrijske proizvodnje je za deset odstotkov večja kot v istem obdobju lani in dosega planirani obseg, prodaja je bila uspešna predvsem na domačem trgu, medtem ko je bila prodaja na zunanjem trgu znatno nižja, tako da po daljšem času spet beležimo negativno zunanje trgovinsko bilanco. Izvoz je bil za 15 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. Vzroke za tako slabe zunanje trgovinske rezultate je treba iskati predvsem v nekonkurenčnosti naših izdelkov na tujih tržiščih in v sezonskem izvozu (Elan, Veriga). Obratno pa nam slika uvoza kaže, da je za 42 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Večina uvoza se nanaša na repromaterial, kar kaže na veliko navezanost naše industrije na tuje tržišče. Gospodarska rast še vedno zaostaja za poprečno gorenjsko, saj je znašal porast celotnega prihodka za našo občino 16 odstotkov (Gorenjska 13), dohodka 19 (Gorenjska 24) in čistega dohodka za 10 odstotkov (Gorenjska od 12 do 13 odstotkov). Bruto izplačani osebni dohodki so se povečali za 25 odstotkov, poprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega pa za 23 odstotkov. Poprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega je znašal 4998 din, medtem ko je poprečje za gorenjsko gospodarstvo za 3 odstotke višje. Če upoštevamo 14 odstotno rast življenjskih stroškov vidimo, da je realni porast osebnih dohodkov precej nižji. Izgube je v prvem tromesečju imelo 24 OZD oziroma TOZD in znašajo 22.693 tisoč dinarjev. Večina izgub se nanaša na področje gostinstva in so torej bolj sezonskega značaja, pomemben vzrok predstavlja neplačani prihodek, zaostajanje prodaje na domačem in tujem trgu. Na področju investicijskih vlaganj so bila dosežena znatna povečanja, saj so izplačila za investicije v občini Radovljica porasla za 64 odstotkov, na Gorenjskem pa za 10 odstotkov. Delitvena razmerja so nekoliko ugodnejša kot ob koncu lanskega leta, vendar ne v skladu s cilji, ki jih postavlja resolucija za leto 1978. Program skupščine Program predvideva, da se :)odo do konca leta delegati sestali še na šestih sejah. V juliju, čeprav počitniškem mesecu, bodo obravnavali predloga statuta in poslovnika občine Radovljica, nekaj odlokov, poročilo o štipendiranju, samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta komunalnih del, ter poročilo o poškodbah na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici in o pripravah na sanacijo blejskega jezera. 4. avgusta bo za občinski praznik slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Na septembrski seji bo predvidoma pred delegati trinajst pomembnejših vprašanj, od poslovnika vseh treh zborov, družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SRS in ocene gospodarskih gibanj v prvem polletju 1!>78, do zazidalnega načrta (TP Bled, Podnart in Z^. Gorje - Praprotnica, odlok o določitvi gradbenih zemljišč v Bohinjski Bistrici, Begunjah in na Jaršah ter drugih zadev V oktobru bo med drugim na dnevnem redu preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v naši občini ter predlog sprememb šolskih okolišev v občini Radovljica, med urbanističnimi zadevami pa tudi zazidalni načrt -Jarše in poročilo o gibanju gospodarstva in negospodarstva v naši občini od 1- 1 do 31.9, Novembra bodo delegati med drugim odločali o osnutku resolucije politike izvajanja srednjeročnega plana v letu 1979, zazidalnem načrtu Lesce center in zazidalnem načrtu Lesce, družbeni center ter zazidalnem načrtu Cankarjevo naselje V Radovljici. Na zadnji, decembrski, seji pa bo na dnevnem redu med drugim tudi ZN Radovljica center, plan stanovanjske graditve ter nekaj predpisov z davčnega področja Financiranje KS Za opravljanje strokovno upravnih in administrativno tehničnih del za organe krajevnih skupnosti in delegacij, materialne stroške, osebne dohodke in dotacije družbenopolitičnih organizacij ter za ureditev prostorov v krajev- I nih skupnostih, je letos namenjenih 2,614.570 din. Ključ je število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Po tem ključu bodo posamezne krajevne skupnosti dobile naslednje vsote: Begunje 140.0*). Bled 309.000, Bohinjska Bela 58.000, Bohinjska Bistrica 204.000, Brezje 67.000, Gorje 132.000, Koprivnik 40.570. Lancovo 56.000, Lesce 211.000. Kropa 83.000, Ljubno 68.OO0! Mošnje 43.000, Kamna gorica 46.000, Podnart 75.000, Radovljica 333.000, Ribno 80.000. Stara Fužina 63.000, Srednja Dobrava 37.000, Srednja vas 82.000 ter Zasip 63.000 dinarjev. Za ureditev prostorov je rezerviranih 364.000 din, ki naj bi jih posebna komisija razdelila med Staro Fužino, Mošnje. Ribno, Ljubno in Podnart. Tiste krajevne skupnosti, ki so sredstva za te namene porabila lani, morajo podati svoja poročila. Sporazum o temeljnem sodišču in javnem tožilstvu v Kranju Skupščine petih gorenjskih občin podpisujejo v skladu z zakonom o rednih sodiščih in javnem tožilstvu sporazum za oblikovanje Temeljnega sodišča v Kranju 1 enotami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju z enotama v Kranju in Radovljici. Po predhodnem izračunu bi potrebovali 35 sodnikov in 450 sodnikov porotnikov za temeljno sodišče v Kranju in sicer 71 sodnikov porotnikov iz občine Radovljica, med temi pet, ki bodo sodili v sena tih za mladoletnik*'. Za Temeljno javno tožilstvo v Kranju določa sporazum javnega tožilca in deset namestnikov. Sporazum prav tako pooblašča Izvršni svet in Skupščino občine Kranj za začasno sistemizacijo delovnih nalog in objavo. Financiranje Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva povečuje finančne obveznosti občin, saj so bila okrožna sodišča financirana iz republiškega proračuna Tako so predvideni dodatni viri, bržkone v obliki sodnih taks, ki naj bi pripadale občinam. Po ključu števila zadev, ki odpadejo na domicil občine, ter na podlagi zagotovljenih sredstev v letošnjem letu z upoštevanjem 20-odstot-nea-a povečanja, bi občina Ra. dovljica v letu 1979 prispevala 1,580.118 din za Temeljno sodišče in 788.650 din za Temeljno javno tožilstvo. htek, 237junija 197H l) TRŽIČ 7. stran i. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE. TRllC ponedeljek, 26. junija, ob 12. uri v mali »ejni dvorani 'Kupščine občine Tržič SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ■SKUPŠČINE OBČINE IRllC oonedeljek, 26. junija, jb 17. uri v mali ^ejni dvorani -kupščine občine Tržič 4 l. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA >KUPSCINE OBČINE JRZlC ponedeljek, 26. junija, r>b 17. uri v veliki *jni dvorani •kupsčine občine Tržič DOGOVORIMO SE Iz osebnega dohodka manj kot lani zbora Dnevni red Delegati družbenopolitičnega **«nake skupščine Tržič, zbora kra-'vnih skupnosti in zbora združenega "i* bodo v prvi točki dnevnega reda £Wih' zapisnike 2. zasedanj, ki so bila i*« 31. maja, potem pa bodo obrav- - predlog odloka o zaključnem " proračuna občine Tržič za leto - predlog sklepa o potrdit\i za-UflUnega računa prispevka za starost-'■5zavarovanje kmetov ~ predlog sklepa o potrditvi davčne-Pmključnegm računa za leto 1977 predlog odloka o prispevnih stop-'»a za financiranje programov samo-*»vnih interesnih skupnosti družbe- I *■ dejavnosti v občini Trtic za čas od I ^mHjm do 31. decembra I " predlog odloka o določitvi stopenj ***Pevka za financiranje vzdrževanja * obnavljanja komunalnih objektov in l*9nv skupne rabe v občini Tržič za ~ Pndlog odloka o občinskih bla-'v**ia rezervah ~ Poročilo o delu javnega pravobra-Gorenjske za leto 1977 I *** krajevnih skupnosti bo sam o I J*iazpravljal in sklepal o predlogu j JJt**« spremembi meje katastrsk«-j j!*** Lese in obravnaval osnutek *•'<> reji, registraciji in označeva-'■'"P*ov ter rej* ostalih domačih živali. ^*d»ji točki dnevnega reda /.borovih "j P« bosta imenovanja in predlogi ter stenja delegatov j Sredi marca so v tržiški občini potrdili dopolnila (anekse) k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti za leto 1978. Akcija je bila uspešna, saj je do roka anekse potrdilo nad dve tretjini udeležencev sporazumevanja. Najnovejši podatki pa govore, da je anekse v tržiški občini podpisalo kar 92,4 odstotka podpisnikov! V vseh občinah akcija ni bila tako uspešna, prav tako pa so republiški organi ugotovili, da skupna poraba marsikje »skače« iz začrtanih okvirov. Začasno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti je bilo zato podaljšano z zakonom do konca junija. Tržičani ugotavljajo, da so bila dopolnila samoupravnih sporazumov o financiranju interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti stvarna. Zato ni bilo treba programov in dopolnil samoupravnih sporazumov ponovno obravnavati. Letne obveznosti se niso spremenile, pa je bilo treba zaradi podaljšanega začasnega financiranja vseeno izračunati nove prispevne stopnje od 1. julija dalje do konca letošnjega leta. Spremembe so v glavnem tehnične narave. Povedati velja, da je obremenitev osebnega dohodka po predlogu za ponedeljkovo skupščino 29,25-odstotna, kar je manj od lanske povprečne letne stopnje, ki je znašala za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti 29,66 odstotka. Za nepodpis-nike dopolnil pa predlagani odlok prav tako ne bo izjema. Izvršni svet tržiške občinske skupščine zato predlaga skupščini, naj dosegajo prispevki iz osebnih dohodkov 2,74 odstotka za zvezo skupnosti otroškega varstva, 0,53 odstotka za občn-sko skupnost otroškega varstva, 6,21 odstotka za vzgojo in osnovno izobraževanje, 0,75 odstotka za kulturo, 0,42 odstotka za te- Sporočilo delegatom Predsedstvo občinske skupsčj-sporoča delegatom 1 Tržič delegacija ni da bo junij ika zborov občinske skupščine seja iz jenov ooejii*"**- -----f---- fena v ponedeljek, 26. jun.ja. seje vseh treh /"<>-ko so običajno seje nam re< Ta dan bodo fA V torek, tržiške skupščine. kupščina občinskega sveta zveze sindikatov. Ob sočasnem sklic u skupščine in srečanja sindikalnih aktivistov bi se namreč utegnilo pojavili Vprašanje sklepčnosti obeh organov. Delegate in delegacije prosimo /a razumevanje in jih pozivamo k udeležbi' 'Dobrodošla republiška pomoč tržiške občinske 1 »-V pUuek Pred; me občinske skupin sprejem računu HW delegatom *>n* v razpravo l>.keg. ob*'"**/ miroma '"poraboT »»«'"»■ d" mo Proračun za krajevne skupnosti ■ržiski p""° račun namenja delovanju tudi dele- h.j sredstev nih ^•^"oKrna vsota je f>nostih. " potrebno pa je fdogovorjena P . kar jt. S>oblikovati še K t i. 70D11kwv»-- delovna skup. Javila P«8fb^aonfc.renci SZDL. l'priobćin^.koni frfatva bodo; ločen tih Pri občina*" krajevnih sebej . za za delovanjv delovanje takega sistema. Pri tem je L^tevana tudi dejavnost kon-jre«c SZDL. pri volitvah in po-L-ba po strokovni pomoći kra-i'Htti skupnostim. Kriterije za imptljevanje sredstev iz prora-n« HZDL in K S za delovanje j ^atukega sistema pa ho treba J\ Prihodnje se dopolnjevati. V*dlog letošnje razdelitve na-j*ja krajevnim skupnostim za zvanje delegatskega sistemu S delovanje SZDL 880.000 dinar-Od tega naj bi krajevne konice SZDL prejele 50.000 J**rjev, ••»»*he vseh ^jstih ST0O dinarjev nosti za ^••©0 dinarjev ,VnJh"'Uskupn krajevi i n ostalo krajevne dejavnost je spet oblikovala na osnovi Zakona o proračunu Sli Slovenije. Tržiški proračun so pristojni republiški organi posebej obravnavali in ga ustalili na 15,144.000 dinarjev. To je bilo potrebno zaradi tega, ker občinski viri splošne porabe oziroma proračuna niso bili zadostni in je bila potrebna republiška pomoč v višini 2,246.000 dinarjev. Skopa ocena lanskega tržiškega proračuna pove. da so Tržičani sami zbrali 1 2,.'166.94 t dinarjev in iz leta 1976 v lanski proračun prenesli 531.000 dinarjev. 2 milijona 246.000 pa je dosegla republiška solidarnost. Zaključni račun je poka/al, da je ostalo H85H dinarjev, ki so že upoštevani \ letošnji splošni porabi. V rezervnem skladu občin«- Tržič pa se : skupaj z lanskimi sredstvi in prenesenim denarjem i/ leta 1976 zbralo 374.798 dinarjev. Porabljenih je bilo 12.575 dinarjev, razlika pa se je prenesla v letošnje leto. Posebna proračunska rezerva pa je znašala 185.174 dinarjev. Na osnovi odloka, ki pooblašča izvršni svet, tla lahko razporeja denar tekoče proračunske rezerve, Je bilo lani dodatno nekaj sredstev tekoče rezerve dodeljenih /a sofinanciranje študije skupnosti za zaposlovanje, za ureditev oglasne omarice skupščine, za pomoč prireditvi Po stezah partizanske .Jelovice, pihalnemu orkestru in društvu za varstvo plic, za odstranjevanje posledice potresa in za urejevanje spominskega obeležja V Snakovem. I/, rezervnega sklada je bilo 12.575 dinarjev namenjenih za odstranjevanje posledic snežnega pU na Zeleno i. lesno kulturo, 8,68 odstotka za zdravstveno varstvo in 0,70 odstotka za socialno skrbstvo. Prispevek iz dohodka pa naj po tem predlogu znaša 1,91 odstotka za zdravstveno varstvo in 0,08 odstotka za zaposlovanje. Prispevek za komunalne h: naprave Letos se je spremenil način financiranja vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne porabe. Dosedanji viri financiranja ne veljajo več, zato jih morajo nadomestiti novi na osnovi samoupravnega sporazumevanja. Samoupravna komunalna interesna skupnost je dela že lani v javno razpravo predlog samoupravnega akta za to področje. Ker pa sporazumevanje sprva ni bilo uspešno, je bila veljavnost sporazuma ugotovljena šele v drugi polovici tega meseca. S sporazumom je soglašalo 68 odstotkov podpisnikov sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje cest, javne razsvetljave in drugih komunalnih naprav skupne rabe. Izvršni svet zato predlaga skupščini sprejem odloka, ki predpisuje obveznosti, enake tako za podpisnike sporazuma kot za nepodpisnike. Osnova za obračun prispevka je dohodek temeljnih organizacij oziroma sredstva delovnih skupnosti in dohodek občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarske) dejavnost. Osnova za obračun, pravi predlog odloka za ponedeljkovo sejo, je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevna stopnja je 1 odstotek, denar pa združuje samoupravna komunalna interesna skupnost.______ Delegatsko stran riatom skupščine Jože Košnjek sodelovanju občine Tržič ; se kretali ripra vi I Poročilo javnega pravobranilstva Gorenjske Pozabljivi za družbene obveznosti Gorenjske občinske skupščine so lani sprejele odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske, ki ni prinesel bistvenih sprememb razen preimenovanja javnega pravobranilstva K ran i v iavno pravobranilstvo Gorenjske s sedežem v Kranju. Gorenjska je odgovorno dolžnost zaupala javnemu pravobranilcu, njegovemu namestniku, računovodji, ki je obenem tudi vodja pisarne, in administrativni delavki. Za delo javnega pravobranilstva Gorenjske je bilo lani značilno, da ni bilo več dolžno zastopati organizacij združenega dela, kar tudi v preteklosti ni bila pogosta praksa, zato se zaradi tega število zadev pred javnim pravobranilstvom ni veliko zmanjšalo. Pravobranilstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi najpogosteje zastopa v premo-ženjskopravdnih zadevah nekatere samoupravne interesne skupnosti, predvsem pa izvajalce njihovih programov. Najpogosteje so to skupnosti socialnega skrbstva, šole in osrednja knjižnica kranjske občine. Javno pravobranilstvo Gorenjske v poročilu ugotavlja, da bi enaka pota lahko ubirale tudi druge pravne osebe, ki skušajo danes kljub pomanjkanju strokovnih kadrov te zadeve reševati same. Zanimivo je, tla se na javno pravobranilstvo pogosto obračajo kmetijskozemljiške skupnosti, ki pa jih pravobranilstvo na osnovi pooblastil pred sodišči in državnimi organi ne more zastopati. Javno pravobranilstvi/ Gorenjske je lani obravnavalo 2973 zadev, kar je sicer nekoliko manj kot leta 1976, vendar več od leta 1975. Pohvalna za delo pravobranilstva je ugotovitev, da se je število nerešenih zadev zmanjšalo, o jih število pa bo še manjše, saj so nekatere zadeve še v postopkih pred sodišči in državnimi organi, nekaj pa jih je na pravobranilstvo prispelo tik pred koncem leta in jih ni bilo moč obravnavati in rešiti. Pregled pravdnih zadev pred gorenjskim javnim pravobranilstvom pove, da je bilo največ tožb zoper občane, ki ne izpolnjujejo s pogodbami prevzetih obveznosti do družbene skupnosti. Najpogostejši toži-telji so občine in krajevne skupnosti, ker občani »pozabljajo« na prispevek za komunalno urejanje in opremljanje zemljišč ter na prispevke, za katere so se odločili na referendumih o samoprispevkih. Več je bilo tudi tožb zaradi nezakonitih vselitev v družbena stanovanja. Bolj disciplinirani pa smo bili pri upoštevanju predkupne pravice občine ob prodajah stavbnih zemljišč. Na sodišče je prišla lani zaradi tega le ena tožba. Javno pravobranilstvo je opravilo pomembno delo pri preverjanju pogodb med družbenimi pravnimi osebami in občani ali civilnimi pravnimi osebami v primerih prodaje ali nakupa nepremičnin. Vedno več teh pogodb prihaja na javno pravobranilstvo, vendar v vseh primerih niso predloženi tudi vsi drugi dokumenti, potrebni za presojanje skladnosti pogodb z zakoni. Nujna so posredovanja. Še posebej radi pozabljamo na javne natečaje in na določilo, da mora biti promet nepremičnin opravljen skladno s prometno vrednostjo. Tudi cenilci nepremičnin nimajo vedno enotnih meril. To terja od pravobranilstva dodatno delo, ki sicer ne bi bilo potrebno. Pravobranilstvo je bilo v vseh primerih dosledno in je zato družbi prihranilo 356.069 dinarjev. Javno pravobranilstvo ima torej izreden pomen pri varovanju družbene lastnine. Upoštevanja vredno je priporočilo javnega pravobranilstva, naj se stranke, ki jih je pravobranilstvo dolžno zastopati, o posameznih kočljivih in nejasnih zadevah predhodno posvetujejo. S tem se lahko izognemo marsikateremu sporu in tudi stroškom. Izvršni svet predlaga . • predlog odloka o občinskih blagovnih rezervah - Zakon o ljudski ()brambi in družbeni samozaščiti je naložil občinski družbenopolitični skupnosti na leni področju pomembni' zadolžitve. Delegati tržiške občinske skupščine so že sprejeli nekatere odloke s tega področja, na ponedeljkovi seji pa bo pred njimi predlog odloka o občinskih blagovnih rezervah. Predlog odloka govori o planiranju, oblikovanju, financiranju, uporabi, obnavljanju in poslovanju / občinskimi blagovnimi rezervami, kjer naj bodo predvsem zastopan«' rezerve osnovne preskrbe, nujne za primere i/rednih razmer, vojne ali neposredne vojne nevarnosti Ne gre le za preskrbo ljudi, temveč tudi za preskrbo oboroženih sil, civilne zaščite in drugih sestavin splošne ljudske obrambe Ker je Imenovanja in soglasja Komisija za volit ve in imenovanja predlaga delegatom tržiške občinske skupščine imenovanje Ha/una Omeroviča za predstavnika skupščine občine Tržič v delavskem svetu temeljne organiza-«i|r združenega dela Zdravstveni dom Tržič. Komisija se je za H a zima Omeroviča odločila na seji 14. junija, imenovanje pa terjata Zakon o zdravstvenem var stvu in statut TOZD Zdravstveni dom Tržič. Ha/iin Omerovič je zaposlen v Bombažni predilnici, Skupščina bo v ponedeljek razprav Ijala tudi o imenovanju delegata tržiške skupščine v svetu Zavoda /a socialno medicino in higieno /a Gorenjsko v Kranju. Komisija /a volitve in imenovanja predlaga /a to dolžnost Hajko Kukec. /.aposleno na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Tr/iška občinska skupščina je bila zaprošena tudi ta soglasje ob imenovan ju Kdgarja Vončine za sekretarja regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, ki je hkrati tudi predstojnik strokovne službe. Kdgar Vončina je bil za to dolžnost i/bran na predlo«.; medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, nujno pa je še soglasji' vseli gorenjskih občinskih skupščin. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič predlaga delegatom sprejem so glasi«, , „i , • • tržiška občina odvisna pri preskrbi od drugih središč, je nujno poskrbeti za večja skladišča in večje zaloge hrane. Naloga izvršnega sveta je oblikovanje programa stalnih blagovnih rezerv in uresničitev drugih dolžnosti. Predlog odloka med drugim govori, da je treba oblikovati letne in srednjeročne programe blagovnih rezerv, kar mora biti del vsakoletnih razvojnih resolucij občine, da pri oblikovanju programa sodeluje tudi svet za ljudsko obrambo, da je treba določiti količino in vzdrževanje rezerv in se dogovoriti za financiranje in skladiščenje ter obnavljanje rezerv. • osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali -Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi je bil osnova za oblikovanje tržiškega osnutka odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali, ki ga je pripravil oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe. Gradivo ni pomembno le za živali, temveč tudi za ljudi, zato kaže o njem resno in zavzeto razpravljati. Da bi bil ta cilj lažje uresničljiv, ho rok za javno razpravo zaključen 27. julija. Neurejenost in nedisciplina na tem področju imata lahko težke posledice. • predlog odloka o spremembi meje katastrske občine Lese — Predlog za spremembo meje katastrske občine Leše je predlagala geodetska uprava radovljiške občine, enak organ za kranjsko in tržiško občino ter izvršni svet tržiške skupščine pa menijo, da je sprejemljiv. Del katastrske občine Leše (okrog 350 hektarjev) sodi upravno k radovljiški občini. Ker pa so Leše del tržiške občine in je tu pristojna kranjska geodetska uprava, morajo občani radovljiške občine iz tega območja zemljiške zadeve urejevati v Kranju. Da bi bilo za urejevanje zemljiških in katastrskih zadev teh ljudi lažje, predlagajo Radovljičani za del svoje občine, ki sodi k lešanski katastrski občini, oblikovanje samostojne in nove katastrske občine Peračica. Zanjo naj bi bila pristojna radovljiška geodetska uprava. O tem predlogu kot tudi o osnutku odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali bo razpravljal in sklepal le zbor krajevnih skupnosti! Redni davkoplačevalci Dvoje zaključnih računov predlaga izvršni svet občinske skupščine v razpravo in potrditev delegatom občinske sk upščine. Prvi je zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977. Posebna strokovna komisija jo marca ocenila lansko delo strokovne službo za to področje in ni imela pripomb. V tržiški občini bi morali lani /a starostno zavarovanje kmetov zbrati 331.173 dinarjev. Do konca leta so zavezanci plačali 323.923 dinarjev, kar pomeni, da je znašal zaostanek 7250 dinarjev ali dva odstotka letne obveznosti. Zaostanek je minimalen in zato tudi izvršni svet na zaključni račun starostnega zavarovanja kmetov ni imel pripomb Knako velja tudi za lanski davčni zaključni račiin, ki bo po razpravi predlagan v sprejetje na ponedeljkovi seji skupščine. V tržiški občini so lani /.brali 5,448.829 dinarjev davkov in prispevkov od osebnih dohodkov iz kmetijstva in obrti. prometnih davkov in drugih prispevkov te vrste, kar je za 202.393 manj od predpisanega, 651.234 dinarjev davkov in prispevkov od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, kar je za 19.228 dinarjev manj od načrtovanega, dobrih 49.000 dinarjev davka od dohodka na premoženje, 125.911 dinarjev davka od dedovanja in daril, kar je za 693 dinarjev manj kot določajo predpisi, povsod drugod pa je bil plan dosežen. Končni obračun kaže, da bi morali v tržiški občini lani na osnovi predpisov zbrati 12,782.233 dinarjev najrazličnejših davkov in prispevkov, v blagajni pa se je do konca leta nabralo 12,555.942 dinarjev, kar je 226,291 dinarjev manj od predvidenega. To ni niti dva odstotka celoletnih obveznosti. Do sredine marca pa so se »dolgovi« davčni upravi še zmanjšali in so znašali le 188.952 dinarjev. Oba zaključna računa kažeta na disciplino davkoplačevalcev in na dobro delo davčne uprave. 1 * < lil J t M -it i j. > Strašani o usodi svojega doma Nekdanji prosvetni dom v Straži-šču so zgradili krajani že pred vojno. Po njej se je dom preimenoval v dom kulture Svoboda. Dvorana je lahko sprejela 150 obiskovalcev in je bila za takratne razmere in potrebe kar pravšnja. Stiska, kakršna je bila s stanovanji po vojni, je privedla do tega, da so se v trakte ob dvorani vselili stanovalci. Vendar pa stavbe nihče ni vzdrževal, tako da je z njo vred počasi začela umirati tudi družbena in kulturna dejavnost v krajevni skupnosti, ki se je preselila deloma v novo šolo, deloma pa v dom Partizan. Med zadnjimi je dvorano zapustil kino, ki je do nekako 1963. leta predvajal filme in privabljal domačine. To leto smemo šteti kar za »smrt« stražiškega doma Svobode. Vendar pa je krajevna skupnost rasla in z njo vred seveda tudi število prebivalcev, ki so želeli ponovno postaviti na noge zapuščeni dom. Tako je bil 1969. leta ustanovljen prvi iniciativni odbor za njegovo adaptacijo. Odboru je v štirih letih uspelo preseliti stanovalce, pripraviti program obnove, začela pa so se tudi že prva dela. Tedanji odbor je namenil dom predvsem gledališki dejavnosti. Obnovo naj bi financirala širša družbena skupnost. V letih 1972 in 1973 so Strašani dobili za obnovo doma 60 starih milijonov, medtem ko je celotna investicija predvidevala 286 milijonov dinarjev (današnja vrednost okrog 700 starih milijonov). S 60 milijoni je krajanom uspelo popraviti streho, zabetonirati oder in temelj prizidka v dvorani, nakupili pa so tudi nekaj gradbenega materiala, ki še zdaj čaka na pridne roke. Krajevna skupnost Stražišče je lani na pobudo družbenopolitičnih organizacij ustanovila iniciativni odbor za izgradnjo doma Svobode, ki naj bi pregledal sedanji položaj in pripravil predloge za obnovo. Odbor je čakalo nič kaj lahko delo. Potrebe in želje krajanov so se od 1968. leta precej spremenile. Spremenil se je tudi sistem družbenega financiranja, ki je pokazal kulturno skupnost kot nesposobno, da v večji meri pomaga pri obnovi tovrstnih krajevnih objektov v kranjski občini sploh. Novi odbor je ugotovil, da bi morali glede na razširjeno aktivnost krajevne samouprave v domu najti prostor za delo organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, za sestanke, zborovanja, predavanja, proslave. Preučil je tudi potrebe krajanov po kulturi. Ze pred vojno in tudi po njej je bila v Straži-šču zelo uspešna dramska, pevska, celo likovna dejavnost, prirejali so bralne krožke, razstave, imeli knjižnico. Te dejavnosti bi morale spet polneje zaživeti, saj od vseh obstajata edino še pevski zbor in skromna knjižnica. Neorganizirano, mrtvo je prav tako družabno in zabavno življenje v krajevni skupnosti. Take prireditve zbližujejo ljudi in jih Jesenice - V soboto, 17. junija so v mali dvorani delavskega doma odprli razstavo del 8. slikarske kolonije na Vršiču. Razstavo je odprl predsednik Planinskega društva Jesenice, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci jeseniške glasbene šole. S svojimi deli se predstav Ijajo večinoma člani jeseniškega DOLINA, ki se redno udeležujejo p/a ninskih slikarskih kolonij na Vršiču ali v krajih zgornjesavske doline. — B. H. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE Loškega muzeja v Skofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času kot muzej je odprta tudi galerija, kjer si lahko ogledate razstavo: »RAZVOJ POŠTNEGA PROMETA NA GORENJSKEM DO PRVK SVETOVNE VOJNE«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. V HODNIKU je razgrnjen načrt »NOVELAGIJA URBANISTIČNEGA PROGRAMA OBČINE SKOPJA LOKA« MUZEJSKA ZBIRKA V ZlREH je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. ŽELEZNIKI: Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še nove: Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini, galerijo, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej m -Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava petih goriških umetnikov (Lucijan Bratuš, Danilo Jejčič, Nedeljko Pečanac, Negovan Nemec, Miloš Volarič). Razstava bo odprta do 29. junija V stebriščni dvorani Mestne hiše in galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava Staro mestno jedro Kranja — načrt revitalizacije II, ki sta jo pripravila Zavod za spomeniško varstvo in Domplan iz Kranja ter Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešernove brigade. Na Zgornjem Jezerskem si lahko ogledate restavrirani pozno srednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V hali A Gorenjskega sejma si lahko ogledale razstavo o NOH »Taki na Gorenjskem«, v Domu družbenih organizacij na Zgornji Beli pa kulturnozgodovinsko razstavo »Bela skozi čas«. usmerjajo k istim ciljem. Potrebna sta tudi šport in rekreacija, ki kljub zanimanju nimata pravega mesta, čeprav je športno društvo Sava drugo največje v kranjski občini. Z družbenimi objekti, ki jih v Stražišču imajo, vseh teh dejavnosti ni mogoče razvijati tako, kot bi jih lahko. Zato tudi prvotni načrt obnove doma Svobode ni več primeren. Predvideva preozko začrtano dejavnost. Ne vsebuje drugega vira financiranja od skupnega družbenega, ne predvideva načina in virov dohodkov za sprotno in investicijsko vzdrževanje tudi po obnovi, ne določa, kdo in kako naj upravlja objekt, skratka precej pomanjkljiv je oziroma bolje rečeno zastarel. Treba je torej izdelati nov program obnove, ki bi bil v celoti prirejen sedanjim potrebam krajanov: družbenopolitičnemu delu, krajevni samoupravi, kulturi, zabavi in športu. Hkrati bi morali zagotoviti tudi komercialno uporabo objekta ter določiti nosilca upravljanja in vzdrževanja. Člani odbora za izgradnjo doma krajevne skupnosti Stražišče, kot naj bi se po novem imenoval, menijo, da je treba dom čim prej obnoviti in ga tako rešiti popolnega propada. Najteže bo seveda najti investitorja. Uresničitev predvidenega načrta obnove in izgradnje večjega, za vse namene uporabnega, prizidka bi po grobih ocenah znesla poldrugo milijardo starih dinarjev. Rešitev vidijo v podaljšanju krajevnega samoprispevka, ki se bo sicer iztekel decembra letos in so se zanj krajani odločili, ker so bili naveličani vdihavati prah in čofotati po lužah razjedenih domačih ulic. No, asfalt so vendarle dobili in verjetno bo kazalo isto pot ubrati tudi zdaj, ko gre za obnovo njihovega doma. Na podlagi lastnega prispevka bi namreč lahko iskali še družbeno pomoč, zlasti pri kulturni in telesnokulturni skupnosti. Drugi dodatni vir bi bil v najetju kreditov in »razumevanju« organizacij združenega dela s tega območja, tretji pa prostovoljno delo. Tu ne gre za običajno udarniško akcijo »kramp in lopata«, ampak se bo vsak, ki bo pripravljen pomagati, vključil na tistem področju, ki mu je strokovno najbližje. Upravljanje bodočega doma krajevne skupnosti bo urejeno delegatsko. Stražišče bo namreč verjetno ena od prvih krajevnih skupnosti, v kateri bodo ustanovili samoupravno interesno skupnost za gradnjo in vzdrževanje družbenih objektov. H. Jelovčan Samorastnik Jože Košir Jesenice — Jože Košir, Jeseničan, ključavničar, martinar, svobodni ustvarjalec. Poezijo je objavljal v Listih, v literarni prilogi Zelezarja, v Naših razgledih... Izdal je štiri pesniške zbirke v samozaložbi! Joža Koširja lahko označimo kot samorastnika od glave do pete. Prvo pesniško zbirko Plesalca je jel komponirati pri sedemnajstih letih, pisal jo je dolga tri leta in čakal še tri, preden je pokukala na plan Vendar ni z njo zadovoljen, kot pravi. Potem se je njegova doba ustvarjanja skrajšala. Opustil je vso navlako, ki je tako značilna /a vse začet nike. Njegova zadnja zbirka Trpljenje norcev, pod pesniškim psevdonimom Plantan je naposled prikazala njegov pogled na svet. Koširjeve misli neposredno, življenjsko in globoko čutno posegajo v svet tako kolek 11 vnega kot posamičnega duha in doživljanja sodobnega človeka in časa, v katerem slednji živi. Košir pravi: »Vse je nastalo iz revolta. Sreča je zastonj, če smo dovolj pametni, ('e pa srečo suvamo od sehe. potem je z nami nekaj hudo narobe.« T.Iskra Velika stopnjujeta napetost Ostri odgovori Sovjetske zveze na Carterjev govor, ki ga je državni sekretar Vance sicer ublažil, vendar se je napetost med velesilama povečala — Italijanski predsednik zaradi pritiska javnega mnenja odstopil — Izrael vztraja, Sadat pa je optimist — V Bonnu bo srečanje zahodnih razvitih držav — Castro o kubanski afriški politiki MOSKVA - Govor ameriškega predsednika Carterja v Annapolisu, kjer na račun Sovjetske zveze ni štedil besed in se ni lotil le njene zunanje politike, temveč je obravnaval tudi njen notranji razvoj, je povzročil v Sovjetski zvezi ostre komentarje. Skoraj vsi sovjetski časopisi poudarjajo, da ni mogoče doseči krepitve miru, omejitve oboroževanja in normalnih odnosov med državama, če hkrati razpihuješ antisovjet-sko histerijo ter skušaš na rovaš napadov na Sovjetsko zvezo reševati svoje notranje in zunanje težave. Sovjetsko vodstvo ocenjuje, da je prišlo v ameriški politiki do nevarnih sprememb, ki vodijo k hladni vojni in so prispevek k »pogrebu popuščanja napetosti«, kot pravijo v vzhodni velesili. Sovjetsko vodstvo se je odločilo za kolektiven odgovor Carterju, ki je bil usklajen na zadnji seji politbiroja sovjetske Komunistične partije. Menili so, da je zdajšnji trenutek odločilen za razplet odnosov med velesilama. Javno so opozorili Združene države in ponovno poudarili, da Sovjetska zveza ne odstopa od popuščanja napetosti. Moskva ugotavlja, da se Združene države lotevajo dolgoročne taktike oboroževanja in zavlačevanja pogovorov o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja, da skušajo poslabšati dvostranske odnose in se poskušati vmešavati v sovjetske notranje zadeve ter iskati zavezništvo s Kitajci pri spodkopavanju ugleda Sovjetske zveze. Jabolko sedanjega spora je tudi Afrika, kjer ZDA očitajo SZ »nove oblike kolonializma«. Ostrih odgovorov je bil deležen tudi Carterjev poziv, naj Sovjeti pri odnosih z Združenimi državami izbirajo med potjo sodelovanja ali potjo konfrontacije. Po mnenju vzhodne velesile ZDA »torpedirajo« vse poskuse dogovarjanja, o čemer priča tudi zadnje ameriško negativno stališče do Gromikovih predlogov o omejevanju oboroževanja, ki jih je vodja sovjetske diplomacije izrekel med obiskom Vancea v Moskvi. Sovjetska zveza pa v odgovoru prav takone skopari z napadi na notranje razmere v ZDA, kjer izpostavlja inflacijo, brezposelnost, revščino, korupcijo in manipuliranje z volivci pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami, kjer se mora sedanja ameri^ administracija izkazati kot »trdna in odločna«. Ameriški državni sekretar Vance je skušal napetost med velesilama umiriti. Predlagal je, naj se akcija obeh velikih osredotoči na konkretne primere popuščanja napetosti. Ponovil je nekatera Carterjeva stališča, vendar se je izognil besed o sovjetski notranji politiki in razmerah. Predvsem pa je zanimiv predlog Vancea, naj se ZDA in SZ skupno lotita reševanja problemov Afrike, ki je postala za združene države šibka točka in jih bode naraščajoč vpliv SZ in njenih pomočnikov. Dvoboj velikih je zasenčil nedavni odstop predsednika italijanske republike Giovannija Leoneja. Njegov odstop so nekateri napovedali že pred poldrugim letom, ko se je zvedelo, da so nekateri italijanski ministri prejeli podkupnino od ameriške letalske družbe Lockheed. Od takrat dalje so bili Leone in njegovi trije sinovi, ki so se vtikali v državniške posle, tarča stalnih napadov. Prizadevanja, da bi ostal Leone v kvirinalu do konca manddta, so bila brezuspešna. Pod pritiskom javnega mnenja in vodstev nekaterih strank, med katerimi so bili tudi komunisti, je moral podpisati odstopno izjavo. Tudi 15 strani dolgo poročilo, ki je imelo namen odvrniti pozornost od bistva problematike, ni zaleglo. K odstopu pa je svoje prispeval tudi primer Moro. Kljub temu v Italiji nihče ne zanika Leonejevih političnih sposobnosti, saj je znal miriti duhove italijanskega političnega življenja. Leoneja sedaj nadomešča predsednik senata Amintore Fanfani. Na Bližnjem vzhodu ni bistvenih sprememb. Izraelski parlament (kneset) je soglašal z Beginovim predlogom, ki je med drugim razočaral tudi Združene države Amerike, naj bi se šele po petih letih pogajali o položaju zahodnega brega reke Jordan in Gaze, kiju je Izrael zasedel leta 1967 in sta sedaj pod izraelsko okupacijo. Begin zagovarja, da kaže najprej skleniti mir, potem oblikovati petletno lokalno avtonom:> tega ozemlja in se šele nato pogovarjati o položaju zasedenih ozemelj Egiptovski predsednik Sadat, poročajo da se mu je izneveril njegov veleposlanik na Portugalskem, pa kljub temu ostaja optimist in upa v rešitev bližn jevzhodnega vprašanja. Pogovarjati se je voljan z vsakomur, vendar ponavlja, da je najprej potreben umik Izraela in rešitev palestinskega vprašanja. Med zunanjepolitičnimi dogodki velja omeniti, da se Bonn že pripravlja na sestanek voditeljev držav zahodnega sveta, kjer bo govora o gospodarskih problemih in sodelovanju z deželami v razvoju, da somalski predsednik Bane potuje po nekaterih evropskih državah, da na izrednem zasedanju generalne skupščine o razorožitvi snujejo zaključne dokumente, kjer kažejo največ pobude neuvrščene države, da je kubanski voditelj Castro poudaril, da je sodelovanje Kubancev v Afriki pomoč, ne pa posredovanje, in da si je britanska vlada z glasovanjem v spodnjem domu komaj zagotovila obstoj, vendar je preprečila nove volitve j Košnjek TE DNI PO SVETU ZBOROVAN.JK NACISTOV V FRANCIJI V nekaterih francoakih mentih M bila te dni zborovanja nacintov. Nacisti ho najeli celo dvorec, kjer ho izobcaili /hnOi v <> h kljukastim križem, nami pa ho bili oblečeni v oblačilih bivAega VVehr-machta. Proti naciHtičnim zborovanjem ho Oltra naaprotovali franconkt komuniHti, ki ho ik! vlade zahtevali, naj zborovanje prcp€>ve. LETALO ZGREŠILO PRISTAJALNO STEZO Letalo lljuAin sovjetske letalske HruJ l>e Aerollot |<- /grešil«, priti taja I n<> HtVKO letaliA^n v Bonihavii in H« /»rilo v /cinlio. Na ireču nihče izmed 411 |s>imk<>\ ill članov posadke v nesreči ni bil ranjen. KONEC CASNIKAKSKK STAVKE Okoli 1300 novinarjev, fotoreportor-jev in komercialnega oaebja največjega ameriAkega čaHopiaa »New York Dail.V Newa« ae je po 5-dnevni Htavki npet vrnilo na delo. Z izdajatelji ho hc namreč uapeAno dogovorili o zviAanju te-denakega /.anlužka, ki ne bo vnako tretje leto /viAal /a B8 dolarjev na teden. NOV VESOLJSKI PROGRAM V SOVJETSKI ZVEZI Konac Motaim m v začetku prihi«ljU> ga |«ta bodo v SZ izstrelili geofuučni raketi Jonosond in Madiik, pri |>rojoktiranju p» bodo sodelovali tudi češkoslovaški /na" stvemki. Ob izstrelitvi takole MedJlk bO(l<> poslali v krn/um.....Ii nian|so češkoslovaško raket' ki Ihi •■ .tiomočio so\ irlskr opravljala meritve v ozračju. Načrtujejo pa tudi izstrelitve raket, ki bodo raziskovale nedostopna področja na Zemlji in ocean* ZAPLENILI MAMILA 360 km aeverno od Sidneya j« neka jahta apuatila v morje več vreč. Policija, ki je jahto zaaledovala, je v vrečah naAla tri tone kanabiaa, trave, iz katere pridobivajo haai*. Vrednoat droge ocenjujejo na približno 45 milijonov dolarjev. VIETNAM MORA IZPRAZNITI TRI KONZULATE Kitajsko zunanje ministrstvo je v dipkv matski noti, ki jo je poslalo vietnamskemu veleposlaništvu v Pekingu zahtevalo, nai v čim krajšem času odpokličejo svoje diplomatsko oaebje konzulatov v Kantonu. \an-kingu in Kunmingu. SNEG V ŠVICARSKIH ALPAH Med tednom je v Avicarskih Alpah zapadlo več kot pol metra snega okoli 10 cm ua ao *a namerili tudi v dolinah. Od leta 1860, ko ao v Švici začeli z uradno meteorološko evidenco, ao letos prvič zabeležili »nežne padavine tako pozno »pomladi. V FRANCIJI OČISTILI MORJE Kar 346 milijonov frankov so Francozi porabili za čiAČenje nretanske obale, ki jo je bneanažilo 220.000 ton »urove nafte, k, h v L/lila iz nasedlega tankerja Amo,■„ c.*d, PričSčen" je pomagalo tudi 10,000 traru, škili vojakov AVTOBUS V MORJE Najmanj 40 potnikov je utonilo v ^radi prehitre vožnje. reSil pa ae .K samo en potnik. ♦ jn :i rt o S Ji o S r8 »k, 23. junija 1978 jna usmerje-ost temeljne ibalne omike in športa Brez idejne usmerjenosti ni kulturne dejavnosti. Tako sta todi temeljna gibalna omika i» sport po vsebini, pestrih oblikah in namenu pod vpli-•oai številnih idejnih tokov. Gledališki šport ali sport za ■aožico je pod vplivom miselnosti poslovnih ljudi, tistih, ki tolj iz ozadja pripravljajo rdika privlačna tekmovanja, u bi imeli poslovni uspeh. Množica še vedno ljubi kruh ■ igre. Šport kot gledališče jo »raja, miselno in prostorno Keanjuje. Vrhunski šport je bolj ali *tnj zvest olimpijskim idealom, ideji olimpizma, ki se jim Podreja še ostala miselnost. Šolska vadba, mladinski, /obiteljski šport in šport za Jedrilo so področja, ki jih Tetljuje druga miselnost. V teh oblikah športne aktivnosti m bi človek, prežet s sodoben* socialističnim nazorom, izvijal potencialne možnosti, (radii osebnost, ohranjal Bbavje, osrečeval sebe in drage. Osebnost, ki se oblikuje pod '•plivom družbeno gospodarjih odnosov, rasti, dozorevala in vzgoje, mora odlikovati Pravilen pogled na svet in življenje. Prav tako je pomemben ° 12. ure v osnovni šoli. J*đo se bo pr mfidcioča, da »ima FIFA pravico ' C^irati mednarodno prvenstvo, > JlT v nadaljnjem besedilu ni > Ktinejših pojasnil, kaj se peni [ ('»sume. > 4'anovni kongres, ki je svoje l Kt°nćai 2:i- rnaJa ' ^04 leti>< i*' > J^hrnanna zadolžil, da izdela pro > mty tekmovanja za mednarodno * Iv0 »n že kongresu FIFK, ki je v Parizu od 10. do 12. junija r leta predlož(A osnutek osmili > mrjti predstavljajo osnovo tudi še > i^jim tekmovanjem za svetov- > k '°gonietno prvenstvo. Zaradi > fs -lih je zanimivo, zlasti pa l I f,rj. pogledati v celoti: l m^ko leto se po končani nogo- > R'tezoni pomerijo ekipe prvakov l KS*2"'0 držav, če priznavajo in aJP^jo nacionalnim nogometnim EK^fc, vključenim v mednarodno W< Vtno zvezo FIFA; h^J^cionalno zvezo, ki bi spreivlu WLr'lz*cijo tekmovanja, vsako leto K^je kongres PTFE za naslednje ML^kmovanje bo potekah> po T7**U izpadanja, pri čemer razpo-i!? datume igranja tekem določa fv^roški potovanja ekip na l^*vo gredo na račun nacio-Zveze, katero ekipa ftredsluv- 5. stroške organizacije tekmovanja krije nacionalna zveze, ki organizira tekmovanje; (J. čisti dobiček si razdelijo nacionalne zveze, ki so sodelovale na prvenst vu; Trenutek s tekme med Jugoslavijo in Brazilijo na svetovnem prvenstvu leta \H7I. V skoku sta /ugosfovanska igralca Hadžiabdu m Katalmski 7. FIFA bo ekipi, ki bo postala zmagovalec, podelila zlat pokal; 8. v svojem sestavu ekipe ne smejo imeti niti enega igralca iz ekip drugih nacionalnih zvez, niti igralcev, ki igrajo za kak drug klub. Iz teh pravil je torej razvidno, da si je Hirschmann prvenstvo zamišljal kot tekmovanje klubskih ekip — pravakov nacionalnih zvez in ne kot tekmovanje reprezentanc nacionalnih zvez. V prilogi pa je Hirschmann podal tudi finančne propozicije: — vsaka zveza, udeleženka prvenstva, nosi stroške potovanja in prebivanja svoje ekipe. — nacionalna zveza, ki organizira tekmovanje, nosi stroške organizacije — čisti dobiček s polfinalnih in, finalnih tekem se bo delil takole: 5 odstotkov FIFA, 10 odstotkov nacionalna zveza, ki organizira tekmovanje in 85 odstotkov nacionalne zveze, katerih ekipe sodelujejo v polfinalnih oziroma finalnih tekmovanjih. Sčasoma pa se je tudi FIFA okrepila. Vanjo so se namreč vključile Nemčija. Avstrija. Anglija, Italija in Madžarska. Leta 1906. pa so na kongresu FIFK v Bernu (Švica) tudi sklenili, da člani Medna r rojakov. Velikansko prireditveno halo v zahodnem frankfurtskem predmestju Hoechstu — halo stoletja jo imenujejo — so obdajale plapolajoče jugoslovanske in slovenske zastave, zastave ZRN in deželne zastave gostiteljice. Pozdravni transparenti z velikanskimi slovenskimi napisi dobrodošlice sredi Nemčije, lepo urejen prireditveni prostor s slovenskim nageljnom v ozadju in napisom »Ti si naša misel domovina«, rojaki v narodnih nošah, razstava njihovih ročnih del in razstava slovenskih knjig in časopisov, vse to je navdajalo slehernega obiskovalca s ponosom in samozavestjo. Prav ponos in samozavest sta odločilnega pomena za upiranje potuj-čevanju, katerega žrtve so predvsem doraščajoči otroci, zlasti tisti, ki so se rodili na tujen. Srečanja in delo v slovenskih klubih, slovenska pesem in slovenska beseda, športna tekmovanja in podobne prireditve, kjer se srečujejo rojaki na tujem, so izrednega pomena tudi za krepitev slovenstva in vezi /. domovino. Zato smo pri nas srečanju slovenskih društev posvetili veliko pozornost. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je z jugoslovanske strani prevzela republiška konferenca SZDL Slovenije in predsednik deželne vlade Hessen Holger Boemer za ZR Nemčijo. V pozdravnih besedah, ki jih je srečanju rojakov iz zahodne Evrope namenil Mitja Ribičič in so jih natisnili v posebni brošuri s celovitim prikazom dela slovenskih društev, je poudarjen pomen takšnih srečanj za ohranjevanje zveze naših rojakov v tujini z resničnostjo v domovini, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanske skupnosti v tujini in za boljše sodelovanje z okoljem, kjer naši rojaki delajo in živijo. Rojake je pozdravil tudi deželne vlade v Hessnu. :astopm k V avli »Hale stoletju« je bita razstava slovenskih knjig m časa pisni Razstavili smo tudi Glas. Zagotovilo zbranim rojakom, da si matična domovina Jugoslavija prizadeva z meddržavnimi sporazumi zagotoviti boljši gmotni, socialno-pravni in delovni položaj delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, je dal predstavnik slovenskega pokrovitelja Marjan Osolnik. Zbranim rojakom je ponovil izhodišča jugoslovanske politike do zaposlovanja na tujem in pri tem omenil, da sta iz redno pomembni dve nalogi, in sicer prizadevanja za hitrejšo gospodar sko rast in razreševanje vprašanj, ki olajšujejo vračanje zdomcev v domovino. Važna so tudi prizadevanja za meddržavno urejanje zaposlovanja v tujini, ki naj bi potekala v okviru konference o varnosti in sodelovanju v Evropi kot v pogovorili z Evropsko gospodarsko skupnostjo, Predstavnik hessenškegH deželne ga predsednika je v svojom nagovoru poudaril zadovoljstvo, da se tuji delavci, ki začasno delajo v tujini, srečujejo v domačih društvih. Zago tovil je, da si bo hcssenška vlada še naprej prizadevala /a spisihu janje prijateljskih stikov med tujimi delavci in domačini. Sledilo je še več govorov in v vseh, tudi v govoru jugoslovanskega vele poslanika Radovana Makiča. je bila izražena želja po boljšem in bolj organiziranem sodelovanju / domo vino. To so že v soboto začeli u resni čevati člani društva Sava iz Frank furta s podpisom listine o sodelova nju z občino Ptuj. Predstavniki ptujske občine so rojakom zagotovili vso pomoč pri de|u. Program srečanja je bil obogaten z oddajo ljubljanskega radia Spo znavajmo svet in domovino. Odloči tev RTV Ljubljana in koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri RK SZDL, da usmerijo težišče dela z zdomskimi društvi na njihove otroke, je naletela na izreden odmev. Podobno kot pred štirinajstimi dnevi v švedskem Malmoju, so se preteklo soboto zbrali številni starši in poslušalci na oddaji, ki jo je ljubljanski radio direktno prenašal. Vsakomur je bilo sicer jasno, da so tekmovalna vprašanja lahka in je lahko dojel, da ni pravi pomen te prireditve, da bi slovenski šolarji iz Mun-chna, Ingolstadta in Frankfutra blesteli s svojim znanjem, temveč v tem, da jim vlije pogum, da spregovorijo v materinščini na javni prireditvi in prek etra. Osrednji kulturni spored so sestavila kulturno prosvetna društva »Bled« iz Essna, »Triglav« iz Mun-chna, »Slovenska katoliška skupnost« iz Berlina, »Triglav« iz Stutt-garta, »Ljubljana- iz Essna, »Maribor« iz Hildna, »Lastovka« iz Ingolstadta in seveda domače društvo »Sava«, ki je srečanje organiziralo. Društvom iz Zahodne Nemčije so se pridružili tudi nastopi društev iz Francije in Avstrije. Bogastvo dejavnosti in želja vsa kega društva, da pokaže čini več svojega in čimveč svoje dejavnosti, je podaljševala program iz ure v uro in prav ob tem bogastvu, ki ga je že kar preveč, da bi ga lahko poslušalci zbrano poslušali do konca, se postavlja vprašanje, ki so ga načeli na srečanju, da bi kazalo prihodnja srečanja programsko omejiti in, da bi na prej pripravljenih pokrajinskih in mestnih tekmovanjih izbrali naj boljše, kar pa rojaki niso najbolje sprejeli. Na sobotni prireditvi namreč ni manjkalo niti eno slovensko društvo iz ZBN m vsako je prispe valo svoj del b kulturnemu pro gramu Med obiskovalci, več kol 2000 Me jih je zbralo na srečanju, smo srečali Andreja m Slavo Smid iz Radovljice, dva izredno redka (loivnjca. ki s(;r na delu v Frankfurtu, Čeprav ima to zahodno evropsko mesto /a poslenih kar 8IHK) Slovencev, (»o renjcev skoraj ni med njuni Večina Jih je doma i/ PrekniUrja, Štajerske in Dolenjske Slava in Andrej sla \ Frankfurtu že Ml let, sin je bil /. njima le 1 U-ia, potem pa se je v i ml v domovino. Ko sem ju pobarala, kaj |u |e gnalo \ liipuo. sla povedala, d.i predvsem slabo stanovanje m slabi izgledi, da In dobila boljšega Pove dala sta tudi, da se vsako leto pogo varjata. da bosta šla domov, vendar se ostajata, a če/ leto ali najver dve. sta prepričana, da ne bosta vrnila. Stanovanje imata v Radovljici in ga opremljala Ko Mino se pogovarjali o delu, /n ljenju na tujem, je Andrej dejal: »Najboljši kruh doma se peče. tudi roste naloge in opravila za ver K V šivilj Poleg splošnih pogojev morajo kandidat, .zpolnjeva« Se dokončana poklicna kota šiviljske stroke al. dokoma,a osemletka s sposolmostjo iii veseljem do priučit ve na delih v šivalna i, Delo se /.drtlžllje /a nedoločen čas. Poi/.kusno delo t mesece . Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. it V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE OTVORITEV ALJAŽEVEGA DOMA Vrata — Planinsko društvo Dovje - Mojstrana 'pripravlja za nedeljo, 25. junija, ob 10. uri slavnostno jtvoritev prenovljenega Aljaževega doma v Vratih. Prbravili bodo kulturni program ter srečanje planincev ■ vseh tistih, ki so pomagali pri obnovi Aljaževega doma. t — Letos aprila so začeli z asfaltiranjem (Cfi( \o podjetje iz Kranja je asfaltiralo odsek ceste skozi icu do mostu preko Radorne. Delno pa so tudi že §*Wf z ureditvijo kanalizacije, z razširitvijo ceste in z 9Bdnjo opornih zidov v Zgornjih Gorjah. Pri teh delih f* so vaščani precej prispevali tudi s prostovoljnim 'Mom. Vaščani Poljšice prav te dni pričakujejo prve Jtojje na makadamski cesti in so poleg rednega samo-Pispevka že vplačali dodatnih 300 dinarjev na člana Stotine ter dodatni denar za kmetijske stroje. Prosto-plpiih akcij pa bodo imeli še več. - -Jože Ambrožič Jesenice — V soboto, 17. junija so imeli člani Zveze rezervnih vojaških starešin na Jesenicah preverjanje znanja v streljanju. Udeležba in rezultati so bili zelo dobri. Znanje v orientaciji bodo preskusili septembra letos. - B. B. GASILSKA PRAZNIKA Gasilsko društvo Šenčur bo jutri, 24. junija, in v nedeljo, 25. junija, proslavilo 80. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo jutri zvečer pripravili gasilsko vajo, po kateri bo akademija v domu Kokrške čete, v nedeljo popoldne pa bo velika parada, v kateri bo sodelovala godba na pihala iz Gorij, po njej pa bo razvitje pionirskega gasilskega prapora. Praznovali bodo tudi gasilci z Brezij nad Tržičem. V nedeljo, 25. junija, bodo pod pokroviteljstvom tržiške občinske gasilske zveze proslavili 25. obletnico delovanja pionirske desetine in ob tej priložnosti razvili prapor pionirske desetine. V nedeljo bodo na Brezjah tudi razglasili rezultate občinskega gasilskega tekmovanja in podelili pokale in priznanja. -jk . . ,, , „„ran že dalj časa pridno Na osnovni šoli ^f™asbenl pedagog Jože K ^ft^e-tefef^ %r(tV' naSt°Pa PQ ^^^AvnihpHredUvaH'BB. Jesenice - Na pobudo Gorenjske turistične zveze turističnih podmladkov in šolskih skupnosti so na Jesenicah v okviru razpisanega tekmovanja opravile očiščevalne akcije osnovne šole Koroška Bela, Prežihov Varane in 1 one C ufarter srednja medicinska šola na Jesenicah. V četrtek, l*. junija, je imela to akciju osnovna šola Tone L ujar. tri deluje učence vodila mentorica Marta Celes-nik. — B. B. Prvo mesto za TD Cerklje Kr««i - Preteklo soboto so iz-Jti zvanje v šestih turističnih •edh ocenjevanje katero iruštvih ^nJ8keda°ie popolnoma lahko rečemo, da je> p«l , ttpdo. V tem tekmovanju so sociei Kranj, Na- **Ia turistična društva v° Kokrica, Preddvor, Gerklje in ^nčur, potekalo pa je pod skupnim ''^slovom »Najmanj onesnaženo f^dročje turističnega društva«. ■ ocenjevalno komisijo so omenjena ^Ustva imenovala po enega člana, '-enjevali pa so urejenost tasad, torišč, ograj vrtov in oken, čistočo dotokov, parkovne in gozdne po-obcestne površine .^ič točk j T">žnih prisodila •ršine, in smeti-od 150 Največ točk je komisija r>žnih prisodila turističnemu dru-*•* Cerklje, in sicer 130,4; 124,3 c°čke je dobilo turistično društvo f^krica, 117,1 točke turistično dru-^vo Preddvor itd. Turistična dru-•f^a pa so se tudi sama ocenjevala, g primerjav je bilo razvidno, da so kili rezultati boljši tam, kjer so pri "enjevanju sodelovale tudi družbenopolitične organizacije, kot pa tam, kjer so bili angažirani samo turistični delavci. Tu je bil vrstni red turističnih društev: Naklo 205,6 točke, Šenčur 203 točke, Cerklje 203 točke, Kokrica 184,9 točke, Kranj 157 točk in Preddvor 142 točk. Po skupnem seštevku je največ točk in prvo mesto osvojilo turistično društvo Cerklje s 331,4 točke, drugo mesto je osvojilo turistično društvo Naklo s 318 točkami, tretje pa ie bilo turistično društvo Šenčur s 313,3 točke. Četrto mesto je osvojilo turistično društvo Kokrica, peto turistično društvo Kranj in šesto mesto turistično društvo Preddvor. Ob tem velja omeniti, da je v tej akciji sodelovalo tudi število občanov oziroma gospodinj in se je urejenost v teh šestih turističnih društvih poznala na vsakem koraku. Letošnje tekmovanje je drugo, pred tremi leti pa so na pobudo turističnega društva Cerklje med seboj tekmovali turistični društvi Cerkelj in Naklega. Janez Kuhar Vremenar Drevi bo kresni večer! Staro slovensko Ivanje ali Sent janževo. Nocoj bodo goreli kresovi po slovenskih gričih in vrhovih. Nocoj bo rajal celo praslovenski Kres! V naših ljudskih običajih velja dan o Kresu za poseben dan. ko stoji sonce najviše in ko je noč najkrajša, dan pa najdaljši. O kresu se sprosti narava, človek dobi še neznane sposobnosti — bajke celo govore, da človek živali to noč razume. — Ljudska vera navaja kmeta, da hišo nastelje s praprotjo, v ostrešje pa zatakne cvetoče kresnice. Kajti ponoči bo prišel v hišo prenočit sam Kresnik in tako odvrnil vsako nesrečo za celo leto vnaprej. O vsem tem govori prelepa pesem Josipa Murna: Šentjanževo Na nebu zvezde se prižigajo. kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč. ('vetov zdaj čas in čudnih je semen, -vse polno vejic gleda iz slemen v poletno noč. Studenci tiho sepregibljejo, kot v sanjah praproti se ziblje j o v poletno noč. Vse pt)lno gleda vejic mi iz koč, obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno noč. Ostal tam sveti Janez je, gredoč, do rane zore še kresnikujoč — in vso to noč! j erklje - Se * ,U,n dni in odprli bodo 12. razstavo cvetja m 9. lovsko raz- ,e---Tnnkroviteljstvom Izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Mvo, ki bo P<><* /' {ni 8krhno pripravljajo na letošnjo razstavo m ureje Cerkljah se žen*%eJm knraku. Letošnja razstava bo še pestrejša, bogatejša K kaže na i'-^ ^ 9egaj z mnogimi novostmi. - J. Kuhar k ena od najtep Taborjenje v Fazani Taborniki Kokrškega odreda iz Kranja organizirajo tudi letos taborjenje ob morju v Fazani. Taborjenje bo organizirano v dveh izmenah. Prva bo v Fazani med 22. julijem in 31. julijem, druga pa med 31. julijem in 9. avgustom. Prijave sprejemamo vsak ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure v pisarni Zveze društev prijateljev mladine, skupščina občine Kranj, soba 102. (74. zapis) Skoraj ljubo mi je, če mi kdo opo-nese, da sem prehitro opravil z zapisi o njegovem domačem kraju. Saj to kaže, kako rad ima svojo domačo vas in da je srečen, če se o njegovem kraju —-navadno pozabljenem, vsaj v časopisju in knjigah, kaj več piše in bere. No, pa sem se zato še enkrat odpravil na Kupljenik, pod Babjim zobom, doli grede pa spet še v Bodešče in na Koritno. O vseh treh krajih sem res doslej premalo pisal. Ušesa so ujela celo očitek, da sem tudi z besedami po gorenjsko »vohern«. PARTIZANI SO NAS VAROVALI Kupljenčenka L T. mi je tako zatrdila, ko sem jo poprašal, ali je vas med okupacijo kaj dosti trpela. 0 kakem Nemcem tako ljubem požiganju kmečkih hiš sem že prej vedel, da tu tega ni bilo. — Pa če tudi je bila vas v celoti za partizane in četudi je bila tako samotna, visoko v gori in na robu Jelovice. Germanskega barbarstva k sreči ni bila deležna. No, zvedel sem, da so partizani ubrali tu posebno taktiko, s katero so Nemce ukanili: ko so le-ti kdaj prisopihali iz doline (iz kasarn na Bohinjski Beli), partizanov v vasi nikoli ni bilo, tudi sledov za njimi ne. Seveda pa so našli mnogi utrujeni borci v vasi toplo zavetje. Posebno oni, ki so prišli sem po krvavem boju v Dražgošah — čez Jelovico se je dalo lepo, sicer naporno v oni trdi zimi in snegu, le priti do Kupljenika. Ena garjeva ovca pa se je le našla v vasi, ki je Nemce opozorila na partizane v bližini. Izdajalec je bil seve takoj kaznovan. Potem pa je bil mir do konca vojne. Zelo znan pa je drzen podvig partizana, domačina A. S., ki je (menda v letu 1944) pritrdil slovensko trobojnico prav na vrh Bab-jega zoba. Takrat so Nemci streljali na zastavo kar iz doline (ob Savi Bohinjki) — odkrušili pa so le del — Babjega zobu . . . Sicer pa o tem piše tudi Tone Svetina v Ukani. Pokopališča, ki je bilo ob cerkvi sv. Štefana, ni več. Kupljenčani pokopavajo zdaj svoje pokojnike na Bohinjski Beli. — Pač pa še ni povsem pozabljeno in opuščeno romanje konjerejcev k zaščitniku sv. Štefanu na Kupljeniku. Vendar je zdaj nastalo povsem nekaj novega: nekoč so kmetje k cerkvici sv. Štefana prijezdili — zdaj se pripeljejo z avtomobili in prosijo za zdravje svojih konj, ki pa so ostali doma, v hlevu . . . No, nekaj pa je le smiselnega: tudi avtomobilom pravijo, da imajo toliko in toliko konj (t. j. konjskih moči)! Slišal sem, da tudi ti, sicer redki današnji romarji, darujejo cerkvi sv. Štefana za zdavje svojih pravih konj. Kot v starih časih . . . Hiše na Kupljeniku so stare, mnoge pa tudi že prenovljene. Kaj dosti drugače kot nekoč pa ni, saj je kraj tako od rok, daleč od dodatnih zaslužkov iz industrije. Bil sem v hiši, ki ima na nosilnem tramu lesenega stropa v hiši vrezano letnico 1804. — Pri Primašču imajo tudi leseno kaščo, staro menda že prek 300 let. Etnografi so jo že dodobra opisali in pofotografirali. TOVORNIKI RUDE CEZ JELOVICO Ne smem mimo zanimivega podatka: mali in srednji zvon v zvoniku sv. Štefana sta zelo stara: v napisu na obodu preberem letnico 1558 in podatek, da ju je vlil ljubljanski zvonar Lienhart iz Ljubljane. — Veliki zvon so 1. 1916 sneli in odpeljali, da bi bron porabili za topove . .. Menda so takrat, na predvečer snetja zvonu, tu na Kupljeniku in spodaj na Beli (kjer so tudi vzeli zvonove) neki tako lepo pritr-kavali za slovo, kot nikoli ne prej, ne poslej. Tu prek Kupljenika in Jelovice so pred stoletji tovorih železno rudo in izdelke k morju v Italijo. Od tam pa sol, olje in drugo blago. Tovorjenje je bilo v starih časih dokaj težavno in nevarno. Prav zato so tako častili sv. Štefana, varuha konj in tovornikov. In ga prosili za srečno pot... K maši in v šolo hodijo Kupljenčani na Bohinjsko Belo. Tudi njihova fara je tu, globoko v dolini. Zvedel sem v vasi, da je študentka — filozofka Irena KunčiČ-Keršič dobila za svoje dognano delo o Kupljeniku letošnjo univerzitetno Prešernovo nagrado. VAS NAD DOLINKO SKoritnim pa je bilo vse drugače kot s Kupljenikom. V času okupacije so tu več družin izselili, njihovi domovi so bili v poznejših bojih požgani in porušeni. Lepa lega in rodovitna polja so zamikala nemške naseljence — Besarabce, da so se tu naselili. Naši ljudje pa so morali oditi v Nemčijo brez vsega. Seveda so se stvari pozneje obrnile: partizani so nemške naseljence likvidirali ali izgnali. Seveda so pri tem trpele stare slovenske hiše, ki so prazne in ožgane pričakale po osvoboditvi vračajoče se svoje prave gospodarje. No, iz ene od teh zavednih hiš, ki jih na pomlad 1. 1945 ni bilo kaj dosti več od temeljev, je bil doma narodni heroj in prvoborec Jakob Bernard. Na obnovljeni hiši (Koritno št. 31) je - , danes vzidana kamnita plošča z vklesanim napisom: V tej hiši je bil rojen 21. VII. 1909 narodni heroj in prvoborec Bernard Jakob. Padel februarja 1942 na Stirpniku nad Železniki v neenakem boju z nacističnimi zavojevalci. Stirpnik — spet tako nenavadno in nerazložljivo krajevno ime. Morda je staronemškega izvora — saj je bil tudi v 13. stoletju sedež županije tirolskih naseljencev, kolonistov loške škofijske posesti. V sredi vasi, na razpotju, stoji še drug pomnik NOB (žal, ni prav ugleden, prenizek, premalo je očiten). Na njem piše: Ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Kori t ne m sta v tej bližini 26. maja 1944 junaško padla partizana Jože Valant iz Ribnega in Anton Pichler iz Litije. Tržičana v ameriških gorah Tržič — Člana alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Tržič Iztok Tomazin in Borut Ber-gant bosta kot prva Jugoslovana plezala med 23. junijem in 1. avgustom v ameriških gorah. S tem se začenja izmenjava naših in ameriških alpinističnih navez, za katero je dal pobudo predsednik ameriškega alpinističnega kluba. Prihodnje leto pa bo v Slovenijo prišla prva naveza iz Združenih držav Amerike. Tržiška alpinista sta bila izbrana za pot v Ameriko zaradi letošnjih alpinističnih dosežkov. V Coloradu bosta plezala pod vodstvom enega od najboljših alpinistov na svetu Harrvja Barberja. Ker so stroški potovanja in bivanja precejšnji, so se organizatorji dogovorili, da bodo gostitelji krili stroške bivanja, alpinista pa bosta financirala vožnjo do Amerike in na/a j. J. Kikel Za ščepec lepega vedenja Zdaj je čas izletov v naravo, čas planinskih tur. Tudi v gorah se moramo lepo vesti. Planinci, ki se srečajo na samotni stezi, se prijazno pozdravijo. Ni važno, kdo pozdravi prvi. Le sebičnež in grobijan proži kamenje — kaj ga briga, če koga spodaj na stezi ranijo. Planinske koče niso gostilne (vsaj ne smele bi to biti) — te koče so zavetišča zaradi vremenskih neprilik, prenočišča za utrujene gornike, gostoljubni prostori za dobre ljudi. V gorah smo si vsi tovariši — drug drugemu moramo pomagati v stiski. Cvetja, tudi nezaščitenega, ne trgamo — steklenic, polivinila-stih kozarcev, vrečk in podobnega ne odmetavamo v naravi — kvečjemu zakopljemo. Složno varujemo lepoto gora! Janez Sagadin: cilj ponovno reprezentanca KRANJ — Na drugem slovenskem kriteriju področnih reprezentanc, ki je bilo na stadionu Stanka Mlakarja, je v najkrajši moški tekaški disciplini, sprintu na 100 m za moške, triglavan Janez Sagadin z 10,7 dosegel za peščeno atletsko stezo dober rezultat. Ta dvajsetletni Kranjčan, student drugega letnika pedagoške fakultete - slovenski jezik in zgodovina — se je s kraljico sporta začel resno ukvarjati pred petimi leti. V osnovni soli in nato v gimnaziji je bil med tistimi atleti, ki je začel z daljino, troskokom ter tekom na srednje proge. V teh disciplinah ni bilo pričakovanih uspehov in ne rezultatov. Nato so ga začeli usmerjati v .sprint. Trenerji so mu bili Kukovca, Kavčič, Zumer, Kleč, Fister in pod vodstvom trenerja kranjskih sprinterjev Dobrivoja Vučkoviča so se začeli nizati Sagadinovi uspehi. Na dvoranskem prvenstvu je bil v teku na 60 m mladinski prvak SRS. Od 12,3 do 11,5 in do 10,8 in sedaj na 10,6 je bila za mladega atleta trnova pot. Treba je bilo vaditi dan za dnem. Janez ni odnehal in pred dvema letoma ga je rezultat, ki je bil se lani dovolj, 10,8, pripeljal v državno člansko reprezentanco. Vendar to mesto ni bilo stalno. Trikrat je nato tekel 10,7, kot najboljši rezultat v tej njegovi disciplini pa je 10,83, kar je ročno merjeno 10,6. Vasi cilji za to sezono? »Upam, da bo naša štafeta 4 x 100 metrov to sezono postavila nov slovenski rekord. Sedaj ga namreč držimo z 1:40,9 skupaj z ljubljansko Olimpijo. Ce nam to uspe, bo cilj tudi dosežen. Prepričan sem, da je naša štafeta sposobna teči hitreje od solastniškega republiškega rekorda. Čeprav se bojim poškodb, ki so pri vseh atletih najbolj boleče in te za nekaj časa vržejo od atletike, mi bo v največje zadovoljstvo, da se ponovno uvrstim v državno reprezentanco. Težko bo. Ce samo pogledamo, kakšna je naša atletska steza, potem je nevarnost poškodb še večja. Treniram z vso resnostjo, da bi bil ponovno v reprezentanci za balkansko prvenstvo v Solunu in evropsko prvenstvo v Pragi. Tu v Kranju niso pravi pogoji za vadbo. Težko je v zimskem obdobju, ker ne moremo trenirati v telovadnici, pa tudi z ostalimi pogoji nismo zadovoljni. Tu je se oprema in drugo. In če bi bili dani vsi osnovni pogoji za naše delo, bi bilo lahko drugače. V formo in rezultat za državni dres moraš priti in rezultat postaviti v pravem trenutku. Za tega pa je dovolj sposobnih konkurentov. Tu so Zarič, ki je najboljši, saj ima rezultat 10,3 in je prvi sprinter v SFRJ. Moji konkurenti pa so Knapič. Milenkov, Popovi? ter Humar. Menim, da bi bil rezultat 10,4 ali 10,5 dovolj za državno reprezentanco. Sam sem prepričan, da sem sposoben teči še nekoliko hitreje kot sedaj.« Ce ne bodo ustvarjeni vsi pogoji za razvoj atletike v Kranju, Janez že razmišlja, da bi prenehal z atletiko in da bi sprintarice obesil na klin. Čeprav se učenje in šport dopolnjujeta, bo njegova odločitev o prenehanju udejstvovanja v atletiki pravilna. Ce ni pogojev za vadbo, potem nima smisla, da se Se poganjaš za novimi c'lji- I) Humer J Kolesarstvo Polovica reprezentance iz Kranja SMEDEREVSKA PALANKA - Jutri. 24. junija, se s kriterijsko vožnjo po ulicah Smederevske Palanke začenja 24. kolesarska dirka Po Jugoslaviji, največja domača preskušnja tekmovalcev in organizatorjev. Na osem dni trajajoči dirki bodo razen naše državne in republiških reprezentanc nastopile tudi ekipe Švedske, Norveške, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Švice in Francije. Tako kot lani bo verjetno tudi letos, diktirala tempo sovjetska reprezentanca, ki najmanj za razred izstopa od drugih amaterskih moštev. Jugoslovanske barve tokrat zastopajo poleg Arsovskega (Skopje), Moravca (Varaždin) in Bulica (Pulj) kar trije Kranjčani, člani kolesarskega kluba Sava: Bojan Ropret, Bojan Udovič in Drago h Vrlih n trenerjem Hvastijem na čelu. Samo dobrih deset dni so se fantje skupaj pripravljali na Dopisniki poročajo KRANJ — Prvaki Gorenjske, nogometaši Triglava, so odigrali prijateljsko tekmo z moštvom Iskre, ki se pripravlja na Iskria-do. Triglav je zmagal s 3:1, gole za Triglav pa so dosegli Štular. Mruk in Kabič, za Iskro pa H rezar Pred 100 gledalci je sodil zvezni sodnik Bradaška i/ Kranja. H (i.os K KANJ — V mladinskem košarkarskem prvenstvu Gorenjske vodijo mladinci Škofje Loke A, za katere nastopa KK Loka-invent. Ločani imajo šest točk, kolikor jih imajo tudi drugouvrščeni Jeseničani. Tretja je Škofja Loka B, četrti Kranj A s štirimi točkami, vendar s tekmo manj, peta Radovljica, sesti Kranj B in sedmi Tržič brez točke. V Kranju pa je bil prvi turnir gorenjskega prvenstva v košarki za mladinke, ki ga je pripravil košarkarski klub Sava iz Kranja. Jeseniške mladinke so premočno osvojile vse možne točke na prvem turnirju in vodijo. Druge so igralke Škofje Loke, za katere je igral Kladivar. tretje pa so mladinke Save. V prvenstvu kadetov pa sta samo Se dve moštvi brez poraza. O prvaku bo odločala tekma med selekcijama Škofje Loke A in Kranja A. Za mesto pri vrhu pa imata možnosti tudi moštvi Škofje Loke B in Jesenic. Za prvenstvo je značilna velika kvalitetna razlika med vodilnimi in moštvi z dna. Na tekmah med njimi so razlike tudi tiO košev. Škofja Loka A, Jesenice in Kranj A imajo po osem točk. Četrta je Škofja Loka B s šestimi točkami, peta pa Radovljica s štirimi točkami. Tržič ima dve točki. Kranj B in Kranj C pa sta brez točk. M Cadez ŠKOFJA LOKA - Pionirke in pionirji so končali tekmovanje v občinski rokometni ligi, ki je postregla z dobrimi igrami, hkrati pa pokazala na veliko zanimanje za rokomet. Kvaliteta rokometa ie posledica dobrega dela na osnovnih šolah v Želez nikih Škof)! Loki in na Trati. Med pionirji je zmagala prva ekipa Ratitovca iz Železnikov, med pionirkami pa moštvo SSD : Škofje Loke. -I Starman to zahtevno tekmovanje, vendar upajmo, da bodo kljub temu solidno zastopali jugoslovanski kolesarski šport. Poleg državne ekipe bodo Po Jugoslaviji vozile tudi republiške. V slovenski spet najdemo tri Savčane: Mirka Rakuša, Mirka Krakerja in Vlada Pečnika. Dirka ho končana 1. julija. V vseh osmih dneh tekmovalci ne bodo niti enkrat počivali. Prevozili bodo skupaj okoli 1200 kilometrov, zato lahko pričakujemo, da bo zmagal res tisti, ki je najbolje pripravljen. Za Jugoslovane bo najbrž vsako mesto med deseterico že odličen uspeh, do 20. mesta v skupnem seštevku pa najmanj soliden. ' HI Kolesarji za praznik Stražišča KRANJ — Kolesarski klub Sava bo jutri v počastitev krajevnega praznika Stražišče organiziral tvc zanimivi kolesarski dirki. Člani A in B ter mlajši in starejši mladinci bodo startali pri tovarni Tekstil-indus in se povzpeli na Šmarje t no goro. Proga je dolga 2700 metrov in ima 340 metrov višinske razlike. Zanimivo je, da no zadnjič kolesarji na Smarjetno goro vozili pred devetimi leti. Druga dirka, ki je v programu, bo potekala po ulicah Stražišča. V tej bodo nastopili pionirji kategorije D, (', B. A, StraziSani z navadnimi kolesi, gostje iz Trsta ter veterani A, B, C, I) in K in člani kategorije C. Dirka »Po ulicah Stražišča« se pi ičnc ob 8.30, na Smarjetno goro pa bodo mlajši mladinci startali ob 13.30, ob 12,45 bo start starejših mladincev in ob 13. uri člani A in B. I, Kranjski skakalci zborovali KRANJ — Na letnem občnem zboru skakalne sekcije SK Triglav — leta je bil v naravi ob 15-m plastični skakalnici v Stražišču — so ocenili minuli dve sezoni kot najuspešnejši v obstoju kluba. Skakalci Triglava so bili v teh dveh letih spet ekipni državni prvaki in so osvojili več prvih mest tudi v pokalnem tekmovanju. Predvsem je pohvalno, da v tem dobro organiziranem klubu raste odlični rod mladih skakalcev v pionirski in mladinski konkurenci. Večjo pozornost pa bo treba posvetiti v prihodnje cicibanom, da ne bi nastala praznina čez nekaj let. Klub zelo dobro sodeluje s šolskimi športnimi društvi, predvsem pa z osnovnima šolama Lucijan Seljak v Stražišču in Davorin Jenko v Cerkljah. Triglav je nosilec razvoja smučarskih skokov v kranjski občini in prvi sadovi dela v skladu z novimi smernicami v telesni kulturi se že kažejo. Velika pridobitev za klub v minuli sezoni je bila nedvomno nastavitev profesionalnega trenerja, saj se je strokovno delo pri vzgoji skakalcev precej izboljšalo. Žal pa še vedno primanjkuje amaterskih trenerjev, saj je v klubu več kot 100 aktivnih tekmovalcev. Tako kot v preteklih letih je Triglav tudi v minulih dveh sezonah uspešno organiziral vrsto tekmovanj na snegu in na plastiki za vse kategorije z domačo in mednarodno udeležbo. Nedvomno je tudi po številu organiziranih tekem daleč pred ostalimi smučarskimi organizacijami v Sloveniji. Novi upravni odbor bo še naprej vodil Jože 7aletel. J. J. Gorenjski balinarji so se izkazali ŠKOFJA LOKA - Konec maja je bilo v Skofji Loki balinarsko prvenstvo Slovenije za Posameznike, ki ga je organiziral Balinarski klub »Loka 1000«. Gorenjsko so zastopali Babic iz Lesc, Uran in Kozamernik z Jesenic in Breznik iz Škofje Loke. Omenjeni tekmovalci so bili najboljši na gorenjskem prvenstvu. Gorenjsko zastopstvo je doseglo izreden uspeh. Babic je bil prvi, Breznik tretji, Kozamernik pa šesti. Vsi so dobili pravico sodelovanja na državnem prvenstvu, ki je bilo 5. junija v Pazinu. Slovenijo je zastopalo sedem tekmovalcev. Crno goro dva, sedem balinarjev pa Hrvatsko. Zmagal je Rečan Jugovac, pa tudi sicer so bili štirje najboljši iz Balinarskega kluba Rijeka. Na odlično peto oziroma šesto mesto sta se uvrstila Breznik iz Škofje Loke in Guštin iz Sežane. 11. do 12. je bil Kozamernik, 14. pa Babic. -jk Strelski troboj V nedeljo, 25. junija, bo v Kranju tradicionalni prijateljski strelski troboj Koroška - Furlanija - Gorenjska, kjer se bodo letos že 17. pomerili med seboj najboljši strelci. Pomen tega srečanja je zbliževanje zamejskih Slovencev in spoznavanje manjšinskih vprašanj. Pokazalo seje, da so tudi strelci prispevali svoj delež k reševanju medsebojnih odnosov. Organizator srečanja je občinska strelska zveza Kranj, ki vključuje v svojo ekipo najboljše strelce iz strelskih organizacij Gorenjske. Pomerili se bodo z MK puško in MK pištolo na centralnem strelišču v Ljubljani (v Kranju takšnega strelišča nimamo!), h standard zračno puško bo tekmovanje na Športnem stadionu Stanka MLAKARJA v Kranju in standard zračno pištolo na strelišču strelske družine Franc MRAK Predoslje v Predosljah. Tekmovanje bo na visoki ravni, saj nastopajo v ekipah tudi olimpijski tekmovalci in bodoči olimpijci. ■j. Suhi Jeseničani še upajo KRANJ — V nadaljevanju kvalifikacijskih tekem članskih selekcij v košarki na Gorenjskem so jeseniški košarkarji presenetili z dobro igro proti favoriziranim košarkarjem Triglava iz Kranja in s tem omogočili, da lahko še vedno upajo, da se bodo uvrstili v zaključni slovenski del prvenstva, ki se bo pričel novembra. Do konca kvalifikacijskega prvenstva se igra le Se eno kolo. Triglav gostuje v Kranju ekipo Radovljice, Jesenice pa so v sredo nastopile v Skofji Loki proti Lokainvestu. Kkipa, ki bo zabeležila v Skofji Loki zmago, se bo poleg košarkarske selekcije Triglava uvrstila v zaključni del slovenskega prvenstva. M. Gade/ Rally Ermanovec '78 Mladi rod ŠKOFJA LOKA - OBZTK in strokovni svet za nogomet sta pripravila za krajevne skupnosti in OZD ligo v malem nogometu. Zaradi velikega zanimanja so tekmovali v dveh skupinah, v vsaki p« je bilo po deset moštev. Doslej so odigral, tri kola Vodita ™ J vi Veletrgovine Loka in SK Alpetour. Rekreacijsko nogometno tekmovanje ,ma-j„ tudi v Železnikih, njim p« utegnejo kmalu slediti tudi v Poljanski ««;'•«' SOVODENJ - V nedeljo. 2. julija, prireja odbor za izvedbo rallvja, imenovan od osnovne organizacije sindikata Termi), pola in upravnega odbora Planinskega društva Sovodenj pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZB Škofja Loka in strokovni pomoči AMD Škofja Loka turistično spominski rallv Krmanovec 78. 'Trasa proge poteka mimo spomenikov iz NOB po ozemlju občine Škofja Loka. Namen prireditve je spoznavanje avtomoto Sporta, počastitev dneva borca in 35-let-nice osvoboditve Sovodnja. Pravico nastopa imajo vsi občani /. veljavnim vozniškim in prometnim dovoljenjem, vozilo pa mora biti tehnično brezhibno z vso obvezno opremo. Število tekmovalcev je omejeno na 90. Startne številke bodo podeljene po prispelem vrstnem redu prijav. Tekmovanje je posamezno in ekipno. Fkipo morajo sestavljati vsaj tri posadke. Vsi tekmovalci bodo tekmovali v istem razredu, neglede na prostornino in moč motorja. Dolžina celotnega rallvja je 139 km. Proga poteka po asfaltiranem in po makadamskem cestišču. Rallv je razdeljen na štiri etape. Prva etapa poteka p<• naslednji trasi: Sovodenj — Trebija— Hotavlje — Gorenja vas — Poljane — Škofja Loka—Kamnik — Papirnic« — Bukovica — Praprotno — Selca — Lajše — DražgoSe. Dolžina te etape je 51 km, tekmovalci pa jo morajo prevoziti v 73 minutah. Druga etapa poteka: DražgoSe - Železniki - Zali log - Podrošt - Pe-Irovo Brdo— Podbrdo— Huda Južinti —Ko- 10 km. etapa - Zel in ritnica - Grahovo. Dolžina etape je čas vožnje pa 60 minul. Tretja poteka: Grahovo- Bukovo- Reka -Cerkno. Dolžina etape je 22 km. čas vožnje 37 minut. Četrta etapa poteka: (crkno- Bolnica Kranja - ( erkno- Klad je-Sovodenj (Krma novec). Dolžina ctopa je 26 km, tekmovalci jo morajo prevoziti v 72 minutah. Tekmovalci nc morajo ob e. uri zbrati pred zadružnim domom v Sovodnju, kjer bo tehnični pregled vozil, mogoče pa b<»do tudi Se naknadne prijave. Start prvega tekmovalca bo ob 8. uri. skupen čas vožnje pa je l ure in 2 minuti. Razglasitev rezultatov bo ob I«, uri v restavraciji Doma pod Planino vTrchiji. Informacije so na voljo v Ter m opol Sovodenj. ,|( Ločani prvaki Gorenjske V zadnjem kolu gorenjskega nogomet nega prvenstva /« pionirje je Bled premagal Skofjo Loko s 4:3. kar je prvi poraz Ločanov v prvenstvu. Jeseničani pa Leščane s 13:0. . 15 *Mfkar"i je gorenjski prvak selekcija Škofje Loke. Drugi je Bohinj s || točkami, četrti Bled z 12 točkami, pete Jesenice z II točkami, šeste Lesce s 7 točkami in zadnji Tržič z dvema točkama. |» Novak Občan o športu in rekreaciji Iskraši še niso zadovoljni KRANJ - Danes - kegljači so začeli že včeraj - se bodo v Kranju začele štirinajste letne športne igre Iskra '78. Tako bodo delavci Iskre Elektromehanike Kranj po letu 1971 ponovno gostili najboljše športnike združenega podjetje Iskre. Kegljači so začeli že včeraj, danes pa bo na stadionu Stanka Mlakarja ob 9. uri svečana otvoritev, nato pa se bodo začela športna tekmovanja. V kranjski Iskri je zaposlenih 7872 delavcev in od tega se jih aktivno ukvarja s športom dvakrat do trikrat tedensko le dvanajst odstotkov. To je za tako velik kolektiv majhna številka. Čeprav je število rekreativcev majhno, v tem delovnem kolektivu dobro skrbe za rekreacijo in šport, planinstvo in oddih za delavce. Letos bo prvič 200 njihovih delavcev odšlo v Poreč na preventivni aktivni desetdnevni oddih. Ta pa je pogojen s splošno telesno rekreacijo. Rajko Kožar — poklicni referent za šport in rekreacijo: »Od naših delavcev se jih s športom in rekreacijo redno dvakrat do trikrat tedensko ukvarja le dvanajst odstotkov. To je za tako število zaposlenih premajhna številka. Kot poklicni referent za šport se moram ukvarjati tudi z oddihom naših delavcev. Za to dejavnost, letuje jih okoli 1200, mi vzame več kot štiri mesece drugega dela. V devetnajstih TOZD sta rekreacija in šport še kar dobro razvita, vendar mislim, da bi se dalo narediti na tem področju še več. Dvanajstodstotni podatek nas sili, da Ae bolj zaživi naše delo na tem področju. So pozitivni premiki, vendar bi se morali izboljšati pogoji za vadbo, saj ni primernih športnih objektov, telovadnic, usposobljenega kadra, premalo pa dela tudi propagandna komisija. Razmišljamo o aktivnem odmoru med delovnim dnem. Toda s tem je veliko dela in naša želja je, da bi ga uvedli čez dve do tri leta. In še nekaj me moti. Na tem področju športne rekreacije ni prave koordinacije in prave povezave s TKS. Prevečkrat se tekmovalni termini pokrivajo. Upam, da bo nova komisija za rekreacijo pri TKS pripravila okviren program vseh rekreativnih tekmovanj.« smučarski tek. Izven te redne dejavnosti imamo še devet moških in šest ženskih športnih panog, s katerimi nastopamo na letnih igrah Iskre. Udeležujemo se tudi vseh sindikalnih tekmovanj v občini, močna pa je tudi naša planinska sekcija. Na vseh dosedanjih trinajstih letnih športnih igrah smo osvojili vedno prvo mesto in mislim, da bo tudi na letošnjih tako. Tudi na zimskih naših igrah smo vedno bili prvi, le enkrat nam je prvo mesto odvzela Iskracommerce. Tudi na zimskih in letnih sindikalnih občinskih igrah vedno zavzemamo mesto od prvega do tretjega.« Mira Krampi — referent za žensko rekreacijo: »Letos je za ženske vse bolj organizirano, saj imamo redno rokomet, košarko, namizni tenis, kegljanje in streljanje. Močno pa je med našimi ženskami razvita odbojka in splošna rekreacija. Pri tej imamo probleme s prostorom. Toda važno je, da smo začeli. Vendar menim, da je od 4800 zaposlenih žensk, ki se jih rekreira le od 150 do 200, premajhna številka. Ženske bo treba bolj aktivirati in v naše vrste pridobiti vedno več mladih. Ce bo rešen problem s prostorom za splošno rekreacijo, se bo tudi to urfidilo. Zanimanje je.« Niko Drinovec — predsednik športne komisije: »V devetnajstih TOZD imamo redno rekreacijo v košarki, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, šahu, plavanju, streljanju ter smučanju — za te imamo tudi tečaje — in letos smo prvič organizirali tudi tečaja za Igor Kloar -sekcija za planinstvo: »Naša planinska sekcija Elektromehanike predstavlja dokaj močno vejo športne aktivnosti, saj je vanjo včlanjenih okoli 500 delavcev. Imamo organiziranih dovolj lažjih in težjih planinskih izletov, tako da je vsem zadoščeno. Vključujemo se tudi v akcije PD Kranj »Vsi Kranjčani hodijo v gore« Sekcija dela dobro, saj vedno pred vsakim izletom pregleda pot, tako, da na poti nato ni problemov. Zadovoljen sem tudi s tem, da je akcija planinskega društva Kranj pravilna, da ima povsod v delovnih kolektivih, kjer to hočejo svoje sekcije. Veseli pa smo vedno vsakega novega člana.« Čeprav imajo v Iskri dobro zastavljeno delo in vso pomoč samoupravnih organov, bi za konec lahko rekli, da je bilo še veliko nedorečenega in zapisanega. Treba bo delati naprej, v svoje vrste vključevati še več delavcev in delavk. Za te oa bo treba poiskati vse možnosti za rekreiranje. Toda samo en poklicni referent ne more storiti vsega. Pa še ta se mora ubadati z oddihom za delavce. To naj bi bila skrb drugih služb, na primer službe za oddih, rekreacijo in šport. D. Humer Koto: K. Perdan 14. letne športne igre Iskre v Kranju KRANJ - Od 22. do 24. junija bodo v Kranju 14. letne športne igre delavcev največje delovne organizacije v Sloveniji — Iskre. Tekmovanje bo organizirala Iskra Elektromehanika na športnih objektih v Kranju. Najboljši tekmovalci iz posameznih delovnih organizacij SOZD Iskra se bodo pomerili v nogometu, odbojki, rokometu, koSarki, kegljanju, namiznem tenisu, streljaniu in Sahu. Včeraj ob 17. uri se je že pričelo tekmovanje v kegljanju. V petek, 23. junija, pa bo ob 9. uri v športnem parku Stanka Mlakarja svečana otvoritev nakar se bodo ob 10. uri pričela tekmovanja, ki se bodo nato nadaljevala še v soboto, ko bo ob 15. uri v hotelu Jelen zaključek iger s podelitvijo odličij. Na dosedanjih igrah so imeli vedno največ u spe h h Kranjčani in so tudi letos favoriti v ekipnem tekmovanju. J. J. Nogomet Dan nogometa v Kranju Ob zaključku nogometne sezone bo v nedeljo, 25. junija, osrednja manifestacija na stadionu StankH Mlakarja s pričetkom ob 14. uri. V organizaciji t iN/. Kranj bo na tej prireditvi prikazano delo v selekcijah, za zaključek pa se bo peta selekcija pomerila z reprezentanco rekreacije, ki jo sestavljajo klubi iz. vse občine. V prvi tekmi se bodo pomerili pionirji do 12. leta. nato bo ekipa < enlcr-Primskovo kot prvak pri drugih selekcijah igrala proti ostalim, potem pa se bosta med seboj pomerili Se obe tretji selekciji. V odmoru glavne tekme b««do podeljena priznanja zasluženim nogometnim delavcem in sodnikom, najboljše ekipe, strelci in najbolj Športne ekipe pa bodo prejeli pokale in nagrade. Ta prireditev bo vnovičen dokaz množičnosti nogometa, tesni povezavi rekreacije in vrhunskega nogometa in dejavnosti ONZ. Prireditev bo prva te vrste in bo prikaz enotnosti klubov kranjske občine, ki zelo pomagajo tudi k uveljavitvi novih usmeritev v nogometu. Ob zaključku uspešne sezone naj omenimo, da je strokovni svet pri ONZ zc predvidel tudi ra/.širitev selekcioniranja. I e-ta pa zahteva ogromno dela po šolah in klubih, saj nekateri Se vedno vidijo nogomet le kot igro članskih ekip. pozabljajo pa na delo z mladimi. Prodor v gorenjski prostor pa bo "Jteval ^liko prizadevnosti in podpore TKS in klubov, ki delo ONZ podpirajo. Za nogometne delavce tako nt počitka in ob zaključku ene sezone so oči vseh *e uprte v prihodnost. NOGOMETAŠI RIVOLIJA V KRANJU Kranj bo zopet gostitelj nogometašev u noliratenega mesta Rivoli v ItalHi Gostje n So b vali v Kranju 3 dni. Ogledali si bodo znamenitosti mesta in Gorenjske. V 8„boto bSLT3ifr.ii tekmo «.^;ijy^wpo Krania Tekma bo ob 17.3» na stadionu SUnU Mlakarja. Tako borne'Kranjčani Stanka ' „,stom iz Italije, ki so SSdJmlTpS iKS dni izredno l* Kranjčane p omskom se bo Se enkrat St povezava med bratskima mestom. Rivoli in Kranjem. M.Subic betek, 23. junija 1978 Kranj — V torek dopoldne je pred ČP Gorenjski tisk zaradi malomarno vloženega tovora in prevelike hitrosti s tovornjaka padel na cesto in pločnik Vadbeni material. Na srečo seje vse končalo brez posledic, le siporeks plošče *> bile uničene, f-fp) Foto: F. Perdan GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. organiziranje in vodenje vzdrževalnih del 2. nadzorovanje varstvenih ukrepov pri delu 3. upravljanje visokotlačne kurilnice 4. zahtevna ključavničarska opravila 5. čiščenje prebivalnih prostorov Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje. pod 1.: dokončana višja šola kovinske ali elektro stroke z dveletnimi delovnimi izkušnjami; pod 2.: dokončana višja varnostna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami; pod 3 • tečaj in pooblastilo za upravljanje visokotlačne kurilnice ali dokončana poklicna šola kovinske ali elektro stroke s sprejeto obvezo, da bodo uspešno dokončali tečaj za upravljanje kuril-niških naprav; pod 4.: dokončana poklicna šola kovinske stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami; J*d 5.: dokončana osemletka. SoreJem kandidatov za izvrševanje nalog in del od 1 do 4 je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod .> pa za nedoločen čas z „lailJ kot polnim delovnim časom. Interesenti naj pošljejo pismene P?nudbe do 10. julija 1978 na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Industrijski kombinat S PLANIKA Kranj objavlja za potrebne DSSS naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje finančne operative 2. referenta za obračun skupnega prihoda 3. graver ja (2 delavca) 4. rezkalca 5. skladiščnika rezervnih deJov in kovin 6. vodje službe za organizacijo 7. varnostnega inženirja Pogoji: pod L: zahteva se višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih iz-kušenj; pod 2.: zahteva se srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj; pod 3.: zahteva se srednja strokovna izobrazba in ,1 leta delovnih izkušenj; ... pod 4.: zahteva se kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušen j; pod 5.: zahteva se srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj; pod 6.: zahteva se visoka strokovna izobrazba in 3 Ie|a delovnih izkušenj. Znanje enega svetovnega jezika. Poskusno delo ;j mesece pod 7-: zahteva se višja strokovna izobrazba (višja varnostna šola) in 3leta delovnih izkušenj. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. Smrtna nezgoda pešca Naklo — V nedeljo, 18. junija, ob 23. uri se je na magistralni cesti v Naklem pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Smiljan Andromako (roj. 1955) iz Kranja je vozil od Radovljice proti Kranju. V blagem ovinku mu je nenadoma z desne strani stopil pred avtomobil Jakob Bonč (roj. 1923) iz Ožbolta nad Zmincem. Trčenje je bilo tako hudo, da je bil pešec takoj mrtev. Nezgoda v ovinku Gozd — V nedeljo, 18. junija, ob 23. uri se je na magistralni cesti v Gozdu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Milivoje Narančič je peljal proti Jesenicam, v ovinku pa je peljal po levi in zato trčil v avtomobil nemške registracije, ki ga je pravilno po desni pripeljal iz nasprotne smeri Muharem Bašič. V nesreči sta bila težje ranjena voznik Narančič in njegov sopotnik Zdravko Bajič. Zdravita se v jeseniški bolnišnici. Nenadoma s ceste Jesenice — V ponedeljek, 19. junija, ob 23.45 se je na magistralni cesti v kraju Podkuže pripetilai hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bogdan Kotnik (roj. 1956) iz Mojstrane je na delu ceste med Belco in Gozdom nenadoma zapeljal s ceste in trčil v drevo. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v Klinični center, hudo ranjeno sopotnico Zdenko Janša z Dovjega in lažje ranjenega Staneta Šmida pa v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 40.000 din. Prehitevanje Kranj — V sredo, 21. junija, ob 15.30 se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem v bližini Šenčurja pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Zupane (roj. 1957) iz Vogelj je prehiteval nek avtomobil; ker pa je prav tedaj iz nasprotne strani pripeljal avtomobil, je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v levo in zasukalo, tako da je avtomobil, ki ga je vozil Vladislav G rum iz Slovenj-gradca, silovito trčil vanj. V nesreči je bil voznik Zupane težje, voznik G rum pa lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. L. M. r Občani Kranja hodijo v gore V nedeljo, 25. junija, bo odsek za izletništvo Planinskega društva Kranj pripravil izlet na Monte Cavalo v Italiji. Avtobus bo odpeljal iz Kranja izpred hotela Creina ob pol šestih zjutraj. Izlet bodo vodili Kavnihar, Šparovec in Mrak, prijave pa sprejemajo V pisarni P D Kranj. Monte Cavalo je ena od točk »Poti Prijateljstva«. R. J. Kranj , — Na kranjski železniški postaji so te dni položili še zadnje metre asfalta, tako, da je sedaj asfaltirano celotno območje postaje. Asfalt so položili pri skladiščih in med tiri, kjer poteka promet z blagom. Razmišljajo, da bi asfalt položili tudi na tovorni postaji v Naklem, vendar se morajo najprej dogovoriti s krajevno skupnostjo. Na kranjski postaji pa nameravajo urediti semaforsko razsvetljavi), da bi bila razsvetljena celotna postaja. Tako bi se lahko precej povečal tudi nočni promet, (fp) Foto: F. Perdan Zakaj sunkovito speljemo? Kadar vozilo začne poskakovati pri speljavanju pogostokrat menimo, da imamo pač slab dan. Ce pa se nam to dogaja tudi, kadar smo dobre volje, je narobe nekaj z našim načinom upravljanja vozila. IT T1 £sreba n°Se dv»govati do sklopke Ce je noga naslonjena na peto, sklopka pa drsi po podplatu >n je tako enakomerno popuščanje sklopke onemogočeno, zato vozilo sunkovito spelje Si 3 Na Položaj noge na sklopki je vsekakor pomemben pri mirnem speljevanju. Če voznik pritisne na sklopko tako kot na sliki 1, je sto-palka sklopke preblizu peti, zaradi tega pa voznik nima pravega občutka za enakomerno popuščanje in speljavanje. Ce pritisnemo sklopko tako kot na sliki 2, napravimo še eno napako. Taka drža noge na stopalki sklopke je sicer med vozniki zelo razširjena. na ne sliki 3 je lega noge sklopki pravilna. Peta se dotika tal, stopalka sklopke pa je nekje na vrhnjem delu podplata. To je osnovni položaj za enakomerno spuščanje sklopke in omogoča natančen razvoj občutka v levi nogi za speljavanje vo- JI. 4. Si-Z Tak položaj noge vozniku zelo ustreza, ker je vedno leva noga naslonjena na peto in mu iz te žila. Slika 4 pa kaže položaj noge, potem ko sklopko spustimo in nogo odmaknemo. Sicer pa sklopko ves čas ne popuščamo enakomerno: do sredine lahko popuščamo hitreje, ker v tem delu sklopka še ne deluje. Na sredini te poti pa jo zadržimo in na ta način omogočimo vozilu, da mirno spelje. Šele nato enakomerno in do kraja popustimo sklopko in nogo popolnoma odmaknemo od stopalke. -VEK- Dežurne trgovine V soboto, 24. 6. 1978 bodo odprte slednje dežurne trgovine: KRANJ: Central Delikatesa, 'ij-strov trg JI od 7. do 19,30, v "*leljo od 7. do 11. ure, Živila -.'^ajalna SP Prehrana C. Staneta ČZ&rja 16, prodajalna SP Planika, ipančičeva 24 TRŽIČ: Mercator — poslovalnici Trg svobode 16, poslovalnica *§C Bistrica &KOFJA LOKA: SP Groharjevo "telje, Mesnica Groharjevo JESENICE: Emona Market, Vre 'n.itvn e 1 /'t RADOVLJICA: Špecerija - samopostrežba, Kranjska 11 LESCE: Murka, Alpska 31 BLED: Špecerija, Prešernova 48, Živila, Ljubljanska 4 GORJE: Špecerija - market, Zg. Gorje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — market, Kibčev laz, Ljubljanske mlekarne - samopostrežba Ukane. Špecerija samopostrežna Boh. Bistrica, Trg Svobode, (JKZ - Prehrana, Stara Fužina 47 Tržni pregled JESENICE Solata 14,40 din, cvetača 17,70 din, korenček 18 do 31 din. Česen 40 do 46 din, čebula 10,50 do 13 din, fižol 30 din, kumare 15 din, paradižnik 31,70 din, paprika 38,50 din, limone 20,60 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,80 din, kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 55,70 din, skuta 35,56 din, sladko zelje 8,40 din, ki slo zelje 8,50 din, orehi 162,30 din, jajčka 1,10 do 2,20 din, krompir stari 3,65 din, novi 10,50 din KRANJ Solata 25 do 30 din, špinača 20 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 40 din, česen 50 din, čebula 13 din, fižol 24 din, kumare 20 din, paradižnik 26 din, paprika 32 din, slive 26 din, jabolka 8 do 10 din, jagode 30 do 35 din, pomaranče 18 din, limone 20 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 80 din, smetana 38 din. skuta 18 do 20 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 10 din. klobase 30 din, orehi 160 din, jajčka 2 din. krompir 4 do 5 din, novi 16 din. borovnice 50din. J Rateče — ('estno poajetje iz Kranja je v Ratečah začelo graditi novo cesto, ki bo dolga okoli pet kilometrov. Nova cesta bo speljana od podkorenške obvoznice dt> začetka Rateč po stari cesti, pred Ratečami pa se bit odcepila in bo speljana južno od vasi, kjer se bo nato priključila na sedanjo cesto na mejnem prehodu z Italijo. Nova obvoznica je v Ratečah zelo potrebna, saj je cesta skozi vas slaba in predstavlja ozko grlo. Obvoznico bodo gradili v dveh etapah. Letos bodo zgradili cesto do križišča, ki povezuje cesto v Planico do državne meje, naslednje leti) pa bodo začeli z deli na cestišču od Podkorena do Rateč. Začasno bo promet usmerjen po obvoznici nekdanje železniške proge. — Foto: A. Kerštan .-«»>!—»mitu!• »butt -«»li"ii!arvi - ol-• >*? n/in, MARTA ODGOVARJA Jelka — Kranj Za poletje bi rada imela preprosto in moderno obleko, da bi si jo lahko sama sešila. Stara sem 18 let, visoka 165 cm, tehtam pa 55 kg. »Slatko« iz jagod DRUŽINSKI POMENKI PORABA: I kg lepih, vrtnih ah gozdnih, jagod, sok limone, kg slad kurja, 1/41 vode. IZDELAVA. Izberite in previdno operite jagode in jih osušite na situ. Posušene jagode pokapajte ; limoninim sokom in jih pustite stati dve do tri ure. kuhajte sladkor z vodo toliko rosa. da se potegne nit. ko od kuhalmce kane kaplja Med kuhanjem pobirajte peno in morebitno nesnago. V dobljeni sladkorni sak dajte pripravljene jagode in vse skupaj kuhajte tako dolgo, da se itd kuhatniee ponovno potegne nit Skrbno pazite, da ostanejo jagode vele. »Slatko« še t roče na/ožite v kozarci' Zavežite jih, ko je zmes popolnoma i'hlajena. Za »slatko*, lahko vzamete /udi maline, ki morajo hiti. enako kot vrtne a/i g"zdnejagode.popolnoma cele. zdrave in ei rst<\ Odgovdr Obleka je krojena iz štirih delov, se pravi, da je spredaj in zadaj rezana po sredini. Izrez je večji, v špico, rame podaljšane in obrane s trakom, zavezanim na vozel. Dolžina je midi, žepa sta v stranskih šivih, pas pa je iz blaga. Zadaj ali pri straai ima lahko obleka zadrgo zaradi lažjega oblačenja. Da kozarec ne bo počil Kadar v hladne steklene kozarce nalagate ali nalivate vročo tvarino. vanj prej položite kovinsko jedilni) žlico. S tem boste zanesljivo preprečili, da bi se kozarec zaradi hitre temperaturne spremembe ra zle tel. Lom stekla preprečite tudi tako, da steklenino pred polnjenjem z vročo tekočino postopoma ogrejete z dolivanjem tople vode, ki jo tik pred stekleničenjem odlijete. Zlomljeno srce Tako rahločutno kot srce, se na stanje v duševnosti odziva malokateri organ v telesu človeka, saj srce že pri najmanjšem razburjenju utripa hitreje. Hude ljubezenske težave potemtakem lahko dobesedno starejo srce. Pri silnih duševnih pretresih izločijo nadobistne žleze hormon adrenalin v kri in zaradi njegovega učinka se majhne arterije še bolj zožijo. Da bi premagal ta odpor in obdržal kroienje kni v dovoljenih mejah, srce zviša število udarcev in pritisk krvi. Skratka, srce zaradi pospešenega delovanja potrebuje več krvi. Toda rav no v teh razmerah srce samo ni zadostno preskrbljeno z življenj sko tekočino. Pod vplivom adre nalina se zožijo tudi male srčne venčne žilice in tako v srce dote ka premalo krvi. Če so arterije že bolezensko zožene, učinek adre nalina povzroči zadnji sunek za popolno zaporo: človek pretrpi infarkt in umre zaradi zlomljenega srca. Tisoč obrazov pomladi Za prvomajske praznike sem odšel k stari mami, ki ima majhno kmeti jo. Lepo je urejena. Vsaka stvar je na svojem mestu in vidi se, da jo vodi skrbna roka mojega starega Očeta Tu sem spoznal veliko dobrih prijateljev, ki poznajo najskrivnejše in najlepše kovčke v naravi Zbudil sem Be Se V temi. Zvezde so sijale in nekje v daljavi se je danilo. Hitro sem se oblekel in odbitel k pri jatelju Petru na sosednjo kmetijo. Na kmetih vstajajo zgodaj. Peter nuje že čakal. Njegova mama je prijazna in dobra ženska. Pripravila nama je kruh / maslom in dišečo belo kavo. Hitro sva pojedla. Peter mi je nameraval pokazati skrivnostno ko čo na neki jasi. Zunaj se je prebudil lep spomladanski dan, svetel in zveneč, kakor iz srebra ulit. 1'ot se je vila po strmem hribu. S skrajnim naporom sva prispela na vrb. Od tam se nama je odprl čudovit razgled po vsej dolini. Prisojno, rodovitno pobočje je bilo še rosno. Nekam dremotno in nejasno je viselo za svetlini praine- Ples muh Živel nekoč je potepuh, s seboj vodil je pet muh. Muhe so plesale, veselo poskakovale. In še ta je nova vest, da imeli ho roek fest. Tam nastopal je komar, h seboj imel je pet kitar. Čriček je imel lep glas, hren kal je na kontrabas. Ko so muhe poslušale, so veselo zaplesale. Matjaž Mohar, 1 b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj nom sončne luči. Naša kmetija, ki je bila na strmi osojni strani, pa je bila osvetljena od spomladanskega son-ca. Po drugi strani sva se spustila v novo dolino. Kmalu sva prispela do jase. Sonce je že posrkalo vso roso. I )re\je je bilo suho. suhe so bile tudi vse spomladanske rože. Svoje čaše so odpirale in se stegovale k soncu, k življenju. Puhasti rumeni čmrlji so letali od cvetke do cvetke in srkali med. Na robovih jase je odcvetaval teloh. Vresje je cvetelo in vrbe so bile polne mačie. Vse je zelenelo. Sredi tega raja je stala koča. Toda koča me ni več zanimala. Občudoval sem samo to silno nebeško lepoto in vdiboval osvežujoč gozdni /.rak Nekje se je oglasila kukavica. Skoraj je ne bi slišal, tako sem bil zaniak-n jen V daljavi je zazvonilo poldne. Do mov morava, me je prešinilo. Tudi naslednji dan in vse dni sva prihajala opa/.oval lepoto tega kraja. Toda kmalu je prišel dan odhoda. Spet se bom vrnil v betonsko džunglo Petru sem obljubil, da pri dem spet v poletnih počitnicah. Ve dela pa sva oba. da poleti jasa ne bo več lako lepi kot je spomladi Aleš Štempihai', 7. a r. osn. Stanet a Žagarja, K ran j Te/e rebuse smo „nieplonkdli« i~ A'/" Sila Trate, ki uboja , osnovni šob Cvetka dolarja na Trati, poskusite Jih resiti tudi n. Sok kumar za zdravje in lepoto Biološke tvarine v kumari so poleg ostalih koristnih sestavin odločilne za izvrstne lastnosti te dobro znane in cenjene rastline. Zrele kumare z že rahlo orumenelo kožo so mnogo-stransko uporabne v ljudski prehrani in kozmetiki. Zelene, nezrele kumare so težko prebavljive in povzročajo nastanek plinov v drobovju. Ce pa na take kumare celo pijemo vodo ali pijače z ogljikovim dvokisom, v črevesju začutimo nevarne krče in v skrajnem primeru ohromitev in nepre-hodnost črevesja. Kumaric ne smemo stiskati in soka zavreči, ker s tem osiromašimo plod zdravilnih snovi. Kumare vsebujejo 95 odstotkov vode, nekaj sto-tink odstotka vezane fosforne kisline, vitamine A, Bi in C, nadalje encime, minerale in insulinu podobne snovi, vsled česar jih priporočajo bolnikom s sladkorno boleznijo. Pravilno pripravimo kumarično solato tako. da dobro oprane kumare tenko narežemo z lupino vred. Kumare vedno kisamo s sokom limone ali razredčenimi naravnimi kisi. Kumar ne smemo ne iztiskati, ne soliti, ne poprati ali papricirat i. Pripravljamo jih s poživljajočim ko-renjevim ali jabolčnim sokom in dobro prežvečene použijemo hkrati s kumaričnim sokom. V kozmetiki nanašamo sok sveže kumare na kožo. Po 20 minutah izmijenio obraz in dekolte t mlačno vodo in na kožo nanesemo ustrezno kremo. Postopek je treba ponavljati Pomlad Za gozdom hiša stoji, v njej nek deček živi. Na stolu se guga in kmalu zaspi. Ko sanja in spi, pod oknom ga ptiček zbudi. Pomlad je, pomlad! To slišal je rad. Stanka Žontar. 2. a r. osn. šolo Cvetka (»olarja, škof ja Loka Bralna značka Celo leto tekmujemo /a Prešerno vo bralno značko. Tekmujejo učenei od tretjega do osmega razreda. Na zaključno podel j te v priznanj pa povabimo znanega pesnika ah pisa telja Tokrat smo povabili pesnika Toneta Pavčka in ilustratorko Jelko Rek hmanovo. Zbrali smo se v mali telovadnici, kjer smo ju nestrpno pričakovali Nisem si ju znala prav predstavljati Tedaj je v telovadnico stopil bradat Starejši moški in prikupna Ženska Predstav tla sia se nam. Za Uvod je folklorna skupina za plesala belokranjski ples, učenci pa so recitirali Župančičeve m Pavčku ve pesmi Ta prireditev je namreč potekala v znamenju lOOrletnice roj siva velikega pesnika Otona Zupan čiča Nato se je začel naš pogovor / gostoma V /ačetku se je malo /ali kalo. potem pa so vprašanja kar de zevala Vendar je |an. H. r r osn šole ('vet-ka (Jolarirt. Šk4»J |a l^ika teden dni. Napeta, sveža koža in izginotje peg, ogrcev, izpuščajev, preležanim kožnih vnetij, lišajev in opeklin bo najlepša nagrada za vloženi trud. Kumarična solata in kumarični sok morata biti brezpogojno vedno sveže pripravljena, saj je izredno škodljivo uživati postane kumarično solato ali uporabljati star kumarični sok. Ne enega, ne drugega ne smemo shranjevati v hladilniku za vnaprej. Na zalogo smemo izjemoma pripraviti le kumarični sok za kozmetično uporabo preko zime z obveznim dodatkom 10 odstotkov alkohola. Klop (ixodides) Ce smo na sprehodu v naravi staknili klopa, ga namažimo s kapljico petroleja ali olja in že kmalu ga bomo z lahkoto odstranili s kože. Kadar klopu odtrgamo trup in je na kožo ostala prisesana le še klopova glava s tankimi nožicami, bo ta v nekaj dneh ponovno zrastel. Klop, ki se je dodobra nalokal krvi, ponavadi zaradi sitosti odpade sam. Sitega klopa navadno laže odtrgamo s kože, kot majhnega, ki se še ni napil krvi. V vsakem primeru moramo klopa temeljito odtrgati, ker se prisesani del rad ognoji in nekako zaleže pod kožo. Te ostanke potem mnogo teže odstranimo kot celega klopa. Prvič z vlakom Ko sem bil še majhen, sem vedno želel, da bi se peljal z vlakom. Stara mama me je enkrat le vzela s seboj. Potovala sva k teti v Trbovlje. Na kolodvoru sva kupila vozni karti. Vlak je kmalu pripeljal. Bil je zelo dolg. Vstopila sva in takoj sem poiskal sedež pri oknu. Med vožnjo sem gledal, kako bežijo mimo drevesa in hifte. Prišel je sprevodnik in zahteval karte. Vlak je pred vsako postajo zapiskal. Ko sva se pripeljala v Trbovlje, je bila že tema. Bilo mi je zelo všeč. Matjaž Kump, 2. r r. osn. šole Tik liana Seljaka. Kranj S ŠOLSKIH KLOPI r Koledar 10, juniju i h 71 *«• )v !,>,iii eden najimenitnejših [>1 ' M I II s k I h pisateljev ,1, milil Milili n r L940 je umrl aloveaskJ pisatelj Miiiij" Malesić 86, juniju IHliS jr bil rojen d mi* ki pisatelj Martin \ uderMcn Ncx<> \%%% s.' j,- rodil slovenski pisatelj -lus Koy.uk 'IS. junija I Sli',' M Je rodil iluliiunsk i pisatelj, pesnik, novelist, romanopisec, kritik, dramatik in prevajalec l.uitfi randello 29. junija l.r)HB je umrl slovenski pisatelj l*rimo/ Trubu f »Še kikl'co prodala bom ...« Ker smo uradno le zakoračili v poletje, tokrat namesto običajne novice z modnega prizorišča objavlja mo posnetek čedno raščene mane kenke, oblečene le v najnujnejše. Pisano krilce v dekletovi levici je najnovejši model oblačilne industrije m simbolično nakazuje prihod vročih dni, ki so, upamo, pred nami. Vsa kršna zveza med slečenim dekletom in podražitvijo našega tista je ttn) zgolj naključna. Na pot Življenje je razdeljeno na več obdobij. Najlepše med njimi je pra* gotovo otroštvo. To je doba, polna lepih trenutkov, sreče. Prvo prelom nico doživi otrok, ko dopolni sedmo leto in prestopi šolski prag. V šoli doživljamo srečne in žalost ne trenutke s sošolci, ki nam posta nejo v osmih letih prijatelji, kakrš nih ne bomo imeli več. Naše otn> štvo se konča, ko zapustimo osnov t šolo, ko se vsak od nas odloči za poklic, za novo pot. Tudi mojih osem osnovnošolskih let se je izteklo. Razmišljam o Sofi, sošolcih, učiteljih. Mnogokrat k spomnim svojih besed: oh. ta prekle ta šola! Le kaj jo je treba? Pa se m vedno bolj dozdeva, da je imeki mami prav, ko mi je govorila: »Nikoli več ti ne bo tako lepo kot v osnovni šoli«. Ce se spomnim prvih šolskih mesecev, ko mi ni bilo mar za učenje m naloge, in jih primerjam z zadnjim leti, se mi zazdi, da sem se v marsičem spremenila. Ne le, da pisen naloge, tudi učim se precej več. Ne verjetno, koliko se Človek lahko spremeni v teh nekaj letih. Zelo rada se spominjam tudi drob nih šolskih dogodkov in načrtov, ki smo jih kovali s sošolci. Naj pomislim le na Gorana in Toneta, ki sta nas zapustila lansko leto in odšla v drugo šolo. Bila sta razredna razgrajača. »Pogruntala« sta vse. le učila se nista. Zato smo imeli na vado reči, da kvarita naš razredni uspeh. A to seveda sploh ni bilo res. Še vedno je 8. b najslabši razred v šoli po učnem uspehu. Drugače pa smo v razredu same »pojave«, kot bi nam rekli v našem žargonu. Vsi, bre: izjeme, imamo svoje posebnosti in po teh smo dobili tudi svoja druga imena, s katerimi se še zdaj kličemo. K sreči imamo učitelje, ki poskrbijo, da ne pozabimo pravih imen in nas lu pa tam opominjajo, da se je treba učiti . . . Za konec pa še nekaj misli, ki jih je napisal Niko Grafenauer o otroštvu' »Človeško življenje brez spomina na otroštvo bi bilo kakor ta \ a „,,. v temi, saj ne bi poznali ničesar drugega, kot tisto, kar hi neposredno /a/naval.. Brez te čudovite luči, ki osvetljuje preteklost, skoraj ne bj inogli živeti v sedanjosti m ne usmerjati svoje misli v prihodnost Romana Leitinger, 8. h r. osn. šol, heroj« Brariča, Tržič - - _ %tek, 23. junija 1978. TELEVIZIJA sobota 24. JUN 140 Poročila -15 Kolesarska dirka po Jugoslaviji — prenos " 35 Obzornik i?00 Boganč, mladinski film 1115 Risanka »0G TV žehtnik ¥j Noč v operi — celovečerni film - ' TV dnevnik - J'1 Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini — posnetek tekme za III. in IV. mesto Jddajniki II. T V mreže: 35 Poročila [40 TV koledar SO Otroška predstava '■■>■> Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini — prenos pol fin a Ine tekme SO Feljton -1.25 24 ur -50 Planine sveta - dokumentarna oddaja - ii Kronika festivala animiranega filma »Zagreb 78« W. stran 18.1 19.50 Iz Indije so uvoženi tile medeninasti vrčki, vaze in podobno, ki smo jih posne li pri FUŽtlŠARJU na Jesenicah. Material ne p,, t enim. Cena: 112,90 din do 189,75 fV Zagreb — I. program : *>20.50 isto kot na odd. II. T V mreže , 50 T V dnevnik f - 20 »Shaft« - celovečerni film *i T V dnevnik -j 15 Najvažnejša je ljubezen — zabavno glasbena oddaja 17.00 Poročila 17.0.") H.Pigge: Popotovanja Morica Avgusta Ben jovvskega. TV nadaljevanka 18.55 Športna poročila 18.50 BuenosAires: Svetovno nogometno prvenstvo — prenos finalne tekme pribl. 21.00TV dnevnik 21..10 K. Klarič: S polno paro — nadaljevanka 22.30 Športni pregled 2.1.15 Poročila 25. JUN nedelja 158 Poročila 155 Za nedeljsko dobro jutro: Sentjernejski oktet ft2fl 625 Ui M. Vitezovič: Dimitrije Tucovic 90 Robin Hood - nadaljevanje in konec Kmetijska oddaja jjj Poročila ''*> Britanska enciklojiediJH . — serijska oddaja Okrogli svet 1^20 Festival Slavonija 78 TA TEDEN NA TV \Sobota je naslov mladinske katerem nam e usodo iz — ovčarja nasfi -nameniti bratje večini dru BOGANZ Madžarskega W filma, i rp-žiser /trika l&bljenega psa &'>ganza. Pes je na svojem Popotovanju doživljal svo krstno »odisejado« s ur kusanfi in konjederci, ki Po ulicah /juhirajo izgub 'jene pse. Boganzu pa je s "'ojtj pasji* modrostjo in zvijačnostjo končno /t *pebj najti svojega gospu farja. Večerni film pa je na cenjen predvsem zabavi lr* razvedrilu gledalca *eh starosti. V filmu NO C v OPERI namreč Pajo Murx. Kot pri Zdi filmov bratov Mar.\ je tudi v tem filmu filmska zgodba sama povod za šte 'dne komične prizore, ob katerih se bomo lahko p,, nemo nasmejali. Nedelja Vsi ljubitelji nogometa si hodo /• nedeljskem pojxd dnevu z zanimanjem ogle dali FINALNO TEKMO S SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA V ARGENTINI. Največ možnosti za osvoji Lev naslova svetovnega prvaka imajo Argentini i. laj bodo igrali pred doma 'im občinstvom. Ponedeljek KOMETI MED ZVEZ I>AMI je dokumentarna ska drama, ki slom zgodbi Fre (iran ta Bantinga Herberta Hi *ta, ki sta dolgu iskalo • ladkorno Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Šport v J L A 19.45 Včeraj, danes, jutri 20.00 Bojevniki sonca — dokumentarna oddaja 20.50 Krat •'- film 21.:») Tihi oeg - celovečerni film T V Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Čudežno sedlo 10.30 Poletje s Katico - serijski film 11.00 Narodni običaji 11.30 Kmetijska oddaja 16.35 TV dnevnik 16.50 Rumena podmornica — mladinski film 18.15 Šport v JLA 18.50 BuenosAires: Svetovno nogometno prvenstvo — prenos finalne tekme 21.00 TV dnevnik 21.30 K. Klarič: S polno paro 22-30 Športni pregled 23.15 T V dnevnik vendar ne najde zdravi/a zoper bolezen. K njemu pride mlad raziskovalec Bantignom, ki je :e zelo blizu rešitve tega pi oblima, vendar ga Mac l.eod odslovi. Bantignom pa .s Hesta knnčnn ud tako pomembni) 26. JUN 17.25 Poročila 17.50 Dva zmerjavca — oddaja iz cikla Sedem stopnic do glasbe 17.50 Obzornik 18.00 31, športno prvenstvo JLA — prenos iz Splita 19.15 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.00 J. Russell: Kometi med zvezdami — angleška T V drama 21.25 Kulturne diagonale 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Beograjska kronika 18.45 TV izbor 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.50 Izkušnje 21,00 Poročila 21.10 31. športno prvenstvo JLA — reportaža iz Splita 21.50 Primer Chessman — celovečerni film TV Zagreb — I. program: 1 (145 Deček in očala, otroška oddaja 17.00 Dositejeve basni 17.15 Poročila 17.20 TV koledar 17.50 Sodobni svet 18.00 Split: 51. športno prvenstvo JLA — prenos 19.50 TV dnevnik 20.00 F. Rudolf: Koža megle. drama 21.55 Glasbeni trenutek 21.40 Kulturna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 Dokumentarni film Poleti* \ gozdu — otroška oddaja Brigadirski TV st udio TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 21.00 Ptice in ptičice - celovečerni film 22.25 TV dnevnik 28. J L N 17.4-") Obzornik 18.00 Sneguljčica - češkoslovaški film 19.15 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Okoliščina Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana T V dnevnik Zgodovinska ura v Podgori na 51. športnem prvenstvu JLA 25.00 Poročila 21.4. 22.00 22.1. pomočjo krije ti' zdravilu '"teuzij na resrn('nI 'tenka m C ho r lesa ki "*a zdravih bolezen, insulin m tope? končno odkrila tem zdravilom IT'Udijn-tiicschh letih ISP^kStMO milipmm rHda vel i Ijenj- leod prede" inski fakulteti Tudi sam Vreućei a nt*'"' (n Mac no metli r Torontu tik ca rja s diabetesa. Torek V oddaji Ml MED SEBOJ (osnovna organizacija - temelj delovanja sin dihata/, ki so ja posneli t TOZD Metalurgija tovar ne Ruše pri Maribora, bodo delavci pred kongre som zveze sindikatov Siti venije spregovorili u dase danjih izkušnjah dela sin dikafov V tej temeljni organizaciji se sindikat aktivno vključuje v obliku vanje gospodarskih no (rtov m samoupravnih aktov. Kljub tema pa rti: tnišljajo. da bi se še h olje organizira/i, laku. da hi bila njegova učinkovitost še večja. Sreda Najmlajši telet i:ijski gledalci si budu /a liku ogledali zanimivi češkostu vaški mladinski film SNK-GULJĆICA. V ciklusu film tedna si bomo lahko ogledali itn lijanskt film OKOLIŠČINA. Zgodba pripui eduje u danih premožne družine. Oče ves stoj čas posveča delu, mati upravljanju po sestva, otroci pa se zant maju ja različne stvari. Filmska zgodbti je posve čena njihovim medsi h<>/ mm odnosom, ki sc jasna kažejo v dogodkih, ki so jim priča. Mati je učevidku prometne nesreče, :<> kolesnieah ustaljenih na vad, jih nove okoliščine prisilijo, da te navade spremenijo 11 kopalkam. en u ali dva delnim tudi enako, dolgo krilu. \ GLOBUSU spodaj, na Kokrinem oddelku ženske trikotaže, jih imajo Izdelek BETI. Cena: kopalk 120 do 560 din krilo 343,50 din 27. JUN 18.00 Obzornik 18.10 Bojevniki sonca — nadaljevanje in konec 18.45 Revija mladinskih pevskih zborov 78 19.15 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.00 Mi med seboj 20 55 M. I )oinhrowska: Noči in dnevi — nadaljevan je m konec 21.50 T V dnevnik 22.05 Glasbeni magazin 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: I 7 1"» 'il športno prvenst vo JLA - prenos iz Splita 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Brigadirski TV st udio 19.30. TV dnevnik 20 <>u Št iridesetlet nik - senjski 111111 2ii Hi 21 ur 2 I HO ! I šport no prvenst vo JLA - reportaža 21.1 fi Znanost 22.00 Izviri TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18 05 TV koledar Iščete lahko bombažno haljo za vroče dni. V M ur kini MODI v Radovljici jih imajo vseh barv in vzorcev. Velikosti: od 58 do 54. Cena: 350 do 450 din Oddajniki II. TV mreže: 17.45 T V dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Med šolo in domom 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 19.55 Uvod v igre brez meja 20.05 Gromitz: Igre brez meja — prenos 21.50 Včeraj, danes, jutri 21.50 Predstavljamo vam gladališče 1 van Za je z Reke 23.05 Zabavno glasbena oddaja T V Zagreb — I. program: 17.45 T V dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Med domom in šolo 18.15 Popularna glasba 19.50 T V dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Zgodovinska ura v Podgori na 51. športnem prvenstvu' JLA četrtek 29. JUN 18.00 Obzornik 18.15 Londonska melodija 18.15 Robaja — oddaja iz cikla Cas. ki živi 19.15 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.05 V živo: Športna kultura športnikov in občinstva Oddajniki II.TV mreže: 17.00 51. športno prvenst v«) JLA — prenos iz Splita 1850 TV novice 18.45 Ali morda veste'.' 19.30 TV dnevnik 20.00 Kuba — dokumentarna oddaja 22.00 >I športno prvenstvo JLA - reportaža 2220 Ženska danes. dokumentarna oddaja (V .se odpravljate na mor /c. boste rabili tudi dobm mažo, da koža ne bo pre hudo opečena. Vsi si žeti mo le lepe, bronaste barve M a oddelku kozmetike i ULOBl SI imajo vseh i rs t krem. sprejev in olj za sončenje: Piz bum. Delial. Cuppertonc, 1)1, Sun mi.\. I /fragm itd. Cena: 18 do 85,87 di n TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila rS.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 18.45 Ali morda veste? 19.50 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Gruntovčani - TV nadaljevanka 21.45 TV dnevnik 22.00 Dnevi glasbe 30. JUN 18.05 Obzornik 18.15 Ostržek - nadaljevanje in konec 18.45 O visokem krvnem pritisku 19.15 Risanka 19.50 T V dnevnik 2().(K) Gostitelji in gostje — zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi: Odtrgana vejica vene 21.40 R. Graves: Jaz, Klavdij — TV nadaljevanka 22.30 T V dnevnik Ste za dobro enolončnico? V Centra lovi D K LIKATE SI v Kranju dobite pravi vojaški pasul/ v vakuum foliji. V 15 minutah je jed gotova. Cena: 20,90 din 22.10 Nočna-premiera: Zlato tele, celovečerni film Oddajniki II. TV mreže: 17.00 18.30 18.45 19.50 20.00 21.00 21.20 21.35 22.05 25.00 31. športno prvenstvo JLA — prenos iz Splita Zagrebška kronika Zabavno glasbena oddaja TV dnevnik Kulturni mozaik Včeraj, danes, jutri 31. športno prvenstvo JLA — reportaža Portreti Srečanje študentov glasbenih akademij v Rovinju Književni klub TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Igrajmo se gledališče 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Gostitelji in gostje — zabavno glasbena oddaja 20.55 Noči in dnevi T V nadaljevanka 21.55 TV dnevnik Če sta modna jecns in sa-fari zgoraj, naj bo temu primerno tudi obuvalo. V PLANIKI so mislili tudi na to in za deklice, ki se rade nosijo po modi, izdelali športne platnene če-veljce z juto spodaj, ki se zavezujejo po nogi. Barve: safari zelena in modra. V vseh prodajalnah PLANIKE se dobe. Cena: 189 din RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. 24.00. 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 24. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.00 VV A Mozart Divertimento št. 1 za godalni trio 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godarla v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti ing. Janez Penca: Urejanje zasebnih gozdov 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Od arije do arije 15.30 Vedre melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.0() - (kulturni magazini 18.05 Poletni divertimento 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom A ti Soss 20.00 Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja ".a naše izseli"' x 23.05 Popi rnih20 0.05 No', program — gl oa Drugi , rogram 8.00 Kibota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek L.Suhodolčan: Uho 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper) 18.40 Z ansamblom Jazz Set t 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Za vas muzicirajo 20.00 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.30 Poročila 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Stereotonski o|H-rni koncert 23.00 Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 25. JUN Prvi program 4.30 Dobro itilro' 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10,05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10 10 Humoreska tega tedna M. Rozin. Babica 10.50 G lashena medigra UJM Poročila - Turistični napotki zi< naše goste iz tujine 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Rias Berlin 14.05 Nedeljsko popoldne I f i (Ml Zabavna radijska igra Michael Ashe: Strah ob zori 19 15 l,ahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno Haiku 23.15 Glasbena parada Kadenci 0.05 Nočni program — glasba Drugi program H 00 Nedelja na valu 202 13.00 CockUil melodij 13 35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14 05 Glasba ne pozna meja 15.00 Pet pedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15 45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16 33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom prof. dr. Aleksandra Kornhauser 23.00 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 26. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Pesmice na potepu Marijan Lipovšek: Kantata »Medved B rum ček« 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkest ri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Vilko fttern: Strukturne spremembe v kmetijstvu in gospodarski napredek 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni interniezzo 15.45 Naš radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - P Božič Tisnikar 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.(H) Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Harrv Edison — Edie Daviš - Tom Scott 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva ^ 17 40 Godala v ritmu 18.0O Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Neznani Dvorak 20.35 ("I. Debussv: Morje — tri simfonične skice 21.(M) Literarni večer Pesniki so izbrali 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 It slovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 27. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant (Glasbena šola Domžale) 9.40 Vedre note 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti ing. Nevenka Cmok. Pouk 0 živinoreji v kmetijskih šolah 12.40 Po domače 1.1.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak I Mladimi 15.30 Mozaik zvokov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 I ..ilik" noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidarši«" 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Juš Kozak: Srečanje na gozdni poti 21.27 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno M. Jare: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 005 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1) 3.1 Danes vam izbira 14.00 Z vami in /.a vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17 30 Zrcalo dneva 17 40 Z ansamblom Andrej Arnol 17 50 Ljudje med srboj 1800 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 G. Puccini: Odlomki iz opere Madame Butterflv 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Aleksander Čerepnin: Druga sonata za violončelo in klavir, op. 30 20.35 Slovenska glasba nekdaj in danes 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.40 Iz. albuma tonskih zarisov življenja 23.55 Iz slovenske poezije Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.20 19.35 19.45 20.00 21.20 22.20 23.05 23.15 28. JUN program Dobro jutro! Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Igrajo majhni zabavni ansambli Zapojmo pesem Otroški zbor OS Škofja Loka Kdaj. kam, kako in po čeirl? Turistični napotki za naše goste iz tujine Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti — dr. Zoran Zeleznik: Pljučna obolenja pri teletih Pihalne godbe Danes do 13.00 Priporočajo vam . . . Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni interniezzo Spomini in pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Koncert abonmaja GM - Mladi mladim Slovenska in svetovna zborovska glasba Obvestila in zabavna glasba Lahki' noč. otroci! Minute z ansamblom Mojmir Sep< Simfonični orkester RTV Ljubljana v minuli sezoni lz zakladnice solist ično-komorne literature S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočni program — Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenost i 16.10 Lahke note 16.40 I/, slovenske produkcije zabavne glasbe 17 30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (radio Koper) 18.40 Srečanja melodij Tretj 19.05 20.00 20.35 21.40 22.00 23 10 23.55 i program (; lasbena soareja Horovvit / igra Rahmaninova Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret VenoTaufer Razgledi M sodobni glasbi Iz komornih del .losefa Havdna Iz slovenske poezije ČETRTEK 29. JUN Prvi 4.30 8.08 9 05 9.20 9.40 10 15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13 30 14 05 14.20 14.40 15 30 program Dobro jutro! Glasbena matineja Počit nisko popotovanje i h I strani do strani Počitniški pozdravi Narodne in pnnarodcle Kdaj, kam. kako in po čem? Turist ični napotki za naše gosle iz tujine Uganile. |M vam zaigramo . . Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti — dr. Joža Urbi;s: Razvoi prašičereje pri nas in v nekaterih drugih deželah Od vasi do vasi Danes do 13.00 Priporočajo vam . . Skandinavske ljudske potmi Koncert za mlade poslušalce Mehurčki Paleta ritmov t. ansambli Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.05 Divertimento, serenada in suita 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Nekaj pesmi na besedila Otona Župančiča 23.05 Literarni nokturno Vergil: Vihar na morju 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti vritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del 17.00 Kn mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjaInost 20. stoletja -»Ancilla Vocis« 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni »oncertino 20.35 Deveti festival baročne glasbe v Mariboru 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije 30. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Zabaval vas ho orkester Helmut Zacharias 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Matija Kovačič: Novosti v osnutku novega zakona 0 združevanju kmetov 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Nafti umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni iotermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih mirov 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Kesede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 2(r2 13.00 |/ partitur velikih zabavnih orkest rov 13.33 Glasba i/ socialističnih dežel 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.10 Odmevi z gora — Danilo Cedilnik Den: Gunibaz e Safed 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojaz/. 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra Wole Sovinka: Okrvavljeno Halje 19.54 Glasbeni interniezzo 20 15 Z jugoslovanskih koncert mli odrov 22.(Ml V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S pevci od včeraj m danes 23.55 lz slovenske pocziic NAGRADNA Rešitve pošljite do 28. junija na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. KRIŽANKA ponski borilni Sport z golimi rokami, 57. portir, pri nogometu golman. Navpično: 1. srbski pesnik-modernist. Vaško, 2. velik gorski vrh, 3. ugledni stan španski in francoski ljudski ples, 4. kratica za Televizijo Španije, 5. rusko žensko ime, Ana. 6. znak za kemično prvino nikelj, 7. kratica ra Slovenski pravopis, 8. krčevina, trebež, laz. 9 makedonski ljudski ples, 10. država na Balkanskem polotoku, 11. ogljikovodik v nafti. 12 jezero na filipinskem otoku Luzon, 14. junak TV nadaljevanke »Poti in stranpoti« Alek-sandara Marodića, 15. dišava, začimba za osladitev, 18. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce, 22. plesna figura pri četvorki, 23. starinski veznik in, 26. duhovnik v Alek-sandriji, začetnik arianizma, 28. rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje. 30. oblika družbene zavesti, veda, 32. zaničljiv izraz za zobarja, 33. koledovanje, voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki, 34. časovna merska enota, ima 60 minut, 36. pripomočrii pri hoji, v športu skakalni rekvizit, 37: če kdo vskoči namesto nenadnega odstopa drugega. 38. pripadniki južnoameriškega indijanskega plemena, 39. ime našega slovničarja Bohoriča. 41. nemarnost, zanemarjenje, 44. ime nemške filmske igralke Sommer, 45. živec, 48. kratica za Prvenstvo Evrope v atletiki, 50. naša industrija nafte, 53. kratica za Ljudsko republiko 55. Ivan Tavčar. Rešitev nagradne križanke z dne 16. junija: 1. kost, 5. start, 9. medo, 13. opereta, 15. Arka- dij, 17. soliter, 18. parenje, 19. LJ, 20. enakost, 22. ia, 23. Adam, 25. arara, 26. unča, 28. baker 30. Est, 31. Stael, 32. on, 33. ter, 35. Ate, 36. KT, 37. model, 39. ploha, 41. alod, 43. Kihot, 45 akti 48. ven, 49. honorar, 51. tet, 52. leopard, 54. analiza, 56. Armande, 57. zalivek. Prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Tilka Šenk, Britof >o-64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) dobi Gvido Kavčič, Naklo 157, 64202 Naklo, 3. nagrado (50 din) dobi Tjaša Mezgec, C. JLA 6, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Vodoravno: 1. okrasni obroček, členek verižice, 7. rod večinoma vzpenjavnih, samoraslih in lepotnih grmov z belimi, modrimi in vijoličnimi cveti, 13. avgust, 15. testament, 16. del Aten in glavno pristanišče Grčije z ladjedelnicami, 17. pevski vzklik: do dna!, 19. italijanski fizik, ki je izdelal prvi galvanski člen, Alessandro. 20. ime slavne ruske balerine Pavlove, 21. izpodnebnik, meteor, pretežno iz kamna, 24. merska enota za pospešek, imenovana po Galileu Galileiu, 25. grobo, eno-varvno, volneno orientalsko domače sukno, 27. trinog, samosilnik, 28. britanski otok v Irskem morju, 29. sivkasta, krhka, zelo strupena prvina, znak As, uporabna v industriji in zdravilstvu, 31. priprava za doziranje, 33. mesto v notranji Dalmaciji na robu Knin-skega polja, 34. znak za kemično prvino uran, 35. ime slovenskega gledališkega igralca, režiserja, publicista in vzgojitelja Šesta. 37. kdor kaj vodi, 38. kratica za Irsko republikansko armado, 40. ime skladatelja in dirigenta Adamiča, 42. bolezensko ali strastno poželenje, 43. nepričakovano, nenadoma, 46. težko svetlo angleško pivo, 47. Kurt Eisner, 48. močna, samostojna taktična enota, ki ji poveljuje polkovnik, 49. starogrški ljudski pesniki iri pevci junaških pesmi, 51. Ivan Mrak, 52. odbleski, 54. majhna mrena, 56. ja- KINO Kranj CENTER 23. junija amer. barv. krim. ELITA MORILCEV ob 18. in 18. uri, ob 20. uri ni kinopredstave. 24. junija amer barv. krim. ELITA MORILCEV ob 16., 18. in 20. uri. prem. ital. barv. pust. OROŽJE SMRTI ob 20. uri 25. junija špan barv. risani DEŽELA VEČNIH IGER ob 10. uri. amer barv. krim. ELITA MORIL CEV ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer barv. PROFESIONALCI ob 21. uri 26. junija ital. barv. pust OROŽJE SMRTI ob 16 . 18. in 20. uri 27. junija ital. barv. pust. OROZ-JE SMRTI ob 16.. 18. in 20. uri 28. junija ital. barv. pust. OROŽJE SMRTI ob 16. in 18 uri, prem. amer. barv POT K SLAVI ob 20. uri 29. junija amer. barv. POT K SLAVI ob 16. in 19 uri Kranj STORŽlC 23. junija amer. barv vvest. ZAKON SOVRAŠTVA ob 16.. 18. in 20. uri 24. junija jap. barv. fant. TEROR MKKAGODZILE ob 16. uri. franc. barv erot. kpm PRVIČ LJUBEZEN ob 18 in 20 uri 25. junija nem barv. pust. VVIN-N ETOl' 1 del ob 14. m 18 uri. angl. ital. barv. grozlj. NEKAJ SK PREMIKA V MRAKU «* 16, in 20. uri 26. junija nem barv pust VVIN-NETOU II del ob 16., 18. in 20 uri 27. junija nem. barv. pusl. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERI I ob 16.. 18 m 20 uri 28 junija nem barv pusl VVIN NETOU IN APANACl ob Hi, 18 m 20 uri 29. i unija nem. barvni vvest KRALJ PETROLEJA ob 10.. is in 20. uri Tržič 24. tuiiiia amer. barv. krim. kom UMRI NA DRUGEM MESTU ob 18. m 2o url 25. (unija nem. barv pust. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 15 mi, angl barv pust JAMES BONI* - ŽIVI IN PUSTI UMRE II db 17. uri, amer. barv. krim kom UMRI NA DRUGEM ME S TU ob 19. uri, prem amer Imrv krim. MAŠČEVANJE TOMA H U NT K RJA ob >\ nn 26. junija amer barv vvest VRNITEV SKDEM VEIJĆAST NIH ob 18 uri 27. junija amer barv krim MAŠČEVANJE TOMA HUN TERJA oh 18 m •>() uri 23. junija nem barv pust KRALI PETROLEJA ob IN uri amer barv krim. MAŠČEVANJE TOMA HIINTKR.IA ob 20. uri 29. junija angl. barv. grozlj. NEKAJ SE PREMIKA V MRAKU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. junija franc. barv. krim NEDELJSKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri 25. junija nem. barv. pust. VV1N-NKTOU IN APANACl ob 15. uri. amer. barv. vvest. VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv. pust. OROŽJE SMRTI ob 21. uri 26. junija amer. barv. vvest. ZAKON SOVRAŠTVA ob 18. in 20. uri 27. junija nem. barv. pust VVIN-NETOU L del ob 18. uri 28. junija angl. ital. barv. grozlj. NEKAJ SE PREMIKA V MRA KU ob 18. m 20. uri 29. junija nem. barv. pust VVIN NETOU II. del ob 18. in 20. uri Duplica 24. junija amer barv vvest. ZAKON SOVRAŠTVA ob 20. uri 25. junija nem. barvni pust. KRALJ PETROLEJA ob 15. uri. franc. barv. erot. komed. PHVlC LJUBEZEN <>b 17. in 19. uri 29. junija nem. barv. pusl VVIN-NETOU I del ob 20. uri Radovljica 24. junija jug. barv. METULJEV OBLAK ob 18. uri. ital. barv pust SVETNIKI IN DIAMANTI ob 20. uri 25. junija ital. barv. pust. SVETNIKI IN DIAMANTI ob I« uri. slov. barv KO ZORIJO JAGODE ob 20 uri 26. junija ital. barv pust. SVET NIKI IN DIAMANTI ob 20 uri 27. junija slov barv KO ZORIJO JAGODE ob 20. uri 28. pinija amer zabavni STAN IN OLIO V TUJSKI LEGIJI ob 20. uri 29. tuiiija amer barv vojni KAN IME IZ TRETJE ČETE ob 20 uri Bled 23 juiuia amer zabavni STAN IN DUO V TUJSKI LEGIJI ob 20. uri ....»mi » 24. junija franc barv MANO-VALEČ ob 18. uri. »ran«, barv. krim. ČLOVEK, KI JE MN(Xi() VEDEL ob 20 uri 25. junija franc. barv. krim ČLOVEK. KI JE MNOGO VE-OKI ob 18. uri. amer zabav. STAN IN 0LI0 V TUJSKI LEGI JI ob 20. uri 26 |imi|a slov barv KO BORIJO JAGODE ob 20, uri 27 juniji iug. barv. NORI DNE VI ob 20. uri Ql/__ 28 juiuia ital barv pust SVBil-NIKI IN DIAMANTI ob 20. uri 29 junija slov barv KO ZORIJO JAGODE ob 20 url Škofja Loka SORA 23. junija amer. kom. TIŠINA SMEJEMO SE ob 18. in 20. uri 24 junija amer. west. KONJENICA BREZ KONJ ob 18. in 20. uri 25. junija amer. vvest. KONJENICA BREZ KONJ ob 18. in 20. uri 27. junija predpred. slov. mlad KO ZORIJO JAGODE ob 20. uri 28. junija predprem. franc. kom CE SKAČE SLON CEZ PLOT ob 20. uri 29. junija nem. drama IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 18. in 20. uri, predprem franc. drame VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 22. uri Škofja Loka OBZORJE 23. junija amer. vvest. KONJENICA BREZ KONJ ob 20. uri 24. junija franc. drama VIOLE-TA IN ERANCOIS ob 20. uri 25. junija amer. kom. TlSlNA SMEJEMO SE ob 18. in 20. uri 28. junija amer. akcij. MAŠČEVALEC IZ BELFASTA ob 20. uri Jesenice RADIO 23. junija amer. barv. K ING amer. KONG ob 17. in 19. uri 24. junija franc. barv. grozlj. DRAKULA OCE IN SIN ob 17. in 19. uri 25. junija franc. barv., grozlj. DRAKULA OCE IN SIN ob 17. in 19. uri 26. junija amer. barv. pust. PREPOROD V DIVJINI ob 17. in 19. uri 27. junija amer. barv. pust. PREPOROD V DIVJINI ob 17. in 19. uri 28. junija amer. barv. pust. METU IJ ob 17. in 19.30 Jesenice PLAV2 23. junija jap. barv. BITKA ZA PORT ARTHUR ob 18. in 20. uri 24. junija amer. barv. PREPOROD V DIVJINI ob 18. in 20. uri 25. junija amer. barv. PREPOROD V DIVJINI ob 18. in 20. uri 26. junija franc. barv. DRAKULA OCE IN SIN ob 18. in 20. uri 27 junija franc. barv. DRAKULA OCE IN SIN ob 18. in 20. uri 29. junija ital. barv. KARIERA SOBARICE ob 18. in 20. uri Dovje - Mojstrana 24 junija angl. barv. DVOBOJ DO IZTREBITVE ob 19.30 25 junija amer. barv. IME Ml JEGATOR ob 19.30 Kranjska gora 24 junija amer. barv. IME Ml JKGATORob20. uri •)h iuniia amer. barv. NOROSTI DICKA IN JANE ob 20. uri ■)H iuniia amer. barv. PREPOROD V DIVJINI ob 20. uri Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. DVEH UČITELJEV TELESNE VZGOJE Pogoj: PHlT ali P telesne vzgoje 2. DVEH UČITELJEV V ODDELKU Pil Pogoj: učitelj razrednega |>ouka I. VARUHINJE Pogoj: šola za varuhinje 4 DVEH SNAŽILK Pogoj: dokončana osimvna *ola. Poskusno delo 2 meseca. Nastop dela 1. 9. 1978. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po končanem razpisnem roku. Elita Kranj Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu razpisuje na osnovi 180. člena statuta DO dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodje komercialnega sektorja 2. vodje finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: . - srednja šolska izobrazba ekonomske smeri - naimanj 5 let delovnih izkušenj - pod 1, v trgovski stroki tekstilne smeri - Dod 2 pri opravljanju finančnih in računovodskih del - ustvarjalni odnos do samoupravljanja in delitve po delu, spoštovanje zakonitosti ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo. Kandidati bodo izbrani za 4 leta. riimoio orijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na *Jtov: Elit« Kranj, splošno-kadrovski sektor, Titov trg 7, v 15 dni po objavi. 0 J2biri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem roku. _ Vabimo vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju gozdnogospodarske enote Poljane (k. o. Visoko, Kovski vrh Dobie, Lučine, Dolenja Dobrava, Gorenja vas, Podobeno, Dolenčice, Podvrh-del), da si ogledajo in dajo Drinnmbe na obnovljeni gozdnoureditveni načrt za enoto POLJANE, ki bo veljal za razdobje 1978 - 1989. ' Podatki bodo na vpogled na gozdnem okolišu v Poljanah 2H. ,U-I nija 1978, od 7. do 14. ure. H nija I97H, o 03 Gozdno gospodarstvo Kranj Biološki sektor Razpisna komisija Ključavničarstvo Radovljica razpisuje v skladu s 87, členom statuta delovno mesto individualnega poslovodnega organa direktorja Pole* splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri, :i leta oz. 5 IH delovne prakse na vodilnih delovnih mestih; da ie "kvalificiran delavec ključavničarske stroke / najmanj lo let delovne prakse od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih; predložiti mora program razvoja podjetja; da je družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo ponudbe /. dokazili o izpolnjevanju po-foiev v zaprti pisemski ovojnici na naslov: Ključavničarstvo, Radovljica, Gradnikova 111, z označbo: »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: vodje službe varstva pri delu K Hdati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti ancna ^j^tenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim ?!lom spolnjevati še naslednje pogoje: t morajo dokončano višjo tehniško varnostim solo im± liene so delovne izkušnje s strokovnim izpitom I poskusno delo .1 mesece K H Ha ti naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in « dokazil« ° strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po Po* jx>teku objavnega roka bomo kandidate pismeno obvestili v30 dneh. ! I i, j GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Obvestilo Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gozdnogojitvenih del itd.) za proizvodno leto 1978 po naslednjem razporedu: Revir Jezersko — Kokra na Jezerskem v torek, 11.7. 1978, od 8. do 11. ure v pisarni na Jezerskem v Kokri v četrtek, 29. 6. 1978, od 8. do 11. ure pri Arnežu v Kokri Revir Preddvor Gorice v Preddvoru v ponedeljek, 26. 6. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Preddvoru za zamudnike v ponedeljek, 10. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Preddvoru v Goricah v torek, 27. 6. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni zadružni dom za zamudnike v torek, 11. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v zadružnem domu Revir Naklo — Podbrezje za naselje Naklo, Pivka, Malo Naklo, Cegelnica, Okroglo in Žeje v torek, 27. 6. 1978, od 6. do 12. ure v pisarni na skladišču Naklo za naselje Kokrica, Suha, Rupa, Predoslje, Ilovka, Mlaka, Tenetiše, Letence v sredo, 28. 6. 1978, od 8. do 12. ure v gostilni Toporš na Mlaki za naselje Strahinj v četrtek, 29. b'. 1978, od 8. do 10. ure v gostilni Bavavc v Strahinju za naselje Sp. Duplje, Zg. Duplje, Zadraga, Retnje, Breg, Žiganja vas, Sebenje in Križe v petek, 30. 6. 1978, od 7. do 10. ure v gasilskem domu v Dupljah za naselje Podbrezje, Zvirče, Bistrica v sredo, 5. 7. 1978, od 8. do 10. ure v kulturnem domu v Podbrezjah Revir Besnica — Podblica v Kranju v ponedeljek, 26. 6. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni Gozdnega gospodarstva Kranj Revir Žabnica v Kranju v ponedeljek, 3. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni Gozdnega gospodarstva Kranj Revir Kranj v Kranju v ponedeljek 10. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni Gozdnega gospodarstva Kranj Revir Cerklje — Šenčur v Cerkljah v torek, 27. 6. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Cerkljah za zamudnike v torek, 11. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Cerkljah v Zalogu v četrtek, 29. 6. 1978, od 8. do 12. ure pri Recku za zamudnike v torek, 11. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Cerkljah v Šenčurju v četrtek, 29. 6. 1978 od 7. do 12. ure v pisarni Šenčur za zamudnike v četrtek, 6. 7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni Šenčur Revir Šenturška gora na Šenturški gori v četrtek, 29. 6. 1978, od 8. do 12. ure pri Grilcu v Cerkljah v torek, 11.7. 1978, od 7. do 12. ure v pisarni v Cerkljah. Gozdno gospodarstvo Kranj, n.sub.o. Temeljna organizacija kooperantov Preddvor, n.sub.o. mladinska knjiga TOZD Trgovina o. sub. o. Ljubljana, Titova 3 objavlja prosta mesta učencev papirniško knjigotrške stroke v papirnici Kranj Pogoji za sprejem učencev: končana osemletka, starost do 18 let Prednost imajo kandidati, ki so končali osemletko /. boljšim uspehom. Pismene ponudbe pošljite na naslov Mladinska knjiga TOZD Trgovina o.sub.o. Knjigarna in papirnica Kranj. Maistrov trg 1. VA VIMTOR Viator TOZD Tovorni promet Jesenice Jesenice, Titova 67 objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev lesene barake in pokrite lesene lope Izklicna cena za navedeni osnovni sredstvi je ;J<)00 din, prometni davek ni vračunan v ceno. Javna licitacija bo na Jesenicah na parkirnem prostoru za tovorna vozila na Kidričevi 41 c 3. 7. 1978 ob 8. uri. Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti položiti 10-odstotno varščino. Odbor za delovna razmerja Tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri objavlja naslednja prosta dela in naloge: ORODJARJA I Pogoj: končana poklicna šola za orodjarje ter 3 leta delovnih izkušenj Prosta dela in naloge objavljamo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v splošnem sektorju v 15 dneh po objavi. DOM POD PLANINO Trebi j a 64224 Gorenja vas zaposli takoj 2 dekleti za pomoč v kuhinji vajenca(ko) v kuhinji vajenca(ko) v strežbi Stanovanje zagotovljeno. Bogata izbira bombažnih tkanin za vso poletno garderobo — tudi za najzah te v nejše okuse Informativno prodajni center TEKSTILINDUS v hotelu CREINA ENTRAL Za piknik in srečanje v Skofji Loki «50 več sodelavcev za strežbo in ostala dela &jft/ Cent,al Kranj TOZD Gostinstvo Osebno se zglasite do srede, 28 junija 1978, v Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovski oddelek. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega skrbnega moža in očeta Ivana Pirca se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem njegovim sodelavcem, sindikatu Iskre, uslužbencem restavracije Park, gasilskemu društvu Trboje, Zvezi borcev Trboje TVD Parti zan Trboje za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala Komurka Rudiju za njegovo požrtvovalno vsestransko pomoč, govorniku Kepic Ivanu za poslovilne besede in č. g. župniku za obred. Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči, žena Vilma, sin Janez, Mari s Kristjanom, oče, brat, sestra in ostalo sorodstvo Trboje, 17. b. 1978 JBJBTHTl OGLASI PRODAM Prodam POSTELJO z jogijem, KAVČ s predalom, 5-delno sobno omaro, vse novo, še zapakirano. Gartner Stanko, Studeno 6, Železniki 4762 Prodam okrog 1000 kom. OPEKE »predelne«, nove. Kavčič, Retljeva 15, Cirče 4891 Prodam mlado brejo čistokrvno FRIZIJKO. Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 4892 Poceni prodam novo HARMONIKO na gumbe. Govekar, Kocjanova 5, Kranj - Stražišče 4893 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža. očeta, brata, strica in starega očeta Janeza Primožiča roj. 18. 12. 1903 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali verne in cvetje ter za izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo sosedom! posebno Likarjevim in Stremfeljevim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, org. ZB. KZ. kolektivu Jelovice, LTH iz Sk. Loke, dr. Berniku, g. župniku, govorniku Kalanu za poslovilne besede, pevceui, sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sin Mirko z ženo in sin Janko z družino ter ostalosorodstvo Koprivnik, 16. 6. IU7H ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame, babice, sestre in tete Ivanke Zupančič roj. Grilc Tomlnove mame se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni! Bled. Jesenice. 20. 6. 15)78 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata m strica Antona Dobravca Javhovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so mu poklonili vence m cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala govornikoma za tople besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem. ki so nam kakorkoli lajšali bolečino. Žalujoči: otroci z družinami i li drugo sorodstvo Nemški rov t. 19. junij 197* Ol Z.\ll\ Al,A ) holcci i/.^ni>i na-M-g.i očrta Janeza Demšarja, n,mw ga :*(). H. IcS*7 Kožuhovega ata i/ Brodov se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom tri znancem za pomoč, i/iu/.e so/al ja darov ane vence in cvetje Lepa hvala tudi lovcem LIJ Škofja Loka m predsedniku /a poslovilni govor ob odprtem grobu in za tako številno spremstvo lovcev lei vseh ostalih pn pogrebu, Prisrčna hvala I udi duhovščini za obiske na don m m pati o Damjanu /,\ lep |m>giebni obred Zahvaljujemo se tudi pevskemu /boru upokojencev i/ Škofje Lok. /a zapele žal«»strnke Žalujoči sinovi z družinami Umrl LI. (>. I!»7M v Bi odah pri Školji Loki Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kalinškova ulica 43 (Jezerska cesta) Kranj 4894 Prodam nov OLJNI GORILEC »Calomat« za 4000 din. Kocjančič Franc, Črnivec 15, Brezje 4895 Prodam tovorno CAMP PRIKOLICO. Stare Boris, Šorlijeva 21, Kranj 4896 Prodam rabljena GARAŽNA VRATA - višina 230. širina 260 cm. macesnova. Rozman Andrej, Golnik št. 73 4897 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Uranič, Kokrica, Dolžanova 1 4898 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in koš. Mijatovič Sonja, Šorlijeva 27, tel. 26-319 4899 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in GRADBENO BARAKO 2,3 X 3 m. Koželj, Kebetova 16, Kranj, tel. 23-301 4900 Prodam KOBILO, vajeno vseh voženj, staro 13 let. Podljubelj 72 4901 Prodam TRAKTORSKE VILE za seno in železna OKNA, primerna za hlev ali kleti. Kern, Cadovlje 4, p. Golnik 4902 Prodam 2 garnituri kompletnih ORODIJ za izdelavo dobro vpeljanih kovinskih in plastičnih artiklov. V sestavi orodij je tudi punkt aparat ter stroj za robljenje zakovic. Ber-gant, Moša Pijade 42, Kranj, telefon 064 22-193 4903 Prodam KRAVO s teletom. Mavčiče 43 4904 Prodam črnobel TV SPREJEMNIK Diplomat super avtomatik, nemški, star 1 leto, OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in ŠPORTNI VOZIČEK. Zupane, Poljče 34 (blok), Begunje na Gor. 4910 Prodam KRAVO s teletom. Ažman, Višelnica 11, Zg. Gorje 4911 roceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, italijanski. Inform. tel. dopoldne 064 25-461 int. 335, popoldne 064 47-134 4912 Prodam OMARO za dnevno sobo, GUMI VOZ 15 col, TRAKTOR 30KM, PLUG, ČOLN na vesla, ŠTEDILNIK, VRTNO ŠKROPILNICO, VIBRATOR za špičak opeko, KOMAT 16 col, SOD za mošt, PLOČEVINO za špičak opeko in KOTEL za žganjekuho, 401. Zapuže 2, Begunje 4913 JARČKE HISEKS prodajamo. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 4914 Prodam MIVKO, PESEK za omet in PESEK za bavarsko fasado. Zalog 61, Cerklje 4915 Ugodno prodam KUPPERS- BUSCH PEČ, trajno žareč ŠTEDILNIK E-4 in 801 bojler Tiki. Kor-dež, Kropa 91 4917 Prodam TELICO v 9. mesecu bre-josti. Udir, Zaloše 6 4802 Ugodno prodam ZAKONSKO POSTELJO, pol leta rabljen STABILIZATOR za črnobel televizor in opremljen KOŠEK. Planina 17/11/10 4955 Prodam krmni MOTOR TO-MOS 4, s kratko osjo. Valant Franc, Begunje 4, Begunje na Gorenjskem 4956 Prodam staro cementno strešno OPEKO. Soklič, Prečna 10, Bled 4957 Prodam mlado KRAVO frizijko. Jereka 17, Bohinjska Bistrica 4958 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Kordež, Jamnik 15, Kropa 4959 Prodam košnjo SENA v Teneti-šah. Pivka 16, Naklo 4960 Po znižani ceni prodam 200 kg, 6 mm ARMIRANE ŽICE. Bašelj 18, pri Šišenk 4961 Prodam ohranjeno belo otroško ZIBELKO. Grilc, Golniška 15, Kokrica 4962 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Rupa 6, Kranj 4963 Prodam staro strešno opeko Ki-kinda, 3500 kom., po ugodni ceni. Informacije Jože Aljančič, Našičeva 1, Tržič 4847 Prodam KOSILNICO Moto Be-narri, za hribovite predele, dobro ohranjeno. Leban Danilo, Begunje 93 4964 V. Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din. vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta Prodam 2 KRAVI, tik pred telit vijo. Valjavec, Žablje 1, Golnik 4965 Prodam črnobel TELEVIZOR RR Niš po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 4966 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 7 496" Prodam novo MOTORNO KOSILNICO BCS tip 715-L, 8KS ; bencinskim motorjem, delovno šir,-no 80 cm, primerno za vse košnje Informacije na naslovu Pristava 2/a, Tržič 49^ Poceni prodam črnobel TELEVI ZOR znamke RR Niš. Kranj, Kebetova 17, telefon 23-313 4969 Prodam skoraj nov OTROŠKI TRICIKEL in kopalno OBLEKO za nosečnice. Telefon 74-355 oz. 22-946 4970 Prodam PEČ za kopalnico, m ročni voziček 100 X 200. HudomaJ. Jezerska 8, Kranj 49"". Prodam veliko STRUŽNICO Bobnar Alojz, Breg ob Kokn _ | Preddvor 4^" Prodam KOSILNICO za Zetorja" hidravlično ali navadno, poljski dvo-redni IZRUVAČ KROMPIRJA, let nik 1977 in MOTORNO ŽAGO Stihi 045. Rozman, Poljšica 3, Podnart 4973 Prodam dvoosno PRIKOLICO in DESKE za napušč. Zg. Brnik ~ Cerklje 49"-; Prodam KRAVO, 8 mesecev b-dobro mlekarico. Erzar, Cerklje 19 49~ Prodam po 20 kg težke PRAŠIČ KE. Zalog 43, Cerklje M Poceni prodam nekaj vozov SENA za pokositi. Poljanska 25, Škofja Loka Prodam 5 tednov starega BIKCA ali zamenjam za teličko. Spodnn Brnik 55 49-% Prodam CIRKULAR z motoma (5 KS), globok OTROŠKI VOS ČEK in 100 novih PUNT. Šmartnc 6, Cerklje jyj Prodam razne KUHINJSKA ELEMENTE. Zg. Brnik 41, Certt* 4** Prodam ELEKTRO MOTOR de Končar 5,5 kvv. Britof 315 £ Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE POV VALNO KORITO, ŠTEDILNIK Premru, Preddvor 5 4^ Prodam 2 rodovniški TELICI -zijke), ki bosta v kratkem telile. Zalog 4, Cerklje 49«^ Prodam nov GRUNDIG super color, ekran 38, na daljinsko uprav ljanje in malo rabljen PHILIPS casette radio recorder 722 Levičar Zg. Bitnje 260 4954 Šole, fotoamaterji in ljubitelj : tografiranja, poceni prodam FOTOAPARAT PENTACON Zeiss objek tiv 2/58, drugi aparat AGFA -1:3,5/45, avtomatski DIAPROJEK TOR za projeciranje slik na platno, skupno s 70 kom. kaset (šaržerjev) in original projekcijsko češko pla novo, 150x 150 cm, fotografsko STOJALO v usnjenem etuiju, nov, 300 OKVIRČKOV s steklom za dia 6 x 6 cm. Hribar, 64220 Škofja Loka, Groharjevo naselje 2, tel. št. 60-023 49S- Prodam belo POROČNO OBLE KO št. 38. Inf. tel. 23-060 49* Prodam nerabljen ELEKTRIČV ŠTEVILNIK. Ogris Vida, Trojar-jeva 9, Kranj, tel. 23-928 «07 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK Pegg - ekstra. Telefon 26-819 4988 Prodam SPALNICO z visoko pet-delno omaro v mahagoniju. Potočnik, Sp. Besnica 26 4989 Prodam nemški stroj za pletenje KNITTAX avtomatik. Telefon 064 23-173 od 8. do ll.dop. 49* ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame in stare mame Ivane Toman roj. Jelene se iskreno zahval pijemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in vence in vsem tistim, ki ste jo spremili na njen, zaejnj. poti. Hvala domačim pevcem, organizaciji ZB P°dr^rt m gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi sodelavcem del. organizacije Kemične tovarne Podnart Vsi njeni! Podnart, 21. 6. 1978 >k, 23. junija 1978 Prodam v 9. mesecu brejo TELI-0 smen talko. Ljubno 70, Podnart Prodam novo ZMRZOVALNO SRISJO LTH 3801, Se zapaki Informacije na tel. 60-204 od I i do 19. ure. 4992 Prodam trofazni dvotarifni ŠTE-f "BC. Jama 36 4993 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. I "Rac Tone, Žlebe 23, Medvode 4994 Popolnoma nova dvokrilna OKNA -savne izdelave, 11 kom. in BALKONSKA VRATA z oknom zaradi ^usmeritve gradnje poceni pro-Hladnik Andrej, Pristava 7, KUPIM Kupim nekaj mesecev starega ČISTOKRVNEGA PSA rodovnikom. Naslov v oglasnem 4916 Kupim kromirana VRATA za Ttfno pec. Moše 36, Smlednik 4918 Kupim dobro ohranjen globok TROSKI VOZIČEK ZA DVOJČ-. Naslov v oglas, oddelku 4919 Kupim TRAKTORSKI OBRA-"-NIK delovne širine 160x180 imetrov. Mohorič Janko, Nji-17, tel. 40-585 4995 Kupim dobro ohranjeno OTRO-K0 DVOKOLO s pomožnimi kole Telefon 74-355 oz. 22-946 VOZILA . Prodam spredaj poškodovano ZASTAVO 750. Srednja vas 55, Šenčur 4935 Prodam ZASTAVO 750 Luxe, maj 1976, 31.000 km. Ogled v soboto. Udovč Branko, Gradnikova 5, Kranj 4936 Prodam FORD CAPRI, letnik 1971. Sušnik Anton, Britof 152 4937 Prodam OPEL REKORD 1700, tudi na kredit ali menjam za manjši avto. Topič Mirko, Savska c. 1, Kranj 4938 NSU 1200, letnik 72, odlično ohranjen, prodam, delno tudi na kredit. Tel. 061 71-373 4939 Ugodno prodam MOTOR ČZ 175 ccm, prevoženih 15.000 km. Pau-lič Tine, Kidričeva 26, Kranj 4940 Prodam NSU - Typ 110, letnik 67, v nevoznem stanju, neregistriran. Makarič Srečko, C. 1. maja 69, Kranj 4941 Prodam ZASTAVO 1300 letnik 1978. Ogled možen vsako popoldne. Zalokar, Sp. Gorje 26 4942 SIMCO 1000 LS, letnik 1972, registrirano, ugodno prodam. Informacije tel. 064 74-166 od 15. ure dalje. 4943 Prodam Z 750, letnik 71, obnovljeno in registrirano do maja 1979. Štefe, Cegelnica 22, Naklo 4944 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 1'radne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ZAPOSLITVE ■■ Takoj honorarno zaposlim žensko v Skofji Loki. Informacije na telefon 064 61-480 od 8. do 18. ure 4875 KUHARICO, kvalificirano ali priučeno, zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Gostilna Lectar Radovljica — telefon 75-642 4948 Zaposlim KV ali PK PLESKARJA. Rihtaršič Jurij. Golniška c 13, Kokrica, Kranj 4949 Čez letno sezono iščem žensko za pomoč v gostinstvu — kmečki turizem. Naslov v oglasnem oddelku 4950 PRIREDITVE OO ZSMS BEGUNJE vas vabi v soboto. 24.6.1978, na PLES ob 19. uri. Igra SELEKCIJA! 5036 OROGKSAN MLKKO ZA SONČENJE vam zaSćiti kožo pred sončnimi opeklinam) - koia pa pontane enakomerno zagoreta. Kozm. P. Šinkovec Kranj, Prešernov« 19 1 J i IZGUBLJENO I 4996 i rrodam dobro ohranjen BMVV *K. letnik 1972. Informacije na tel f* 22-742 4720 Prodam ZAPOR02CA letnik 76, Prodam komplet KOMPANJOLO, tor za FIAT 1300 in motor za IT 615 diesel. Velesovo 56 4863 Prodam dobro ohranjen NSU 110, [Jtttik 1968. Telefon dopoldne 25-461 [ *» 431. popoldne 47-143 4920 rrodam PEUGEOT 304. Žemlja M*a, Vrba 24, Žirovnica 4921 ZASTAVO 750, letnik sept. 1971, \9aenlno obnovljena motor in karoma, prodam (2 M). Struževo 2/e 4922 Poceni prodam MOTOR za ZA -TAVO 750. Podbrezje 4 (pri S u ».ar;u i 4923 hodam FORD TAUNVS 12 M, **oa potrošniško posojilo. Pavko-*r*mtrica 163, Tržič 4924 Sdam AUSTIN 1300, dobro ^kn Ogled v popoldanskem ?k Šola r, Sr. Dobra va 9 4925 m karamboliran RE-' 10, lahko tudi po delih. Češ-»jetek 22 4926 Prodam ZASTAVO 750, letnik 69. Wjan, C. L maja 67, Kranj 4927 Kupim MOTOR za WARTBURG Ponudbe na naslov Košnik, Ce-<* na Brdo 39, Kokrica ali na tele-22-221 in t. 2738 4928 Prodam TOMOS 50 ccm *»pio. Gradnikova 3, Kranj Prodam karamboliran avto Frelih Milan, Brezje 55 4930 karamboliran cross, 4929 NSU AMI 8 S?3. sTojakovič Vlado. Kro- 3/b J . Pmdam dobro TOMOS avtomatic. ohranjen ponv Poklu-4932 ~x*prex M Poljšica 13, Gorje Prodam ŠKODO 1000 MB, motor generalni, lahko tudi po delih in ZKTRlCNl ŠTEDILNIK. Suha Z Kranj 4933 Prodam R 10, letnik 67, registri novembra. Senk Jakob. Zg. Je; 146, tel- 23-160dopo 13 ran zer- ap Glm», Krmn), Ulica Moše irfil. Stavek: GP Gorenj.ki l ^"-ni tiak: Združeno podjetje g*JET"p^c., IJubljana, Kopi-^* , » _ Naalov uredništva in t*r**Z umtm: Kranj. Moše Pijadeja ■»*^v* rVZ recun pri SDK v Kra-L " TZ&ZŽ 515O0-M3-31M9 - Te-j?,i*^r^Bi urednik, odgovorni 23-341, uredni r^^-il. novinarji 31-S60. malo-*tvo naročniški oddelek •G***?1 rVaro*nina: letna 200 din, -f#5'SZ, cena za 1 številko •*•»****: __ Oproščeno prometne-3 di*ar|«- priatojnem mnenju t* dnvk« ^21.1/72. Ugodno prodam PEUGEOT 404 ali menjam za manjši avto. Hote-maže 16, Preddvor 4997 Ugodno prodam karamboliran osebni avto v voznem stanju ZASTAVA 125 PZ, letnik 1974. Ogled je možen na Avto moto društvu Kranj od ponedeljka, 26. 6. 1978, dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4998 Za 5000 din prodam VOLKSVVA-GEN starejši letnik, neregistriran, v voznem stanju. Medved Jože, Britof 259 4999 Ugodno prodam MOPED T 12. Zajec Janez, Hrastje 42 5000 Prodam SPAČKA letnik 1973. Zg. Bitnje 25, Zabnica, tel. 21-311 Prodam MAT 850 spider in KUPIM motor za Fiat 850 special ali šport. Jerala (Drnovšček) Virmaše 98, Škofja Loka 5002 Prodam VOLKSVVAGEN Variant 1500 v voznem stanju in PLETILNI STROJ znamke Brother. Spodnji Brnik 73 5003 Kupim dobro ohranjeno KAROSERIJO na VVV starejši letnik. Visoko 71 5004 Prodam karamboliran DKVV F 11, reg. oktober 78. Zg. Bitn je 70 5005 SPAČKA 1970, neregistriranega, prodam. Semrl, Lesce. Letališka 4. tel. 74-028 5006 Prodam DYANE 6, let. 69. nevozno registrirano do feb. 1979, PLANINSKE ČEVLJE št. 38 in KIMONO za karate. Zg. Bitnje 5 5(K)7 Prodam os. avtomobil PEUGEOT 204, letnik 1970 (december) ali zamenjam za FORD CAPRI. Informacije na tel. 064 77-357 5008 Prodam neregistriranega SPAČKA, letnik 67, v voznem stanju in prenosni televizor ŠAMPION. Naslov v oglasnem oddelku .~>(H)fi Prodam AMI 8, letnik 1970, registriran do aprila 1979. Lamberger. Posavc 19 5010 Prodam R 16, letnik 1968, po delih. Sr. Bela 11 5011 Prodam Z 101, letnik VII 1977. Cerklje 145 5012 Prodam karamboliran FIAT 750 po zelo ugodni ceni. Informacije na tel.25-633 5013 AVTOKAMP prikolico Brako prodam. Peternelj. Preddvor 150, Franca rija 5014 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD coupe L 2200. letnik december 1968. po zelo ugodni ceni. C. talcev 7, Kranj. Ini. od 16. do 19. ure 5015 Prodam AMI 8, letnik 1970. Plevel Lovro. Zalog 48, Cerklje 5016 Prodam FIAT 750 let. 73. Petrič. Zupanova 6, Šenčur 5017 Kupim avto FIAT 750. Ponudbe Kepic, Dvorje 44. Cerklje 5018 Prodam FIAT 850 Special, let. 69, registriran do maja 1979. P rose m, Cerklje 135, tel. 064 42-068 5019 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do nov. 197«. Ogled možen od 17. ure in v soboto zjutraj Milojevič, Gubčeva2, Kranj 5020 Prodam KAROSERIJO za AMI 8 L 71 po delih in ZAGANJAČ MENJALNIK, LUČI in MOTORČEK za brisalce. Koritenska 3, Bled 5021 i POSESTI Prodam 2,36 ha GOZDA v peven-ski grapi. Vilfan Peter, Sr. Bitnje 73 4945 Zazidljivo PARCELO 600 kv. m, izredna lega, na deželi, 3 km iz Kranja, komunalno in lokacijsko urejeno, prodam. Aljančič, Čirče 6, Kranj 4946 Kupim starejšo HIŠO ali eno-sobno STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5022 —— STANOVANJA ■ Miren fant, abstinent, zaposlen v Iskri Reteče, nujno potrebuje SOBO v Skofji Loki. Cenjene ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod »Dober plačnik« 4947 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE vzamem v najem na relaciji Radovljica — Kranj. Ponudbe pod Nujno 5023 SOBO na Jesenicah s posebnim vhodom, na lepem in mirnem kraju, s čistim ozračjem — takoj oddam samcu ali zakoncema brez otrok. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov pošljite na Glas Kranj pod »Gorenjska« 5024 Zakonski par išče večjo SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Čimprej« Najamem večjo GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju za dobo 2 let. Šifra Dober plačnik 5026 Mlada uslužbenka išče v Kranju GARSONJERO ali SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Ponudbe pod Nujno 5027 V ponedeljek, 19.6.1978, sem izgubila URO Darvvil med občino in trgom v Kranju. Najditelja prosim, da jo vrne na oglasni oddelek. 4951 Iščemo KOKER ŠPANJELA bele barve, z rjavimi ušesi in temnorjavo liso na hrbtu. Sliši na ime »Cica«. Sporočite prosim na tel. 064 25-373 5029 NAJDENO V torek sem našel na tržnici manjšo vsoto DENARJA. Ažman, Šorlijeva 25. Kranj 5028 ■OBVESTILA Kolesarski klub Sava obvešča občane, da bodo v soboto, 24. 6., od 8.30 do 11.30 zaradi KOLESARSKE DIRKE ZAPRTE v Stražišču naslednje ceste: Trojarjeva, Pot na Jošta in deloma Delavska ter od 12.30 do 13.15 cesta na Smarjetno goro. Obvoz bo ustrezno označen! 4953 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapiso ma, itisona, preprog. Čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVEN I UM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po vsej Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 4954 FRIZERSKI SALON Punka, Vo-dopivčeva 13, (Mohorjev klanec) bo ZAPRT OD 26. 6. do 10. 7. 1978 za radi letnega dopusta. Tavčar Milena 4873 Gasilsko društvo GORICE bo v NEDELJO, 25. junija 1978, ob 14. uri pod pokroviteljstvom Veletrgovine »ŽIVILA« SVEČANO PREVZELO nov gasilski avtomobil in motorno brizgalno. Po MIMOHODU gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, mladine in kmetijske mehanizacije se bo ob 15. uri za gasilskim domom začela VELIKA VRTNA VESELICA z BOGATIM SREČE-LOVOM in nagradnim KEGLJANJEM. Za dobro razpoloženje in ples bodo igrali GORENJCI s pev cem SONJO GABRŠČEK in FRANCEM KORENOM. VABIJO GASILCI! 5035 Gasilsko društvo PODBREZJE priredi v soboto, 24.6.1978, ob 20. uri na gasilskem vrtu KRESNO NOČ. Za zabavo bo igral priznani ansambel TRGOVCI. Cisti dobiček je za gradnjo gasilskega bazena. Vabijo gasilci! 5037 KS Medvode prireja v soboto, 24. 6., od 10.30 do 18. ure VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK 5038 GD Zali log priredi v soboto, 24. 6., ob 20. uri VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK ^ - 5039 Ansambel JEVŠEK igra vsak petek, soboto in nedeljo v avtokampu na JEZICI 5040 Karate klub NAKLO prireja veliko vrtno VESELICO 25.6.1978. Igra skupina SELEKCIJA. Bogat srečelov in kegljanje za 1 t CEMENTA. Pnčetek ob 16. uri. 5041 0STAL0I Oddam vsa ZIDARSKA DELA najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 4952 V najem dam DELAVNICO. Smledniška 4. Kranj 6690 V najem vzamemo GARAŽO za kombi na področju Gorenje Save ali Vodovodnega stolpa. ELITA Kranj 5031 V varstvo vzamem otroka do 2 let starosti. Verčič Nataša. Ul. Gorenjskega odreda 5, Kranj 5032 V varstvo vzamem otroke. Tonja, Gorenjskega odreda 18. Planina — Kranj 5033 Vzamem v varstvo otroka, lahko dojenčka. Zupane, Poljče 34, Begunje 5034 Sprememba dežurnih veterinarjev za občino Škofja Loka od 23. do 30. junija 1978 Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in Likosar Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 (in ne Pipp Andrej, dipl. vet., kot je bilo objavljeno 20. 6. 1978) 1 ZAHVALA Ob smi (i našega dragega Valentina Dolenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala prav vsem za poklonjeno cvetje m vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ZB Puštal. jievceni za zapete žalostinke. ter duhovnikom za spremstvo in poslovilne besede. Vsem Se enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene. mame. stare mame m tete Ivane Berganl Žalujoči vsi njeni! Bukovica, dne !•">. (i. 1978 Vselil sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in težki bolezni /a vedno zapustila naša draga /lata mama, babica in prababica Frančiška Uranič rojena Grošelj Na n leno /adnio pot jo hoditi spremili v pelek. 2>. 0. 197ft. oh Ni. 30 izpred hiše žalosti v Srednji vasi na pokopališče v Šenčur. Za n|o žalujejo hčerke I ončka, Kegilia m Krati« ka /. možem, vnuki in pravnuki. Srednja vas, Kranj. Stražišče. Si. iVi.i pn \.»\ i t lonci. Jesenice Otok bleiski Bled — Na blejski otok vodi devetindevetdeset stopnic, po katerih se vsako leto povzpne na tisoče obiskovalcev, ki so navdušeni nad lepoto din, kabine pa so od letos naprej po ■> din. ( fp) Foto: F Perdan VSi POLETJE Janko Eržen otoški cerkvi . . vodi obiskovalec po polna je občudovanja vrednih umetniških del. Turisti, ki stalno prihajajo odhajajo, pohitijo seveda naprej k vrvi, ki visi na zvonu želja, nato pa k zvoniku, visokem 52 metrov. Ze nekaj let vodi po cerkvici radovedne turiste Janko Eržen iz Gorij, ki pripoveduje o zgodovini in usmerja obiskovalce k zvonu želja. Turisti so radovedni občudovalci, navdušeni nad obiskom otoka in cerkve, prihajajo pa v vsakem vremenu in po ves dan. Janko Eržen zato ne pozna počitka, stalno mora biti pri vratih, da pripoveduje in usmerja. . Na otoku je seveda potem še gostišče, sodobno urejeno, s popolno gostinsko ponudbo. Še sprehod po otoku in turisti so že spet v pletni ali na hidrobusu, poslavljajoč se od otoka kot lepe turistične privlačnosti in kulturne znamenitosti. Včasih so se obiskovalci na otoku tudi kopali, danes so kopanje prepovedali in tudi za pristajanje s čolni so določena mesta. Red mora biti, ob toliko obiskovalcih pa še posebej. Takšen je danes otok blejski, popolnoma turistični, nam kot nekaj stalnega in samo po sebi umevnega, turistom pa nekaj edinstvenega, kar ima svojo visoko ceno in svojo pomembno vrednost pri blejski turistični ponudbi. D. S. DEŽURNI NOVINAR ^L* 21-860 Tito med delegati 11. kongresa - Osrednji današnji dogodek na 11. kongresu zveze komunistov Jugoslavije je obisk pitni sednika ZKJ Josip* Broza-Tita. ki ja so deloval V delu nekaterih komisij. Razpravljavci v komisijah govorijo zelo konkretno in soglašajo z ugotovitvami predlogov zaključnih dokumentov in uvodnega govora predsednika Tita. Predstavniki ZKJ se sestajajo s tujimi delegacijami, ki sodelujejo v delu 11. kongresa Z K I Strahotne posledice potresa - Iz Soluna šele diines prihajalo točnejši po datki o žrtvah in škodi, ki jo je povzročil potres Poročajo, da je umrlo najmanj 20 ljudi. 12<> |w jih je ranjenih. Gmotna škoda je velika Med prvimi je ponudila pomoč Jugoslavija Danes BO rotili potresne sunke 11idi na Madžarskem, južni Jadran pa je. H v edno nemiren. Poraz vaterpolistov Triglava - Va larpolisti Triglava to goatovali na Rijeki in igrali /. domačim Primorjem Nastopili so brez Nvarca in Starihc Kianičam so bili poraženi z visokim rezultatom IH.7. (h) Koliko je Kitajcev - Kitajske oblasti so sporočile, da ima država sedaj !»(M) mili jonov prebivalcev, nekateri ameriški stro-KOVnjaki pa sodijo, da jih je že prek mili jardo. Kolone se valijo proti morju - Do- pustiiiški čas prodira tudi na gorenjake ceste Stalna služba t-'prave javne varnost i/ Kranja sporoča, da |r naših reslal gost promet. Proti moriu se valijo sliniem kolone Promet se odvija normalno. I.« Ktnoii'i sta v Radovljici trčila dva osebna avtomobila. Dve osebi sta bili poškodovani Jubilej LIP Uled - LIP Hled slav. K)obletnico delovanja. Osrednja proslava bo v soboto. 24 junija, "b desetih dopoldne na Momu nad Zasipom J KoAnjek jI Trata — V ponedeljek, 19. junija, je svet za ljudsko obrambo, vat družbeno samozaščito skupščine občine Škofja Loka pripravil lajo enot civilne zaščite na območju krajevne skupnosti Škofja Loka. Na sodelovale občinske enote civilne zaščite, specializirane gasilske . zdravstvena postaja, enote CZ krajevne skupnosti Škofja Loka in enote i naslednjih tovarn: LTH, Gorenjske predilnice, Jelovice, Termike. Krof. Seširja, Alpetoura, Gradisa, EGP, Inštalacij, Veletrgovine Loka, Odej*. Avtokovinarja in Železniške postaje. Vajo, kije zelo dobro uspela, so si pekg številnih prebivalcev Trate ogledali tudi predsedniki svetov KS in DS. prte sedniki odborov za LO in DS, načelniki CZ in poveljnik štabov CZ r krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vaji so pr _ tudi predstavniki SO Škofja Loka. Po končani vaji je bUa parada vseh r w# nastopajočih enot CZ. Tonetu Bertonclju, načelniku občinskega štaba CZ.pt je bila podeljena plaketa civilne zaščite, (fp) Foto: F. Perdan Priporočamo poldnevne planinske izlete— voje. Po Loški poti nadaljujemo do Mohorja, do tam je od Pod- Iz Podblice na Mohorja Do Podblice vozi iz Kranja avtobus ob nedeljah ob 6.30 in 12.25, v delavnikih pa ob 6.15 in 12.25. S postaje pred gostilno Vidic krenemo po cesti do zadnje hiše na levi strani. Tu markirna pot zavije mimo hiše in ob prehodu čez grapico s studencem preide iz južnega v vzhodno pobočje. Po tej poti pridemo na Loško planinsko pot 10 minut pred prevalom Pre- blice poldrugo uro hoda. Vračamo se mimo Čemažarja po Loški planinski poti do razpotja zahodno od vrha Pleče (pred Gabrom). Tu zavijemo po levi markirani poti in po severovzhodnem pobočju sestopimo v dolino na gozdno cesto. Po njej smo 20 minut pri Zadružnem domu v Zgornji Besnici, od koder | odpelje avtobus proti Kranjt vsak dan ob 13.18, 19.18 in ob delavnikih tudi ob 14.38. Skup« traja ta izlet 3 ure hoie. -_J Gorenjski planinci na Ermanovcu Sovodenj — Planinsko društvo Sovodenj, najmlajše in najverjetneje najmanjše gorenjsko planinsko društvo s 135 člani, bo v nedeljo, 2. julija, ob 11. uri organiziralo v sodelovanju s predsedstvom gorenjskih planinskih društev na Ermanovcu nad Sovodnjem srečanje gorenjskih planincev v počastitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav. To bo veličastno srečanje gorenjskih planincev in pomemben trenutek za planince iz Sovodnja, ki bodo ob tej priložnosti razvili društveni prapor. Slavnostni govornik bo predsednik škofjeloške občinske skupščine Viktor Zakelj. Srečanje gorenjskih planincev se bo pričelo ob 11. uri, ko bodo na cilju tudi k«*' leženci avtomobilskega ralhi kulturnem programu bodo' lovali godba na pihala iz 2iro\ klorna skupina ZSMS Skofia L i Gorenjevaški oktet in recital JLA in KUD Sovodenj. Ob 13 urj bo pričelo planinsko rajanje na terem bo za razvedrilo igral ana bel JLA iz Škofje Loke. Sovodenjski planinci upajo di do srečanja že zabetoniran nove planinske postojanke a vred. Hkrati pa prek našega ča obveščajo planince o srečanju, na.1 nanj dobro pripravijo, in pros; društva pridejo na proslavo > f pori. Škofja Loka - Vojaki kasarne narodnega heroja Jožeta Gregorčiča *» * dni na loškem gradu pomagali pri ureditvi prostora za dan Izseljenskega piknika. Pod strokovnim nadzorom bodo letos prthstor prireditvi vojaki pripravili sami ( fp) Foto: F. Perdan Lavra, ševro usnje in usnjena podloga, 390 din Kvalitet, 216 din Borac, 299 din