DELAVSKA POLITIKA
TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH'
©
Naročnina v Jugoslaviji snoša mtsefn* Din 19,—, v Inizrmitvv mesetno Dtn M.—> — UredntStv0 in upravgi Maribor, Ruik* teste 5 p*itni predal 22. tele/on 2326. Čekovni račun M 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Do* lav tka tbornic• — Celit. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te ne vrmžmh. — tietrmUrano pisma se ne »prejemalo. — MM oglati Irtov, tnalah vsaka beseda Din /.—% maM oglati, M tUUo v toeioi *e atmene delovati* la namtii entt m. vsaka beseda Din 0J$
Ste«. 53	•	Maribor,	žetrtek,	dne	9,	maja	1940
Lato XV
Angleški Skl alc
lavno ali tajno glasovanje
Volilni red za narodno skupščino določa tajno glasovanje. Hrvaški občinski volilni red pa, ki je bil objavljen dne 15. t. m., predvideva javno glasovanje.
Ta razlika v glasovanju nekoliko preseneča.
Tajno glasovanje je potrebno zaradi-tega, da nihče ne more izvajati terorja nad volilcem, ne moralnega in ne ma-terijalnega, ker velja pač etično načelo, da naj volilec voli po svojem prepričanju in po svoji vesti. Tajno glasovanje ima tudi to prednost, da se med državljani in občani izbegava nevarno in nepotrebno politično sovraštvo in preganjanje. Pri volitvah v narodno skupščino, kakor nam je pokazalo par volitev, je bilo to zlo, čeprav so volitve v narodno skupščino bolj splošna politična akcija. Pri občinskih volitvah se nam zdi javno glasovanje pa še bolj neprimerna stvar, ker lahko postane krajevno ognjišče nesporazumov in nasprotij.
Javno glasovanje povzroča osebna nasprotja in prepire, dočim tajno glasovanje pospešuje načelna nasprotja političnih ali gospodarskih skupin, ki se bore za te ali one probleme, za ta ali ona načela, kar je v praktičnem življenju potrebno in ne zavaja tako moč-no, razen neobjektivne ljudi, k osebnim s Vojski m mornarici gre vse priznanje, sporom in medsebojnemu sovraštvu. ker je vkrcanje v Namsosu izvršila v
I
A
parlament o norve-
■l II
cm
Opozicija zahteva spremembo vlade
V Angliji je vlada dolžna poročati v parlamentu o poteku vojnih operacij in je tudi odgovorna za neuspehe, ki jih doživi vojska na bojiščih. Mnogo kje se čudijo, da so take razprave v parlamentu med vojno mogoče, M • * ■<* * 8«H>1 >	»*	tu	V
Angliji je to drugače in narod ima priliko, da spoznava moč in slabost, uspehe in napake, se pri tem vzgaja in po diskusiji ustvarja enotno gledanje na razvoj. Za tak narod ne more biti presenečenj, niti obupanosti, tak narod pozna v težkih časih samo eno: voljo do odpora proti nevarnosti in premaganje nevarnosti.	»m
Kaj pravi Chamberlain o norveški akciji
0 norveški akciji je poročal Chamberlain; rekel je: Po izpraznitvi Andals-. nesa smo morali opustiti tudi Namsos.
Za druge občine v državi še ni defi-
v Angliji predstraže, armada pa je bila ■ poslana na francosko bojišče. Uspeh na I Norveškem pa ni bil zavisen od števila čet, temveč od hitrosti, s katero bi se te čete izkrcale v primernih lukah.
Dva razloga umika
V splošnem mislim, da je bil pravilen poskus naše intervencije na Norveškem, da pa je bil enako pravilen tudi umik vojske, ko smo videli, da načrt ni iz- ^ vedlijiv. Razloga za neizvedljivost sta bila dva. Prvič ni bilo mogoče dobiti letališč za lovska letala, drugič pa so nemška ojačenja izredno hitro prišla. — Nemci so dovažali na Norveško vedno nova ojačenja. Pod takimi pogoji smo se odločili, da uporabimo vojsko, ki je bila poslana na Norveško, drugod, z večjo silo in večjim efektom. Ne smemo si ustvariti prehitro sodbe po dosedanjih rezultatih. Očividno je, da so Nemci nekaj dobili, toda enako jasno je, da so morali plačati za to veliko ceno. Prezgodaj bi bilo presojati, kje bo končna premoč na Norveškem, ker kampanja
X _ _ * 1.^^	MAflfočl/D	1O
teku ene same noči, brez izgube pri nitivno objavljeno, ali bo pri njih glaso- operaciji sami. V petek zjutraj bi bilo vanje tajno ali javno. Smatramo pa, da to že nemogoče, ker Je takrat priletelo imajo tajne volitve prednost pred jav-,nad Namsos 50 nemških bombnikov in nimi iz dveh glavnih razlogov:	I sta bila pri tem potopljena dva rušilca,
Prvi razlog je, da občine pokažejo ki sta krila konvoj. Ministri vedo da svobodno svojo politično zrelost, ki bo morajo v vsakem, primeru nositi odgo-
služila nadaljnji zgradnji konsolidacije., vornost. Poročila o norveških operaci-	_	._____
Drugi razlog pa je, da se s tajnimi volit-1 i&h, ki so prihajala^ iz^ Stockholma, so Anglija ralUllB Z lllOZn©SI|© vami odpravi že preveč ukoreninjeno osebnopolitično mržnjo med državljani
še ni končana. Velik del Norveške je še izven nemške oblasti, kralj in vlada sta še vedno tam in vodita norveško vojsko, da nadaljuje borbo, v kateri bomo stali vedna na njeni strani.
ter se politične grupacije povrnejo k neosebnemu reševanju stvarnih in gospodarskih političnih problemov.
To sta dovolj tehtna razloga za uvedbo tajnih volitev.
KakSne so bile namSka Izguba na Poljskem T
Iz Londona poročajo,’ da je Nemčija zgubila v vojni na Poljskem 300.000 mrtvih in ranjenih, sestreljenih je bilo 1000 nemških letal in uničenih 1000 tankov ter oklopnih voz.
Nemil|a zahteva prevoz Cel lez MadZarsko?
Iz Londona poročajo, da je Nemčija Zahtevala prost prevoz svojih čet čez Madžarsko. Vest iz Budimpešte še ni j potrjena.	I
izražala pričakovanja, ki niso bila nik dar upravičena in ki jih ni s svojimi izjavami potrdil noben član angleške vlade. Kdor se je zanašal na ta poročila, je seveda doživel razočaranje. Zavezniki niso imeli na Norveškem več kot eno divizijo vojaštva. Angleške izgube niso posebno velike, niti na voja-
raziirltve vojne
Pripravljeni smo nuditi Norveški vsako pomoč čimprej, ne smemo pa pozabiti, da se vojna lahko vsak trenutek razširi. Nemčija razpolaga z veliko armado v centralnem položaju, s katero lahko vsak trenutek udari na različnih
kih, niti na zalogah. Nemške izgube na mestih.
vojnih in transportnih ladjah ter moštvu Popolnoma zaupam v končno zmago, so mnogo večje.	Domnevam pa, da se nas narod se ne
Odmev umika zaveznikov iz Norve- zaveda nevarnosti, ki mu preti, rrav ške v svetu je bil neugoden za zavez- norveška kampanja je Dokazala, ka*o nike.
Kam |e bila poslana armada, pripravljena za Finsko
To vprašanje postavlja vladi javnost. Finska ekspedicijska armada je bila sestavljena iz dveh delov: iz predstraž in
se trenutna slika v vojni lahko hitro spremeni. Ne smemo cepiti sil, kar bi sovražniku lahko omogočilo neposredni napad proti naši državi.
Enotnost je potrebna
Vodilni člani vojnega kabineta so
glavne armade. Ker sta Norveška in glede norveške akcije popolnoma enot-Švedska prevoz čet odklonili, so ostale nega naziranja. Ukrenjeno pa je, da bo
dajal mornariški minister Churchill direktna navodila odboru šefov štabov, ki bodo potem napravili načrte po njegovih navodilih. Churchill bo osebno nadzoroval vse vodstvo vojne. Odločitve sprejete na ta način bodo izvedene hitro in z energijo.
Ostra kritika opozldie
V imenu opozicije je kritiziral norve-' ško akcijo delavski poslanec in bivši major v vojski Attlee. — Rekel je, da Chamberlainov govor vsebuje več opravičil, kot pojasnil. Chamberlain ni odgovoril, ali je bilo vse potrebno poskrbljeno za protiudarec na Norveškem in tudi ne zakaj je bila armada, namenjena za Finsko, tako hitro razpuščena. — V Angliji ni nihče pretresen radi umika iz Norveške. Tod& sedanja vlada je gluha proti očitkom z vseh strani, da vodstvo vojne ni dovolj energično. Tu 1 ne gre samo za neuspeh na Norveškem, 'ta je bil samo višek. Vlada ima za se-. boj skoro neprestano karijero neuspe-! hov: Norveška, Češkoslovaška, Poljska.
| Ljudje, ki nimajo pokazati drugega kot neuspehe, ne morejo voditi te vojne. Zmagali bomo, toda potrebni so nam na vodstvu države drugačni ljudje, ki niso ovečani z neuspehi.
Ali pojde angleška delavska stranka v vlado?
Angleški tisk ni zadovoljen z vojnimi uspehi vlade. Očitki so ali utemeljeni ali ne, res je pa vendarle, da »bliskovita vojna« ni v vsakem primeru in ne povsod mogoča. Angleška propaganda ■ proti vodstvu vojne ima pa vsaj deloma namen, dvigniti moralo za poostritev vojne.
Ta namen bi imela tudi eventualna izprememba v vladi, ki naj bi omogočila koncentracijo političnih strank.
Tako na primer priporoča »Obser-ver«, da naj bi postal predsednik vlade stari Lloyd George in da bi sodelovala v vladi obenem delavska stranka.
Inicijativo, ki jo je sprožil v tisku Gar-win, je že pred včerajšnjo sejo spodnje zbornice zbujala med politiki posebno pozornost.
Volna na Norveškem in na zapadu
O bojih na Norveškem poročajo, da se Norvežani še borijo severno od Ro-Tosa in tudi severno od Namsosa.
Nemci skušajo po zraku dovažati nemškim četam v Narviku pomoč. Ob* enem, pa se trudijo, da bi prodrli po kopnem proti severu.
Norvežani so zajeli neko nemško kolono med prevozom in razen tega zažgali neko nemško skladišče bencina, v kaferem je bilo vskladiščeno 75.000 1 bencina.
Krajevni boji za Narvik se vršijo dalje z nezmanjšano silo.
Na zapadni fronti so Nemci podvzeli več akcij na posameznih točkah bojišča, n® da bi bili uspeli.
Trije ruSIfcI potopljeni
Angleška admiraliteta javlja, da so
bili ob priliki prevoza angleških čet iz Namsosa potopljeni od nemških bomb britanski rušilec »Afridi«, francoski rušilec »Bison« in poljski rušilec »Grom*.
Angleški rušilec »Afridi« je deseti rušilec, ki ga je Anglija izgubila v sedanji vojni. Septembra lanskega leta je imela Anglija 179 rušilcev, koliko jih je mecf tem zgradila novih ni znano.
Velika angeška vojna ladja »War-spite«, za katero so Nemci javili, da so jo potopili pred Narvikom, se nahaja sedaj v Sredozemskem morju.
Po nemških poročilih je bilo doslej potopljenih že 163 angleških vojnih ladij, t. j. več kot znaša število angleškega domovinskega brodovja v Severnem morju, dočim se ostalo angleško vojno brcdovje nahaja v Sredozemskem morju in drugod.
Jugoslovanska del« Moskvi bi*>> Jugoslovanska delegacija v Moskvi, ki vodi razgovore za sklenitev trgovinske pogodbe, je dne 1. maja prisostvovala proslavi državnega praznika v Moskvi, dne 2. maja pa je bila sprejeta pri Stalinu. Trdi se, da je bilo pri tej priliki tudi	sgadla se pogaia v ila sprejeta pri Stalinu. govora o sklenitvi diplomatičnih odno-šajev. Doslej je bil v Jugoslaviji priznan kot ruski poslanik še vedno bivši carski poslanik Strandman. Vzpostavitev diplomatičnih odnošajev bo logična posledica navezanja gospodarskih stikov.
Koliko znaiajo nemške Iz* gube na Norveikem? Iz Londona poročajo, da so Nemci zgubili na Norveškem 38 letal, 97 je bilo poškodovanih in je verjetno, da so bila uničena. Nadalje so Nemci zgubili od 1. aprila 300.000 ton ladij, skupno doslej 600.000 ton. Angleži so zgubili na Norveškem 16 letal.	Zopet spopadi na rusko-mandžurskl meji. Japonska poročevalska služba »Domei« Javlja, da sta dVe ruski patrulji na dveh različnih mestih prekoračili rusko-mandžursko mejo in se spoprijeli z japonskimi in mandiurskimi stražami. En mandžurski vojak je bil ranjen. To bi utegnilo znova razplamteti spor med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. * . <JB i .'uku! L-u' ' ** **
Na Sredozemskem morju le še
■h[h Balkanske države so obveščene o zadržanju Italije preko i . .. 'J	Washingtona.
Napetost na Sredozemskem morju traja dalje.
Kljub temu pa Italija zaenkrat še ne misli spremeniti svojega zadržanja in aktivno poseči v vojno na strani Nemčije. Tako zagotovilo je dal Mussolini ameriškemu poslaniku v Rimu in ga pooblastil, da to sporoči Rooseveltu. Iz Washingtona je zvedela o tem tudi naša vlada.
Med tem se vrši od strani italijanskega in nemškega časopisja ljuta kampanja proti Angliji in Franciji, ki dolži navedeni državi, da nameravata napad na Balkan.
Na to pa odgovarjajo angleški in francoski službeni krogi, da ni govora o kakšnem napadu zaveznikov na Balkanu in v Sredozemskem morju, ampak da se gre samo za gotove mere o-preznosti, ki se zde Angliji in Franciji potrebne vsled izjav najvidnejših predstavnikov italijanskega režima in pisanja italijanskega tiska. Anglija in Francija doslej tudi nista napadla nobene nevtralne države.
Te dni so se razširile vesti, da sta Italija in Nemčija dali zagotovilo Jugoslaviji, da bosta respektirali njeno neodvisnost in nedotakljivost, tudi ako pride do spopada na Sredozemskem morju in bi bili Nemčija in Italija prisiljeni, da nastopita na Balkanu proti Angliji in Franciji. Te vesti službeno piso potrjene. Razen tega pa tudi nihče ne ve, kako bi se razvijali dogodki, ako bi zagrmelo na Sredozemskem morju in na obalah Balkana.
ml*!sr ; hiiii-. iz Grčije je prispela pred dvema dnevoma vest, da je tamkaj bil sprejet v avdijenci od grškega zunanjega ministra italijanski poslanik v Atenah.
Grčija v ospredju zanimanja. Trdilo se je že, da zbira Turčija svoje čete ob grški meji, potem, da nameravajo angleške vojne ladje položiti mine v grških vodah, nato, da nameravajo Angleži zasesti nekatere točke grške obale itd.
1 3 i.ijj j. tjfctiUi U Nemčije in Italije, se obe zavedata, kako važna je posest grške obale v slučaju vojne na Sredozemskem morju. Preko Grške je! stracije proti Angliji in Franciji
najbližja zračna črta za vojna letala, ki bi hotela poleteti iz Italije na otok Rho-dos, ki je italijanska posest in važno vojno oporišče ob turški obali. Iz grških vod je mogoče tudi voditi pomorsko ofenzivo proti otoku Rhodos.
Italija je mejašica Grčije, odkar je zasedla Albanijo. Iz Albanije more Italija najlažje po suhem operirati proti Grčiji in grškim obalam, ako bi prišlo do vojne. Tega pa se zavedajo tudi Angleži in Francozi.
Znano je, da je Italija zaprla Jadransko morje z minami, da bi na ta način zavarovala svojo vzhodno obalo ored napadi tujega pomorskega brodovja.
»Mere opreznosti«, ako smemo tako reči, so podvzete i na eni i na drugi strani.
Italija se bo odlollia do 16. ma|a?
Iz Rima poročajo, da je Anglija poslala italijanski vladi noto, v kateri zahteva, da se italijanska vlada do 16. maja izjavi, kakšno stališče zavzema do sedanje vojne in ali bo ostala nevtralna, ali pa namerava vstopiti v vojno.
NemSko poročilo
Berlinski listi so objavili vest, da sta imela Chamberlain in Reynaud telefonski pogovor, v katerem je bilo govora o zavezniški akciji na Sredozemskem morju okrog 15. do 20. maja. V Londonu in Parizu-odločno zanikajo, da bi se bil tak razgovor vršil \i 't i * 1 ' j i it iii
Hed tem manifestacije za mir v Rimu
V cerkvi sv. Petra v Rimu se je dne 5. maja vršila velika manifestacija za mir. — Naslednji dan pa je papež sprejel v avdijenci italijanskega prestolonaslednika Umberta. Umberto pa se je po razgovoru s papežem podal k Mussoliniju, kakor se zatrjuje, v svojstvu poveljnika enega dela italijanske kopne vojske.
Istočasno pa je dne 5. maja nekoliko sto dijakov v Milanu priredilo demon-
Ni dovolleno upravno razveljavljati volitev delavskih zauonikov Rešitev državnega sveta.
V dravski banovini in morda tudi drugod se je v zadnjem času rr- * i■ l
*	i i1 * da je nadzorna oblast po svoji presoji razveljavila ali odobrila volitev obratnih zaupnikov. Volitev obratnih zaupnikov pa ima samoupravni značaj in se more razveljaviti le v primeru kršitve tozadevne zakonodaje,	^Vl	iti
Na pritožbo organizacij t«->M	*«
i l*i je državni svet odločil, da tako
ravnanje ni zakonito in da se morajo eventualne pritožbe tako s strani delavcev kakor oblasti vlagati na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Banovinske oblasti pa nimajo pravice razveljavljati mandatov pravilno izvoljenih obratnih zaupnikov. Tudi podaljšanje mandatov obratnih zaupnikov je nezakonito in ne spada v njih kompetenco.
Doma u% fta sveiu
Koncentracije ne - bo. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, piše o koncentraciji: »Iz prakse vemo, da se koncentracije delajo le v trenutkih, iko je država v nevarnosti. . . sestava take vlade bi povzročila veliko nervoznost in skrb našemu narodu, ki bi radi iega opravičeno mislil, da stojimo pred velikim dogodki, najprej seveda pred vojnimi dogodki ... JRZ m HSS pa sta dovolj močni, da sprejmeta odgovornost za dogodke notranje politike.« — K«1*'* ’!*>: I• jMj v.i»ii
Dejstva korigirajo zmote. Ob ustanovitvi banovine Hrvatske smo čuli od raznih predstavnikov HSS izjave, da bodo sedaj tudi za delavce nastopili drugi časi v znamenju sodelovanja s podjetniki in da bo s tem tudi likvidiran iz tujine k nam zanešeni razredni boj. — Stvari se razvijajo nekoliko drugače. Hrvaški listi sami poročajo o tem: Delavci pri gradnji proge Črnomelj—Vrbovško, na hrvatski strani, so stopili v stavko, kljub prepovedi od strani »Hrvaškega radničkega saveza«. — Osobje električne železnice v Zagrebu je proslavilo 1. maj z ustavitvijo prometa, kljub prepovedi, nakar je ban dr. Šubašič razveljavil statut, v kakem savezu« zastavkali v soglasju z lokalnimi faktorji te organizacije in proti valji vodstva v Zagrebu. — Vse te akcije so posledice neuresničene in nepremišljeno dane izjave, da bo v Hrvatski banovini dela in kruha dovolj za vse delavstvo. — Boj gospodov pri HSS proti svobodnim delavskim strokovnim organizacijam in njihovo govoričenje hrvatskemu delavstvu, da so te organizacije krive vsega zla, ki ga občuti delavstvo, rodi sedaj svoje posledice. Izkazalo se je in ikaže-se vsak dan bolj, da je bil boj gospodov pri HSS proti svobodnim strokovnim organizacijam in socialistom boj z mlini na veter. Pravi boj se je za nje pričel sedaj in divja v njihovem lastnem taboru. — De;<!tva korigirajo zmote.
JNS ne bo nastopila pri občinskih volitvah na Hrvatskem. Vodstvo JNS je sklenilo, da stranka ne bo nastopila pri občinskih volitvah na Hrvatskem in sicer za to ne, ker se vršijo z javnim glasovanjem, ker ni veljaven proporc, ker občinski uradniki niso več podrejeni občinam. ampak banovini, ker se na novo pregru-pirajo občine po strankarskih vidikih, ker totalitarni režim izključuje možnost nastopa opozicije s tem, da bo javno glasovanje izvedeno ob asistenci Hrvatske zaščite, Volilci JNS sodelujejo lahko z ostalimi lokalnimi opozicijskimi skupinami, razen z onimi, ki imajo drugačne poglede na splošni državni in socialni red.
Koliko denarja je v Nemčiji v obtoku? Obtok bankovcev v Nemčiji znaša 13.5 milijarde mark in je štirikrat večji kot pred 1. 1933.
Cena lesu pada. Cena lesu se je od početka vojne dvignila na 800 do 1000 din za kubik rezanega lesa. Nemčija je sedaj ukinila vsak nakup lesa pri nas, za izvoz v Anglijo je naš les predrag in ker je bila s prvim aprilom uvedena še izvozna carina na les, je nastal zastoj v izvozu. Vsled' tega so pričele cene lesu padati. Položaj se bo najbrž še poslabšal, ako bodo v prihodnjih tednih zvišane železniške prevozne pristojbine.
Pomiril se je z rotarijci, »Slovenec« z dne 7, maja prinaša dokaj obširno poročilo o državni konferenci rotarijcev <v Zagrebu. Doslei smo bili vajeni, da je »Slovenec« napadal ro-tarijce kot framazone. Sedaj pa se je pomiril z njimi; kaj mu je tudi preostalo drugega, odkar pa so njegovi najvidnejši miljenci tudi samd člani rotarijskih klubov.
Kupimo si igralce! V »Slovencu« je bilo te dni objavljeno razmišljanje športnika V. Hassla o našem nogometu. Ta športnik pravi, da slovenski nogomet ni nič vreden. Zmotno je, graditi šport na mladino, na naraščaj. Ta mladina nekaj časa igra, potem pa se naveliča, ali pa iz kakšnih drugih razlogov -zgine z igrišč. — Sicer pa tudi po drugod ni drugače. Moštva so sestavljena iz igralcev od vseh vetrov. Zato I Hassl priporoča: »Z'a povzdigo našega moštva je potrebno, da	kupimo	4	ali 6 izvrstnih igral-
I cev, ki bodo	v	družbi	z	našim moštvom pre-
I rodili in uvedli vsaj kakšen sistem.«   Taka je
1 pot od amaterskega do profesionalnega športa,
! od športa, ki naj goji telo in duha, d.o športa, ki kulminira v točkah. Kupimo si magari Arab-■ ce ali Kitajce, ki bodo igrali v slovenskem re-| prezentačnem moštvu in naši časopisi bodo imeli spet priliko pisati o regeneraciji našega ! »slovenskega«	športa in	o	zmagah »slovenskih«
športnikov.	1	. t t	■	t. ••*»!» , <tt-
' _ Za sklenitev kolektivne pogodbe v tekstilni industriji na Hrvatskem se vodijo pogajanja na banski upravi. Kolektivna pogodba ibi se raztezala na 116 tekstilnih obratov in 20.000 delavcev in delavk.
Tiskovine za državne urade bodo odslej lah-f.°!’avlia,c tudi privatne in ne samo državne tiskarne. Ta odredba je pametna, želeti je sa™°' da bi bile takih del deležne vse tiskarne.
^ turistov ne bo. Kakor poročajo naši listi iz Beograda, je naša država odklonila dovoljenje za prihod 2000 nemških turistov v naše kraje, pač pa je izjavila, da je pripravljena pustiti, da dopotujejo k nam na Jadran nemške žene z deco izpod 15 let.
200 vagonov masti bomo izvozili v maju in juniju, razen tega pa še 100 vagonov svežega svinjskega mesa, 300 vagonov svežega govejega mesa in 14.000 živih svinj. ' •	&,
Rušilec »Ljubljena«. Priprave za dvig rušilca »Ljubljana« v šibenski luki so domala končane. Ladjo utegnejo dvigniti že konec maja ali začetkom junija.
Na/novejše vesti
10 milijonov dinarjev je odobril hrvatski ban Gospodarski slogi za nakup žita za pasivne kraje.
Stanovanjsko Četrt z 200 stanovanji za 200 milijonov dinarjev bo zidal Pokojninski zavod
za privatne nameščence v Zagrebu, ki se je
šele ustanovil. Stavbišče samo je stalo 14 milijonov dinarjev.
Norveški zunanji minister Koth je v Londonu govoril v radiu angleškemu narodu im izjavil, da bodo Norvežani hvaležni za podporo, ki jim jo nudijo zavezniki in da se bodo borili, dokler sovražnik ne bo pregnan iz Norveške.
Angleški poslanik je obiskal bolgarskega carja in je ostal z njim dve uri v razgovoru.
Prve vaje za obrambo pred napadi Iz zraka
ponoči so bile v Bukarešti.
Vorošllov je postal predsednik odbora za narodno obrambo.
Nizozemska pripravljenost. Nizozemska je sinoči prekinila vse zveze z inozemstvom, tudi radio Poslaje so utihnile. Proti jutru so bile brzojavne zveze zopet vzpostavljene.
Prehod zavezniških čet preko Bolgarije. — Nemški tiskovni urad poroča, da zahtevajo zavezniki prehod svojih čet preko Bolgarije. V Londonu te vesti odločno zanikajo.
Zane Grey:
103
Mož iz
»A, potem najbrž menite Las Vegasa. Zapustil sem ga doli v njegovi kladari. Ravno se je spravljal v posteljo, čeprav je še zgodaj. Čisto izčrpan je bil in bled, da bi ga ne mogli spoznati. Bil je pa videti zelo zadovoljen in zadnje besede, ki jih je izgovoril, — bolj sam sebi kakor meni, — so bile: ,Res sličim bolj kozlu kakor pa zaljubljenemu fantu, vendar, če me odslej ne bo imenovala Tom, ni vredna počenega groša!«
Bo je zaploskala z rokama, čeprav je imela eno obvezano.
»Da bi ga klicala Tom? Seveda, o tem ni dvoma«, je izjavila s sijočim obrazom. »Takoj zdaj — kaj —«
»Prekleto čudno je, kako to ime, Las Vegas, sovraži«, je Roy trdovratno nadaljeval.
»Roy, povejte mi, kaj je napravil — kaj je Tom storil — če ne, bom začela tuliti«, je zaklicala Bo.
»Miss Helen, ste že kdaj videli kaj sličnega, kakor "je to dekle?«, se je obrnil Roy k Helen.
»Ne Roy, še nikoli«, je priznala Helen. »Toda prosim, povejte že, kaj se je zgodilo.«
Roy se je zarežal in si mel roke z nekim pritajenim veseljem, ki je imelo skoraj satanski učinek, tako nenadno je odkrilo cel vrtinec nenavadnih strasti, ki so njegovo notranjost vzburkale. Karkoli že se je Riggsu zgodilo, Royu Beemanu je še vse bilo premalo. Helen se je spomnila neke rečenice pokojnega strica, da pravi zapadnjak ničesar bolj ne sovraži, kakor bahavost pustolovca, komedijantstvo junakov
samokresa, ki se hvalijo, da jadrajo pod pristno, divjo in ponosno zastavo zapada.
Roy je naslonil svojo gibčno visoko postavo ob kameniti robnik kamina in je okrenil svoj obraz proti dekletoma.
»Ko sem jezdil za Las Vegasom, sem ga kmalu zagledal na cesti pred menoj«, je začel naglo pripovedovati Roy. »Potem pa sem z druge strani zagledal drugega jezdeca, ki je dirjal doli v Pine. To je bil Riggs, čeprav ga takrat še nisem mogel spoznati. Las Vegas se je ustavil pred prodajalno, kjer je nekaj brezdelnežev okrog postopalo in je z njimi govoril. Ko pridem bližje, so vsi skupaj zavili proti Turnerjevi pivnici. Tam sem videl pred vhodom ducat kljuset, privezanih za plot. Las Vegas je jezdil dalje. Jaz pa sem pred Turnerjem razjahal in sem s celo tolpo šel notri. Ne vem, kaj je Las Vegas rekel tistim fantom, gotovo pa je, da ga niso izdali. Malo pozneje je še več mož prilomastilo v pivnico; vsega skupaj jih je bilo, kolikor sem mogel presoditi, kakih dvajset. Jeff Mulvey je bil tudi navzoč is svojimi prijatelji. Precej mnogo so pili in način, kako me je Mulvey pogledoval, mi nikakor ni ugajal. Zato sem šel ven in tja v trgovino in sem se oziral za Las Vegasom. Ni ga bilo nikjer opaziti. Medtem sem pa zagledal Riggsa, ki je prijezdil po cesti. Turnerjeva pivnica je pa kraj, kjer se Riggs največ mudi in kjer se vsiljuje s svojim hvalisanjem in bahanjem. Bil pa je videti zelo potrt in zamišljen, počasi je zlezel iz sedla in ne da bi opazil nenavadno veliko število kljuset pred vrati, je šel v pivnico. Trenutek pozneje je pa pridirjal Las Vegas kakor burja. In ravno tako naglo )e skočil iz sedla in izginil skozi vrata.«
Roy se je ustavil, kakor da bi zbiral moči, ali kakor da bi iskal primernih besed. Zdelo se je. da ie
njegovo pripovedovanje namenjeno izključno Bo, ki I iz roke.
je napeto strmela vanj kot očarana poslušalka.
»Predno sem prišel do vrat pivnice, — in to komaj par korakov, — sem že slišal Las Vegasa rjoveti. Ste ga kdaj slišali? Ho, to je bilo najbolj divje rjovenje, kar sem ga kdaj slišal pri kakem živinskem gonjaču. Hitro sem odrinil vrata in se zmuznil notri. Tu sta stala Riggs in Las Vegas, čisto sama sredi velike točilnice, medtem ko so se ostali navzoči stiskali k stenam in. se odmaknili od točilne mize. Riggs je bil bled ko mrlič. Nisem razumel in ne vem, kaj mu je Las Vegas grmel. A Riggs je vedel in z njim tudi vsa ostala tolpa. Nenadoma je bilo vsem jasno, da je bil ravno Las Vegas tisto, s čimer se je Riggs vedno bahal, da je on. Tak trenutek ni prihranjen nobenemu, ki je kakor Riggs.
,Kako ste me imenovali?’, je vprašal Riggs s tresočimi usti.
,Nisem vas še imenoval s pravim imenom’, je odvrnil Las Vegas. ,To je bil samo moj bojni klic’.
,Kaj hočete od mene?'
,M,oje dekle ste nadlegovali.'
,Kaj, hudiča! Kdo pa je to?', se je razburjal Riggs in.se začel nemirno okrog ozirati. Ni pa niti ganil z rokama, bilo je nekaj neverjetnega, kako je tam stal. Las Vegas je držal obe roki napol iztegnjeni, kakor da se pripravlja za naskok. A ni skočil. Nikdar še nisem Las Vegasa videl takega, a ko sem ga tako gledal, sem ga razumel.
,Vi to prav dobro veste. Grozili ste niej in njeni sestri. Sem z vašim orožjem', je velel Las Vegas polglasno in ostro.
Zdaj šele so gledalci razumeli za kaj gre, a nihče se ni ganil. Riggs je postajal čisto zelen. Skoraj se mi je smislil. Začel je treoetati z vsem telesom in če bi bil v tem hipu potegnil samokres, bi mu bil pade'
TRBOVLJE
Koliko sme podjetje odtegniti delavcem za čas orožnih vaj? Po zakonu imajo delavci, ki so že nad eno leto nepretrgoma v službi, v času orožnih vaj pravico do mezde za največ 4 tedne. Pri Dukičevem podjetju pa ie s pogodbo urejeno tako, da se sme delavcu, ki je na orožnih vajah, odtegniti po din 7 dnevno koti ekvivalent za hrano, katero vpoklicani prejema pri vojakih. Toda pri izplačilu1 odteguje Dukičevo podjetje vpoklicancem po din 10 dnevno, torej 3 din več kot pa je v pogodbi določeno, vsaj tako trdijo delavci. V tej zadevi bi bila potrebna intervencija, pa so zaupniki vsi na orožnih vajah, namestniki pa ne morejo stopiti v funkcijo, ker naš zakon ne pozna nadomeščanja zaupnika po namestniku, ampak samo prevzem funkcije zaupnika po namestniku, ako zaupnik odstopi. Zadeva glede odtegljaja od mezde za časa orož. vaj pa še tudi ni razčiščena načelno. Juristi tolmačijo stvar tako, -da se vpoklicanim na orožne vaje ne sme ničesar odtegniti od mezde, ker pri vojakih ne dobivajo nobene plače. Odtegljaj je mogoč samo pri tistih delavcih in nameščencih, ki so častniki in prejemajo za čas orožnih vaj plačo od države. Ker pa ni bilo doslej še nobenega takega spora, ki bi se bil razčiščeval pred sodiščem, še zaenkrat manjka tozadevne judikature. Na noben način pa podjetje ne sme odtegniti (vpoklicancem več, kot pa je določeno s kolektivno pogodbo.
Trboveljska premogokopna družba ie dobila novega tehničnega ravnatelja. Upravni svet TPD je imenoval dosedanjega ravnatelja rudnika v Trbovljah inž. Vitolda Biskupskega za tehničnega ravnatelja vseh podjetij družbe. — Posle prevzame dne 1. julija po dosedanjem tehničnem ravnatelju inž. Heinrichu, ki stopi v pokoj. Inž. Biskupski je Ukrajinec, služboval ie v Lešah pri rudniku, potem pa stalno pri trboveljski družbi v Kočevju, v Zagorju in v Trbovljah.
LAŠKO
Tragedija mlade matere. Dne 6. maja popoldne se je po Laškem bliskovito raznesla vest, aa je skočila pod brzovlak št. 506, ki vozi proti Mariboru ob 2.44 uri na železniškem mostu na mestu ob pokopališču leta 1910 rojena poročena šivilja Marija Doberšek s 4 letnim sinčkom Ivanom v naročju. Pokojna je bila po rodu iz Trbovelj iz rodbinie Kostevšek. Bila je že okrog 9 let poročena z mehanikom Francom Doberšekom, ki je imel službo kot nadzornik pri štabu utrjevanja v ' -it. več let pa je bil zaposlen kot strojnik pri gradnji cest. Pred kratkim je pokojnico mož nenadoma zapustil, prav tako službo in izginil ne-znanokam. Zapustil pa je pokojnici večje dolgove, da so ji oblastva celo zarubila hišno opravo. Radi tega se je z dvema otrokoma zatekla k moževim staršem v Rečici št. 136 Pri Laškem, V t \ • > !s t \ m ■ •
'	i - ‘*i	Organi so našli po	katastrofi	pri njej sliko	moža, kjer je
na hrbtu	še	napisala	poslovilo:	»Doberšek
Franc	—	mati	in	sinček	pa pod	vlak!« Baš pol
ure po njeni smrti pa je tnož poslal pismo iz Maribora, da je dobil službo in. naj se vrne, toda žal prepozno. Pokojna zapušča še 8 letnega sinčka Marjana in 34 letnega moža Franca. Baje je bila pokojnica tudi epileptična. Tragedija je vzbudila med tukajšnjim prebivalstvom globok vtis in vsi sočustvujejo z nesrečno rodbino. Trupli sta bili v skupni krsti položeni v mrtvašnico župnije Laško. Bodi iima ohranjen blag spomin!. Ni še pozabljena tragedija, ki se je dogodila pred kratkim na Bregu, že smo doživeli drugo. V večini pii-jnerov bi nesrečneži pač laliko našli rešitev, če bi zaupali svoje tajne bližnjim prijateljem, ^sekakor so take tragedije res žalosten pojav današnje Jobe,
Sveži grobovi na LaSkem. V Laškem in okolici so umrli: na Strmici 90 letna samka pre-vžitkarica Ivana Kačič, na Šmihelu 75 letni samski poljski delavec Janez Kačič, v Laškem 51 l«tni veleposestnik Josip Osolin, ki je imel Po Sloveniji celo vrsto hiš, v: LaSkem več let zay,°L>n bil kot milijonar znan liferant železniških pragov, na Ojstrem 72 letni kmet Jurij t>isteršek.
RUŠE
Popravek. »Uredništvo .Delavske Politike’ ’ Mariboru. Z ozirom na Vaš članek pod Ruji« z dne 27. aprila 1940 v št. 49 stran 3 pro-’*n, da priobčite na podlagi tiskovnega zako-13 ta popravek: 1. Nr res, da je hotela tvorni-Ca za dušik sprejeti v blagajniško službo me-!le kot upokojenega postajenačelnika. Res pa da sem zaprosil za mesto referenta za že-“*ni£arske zadeve, katero mesto do zdaj ni zasedeno. 2. Ni res, da bo znašala moja Pokojnina 2000 din, res. pa je, da bom dobival ’. ečno 1800 din, od katerih odpade na študij ;'na iooo din, ostalih 800 din pa bo za mene rti ?eno. 3. Ni res, da se je delavstvo1 zaradi I namestitve v tvornici za dušik razbur-' res Pa je. da nimam pri delavcih nobe-
•	A- 'lla*>Protnika, ker smo 21 let skupno in j!10 delali in da na s-eji strokovne organi-ni k-? e akrila 1940 o moji osebi sploh ^učar KOvora- RuSe- 4- maia 194°- — Ludvik
LJUBLJANA
Radi konkurza na zatožni klopi. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je pričela razprava proti lastnikom tovarne usnja Pollak d. d. Obtoženi so ar. Vendelin Mergler, dr. Ivo Miličič, Karel Pollak in Pavel Pollak ter Ivan Pollak, da so prevarili svoje upnike s tem, da so najemali pri njih milijonska posojila v času, ko so vedeli, da je podjetje že davno visoko prezadolženo. Tak« šo pri najemanju posojila pri Ljubljanski mestni hranilnici v znesku 30 milijonov dinarjev zamolčali, da so mea tem že dobili posojilo 14 milijonov dinarjev pri Hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani. Da- bi prikrili pravo stanje so si obrate razdelili med seboj in jih vodili na svoj osebni račun. Na ta način so maskirali izgube
I .Pr predstavili položaj podjetja v čim lepši lu-
drugega so uničili	sestajali	člani
Klako™ Sažme. Obstoj«. «««
uidi arugega razreda, za upnike tretj ^ reda ni ostalo ničesar. Ure za nuliJonsKe
ske. V' <A vi v v t i * *	‘	1	i
MARIBOR
Tigkovni sklad
Ljubljana; S. Poljanšek Drago je zbral na ixn »• maja za tiskovni sklad »Delavske Poli-
»fefeittfco ValOVca* HC dotom su&uc*ttii, eofo eovtof HacočtuM ialtoil
To pot ie govorV drugače. Zadnjič enkrat je g. Žebot odkrito grozil svojim nasprotnikom, da bodo šli tja, kjer je za nje mesto pripravljeno. Vsak je njegovo grožnjo razumel tako, da jih misli poslati v koncentracijska taborišča. Na shodu dne 4. maja pa je govoril tako-le: »Nas ne združuje hrepenenje po oblasti ali diktaturi ali preganjanju onih, ki niso z nami. Ne!« G. 2ebot je najbrž uvidel, kako zelo so odjeknile njegove grožnje, ki jih je izustil zadnjič, v javnosti pa je udaril na druge strune. To se vsekakor lepše čuje.
Po deset nemških tovornih vlakov odpremi-jo dnevno preko Maribora naše železnice v Italijo, napolnjenih s premogom. Poleg tega pa odpremi preko Pragerskega mnogo tovornih vlakov z živino in drugimi življenjskimi potrebščinami, kakor tudi z raznimi surovinami, ki prihajajo iz Madžarske.
Mestna občina je kupila od dosedanjega lastnika Roberta Biberja iz Graza stavbišče m hišo na Koroški cesti 21. Kupnina je znaš-ila 480.000 dinarjev. Mestna občina bo stavbni prostor porabila za gradnjo toliko potrebne nove mestne tržnice.
O mizernem poožaju sobo- in črkoslikarskih tar ličarskih pomočnikov je »Delavska Politika« že poročala, kakor tudi « tem, da so se ti delavci pričeli polagoma dramiti in. organizirati, ker so pač spoznali, da si edino na ta način lahko zboljšajo svoj položaj. — Organizacija oziroma sekcija sobo-, črkosli-lcarskih, ličarskih in pleskarskih delavcev v Mariboru je že pred začetkom sezone izdelala osnutek kolektivne pogodbe in ga predložila združenju svojih delodajalcev, ki so pa- odločno odklonili podpis kolektivne pogodbe, (lasi bi bilo to ne le V interesu prizadetih delavcev, temveč tudi v interesu mojstrov, saj bi se na ta način lahko znatno omejilo tudi šušmarstvo, na drugi strani pa bi postali odnošaji med delavci in delodajalci mnogo bolj urejeni in znosnejši. Slikarski mojstri oz. njih združenje je na pogajanjih, ki so vršila 24. aprila t. 1. pri obrtnem referentu mestne občine na pritisk organizacije pristalo nato, da se povišajo mezde oz., da bodo dobivali prizadeti delavci dra-ginjske doklade skladno z naraščajočo draginjo. Povišanje mezd je; bila poglavitna točka. ki jo je predvidevala kolektivna pogodba, ki so jo mojstri kot rečeno odklonili, glede povišanja mezd pa so podpisali dogovor. Pomočniki teh strok bi po tem dogovoru morali dobivati: v 1. letu po izučitvi din 4, drugo in tretje leto din 5, od 3. leta naprej pa din 6 na uro. Delavci vseh teh kategorij, ki so pa doslej prejemali že tako visoke mezde, bi mo‘ rali prejemati 50 para na liro draginjske doklade. Priznati je treba, da je to vsekakor lep uspeh naše mlade organizacije, na drugi strani pa je treba priznati* tudi uvidevnost onih mojstrov, ki so z ozirom na mizerni položaj prizadetega delavstva podpisali ta dogovor. Toda mojstri so očividno mnenja, da je dovolj, če so ta dogovor podpisali in pred pii-stojno oblastjo pokazali s,voj socialni čut. Pri izplačilu dne 29. aprila bi bili morali dobiti prizadeti pomočniki to povišico, kar se pa ni zgodilo. Menimo, da je takšno postopanje vsega obsojanja vredno. Izgleda, da so mojstri pošteno potegnili tako pomočnike, kakor tudi oblast, lcer so podpisali tozadevni dogovor, nočejoo ga pa izvajati. — Povedati pa moramo na ves glas, da se zavedni delavci tudi tega početja mojstrov, ki na tako neču-ven način izigravajo dogovor s svojimi pomočniki ne bomo ustrašili, temveč se bomo še bolj oklenili svoje organizacije in , tako združeni zahtevali svoje pravice. Pripom- S niti še moramo, da je pri pogajanjih neka tvrd- ’ ka, ki se šteje med naše narodne tvrdke, najbolj nasprotovala pomočnikom, dasi bi morala baš ta slovenska tvrdka v teh težkih časih v obmejnem okraju ukreniti vse, da bi ne bilo nepotrebnega razburjenja med prizadetimi de-
Ob priliki bpnio o WW® «
rf' No“S bolehnosti ni ho-
B™VS„n V sled voh« vihre, Ki i^ai.i. S" ETMiS iragi ^MloTsi. »It«!-
draginja. P°s edice	ji	mi	razme-
ie pa /T hnr io za svoj obstanek. Casi so
rami težko borijo za	.. j zavedajmo
nadvse resni.	^"Sramo,	da	je
s z"o
prišle težke prilike, /.ato se oora^ p0SVK_ čenifiS materinstva, spomnijo onih revnih
jo deco najnujnejšega. Vsakdo, w
jo deco najniairas^ , tn(J mater podpre daruje, naj \ spominu i	nrizadetih.	žen,
naprošamo stanše k .	gv katera posta.
darujejo »bleko- PeTil .	^ Društvo jo
ja premajhna, ^en^nu drusm
tedaj' 'vse pripravite ter označite
S^Sevani? 'ponavlja prošnjo - Žensko društvo.
LEPE BIRMANSKE SLIKE, nizke cene. FOTO JAPELJ, Gosposka 18*1.
Od kapi zadet se je dne 7 t. m.
S AJJeSS3S Štefan hi J?kX nato
naNaCU2mf^a int'mesecev strogega zapora „a 3 leta zgube častnih državljanskih pravic je bil obsojan pred tukajštuirr, s^.sčem M-letni Anton Gustinčič, ker je meseca aec*.m
5? »Sira SKS
SS‘«SsSw delavki SO.« Vutej z dvoriščii’ v Loški ulici -.
Literarni veior hrvaških	s'
vršil 15 .maja v okvirju »III. UmetmsKega
^Narodno gledališke. Sreda dne 8.
prto. Cetrek. dne 9. maja ob 20. uri. »Izdaja
pri Novari«. Red B.
Nogavic«
(lastni Izdelki), blago, obleke za birmo. Ilartjo, rute. čepice, hlačke, ^arni ure Pr^P"e’ vcino, odeje, komblneze, btisače, prte, naje nejše pri
A n d r •! 0»«t. Maribor Koroika casla 26 (polag Iriiilca)
RADVANJE
Kaj bo z elektriiikacijo Zg. Radvanja.
ponedeljek, dne 6. t. m. se je vršila v Radvanju tretja občinska seja, na kateri se pr šnja občanov iz Z«. Radvanja rad. elektrifikacije sploh ni obravnavala. Aii prositelji m majo pravice vsaj na odgovor na svojo prošnjo. Vprašanje elektrifikacije je radi neprestanega naraščanja cen materijaUt zelo nujno in že to dejstvo samo zahteva, da se prošnjo občanov vzame v pretres. — Radvanjčan.
V
Za birmo Vas vljudno vabi
Foto „Pellkan“
Maribor, Gosposka 23 (Sp. Štajerska posojilnica)
SLOVENSKA BISTRICA
Električni tok Je ubil 25-letnega delavca Pongračiča, ki je bil zaposlen pri gradbi tovarniškega objekta. Po nesrečnem naključju i se je Pongračič dotaknil električnega voda. |ko so izklopili tok, je bil nesrečni delavec že
mrtev. Kdo je zakrivil to smrtno nezgodo, bo ugotovila pristojna uradna komisija. Ta smrtna žrtev je novo opozorilo delavcem, da morajo biti zlasti v bližini električnega voda Pri aelu oprezni, posebno pa naj zahtevajo! od delodajalcev zadostne varnostne naprave.
CELJE
Sodna deložacija naših organizacij. Iz poslopja »Delavske zbornice« so dne 9. maja sodno deložirali vse svobodne strokovne organizacije URSSJ in pa delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Za organizacije delavcev, ki plačujejo prispevke za vzdrževanje zbornice torej ni več prostora v hišah,	ki	so	bile kup-
jlene z delavskim	denarjem. «4	ti
Obsojen radi žalitve slovenskega naroda. Pred sodiščem v	Celju se je	vršila	razprava
proti inž. Maksu	VVestnu, ki	je	bil	obtožen,
da je na velikonočni ponedeljek ponoči v gostilni razžalil, trgovca Krattpnerja in Debenjaka s psovko »Windsicher Hund«. Inž. Westen je bil obsojen po čl. 5 zakona o zaščiti države na dva meseca zapora in 8090 din denarne kazni. V« » g. Westen pritožil, »k*,....
Izlet v Celje se vedno izplača. Cenjeno domače občinstvo in tujce vljudno prosim, da bi obiskali gostilno »Angel«, Celje, Prešernova ul. 20. Tam dobite izborna ljutomerska naravna in sortirana vina. Priznano dobra kuhinja, pozorna postrežba. Avtomatski biljard. Se priporoča M. Seifried, gostilničarka.
PREVALJE
Na našem kolodvoru je velik tovorni promet.
Pretekli mesec je bilo odpremljeno nič manj kot 426 vagonov lesa in svinca oz. svinčene rude. Dnevno gre sedaj z našega kolodvora po 12 do 14 vagonov lesa, deloma je tesan, rezan ali pa les za brušenje. Kljub tako velikemu prometu pa se stalež železničarskega osebja ni nič povečal.
Hmeljevke prodajajo pri nas kmetje po din 1.50 za komad. Kupec mora plačati prevoz na kolodvor in ostale stroške, vendar pa se vidi, da lesni trgovci pri tem poslu dobro zaslutijo, ker prodajajo hmeljevke komad po din 6.
Proti izsekavanju gozdov .bi bilo treba nekaj ukreniti, ker sicer grozi, da bodo naši gozdovi v kakšnih desetih letih docela uničeni, ako se bo nadaljevalo s sekanjem v dosedanjem obsegu.
MEŽICA
Ljudje še vedno premalo cenijo zadružno idejo in se ne zavedajo, kako velik pomen ima zadružno oddajališče v delavskem naselju. — Ako je v zadrugi ena ali druga stvar včasih za kakšno paro dražja, kot ipa pri privatnem trgovcu, je takoj ogenj v1 strehi. Dasi se taka stvar zlasti sedaj ne da preprečiti, ko se cena življenjskim potrebščinam neprestano spreminja. Med tem ko i«na kakšen trgovec včasih še staro zalogo, je zadruga že morala kupiti kilogramu ceneji, je zadruga že morala kupiti novo blago, ki ga je plačala precej dražje. — Zato se lahko zgodi, da je privatni trgovec včasih za nekaj para pri kilogramu tega ali onega blaga cenejši, kot zadruga. To se seveda takoj zve po vsem kraju, ako pa je stvar obratna, pa se to smatra kot samo ob sebi umevno. Zlasti ljudje često ne vidijo prav ogromne razlike v ceni manufakture in galanterije. Tako n. pr. prodaja naša zadruga posteljne odeje (vatirane) še vedno po din 420, med tem ko stanejo po drugod že din 630. Prijatelj, ki je kupoval kovček, mi je pravil, da ga je nameraval kupiti nekje drugod in da so zahtevali tam zanj din 120, potem pa se je spomnil, da ima kovčeke na zalogi tudi naša zadruga, šel je in ga kupil za din 84. Iz tega se vidi, kako reelno posluje naša zadruga in da ne zvišuje cen blagu, iki ga še ima na zalogi, pa četudi bi to lahko storila z ozirom na cene po drugod. O takih primerih rbi se lahko govorilo in z njimi agitiralo med nevednimi, pa tudi med zadrugarji, ki včasih godrnjajo. Take razlike v cenah znesejo mnogo več ko-t pa tistih par par, kolikor znaša včasih razlika pri nakupu tega ali onega predmeta ali blaga v prid kupcu v privatni trgovini.
VELENJE
Če bi kdo presojal svetovni položaj in vojno vihro po konjunkturi velenjskega rudnika, bi se zelo uštel, kajti že v mesecu aprilu1 smo dosegli tri praznovalne dlni in redukcijo 34 mož. Približno 20 jih gre k vojakoan' na aktivno službovanje in tako je stalež znižan za kakih 50 do 54 mož. Vse to pa ni nič čudnega, če se pomisli, da se je v februarju vnovčilo še 22.000 ton premoga, dočim je v marcu padla kvota na 16.000 ton, a za maj je na razpolago samo še za 12.000 ton skupne potrošnje, kolikor znaša poraba v lastni kalorični centrali in odjem nekaterih privatnikov, med katerimi je glavni Cinkarna v Celju. Delavstvo, ki m« praznovanje nikakor ni po godu, zlasti reduciranci, se zastonj ozirajo po onem preroku, kateri je ob času zaupniških volitev izdal letake, .v katerih je dokazoval, da je njegova zasluga, d)a se je sprejelo toliko in toliko delavcev na rudniku, da je on priskrbel toliko in toliko naročil, da se je po njegovi zaslugi razširila elektrifikacija itd. itd. Sedaj pa se je ta iprerok potuhnil in onemel, kot zajec, ki počepne pod grm, kadar se bliža lovec.
STUDENCI PRI MARIBORU
Studenški občinski trg. Na praznik 2. maja je bila otvoritev novega trga, ki pa je izpadla nekoliko klavrno. Nismo imeli nobene oficijelne slavnosti in tudi obisk kupcev in prodajalcev je bil le minimalen. Na razpolago je ibilo samo nekoliko jajc, salate in petršilja. Začetek ni bil tak, kot smo si ga predstavljali. Vzrok slabega obiska ie bilo najbrž nekoliko tudi slabo vreme, nekoliko pa tudi nezadostna reklama, ki ni bila taka, kakršne smo je vajeni ob raznovrstnih slavnostih in prireditvah. Govorilo se je mnogo o tem, da naj bi služila ustanovitev lastnega t^ga kot konkurenca Mariboru. Spričo naraščajoče draginje bi ibilo to za pozdraviti, samo je vprašanje, v koliki meri se nam bo to posrečilo. Začetek je bil vsekakor slab.
Iz teke
Obnavljanje mesta Olomouca. (»Der Neue Tag«). Na rotovški uri mesta Olomouca sta bili za časa češkega režima vneseni dve kovinasti spominski plošči, prva v spomin češkega prevzema rotovža ob prevratu 17. novembra 1938, druga ob obnovi ure 1926. leta. Tretjo spominsko ploščo so pritrdili ob obletnici državnega praznika 28. oktobra 1938 s sliko prvega češkega prezidenta Masaryka. Ob priliki zbirke kovin 11 Ulu-U s'	z'	***•
(v-il t m je sedanji komisar dr. Czermak odstranil vse tri spominske plošče, da jih prelijejo « M;* ‘"«t» Vrnete
Obsodbe radi veleizdaje. Ljudsko sodišče v Berlinu (Volksgerichtsbof) je obsodilo radi pri-pravljenja veleizdaje s širjenjem raj.hu nepri-jateljskih letakov veleizdajniške vsebine: Jožefa Machaleka iz Kojkovic in Jožefa Pastyrika iz Zlina, vsakega na 3 leta robije in Boženo Kyselovo iz Tlumačeva na 2 leti in 6 mesecev robije (Zuchthaus). — Vsi so tudi obsojeni na zgubo državljanskih pravic za dobo 3 let.
»Volksgerichtshof« (Ljudsko sodišče) v Berlinu je obsodilo Čeha Antonina Charvata iz Vsetina na Moravi radi priprave veleizdaje na 3 leta in 6 mesecev robije in na izgubo časti za 3 leta in Alojza Babico iz Jasenjke (Morava) radi sodelovanja pri pripravi veleizdaje na leto robije in izgubo časti za 2 leti. Obsojena sta poskušala razmnoževati in razširjati Nemčiji sovražne letake veleizdajniške vsebine.
Umrl Cankarjev prevajalec. V Pragi je umrl v starosti 83 let pisatelj Jan Hudec, ki je bil znan kot prevajalec knjig iz slovanskih jezikov na češčino. Prevajal je iz vseh slovanskih jezikov, največ pa iz jugoslovanskih, iposebno srbske pesmi. Prestavil je okrog 100 pesniških knjig v češčino, med drugim tudi Ivana Cankarjevo delo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«,
To in ono
ZABUKOVCA
Kako se čisti v delavskih vrstah v našem kraju, naj priča spodaj navedeno: Ko1 je imela »Vzajemnost« $voj občni zbor, so nekateri čutili potrebo izčistiti njene vrste in so odstranili od vodstva in pregleda vse stare borce, ki so imeli toliso volje, da so ustanovili vse organizacije, ki so delovnemu ljudstvu potrebne, da ga dovedejo do svobode in demokracije in do' uresničenja demokratičnega socializma. Sedaj pa naše kulturno društvo v rokah mladih, nadebudnih sil počiva in spi soanje pravičnega. Knjižnica plesni, pevska grla ntolčijo in oder trohni. Vsemu temu je kriva nedolžna bela barva, katero so si ti ijuaje, ki hočejo veljati za najbolj pametne in revolucionarne, izbrali za svoj simbol. Na občnem zboru zadruge so zahtevali isti ljudje, da morajo vsi njim neljubi sodrugi dentisijoni-ratt A večina je odločila proti njim. Tako so ti ljudje napravili razkol tudi pri volitvah obratnih zaupnikov. Čeravno so bili še člani Z!?J, so postavili svojo kandidatno listo, hoteč dokazati, kaj vse zmorejo. A zopet se je pokazalo, da je lista organizacije ZRJ dobila največje število .glasov. Ti belci so organizirali razbitje strokovnega shoda in1 naprosili v to svrho še celo ženske. Hoteli so onemogočiti ZRJ sestavo kandidatne liste za bratovsko skladnične volitve s tem, da so delali agitacijo, da naj ljudje ne kandidirajo s kimovci. Potem so propagirali abstinenco pri volitvah .in celo odvajali delavstvo od volitev in vstopa v organizacijo. Pri končnem izidu teh volitev se je pa pokazalo, da so ti od njih na-zvani kimovci dosegli štirikrat več glasov kot nasprotna lista. Sedaj se pa ti ljudje začudeno vprašujejo, kaj so zakrivili, da jih je ZRJ brisala iz članstva in se delajo nedolžni ter očitajo odboru da je postopal krivično. Apeliramo na zavedno delavstvo, naj ne naseda demagogiji belih reformistov, ampak naj se oklene organizacije in složno nastopi za svoje pravice, katere si bo dobojevalo le v skupnosti. v vrstah razredne organizacije ZRJ. Ob-liubljena mezdna. Pogajanja za državne rudnike počivajo in čakajo vaše sloge. Družnost. — Zaveden rudar.
Ta je pa dobro igral svojo vlogo. V nekem kraju so nekoč igrali neko igro, v kateri je nastopal nek igralec y vlogi Kristusa. Nekega dne je neka .žena trdila, da se ji je .prikazal resničen Kristus, ki da je pristopil k njej in jo vprašal, kje ima spravljen svoj denar. Žena mu ja odgovorila, da pod njegovim ikipoim Ko je potem Kristus izginil, je žena ugotovila, da je izginil z njim tudi denar izpod kipa.
Ako župan pokopava očeta, V nekem kraju na Gorenjskem je nekoč umrl oče ondotnega župana. Župan pa je bil silno častihlepen. — Svojemu očetu je kupil venec, na trake pa je pustil natisniti zadnji pozdrav: žalujoči župan!
Ga ne pozna. V nekem večjem kraju na Gorenjskem imajo občinskega odbornika, ki se rad predstavlja kot občinski svetnik, pri tem pa besedo narobe naglasa. Na to svojo čast je silno ponosen. Razen tega tudi misli, da mu je vse dovoljeno. Nedavno si je v svoji svetniški samozavesti ogledoval neke izkope in kazal pri lem preveliko radovednost, kakršna se za civilista ne spodobi. Nekdb ga je pozval, da naj se odstrani. On pa je odgovoril: »Kaj me ne poznate?« in se postavil v pozo. In oni, ki ga je pozval, ga res ni hotel poznati. Odpeljal ga je s seboj in potem je moral posredovati župan, da se mu ni zgodilo kaj hujšega, za svojo radovednost in samozavestno vprašanje pa je moral plačati din 145. Tako je, če ljudje nočejo človeka poznati.
Stoletnica prve poštne znamke je bila dne 6. maja — Prva poštna znamka je bila izdana dne 6. maja 1840 v Londonu in je nosila sliko kraljice Viktorije. Tiskana je bila v bakrorezu' in črni barvi. Od 1842 dalje so uvajale poštne znamke tudi druge države. Cena prve take angleške znamke je danes 1200 švicarskih frankov.
Leini obračun delavskih zadrugariev v Ribnici
na Pohorju
Redna letna skupščina Produktivne zadruge kamnosekov je nadvse lepo uspela
nedeljo, dne 5. maja t. 1. so se zbrali de-, tned delavstvom vedno lepše razvija. Obširna
lavski zadrugarji, člani »Produktivne zadruge kamnosekov« na svoji redni letni skupščini, kjer je vodstvo zadruge predložilo račune o. poslovanju v minulem letu. Kakor je bilo razvidno iz poročila, ki ga je podal predsednik upravnega odbora z. Oran Hinko, član nadzorstva z. Grubelnik Edi in drugi, je zadruga že premostila najhujše za.preke in ovire. Ustvarjeno je potrebno razumevanje za zadružno delo s strani članov in prebrodene težkoče glede pomanjkanja potrebnega obratnega kapitala, kar je povzročilo v početku vsesplošni zastoj in prizadejalo hude udarce zadrugi. V imenu »Zveze gopodarskih zadrug za Jugoslavijo« v Ljubljani, je kamnoseške zadrugarje pozdravil z. Jelen iz Maribora, ki je ob tej priliki >na poljuden način obrazlo-
in stvarna delata, v katero so posegli zadružniki Uran, Pungartnik, Vršič, Breznik, Prapotnik, Pungartnik Peter, Gradišnik Karel, Stepišnik ter drugi in dejstvo, da so bili vsi predlogi soglasno sprejeti, je najboljši dokaz, da so vrli ribniški zadrugarji na pravi poti. Naravnost užitek so nudili ti razgovori zlasti radi tega, ker so vsi člani pokazali živo zanimanje za svojo zadrugo in njene potrebe, zlasti pa so na res sodružen način razpravljali o vseh težkočah pri delu in kar tekmovali s praktičnimi nasveti, ko so določali smernice bodočemu zadružnemu delu. Mnogo se je razpravljalo tudi o potrebi izobraževalnega Jela in se je ob zaključku skupščine priglasilo i3 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Želimo čim lepši, razmah tej delavski zadrugi in
v.	.	»**»»•	«	*J	v«11	Jiuvin VJIJI uz-iu j	sadili	ivijoi.	11•-«ii	UCId	VoKI	/o
žil tudi pomen in smisel zadružništva, ki se pohorskim pijonirjein zadružne misli!
Delavski pravni svetovalec
Vabilo na
IX. REDNI OBČNI ZBOR »CANKARJEVE DRUŽBE«,
ki se bo vršil v sredo, dne 22. maja 1940 ob 19. uri v društvenih prostorih v Delavski zboi-nici, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-A-I s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora, nadzorstva in razrešnica;
2. volitev novega odbora;
3. sklepanje o proračunu in določitev članarine;
‘i. sklepanje o knjižnem programu za leto 1941;
5. odločanje o samostojnih predlogih;
6. slučajnosti.
Ce občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu čl. 13 pravil eno uro kasneje nov občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Vabimo vse ustanovnike in redne člane družbe, da se občnega zbora udeleže.
Odbor.
Narodno gledališče v Mariboru
Cezar V. Arx: Izdaja pri Novari
Arxova »Izdaja pri Novari« je ljudska igra v najboljšem pomenu te besede, segajoča v junaško švicarsko zgodovino, izoblikovana z nenavadno dramatičnostjo, ki se mestoma dvigne v pretresljivo sksvestnost. Njen osrednji motiv je obupni boj za ohranitev lastne zemlje svojemu rodu, boj, ki ga bije na odru švicarski kmet Erni pred štiristo leti, boj, ki ga še danes prav tako bije sleherni kmet. Toda dasi veje iz igre svežost tal in moč zemlje, je vendarle končni učinek na gledalca uravnan v drugačno smer kakor pa si je zamislil avtor, ki je hotel z nj.o oznanjati ljubezen do grude. Proti svoji volji prepriča Arx gledalca o nesocialnosti in nesmiselnosti prevelike navezanosti na osebno svojino, kajti Erniju, ki postane zaradi zemlje : izdajalec in morilec, ki da življenje za to, da zapusti zemljo brez dolga svojemu sinu', ostane prikrito zadnje in najhujše, da sin ni njegov, ampak bratov. Tako osrednja postava kljub vsej veliki pesniški sili in nepremakljivi zakoreninjenosti v zemlji nekako sama sebe pogoltne, postane brez etične moči in ne more več prepričevati.
Mariborska uprizoritev, ki jo je vodil režiser g, Malec, je bila krepka in učinkovita, razgibana v zunanjosti in pretkana v notranjosti. Z Ernijem je g. P. Kovič znova razvil vso svojo oblikovalno silo in postavil na oder krepak in poln, jasno in dosledno izveden lik. Gilg g, Crnoborija, že spočetka enotno začrtan, se je zlasti v zadnjem dejanju povzpel do krepke, polne igre, izoblikovane brez nepotrebne sile. G. Starčeva je s svojo Amei temperamentno in posrečeno začrtala neugnano, neuravnovešeno žensko naravo, odbijajočo v svoji brezsrčnosti in divji strasti. Odlično nasprotje temu liku je preprosti, globoki, mehki in nežni lik matere, ki jo je upodobila g. Kraljeva. Z gladko, fino izvedeno igro je izoblikoval g. Nakrst grofa Baisseya, oba poveljnika sta pa z junaško o-znako podala 'g. Standeker in g. Grom1. Tudi manjši odrski liki so spomina vredni (pisar g. Ledineka in hlapec g. Košute). — S.
Zahvala
Vsem, ki so mi Izkazali svoje sočutje in Izrazili sožalje ob izgubi mojega nepozabnega, ljubljenega soproga, gospoda
JožefaMastnaka
se najiskreneje zahvaljujem. Tem potom se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so mi izrazili svoje sožalje pismeno. Posebno zahvalo izrekam Združenju gostilničarjev za cvetje in Izraze sožalja ter vso velikodušno pomoč.
Maribor, dne 3. maja 1940
Globoko žalujoča soproga L«opoldlna Mastnak
Zaposlitev pri vojaškem podjetju (Stari trg pri Ložu)
Vprašanje: Pri vojaškem podjetju sem zaposlen že 8 mesecev. V tem času sem že dvakrat obolel, toda s strani .delodajalca nisem prejel plačila za bolezenski teden. Ati morem tudi od vojaškega podjetja v oddelku za utrjevanje zahtevati plačilo za bolezenski teden?
Odgovor: Vsa dela pri utrjevanju, ki so pod vojaškim vodstvom, so izvzeta od določil obrtnega zakona. Zato se v .gornjem primeru ne morete sklicevati na določilo § 219 obrtnega zakona. Pač pa smete po občem državljanskem zakoniku zahtevati plačilo mezde za bolezenski teden, če ste oboleli, ko ste bili vsaj že 14 dni uslužbeni. Vendar pa vam morejo od1 tega zahtevka odtegniti vse zneske, kar ste prejeli iz socialnega zavarovanja.
Odprema ▼ bolnišnico (Ribnica na Pohorju) Vprašanje: Sina sem peljal v bolnišnico. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev mi je vrnil le potne stroške, dočim mi ne prizna plačila za zamudo časa. Lansko leto sem prejel povrnjeno oboje. S svojo potjo v Ljubljano sem izgubil 7 dnevnic. Kakšna določila veljajo za odpremo v bolnišnico?
Odgovor: Zakon določa, da mora stroške za odpremo v bolnišnico in iz bolnišnice nasiti Okrožni urad, ako se bolnik zdi*avi v bolnišnici izven sedeža svojega obrata, v katerem je bil zaposlen v času obolenja. Prevoz v bilnišnico in spremstvo mora odrediti zdravnik okrož. urada. Okrožni urad trpi praviloma le potne stroške, ki so nujno potrebni za odpremo bolnika v bolnišnico. Poleg potnih stroškov Okrožni urad lahko poravna tudi radi potovanja odišli zaslužek, toda zakon izrecno k temu poslednjemu plačilu Okrožnega urada ne obvezuje. Za priznanje in plačilo potnih stroškov, kakor tudi odišlega zaslužka je treba napraviti na Okrožni urad posebno prijavo, kateri je treba priložiti točne račune. Primernost računa naj potrdi občinski urad. Če Vam Okrožni urad izgubljenih dnevnic ne bo povrnil, zahtevajte povrnitev istih od svojega delodajalca, kolikor ne presegajo enega tedna.
Orožne vaje (Radeče)
Vprašanje: Bil sem 28 dni na orožnih vajah.
Ali res nimate Se sreCke dri. razr. loterije?
Sporočite čim prej svoj cenjeni naslov na navadni dopisnici:
hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK
MARIBOR, Gosposka ulica 25
Pri podjetju so mi izplačali samo 3 tedne normalni zaslužek, pri četrtem tednu so mi odtegnili 48 din za hrano, ki sem jo dobival pri vojakih. Urno plačo imam 4 din, a delam večinoma v akordu. Ali je odtegljaj upravičen?
Odgovor: V »Delavski Politiki« smo že ponovno odgovarjali na podobna vprašanja, da mora dobiti delavec v slučaju vpoklica na orožne vaje po enoletnem službovanju za 4 tedne plačo, kakor da bi delal. Ker pri vojakih niste dobili ustrezne odškodnine, kakor to določa § 221 obrtnega zakona, je odtegljaj neupravičen in Vam ga mora podjetje izplačati. Najbolje bo, če to »patriotično« podjetje javite pristojni vojaški komandi, da ga bodo imeli v evidenci. Lahko pa tudi prosite občino za posredovanje, da pozove podjetnika na izplačilo. Če vse to ne bi zaleglo, boste pač morali vložiti tožbo.
Odpoved stanovanja z vrtom (Studenci)
Vprašanje: V najemu imam stanovanje in del vrta, ki sem ga pomladi .obdelal' in zasadil z zelenjavo in krompirjem. Še prej sem gospodinjo vprašal, če je z menoj zadovoljna in če bom ostal še naprej na stanovanju, pa mi je odgovorila, da me sploh ne bo dala vstran in da naj zato le obdelam vrt. Sedaj sem slišal, da mi hoče gospodinja stanovanje naenkrat odpovedati. Ali mi sme?
Odgovor: če boste lahko pred sodiščem vse dokazali, posebno, da Vam je gospodinja izrecno rekla, naj le obdelate tudi vrt, ker Vam stanovanja ne bo odpovedala, potem je bila po našem mnenju pogodba podaljšana najmanje do konca jeseni, ko se pospravljajo z vrtov zasa,eni pridelki, če Vam. bo gospodinja kljub temu odpovedala, lahko v 8 dneh vložite na sodišče pismeni ugovor, v katerem morate vse to navesti s pričami vred. Nato bo sodišče razpisalo razpravo in bo takšno protipogod-beno odpoved najbrž razveljavilo ter naložilo hišni gospodinji še plačilo stroškov.
=::::
!i!
NAZNANIM) t
Naznanjam cenj.občinstvu, da sem na novo odprla v sredo 8 maja
TRGOVINI V KALEH OBSEGU
Na zalogi bom imela vedno svežo zelenjavo, delikatesne Izdelke, kakor tudi mleko in mlečne izdelke. Se priporoča Zinka KOŠTOMAJ, Maribor, Sodna16
Darila za birmance in blrmanhe. sr SLS
nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravo;, Maribor
Aleksandrova c. 13 Teief. 22-07
Preveč
ima
rpm
zato prodaja tako poceni Oglejte si izložbe
MALI OGLASI
masi čltAtelfl kapa«
Tejo aAf cenef Se pri nagih lnaereatlht
Popravila vseh vrst koles, iivalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa.
BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, amer Frankopanova ulica.
FRANC REICHE R. MARIBOR
Triaika cesta 18, se priporoča cen], občinshli za Izdelavo oblek za gospode in dama po Bal1 nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.
59
99
82	6«	72	78	81
Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska ob I ■tl I n I c a
A. Kumparllak, Maribor (Palača dr. Sedaj)
Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (smerjbrankopanova ul.) Žensko krili; 49, 69. 72, 85. Ženske bluze: 29, 32, 37, 49 65.
Priporoča se
Špecerijska troovhna
Delavski dom 1i11.1
Maribor. Frankopanova aflea 1,
lublnidtG čedno in ponsMi krat in pecivo iz Delavske pekarae v Harlhoru. SS®
Izdaja In urejuje Adotl Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. 4. v Mariboru, predstavnik Viktor Erien v Mariboru.