S te v. 148,_ Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah tn praznikih, ob 5 zjutraj. t/rednittvo: Ulica Sv Frančijka Asiškega a. 20. L nadstr. — Val crpisl raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se nt sprejemajo In rokooisl se oe vračajo. J7Ć?}2tcij lr cdgovonii trednik Štefan Godina. Lasfcnfk konsord| Usta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s urejenim pere stvora v Tistu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega it A Telefon crednlftva in eprave fttv. 11-87. Naročnina znata: Za celo leto........K 34— Za pol leta....................13L— ca tri metet............... • • za nedeljsko isdaj« u tafe M*........ &J* u pol leta.............. • • • V Trstu, v nedeljo, 28, vel. travna 1916« Letnik KIL Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SIrokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po to vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasl denarnih zavodov ...........7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20__ vsaka nadaljna vrsta........:..,. „ 2.^ MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina ta reklamacije se pofiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno Ia opravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. ««nahajaU v ulici Sv. Frančiška Astfkfga It 20. — Poftaofacanilafeal račun 8t 841.652 MM najnovejša goMov. Italijanska bojišča. — Oklopna utrdba Časa Ratti v arsierski trdnjavski skupini zavzeta, pet topov zajetih. Severno A«iaga zaseden vrh Monte Mochicce in južno Suganske doline vrh Cima Maora. Doslej zajetih vseh topov 284. Na Monte Siefu in Krnu sovražni napadi odbiti. Zapadno bojišče. — V Argonih živahni boji z minami. Pred Verdunom srditi, deloma uspešni francoski napadi. Nemški uspeh pri Thiaumontu. Južno utrdbe Douaumonta francoski napadi odbiti. Ruska, balkanska in turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Amerikanska nota Angleški in Francoski. Hsšs urstfno poročilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. majnika 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — K arsierski trdnjavski skupini pripadajoča o-Jtiopna utrdba Časa Ratti, cestna zapora neposredno jugozapadno Sarcaroie, je v naših rokah. Poročnik Albin Mlakar sa-perskega bataljona št. 14 je s svojimi ljudmi, ne oziraje se na srditi obojestranski ogenj, vdrl v utrdbo, ujel sovražne sa-perje, ki so Jo hoteji razstreliti. In zajel tri nepoškodovane oklopne havbice in dva lahka topa. Severno A si a ga so se naše čete polastile vrha Monte Moschicce. Na mejnem grebenu južr.o Suganske doline so prodrle na vrh Oma Maora. Število v napadnem področju zajetih topov se je zvišalo na 284. Na Monte Siefu in Krnu smo odbili sovražne napade. Jugovzhodno bojišče. — Pri Ferasu so Italijani poizkušali opustošiti na severnem bregu Vojuše ležeče kraje. Naše patrulje so jih pregnale. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, fini. italijansko uradno poroti!?. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 25. majnika: Od Stiliskega prelaza pa do Gardskega jezera obojestranski artiljerijski in pehotni ogenj, ki je bii zelo močan v seravallskem in tonalskem okolišu. V Lagarinski dolini je sovražnik v noči na 24. t. m. po močnem obstreljevanju naših postojank na gori Corni Zugna naperil dva napada proti Seravalle in prelazu Buole, ki smo iu krepko zavrnili. 24. t. m. zjutraj je sovražnik s svežimi močmi ponovno srdito, trdovratno napadel prelaz Buole, a smo ga < dbili z resnimi izgubami. Naši so ga zasledovali in so tako zopet zasedli vrh Parmes jugovzhodno prelaza. Sovražen tup srednjega kalibra, ki so ga nastavili proti Pozzacliiju, je bil zadet v polno in se je prevrgel. Med Arško in Posinsko dolino so po srditem topovskem obstreljevanju naših postojank na Pasubiju skozi ves dan 23. majnika po noči začele napadati močne sovražne pehotne kolone. Toda naš učinkujoči artiljerijski in pe-toini ogenj jih je pokosi! jn odbil v neredu. Med Posino in Astikom je sovražnik včeraj razvil svojo prvo artiljerijo ob črti Monte Maggio—Toraro. Naši so jo uspešno pobijali. V astiškem in sugan-skem odseku je položaj neizpremenjen. Na ostali fronti do morja od časa do časa artiljerijsko delovanje. Naša artiijerija je povzročila eksplozijo v municijskem skladišču na pobočju Vrha sv. Mihela. Hertsiil'na Italijanska poročita. DUNAJ. 27. (Kor.) Agencija Štefani je 2n. t. m. objavila naslednjo vest: 23. t. m. zvečer sta dve 130tonski italijanski tor-pedovki v gorenji Adriji naleteli na 400tonskega sovražnega rušilca torpe-dovk. Obstreljevali ste ga, ga večkrat zadeli in prisilili, da se je oddaljil. Ena edina sovražna kroglja je zadela italijansko torpedovko, a ni povzročila človeških izgub in je napravila le majhno stvarno škodo. — Z merodajne strani se ugotavlja glede tega poročila naslednje: V noči 23. majnika je ena niših predstraž-nih torpedovk, ne pa rusilec torpedovk, kakor pravi agencija Štefani, kakih 20 pomorskih milj od sovražne obali srečala dve sovražni torpedovk i. Tekom srečanja se je razvil komaj eno minuto trajajoč boj na kratko razdaljo. Sovražni tor-pedovki ste vozili mimo naše z veliko hitrostjo in ste izginili takoj proti italijanski obali. Naša torpedovka ni bila zadeta večkrat, temveč samo enkrat in sicer brezpomembno in je zadela prav gotovo najmanje enkrat sovražno torpedovko. Dogodek je bil tako brezpomemben, da se objavlja samo zato, ker ga agencija Štefani povečava z običajnim pretiravanjem. Francoski glas o naii ofenzivi. PARIZ, 26. (Kor.) »Temps« se bavi z neustavljivim prodiranjem avstro-ogrskih čet v Italiji in zaključuje svojo kritiko s primero: naši sovražniki tvore v resnici samo eno armado. Naš ministrski predsednik ie deial isto tudi o zaveznikih; j toda ali imajo zavezniki na kaki točki , fronte nekoliko stotisoč mož, ki se gotovo potrebujejo tamkaj, ki bi se pa Še bolj potrebovali kje drugje? Nemci in njihovi zavezniki so nekje mogli odvzeti sile, da jih porabijo, kjer so bife potrebne, ne da bi jam bilo kaj na poti. Šved o položaju v Avstriji. STOCKHOLM, 26. (Kor.) Švedski kirurg, dr. Hybinette, ki se je pred nekaterimi dnevi vrnil z Dunaja, kjer je vodil neki vojni lazaret, je v časopisju naslednje izjavil o svojem bivanju na Dunaju: Seveda jih je bilo tam veliko, ki žele miru. Kateri civiliziran človek danes ne želi miru? Toda če se govori o vojni utrujenosti, potem po mojem in mojih tovarišev mnenju ni opažati o njej niti sledu. Nasprotno smo povsod občudovali vse velikanske naprave in sistematične uredbe v vsem, po čemer vojni aparat deluje mirno in redno kot kolesje v uri, nadalje smo opažali veselje in dobri humor svojih bolnikov, četudi so zadobili v vojni najtežje rane. V n^protju z mnenjem o vojni utrujenosti smo dobili vtisk, da more Avstrija razviti še veliko moč, kar tudi dokazuje sedanja ofenziva proti Italiji. Laško vojskovodstvo noče izdajati natančnejših vojnih poročil. LUG ANO, 21. (Kor.) Italijansko vojskovodstvo je izjavilo v sporočilu, priobče-nem po agenciji Štefani, da ne bo podajalo obširnejših javnih podatkov o poteku vojne, kot jih vsebujejo vsakdanja Cadornova poročila. Nevarno je, da bi se v večiem obsegu podajali podatki o vojnih podjetjih, kretnjah vojske in postojankah. Na tirolski fronti se vrši bitka s kretnjami mas, kjer imajo manevri in presenečenja odločilno vrednost. Zato mora biti arnradno vodstvo previdno v svojih sporočilih in komentarjih. Vendar pa hoče Cadorna ugoditi raznim pritožbam zaradi nezadostnosti italijanske vojne reklame in zaradi poznega izdajanja svojih poročil v inozemstvu. Nekj dni sem se objavljajo ta poročila 3 do 4 ure prej. Italijanski begunci. LUG ANO, 26. (Kor.) Iz odredeb vicen-tinske prefekture izhaja, da so se za sedaj evakuirancem določili za bivanje naslednji kraji: Albettone, Barbarano, Ca-stagnero, Longare, Lanigo, Montegalda, Montealdeiia, Manto, Noventa in Polane Maggiore. Cepljenje proti koleri v laški vojski. RIM, 26. (Kor.) Vojni minister je izdal ukaz, naj se nemudoma vsi vojaki cepijo ali nanovo cepijo proti koleri. Angleška odlikovanja laških vojakov. LUGANO, 26. (Kor.) Kakor se poroča iz Rima, se je vojvoda Conaught posvetoval s Sa androm in vojnim ministrom. V prostorih angleškega poslaništva je vojvoda nekaterim častnikom in vojakom italijanske vojne mornarice izročil različna angleška odlikovanja. V ostalem pa je javno poročanje o bivanju in nastopanju vojvode v Rimu nepopolno. Giolitti se vrne v politično življenje. LONDON, 26. (Kor.) Rimski dopisnik »Morning Poste« javlja v Giolittijevi povrnitvi v politično Življenje, da se ne sme prikrivati, da ne samo na Angleškem vlada neka nezadovoljnost z načinom vojevanja in da opozicija more izkoristiti to nezadovoljnost. Nova nabava denarnih sredstev v Italiji. RIM, 26. (Kor.) Zakladno ministrstvo nabavlja nova denarna sredstva z odredbo nove izdaje zakladnic po 50 lir v znesku 200 milijonov lir. Bissolati v Rimu. LUGANO, 26. (Kor.) Poslanec Bissolati. voditelj intervencijonistične zbornične frakcije, ki službuje kot četovodja na soški fronti, se je nenadoma vrnil v Rim. ščenju smo ujeli 53 mož. Na desni strani Moze se nam fe posrečilo, da Smo prodrl do gričev ob fugozapadnem robu thiau-montskega gozda. Francoski protipapadni poizkus je artiljerijski ogen] zadušil kali. Dva sovražna napada proti našim novoosvojenim postojankam južno trdnjave Douaumonta sta se izjalovila popolnoma. V bojih jugozapadno in južno utrdbe smo od 23. t. m. sem ujeli 48 častnikov in 1943 mož. Vzhodno bojišče. — Pri uspešnem patruljskem podjetju južno Kekove smo ujeli nekoliko sovražnikov. Balkansko bojišče. — Nič iz-prememb. Vrhovno armadno vodstvo. Kemiki letalski napad no ruski otok Oesel. BERLIN, 27. (Kor.) Uradno se razglaša : V noči na 26. t m. je nemško letalsko brodovje ponovno obmetavalo z bombami rusko letalsko postajo v Papenholmu na otoku OeseL Deseglo je dobre zadetke večinoma v letalskih lopah samih in so se vkljub srditemu obstreljevanju vrnili vs letalci nepoškodovani. S MIh imi CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izprememb. K a v k a š k a fronta. — Krajevni boji in neznatne praske med poizvedovalnimi kolonamL Dardanelska fronta. — Dve letali, ki ste leteli preko SedcHl Bahra in morske ožine, je ogenj naše artiljerije pregnal v smeri proti otoku Imbru. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražno letalsko lopo na otoku Kostenu, tamkajšnja zakrita opazovallšča in ona na otoku Hekimu. Skoraj povsod, kamor so zadele naše kroglje, so izbruhnili po-žarji in so nastale eksplozije v zakritih opazovališčih. — Z ostalih front ni pomembnih poročil. Keresničnn roška poročila. CARIGRAD. 26. (Agence Tel. Milli.) Zadnji čas so Rnsi taonovno razširjali napačne. vesti o vojnih operacijah na kavkaski fronti. Te vesti smo vedno demen-tirali. Rusko poročilo, izdano 14. t. in., pa vsebuje vest, da so nam Rusi ujeli kakih 30 častnikov in 465 mož ter zajeli poleg tega več topov ter veliko množino municije in drugega vojnega materijala. V resnici tiste dni ni bilo resuih bojev na kavkaski rfonti. V manjših bojih, ki so se vršili, in sicer 25. in 26. aprila v kopskem odseku, smo ujeli mi 6 častnikov in 394 vojakov ter zajeli štiri strojne puške. Amerikanska nota Ansieiki in Francoski. LONDON, 27. (Kor.) »Times« javljajo iz V/ashingtona: Nota, s katero amerikanska vlada protestira proti postopanju Angležev in Francozov z nevtralnimi poštnimi pošiljatvami, se sedaj objavlja. Amerikanskav lada se pritožuje proti nezakoniti, samovoljni metodi, da se nevtralne ladje silijo, da pristajajo v pristaniščih, da se tamkaj zaplenjajo poštne po-šiljatve. Važni, nenadomestljivi dokumenti da so se Izgubili in pogostoma so se povzročile zakesnitve. Nota zaključuje: Samo radikalna izpremeniba v angleški in francoski politiki s popolno vzpostavitvijo pravic Zedinjenih držav kot nevtralne vlasti more zadovoljevati amerikansko vlado. Vprašanje miru. Italijanska zbornica. RIM, 26. (Kor.) Ministrski svet je določil dnevni red zbornice, ki zopet prične svoje delovanje 6. junija. Poleg nekaterih interpelacij o interniranjih in o cenzuri ter manjših zakonskih načrtov je treba rešiti proračun ministrstva notranjih stvari. Ministrski svet namerava, če se ne dogodi kaj vmes, predlagati hitro dovolitev provizorija za vse še nerešene resortne proračune za leto 1916. in 1917. in nato pospešiti zopetno odgoditev zbornice. fismslio uradno poročilo. BEROLIN, 27. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Severno labaseeškega prekopa je ena naših pa-truii pri Festubertu vdrla v sovražno postojanko, ujela nekal mož bi se vrnila brez izgub. V Argonih živahni boji z minami. s katerimi sn»o razdejali sovražne iarke v večji širini. Poleg nekoliko ujetnikov so imeli Francozi številne izgube v mrtvih in ranjenih. Na levi strani Moze so Francozi od polnoči dalje sriflto napa- BEROLIN, 27. (Kor.) Londonski »zaupnik« berolinske »Vossische Zeitung« poroča, da po vsem Angleškem z najna-petejšo pozornostjo spremljajo govore nemškega kancelarja in Greya in da neki francoski krogi napram Angleški nikakor niso zakrivali svojega namena. V London došla poročila pravijo, da Francoska sama odločuje o svojem miru, tie pa Angleška. Francoska se bo mog^i pogajati z Nemčijo šele tedaj. Če Nemčija zaprosi Francosko za to. Mirovna propaganda v Ameriki. VVASHINGTON, 26. (Kor.) Prvo zborovanje za dosego miru se je vršilo ob udeležbi kakih 2000 oseb, med katerimi so se nahajali zastopniki vseučilišč, družbe in delavskih politikih. Posvetovanja so bila popolnoma akademične naravi. Med govorniki je treba imenovati Tafta In državnega tajnika za vojno. Predsednik Wilson bo govoril v soboto v mirovni ligi. WIlson In posredovanje za mir. FRANKOBROD OB MENU, 27. (Kor.) »Frankfurter Žeitung« javlja iz Ne\v Yorka 26. t. m.: Evropski komentarji kažejo, da se je nekoliko napačno razumel Wilsonov govor. Wilson pove svoje mnenje jasneje v govoru, ki ga bo imel pred novo mirovno ligo, ki se Je ustanovila, da se utrdi svetovni mir po sedanji svetovni vojni. Wilson bo izjavil, da se more posredovanje nevtralcev pričeti sa- vojujočih se držav in da morajo dogo-j demobilizacije in da mora vorjeni pogoji varovati bolj koristi vsega človečanstva, kot pa koristi nekaterih skupin narodov. Poslanec Hencley iz države Missouri, ki se je razgovarjai z Wi!sonom, je izjavil, da se ni nadejati neposrednega koraka, dasiravno začne delovati WiIson, kakor hitro pride ugodni trenutek. _ Razgovor z amerikanskim veleposlanikom v Berolinu. MONAKOVO, 26. (Kor.) Posebni poročevalec lista »Miinchner Zertung« se je pogovarjal z amerikanskim veleposlanikom Gerardom, pri čemer mu je veleposlanik povedal marsikaj o odnošajih Nemčije napram Ameriki. Gerard je izvajal, da je zachija \ViIsonova nota ponovno jasno in nedvomno poudarjala, da je želja in namen njegove vlade, da občuje z Nemčijo v duhu miru in prijateljstva. Izjavil bi izrecno, da so vsi dvomi o predsednikovi dobri volji izhajali iz napačnih domnev in nepoznanja amerikanske politike. Usodno ulogo pri izmenjavi not je igralo pomanjkanje zanesljivega in hitrega poročanja. Kriza je sedaj srečno premagana. Utrditev naših današnjih od-nošajev napram Nemčiji je eden najvažnejših faktorjev v političnerp položaju. Amerika nujno potrebuje iniru. Veleposlanik je izjavil nadalje, da je zelo optimističen glede na bodoče napredovanje mirovne misli tudi pri vojujočih se vla-stih. Pametne in zmerne besede državnega kancelarja o nemški pripravljenosti za mir da so morda napravile zelo velik vtisk v Ameriki. Končno je izjavil Gerard, da ga n,e more nič omajati v zaupanju, da je mir že na poti. Angleški pritisk na Islandsko. KODANJ, 26. (Kor.) Angleška vlada stavi Islandski zelo ostre pogoje za dovoljenje dovoza soli in premoga. Islandski trgovci morajo podpisati izjavo, s katero se zavezujejo, da dajo angleškemu zastopniku, če zahteva, v svrho pregleda na razpolago trgovske knjige in korespondenco. Nadalje ne smejo niti soli, niti proizvodov, pri katerih se uporablja sol, izvažati v Angleški sovražne dežele in tudi ne na Dansko, Norveško, Švedsko in Nizozemsko. Trgovine z Angleško po vojni. MANCHESTER, 26. (Kor.) Trgovinska zbornica je sprejela izjavo upravnega sveta o trgovinski politiki po vojni, po kateri naj se po vojni sedanjim sovražnikom Angleške trgovinski promei angleškimi pristanišči ne dovoli pod istimi pogoji kot zaveznim in nevtralnim državam. Predlog je bil sprejet z 932 proti 234 glasovom. »Manchester Guar-dianc pripominja, da oddani glasovi znašajo manj kot 48% vseh za glasovanje upravičenih članov. Podvojitev direktnih davkov na Francoskem odklonjena. BERN, 26. (Kor.) Proračunski odsek francoske zbornice, je s 27 glasovi, med njimi tudi treh bivših finančnih ministrov E1 Argentina« (6909 ton) in italijanska jadrnica »Australia« (tn86 ton) sta bila potopljena. Četrto avstrijsko vojno posojilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Podpisi četrtega avstrijskega vojnega posojila znašajo -1.442 milijonov kron, od katerih je podpisanih 2.314,350.000 kron na 5V£odstotno državno posojilo, ki se bo amortiziralo v 40 letih, in 2.127.2^0.000 kron na drugo, 1. junija leta 1923. vrnljivo 5M?odstotno državnozakladniško posojilo. Podpisi armade na bojišču še piso všteti v tem znesku. — Prip. ured.: Ob tem sijajnem, gotovo nepričakovanem uspehu avstrijskega vojnega posojila, ki je pokazal, kaio hoče prebivalstvo naše državne polovice dejanski pomagati državi, da bo mogla vzdržati do srečnega konca vojne, do končne slavne zmage, se naravnost čudimo, kako da iz onostranske državne polovice, kjer navadno tako radi proslavljajo sami sebe in si kopičijo ogromne dobičke z dobavami živil In drugih potrebščin za armado in našo državno polovico, do danes še ni nobenega glasif o uspehu četrtega ogrskega državnega posojila! _ Nadvojvoda Leopold Salvator imenovan za generalnega polkovnika. DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar je imenoval vojnega cajgmojstra Leopolda Salvator j a za generalnega polkovnika in mu je čestital na krasnih uspehih artiljerije. Skupna ministrska posvetovanja. BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Tu se mudeči člani avstrijskega kabineta in strokovni referenti so dopoldne imeli posvetovanje v hotelu »pri Angleški kraljici« in so odšli ob 11 v finančno ministrstvo v svrho nadaljevanja pogajanj z ogrsko vlado. Ob 2 popoldne so avstrijski ministri povabljeni na zajtrk k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Popoldne se bodo nadaljevala pogajanja med obema vladama. Ravnanje z vojnimi ujetniki v Rusiji. C. kr. korespondenčni urad poroča: Rusko časopisje si zadnji čas zopet prizadeva, da bi globoko brezčutnost in vojno utrujenost ruskega naroda izpod-bilo s poročili o slabem ravnanju z ruskimi vojnimi uietniki v Avstro-Ogrski in se v svojem prizadevanju, da hi izpod-)ilo mase in zanetilo vojno navdušenje, ki je izginilo, ne straši najabotnejših izmišljotin in najnesramnejših zavijanj. Ne da bi se hoteli spuščati v izpodbijanje teh odvratnih laži in popolnoma neutemeljenih obdolžitev, naj za sedaj le ugotovimo, da imamo celo vrsto neizpodbitnih dokazov, da je ruska vlada, ki z barbarskim, protimednarodnopravnim ravnanjem z vojnimi ujetniki ne le z nogami tepta na najočitnejši način priznane dogovore, temveč ravna tudi proti najpreprostejšim zapovedim človečnosti. Iz brezštevilnih protokolarično ugotovljenih slučajev takega barbarstva se v, naslednjem podaja samo nekoliko značilnih podatkov, dočim se pa objava po- Stran II. .EDINOST® štev. 148. V Trsta, dne 28. velikega travna "1913. < drobnosti vsekakor prihrani za poznejši J krat se konča cesta, pri zadnji razstreljeni j hiši — zgoraj namreč ni niti razvalin več Po zajetju se mora običajno oddati j — in človek nima pred seboj drugega kot denar In vse, kar ima kaj vrednosti. Pri j jarke: prekope, zakope, rove. Tu se na Um uradnem činu, ki se izvršuje z naj-! površju zemlje ne sme napraviti niti ena Večjo sirovostjo in ki se ga večkrat ude-1 stopinja, kajti sovražnik vidi vse. Osla-ležujejo tudi častniki, So zlostavljanja na vijski grič rt stoji tako na samem kot dnevnem redu. Dnevi transporta v ujet- Podgorski, in tudi nima tako ostrega ro-rijška taboreča so cela vr$ta pomanjka- bu. Sovražne postojanke v Steverjanu m gja In poniževanja. Častniki in moštvo na Sabotinu so višje in sovražnik vidi se natlačijo v nezakurjene živinske vo-l vsako kretnjo. Vse kretnje se morajo tokove, polne nesnage in golazni, cele dne- rej vršiti v jarkih m tako Je vsa skupina ve s cd oh ne dobe hrane ali pa le malo in teh gričev prekopan* preorana in preso izpostavljeni največiim žalitvam in si-1 luknjana. Vse te izdolbme se pa skoraj ne rpviai šalam moštva, ki jih nadzoruje.! morejo imenovati jarki kajti zemlja je Ranienci in bolniki leže brez slame na umrla in kopati se ne da več po njej. Iz- anjenci in bolniki leže brez slame na premenila se je v prah, moko, grušč, ne golin, z nesnago pokritih tleh v vozovih premenila x \r _ m umrlo v več slučajih zaradi pomanjka- spnjemlje se več, ne drži se več. \emo, i da najmočnejši človek ne more več stati, Če je mrtev. Toda da je tudi zemlje, ki nima postanka, je povzročila šele vojna. V tej zemlji ni mogoče pokopavati mrliče v; vrže jih iz sebe. 2ičnih ovir ni mogoče pritrditi v njej; jih ne drži. Nobena deska ne obstane v njej, voda se ne odteka po njej in ne popije je tudi ne; ta zemlja odklanja vse delo. Mrtva je. Oslavijski grič je bil umorjen, je umrl, kot ljudje na njem. V jarkih stoji tupatam voda pol metra visoko. Izpočetka r.ie ,e moj spremljevalec prenašal čez najhujša mesta. Kmalu so se pokazala še hujša, in tako pač skačem naravnost vanja. Pozneje nisem niti opazila več, če sem se pogreznila do kolena v vodo, ali pa se mi je zdek) celo prijetno, ko so se debele kepe ilovice kru-šile s čevljev. Poset Oslavja je v prvi vrsti vprašanje dobrih čevljev; seveda tudi vprašanje dobrih živcev. So namreč ljudje, ki ne morejo prenašati mrliškega duha. Seveda so se ga polki, ki so tamkaj, že privadili. Svetovali so mi, naj vzamem s seboj formalina. Pozabila sem ga, pa ni ni žal. Kajti kdor hoče pripovedovati, kako ljudje, živi ljudje me-Alice SchaJek opisuje v »Neue Freie sec? in, mesece žive med mrliči, mora flja zdravniške pomoči. Tako, kakor ravnajo z vojnimi ujetniki v azijskih taboriščih, si ni mogoče misliti, da bi v kulturnih državah ravnali z najhujšimi zločinci. Nezadostna hrana, nastanišča polna nesnage, najtežje kazni za najmanjše prestopke samovoljnih odredeb, krutosti svojim živalskim instinktom prepuščenega pazniškega o-gobja. vse to Čaka uje'nika po brezkončnem potovanju. Da namenoma zanemarjajo vsako prćskrbo na zdravstvenem pwju in pospešujejo razširjanje najhujih nalezljivih bolezni, vzbuja misel, kakor da namenoma organizirajo moritev ujetnikov v celih masah. Ce se primerja s temi slikami čJove-Ske bede ravnamje i vojnimi ujetniki, ki se nahajajo v Avstriji, se lahko spozna, kje se bije boj za pravico in pravičnost, in da izrazi človečnost, kultura, civilizacija, ki fth tako radi uporabljajo naši sovražniki, niso nič drugega kot prazne besede, ki jih uporabljajo le zato, da bi skrih svojo lastno nekulturnost. Oslovje. Presse« tako - le svoje vtiske ob posetu Oslavja: General se je nekoliko začudil, ko sem se javila. V njegovem odseku sem vendar videla že vse. vsaj enkrat dihati isti zrak ž njimi. S spremljevalcem sva dospela čisto v ospredje, do prve straže. Tu so veliki kosi jarkov popolnoma brez moštva, ker hrib nikjer ne dopušča postojanke. Ni mogoče — In Oslavje? — sem vprašala | drugega, kot da se brede po oni godlji in — Tia ne smete. Tamkaj vas lahko d* se tupatam postavi posamezna straža uvrele ! P0*1 par deskami, položenimi preko korit. — Ali častnikov in moštva tudi ni tam? v Vojak, ki stoji na straži se je zelo začudil najinemu posetu. Trditi pa ne mo- — Prav imate. General je vstal in stopil k telefonu. rem, da ga je najni poset priejtno izne- — Jutri ob šestih vas bo čakal vaš vo- nadi!- se namreč čuje vsak glas od po-ditelj. i stojanke do postojanke, z naše strani tja Kakor ca Podgorski vrh je tudi tu tre-1in odtam sem. Vojak je položil prste na ba po brvi Čez Sočo do griča na oni stra- j ustnice in nama razburjeno pomignil, naj Hi. Severno od Podgorskega vrha se po- se pripogneva. leg njega vzdiguje Oslavijski grič, skoraj Hotela sva z mojim spremljevalcem enako visok, skoraj v isti črti. Toda kako ravno previdno nazaj, da ne izdava stra-se razlikuje od onega! t že, ki bi morala drugače prebaviti nama Podgorski vrh je takorekoČ živa straža ■ namenjeni šrapnelski strel, kar pridrvi Gorice. Oslavje je pa mrtvo. Tu se vidi,' brez ozira na stražo proti nama patrulja, da more umreti tudi hrib. Ljudi mori vojna že dve leti in temu smo se že privadili, toda da more tudi hribovje, je pač tako grozno, da Človeški živci komaj morejo prenašati kaj takega. Kadar m odkoderkoli si ogleduje človek goriško okolico, smeje se in v veseli družbi, kakor hitro se nameri daljnogled proti severozapadu, kakor hitro se izpregovori ime Oslavje, pa ugasnejo tudi najobjest-nejše oči. »Oslavje!« In potem se spogledalo tisti, ki razumejo stvar, in vse molči. Kdor ne pozna kraja, bo menda zamenjaval posamezne griče pred Gorico, toda Oslavje si ti zapomni hitro: Sredi bujno brsteče, cvetoče, pestrobojne narave leži rumena pega. Rabiti se mora beseda »rumena«, ker jezik nima druge za to barvo, ki so io iznašli šele potem, ko je bil jezik že gotov. Sele naša kultura je napravila to barvo, nekaj v sredi med ilovico in mrliško kožo, čreslom in Žveplom. Smrtno-bledo se kaže iz pestro se bleščečega o-koliša kot luknja v tleh, kot izbit zob iz drugače celega zobovja. Tudi oni v soški armadi, ki njso bili nikdar na Oslavju, poznajo vsi oslavijski cerkveni rob, mrtvi grič. Cesta je tu globoko zarezana v zemljo, ^grajena z neznanskim naporom ponoči m sovražniku nevidna. Tako je mogoče priti do področja griča j>opolnoma brez §krbi; ne vidi se pa seveda tudi nič. Poten i se cesta začne vzdigovati, zareže v £obočie griča, in hipoma je človek v rezervni postojanki, kjer moštvo sedi pred In -se sobč:. GKirka tigiiv. vlada tod, in če bi človek ne moral stopati preko krvavih sledov in šrapnelskih tulcev, bi skoraj pozabil, kje je. Toda naen- PODLISTEK Prima donna. I/ italijanskega življenja. — Spisal Avgust Šenoa *A tudi ta ni hotel citati dela?« Tudi ta ne! Mogel bi bil obiskati še nekaj manjih knjigotržcev, ali česa naj bi se človek nadejal od njih, ko so ga prvi tako odbili? Mračno je Riego gledal pred-se. Ko gre za življenje, ima ženska več odločnosti in vztrajnosti, nego možki, posebno tedaj, ko se je trdno nadejal in ako ni navajen malenkostnih vsakdanjih skrbi življenja. Tolažihiim usmevom je Julija stopila k ljubimcu. »Kaj?« je rekla, j Da te je ta prvi poizkus popolnoma pobil? Mari mora tvoje delo ravno v Firenci priti na svetlo? Ali ni po Italiji še dovolj drugih mest? Kar se ti ni posrečilo danes, se more v bližnjem času. Pošlji svoje delo v Milan, v [ r^k rt 1 I \ /lO r> ftl I f I n «-»i r r\ r- i o n ! /! rt ki naju je kratkomalo aretirala. Poročnik pri stotnijskem poveljništvu je izvedel, da se neki častnik z neko damo iz-prehaja po Oslavju. Pomotoma se je zgodilo, da ni sprejel sporočila od pristojne strani, da prideva. Moj spremljevalec je prišel šele predkratkim iz Galicije in moštvo ga še ne pozna. Da pa prihaja semkaj civilna oseba, je nezaslišnost, ki se javno čita ljudem v obrazih. Odkar se je pričela vojna, se še nikdar ni zgodilo kaj takega. Tu ne pomaga nikak dokument, nikak pečat, nikakršno pojasnilo. Morala sva s patruljo. Ker je jarek, ki je vodil odtod do poveljništva, včeraj zasul topovski strel, smo morali pred rojno črto, četudi nam brizgata ilovica in voda do boka in se kažemo sovražniku v vsej svoji velikosti. Kakor je bila pazljivost naših prednjih straž gotovo pomirljiva za inšpekcijskega častnika, je mojemu spremljevalcu stvar trajala vendarle predolgo. Napisal je nekoliko besed na posetnico in jo poslal strogemu poročniku. Vendar pa sva morala še do prihodnje straže. Dva moža sta naju vzela v sredo medse. Bajonet na desni, bajonet na levi in Italijani petdeset korakov od nas. Položaj je bil gotovo obupno originalen. Sedaj sem zopet toliko razpoložena, da se morem ozirati naokoli. Gledam rumeno prst, v kateri tičim, in vidim, da naj-raznovrstnejše stvari tiče v njej. Na malem koščku sveta, ki sem ga videla, sem naštela do sto stvari, potem sem pa prenehala. Seveda je vse polomljeno, pokvarjeno, kar moli iz zemlje. Zavoj ovoja visi razvit do moiih nog; rumen je ravno tako kot zemlja. Kos nogavice kaže isto nikjer bolje sreče,« je odgovoril Riego, mučen od skrbi. »Ali, se ne sme tako slutiti,« je pripomnila Julija živo, »ker tako uničuješ vero v samega sebe. Do sreče prihaja le tisti, ki je odločen, ki ne kloni duhom, četudi mu ni sreča takoj naklonjena!« »Da«, je odgovoril Riego žalostno, »ali, četudi bi bil kdo pripravljen sprejeti moje delo, ali se ne potrati nekoliko mesecev s pogajanjem, a najin denar bo zadoščal le še za nekoliko tednov.« »Pa tudi za ta čas bi mogel kai delati,« je rekla Julija, smehljaje se. »Piši mej tem brošure, kakor so ti ljudje rekli.« »Brošure se morejo pisati sedaj samo o financijelnih in političnih vprašanjih, a tem nisem dovolj vešč.« Julija se je zamislila. »E, piši za gledališče!« je pripomnila živo. »To hočem tudi!« je odgovoril, posko-čivši po koncu, »da, za gledališče. Tu bo hitrega uspeha; in če napišem igrokaz po sedanjem duhu, mi ga ne odbijejo, kakor so tisti roman!« Ljubimca sta se objela in srečno se je fijcui Ldsu. i^o^iji ujc uciv v miiau, v Oenovo, ali Neapelj! Tam se morda najde kaka pametna glava, da je izda.« »Ah. slutim, duša, da ne bo imelo Naslednjega jutra ie Šel Španec zopet v končal današnji dan. barvo in prav taka je čepica, ki moli poleg nje iz prsti. Tam lopata, ondi puškino kopito, italijanske in avstrijske torbice za patrone, ročne granate, kos žične ovire, uniforme, ovratnik plašča itd. Dva metra na globoko tiči tu stvar poleg stvari, tudi noge, glave, roke. Odposlani vojak se ie vrnil. Svobodna sva in moreva iti. Prišla sva do prve straže, kjer pa sedi sedaj drug vojak, Dal-matinec, ki se niti najmanje ne meni za naju. Prav tako malo bi se Čudil, če bi priletela granata. In ta mož tudi ne pripada tistim, ki ne morejo prenašati mrliškega duha. Italijani Oslavja ne napadajo več. Zdi se, kakor da' bi jih zadrževal strah. Samo streljajo semkaj in se zadovoljujejo s tem, da vedno zopet in zopet premeša-vajo to godljo. Njihove granata namreč ne napravljajo več rup, ker se ne da nič več razstreliti, temveč samo piegrupira-jo mrtvece, torbe za patrone, puškna kopita. Taka »pregrupiranja« se pa vrše na Oslavju vsak dan. Ustavila sva se na vrhu »cerkvenega roba« in se nekoliko odpočila na zadnjih ostankih slovite cerkve. Tu je nekoliko bolj suho, ker je ostalo še nekaj granatnih kvadratov iz cerkvenega zidu na površju zemlje; kamor je mogoče sesti. Semkaj Italijani ne streljajo preveč pogostofna, ker vedo, da je tu nevtralni pas med črtami, kjer se ne more vzdržati nihče. Tako je torej ostalo tam gori nekoliko razvalin, ki jih še ni pogoltnil hrib, kakor je pogoltnil vse ostalo. Cvetoča, blagoslovljena vasica je nekdaj stala tu. Cerkev v čast božjo in gostilna v radost posvetnjakov. Kos oltarja in vinski sodček je vse, kar je še ostalo od obeh in kar še nosi mrtvi hrib. Odtod se vidi pet italijanskih črt, ki jih je kot odrešite 1 j naskakujoči zaveznik zgradil pred ozemljem, ki je ostalo neodrešeno. In potem je šlo dalje, uro za uro, po samih jarkih, jarkih in zopet jarkih. Kritij ti jarki nimajo in vsak strel jih poruši popolnoma. Orijentacija seveda ni mogoča, kajti vsak dan jih speljejo drugam in izkopljejo jih ravno tako hitro, kakor hitro jih razdenejo oni drugi. Povsod je videti učinke granat. Kar je najgloblje v zemlji, vržejo na vrh. Zaklonišča ni, in kogar zadene, ga pač zadene. In tisti, ki je gledal, kako je zadelo drugega, je vesel, da danes še ni zadelo nJega, Videla sem brezuspešne poizkuse, da bi s tramovi, betonom in kamenjem zgradili oporne zidove. Povsod se zopet rušijo. Hrib je mrtev in ne dovoljuje ničesar, karkoli hoče Človek na njem zgraditi. In vendar je ta hrib »trdno v naših rokah«. Šele ko sva prišia tja doli proti Pevmi, sva stopila v zaklonišča. Šele tu sem govorila z ljudmi m vprašala po tistih, ki so že od meseca januarja tu in so se udeležili tedanje zopetne osvojitve Oslavja. In veliko jih je, ki so že pet mesecev tu, med mrliči, v Odprtih koritih, na mrtvem griču. Oslavje so, kakor znano, meseca novembra vzeli Italijani. 24. januarja so je zopet izgubili. »Cerkveni rob« smo Čisto preprosto zopet »vzeli«. Niti v Avstro-Ogrski niti v Nemčiji se to ni smatralo drugače ko samo po sebi umljivo. Jaz pa stojim tu in ne razumem stvari. Vedno zopet se vprašujem kako je to bilo mogoče. V sredi Italijanom, čisto pred sovražnikovimi o$mi in njegovimi topovskimi žreli. Kako! Poizkušala sem povpraševati ljudi. Vpraševala sem popolnoma točno, radi bi bila izvedela podrobnosti, kako je bilo. Toda ne znajo pripovedovati, čeravno bi radi. Pač pa olajšuje stvar dejstvo, da se more s prstom pokazati. »Tu smo stali mi, tam pa Italijani.« — »Tu« je eden onih nižjih gričev boft proti mestu, »tam« pa je cerkveni rob. Vmes Je ozka grapa, sedaj popolnoma razstreljena. Italijani so pobočje na oni strani grape močno utrdili. Tedaj je hrib še živel i p je še prenašal utrdbe in ži&ie pre^raje. Preko teh so naskočili naši. Kako je to bilo? Videla sem, kako se je mož trudil, da bi povedal. — Torej ob 5 smo odšli in ob 6 smo bili tam. Nadporočnik, ki poveljuje tu, je nekoliko pomagal. Najprej je bila ogromna artiljerijska priprava, od 3 do 5 je 108 topov kakih 30.000 strelov izstrelilo na rob. Ko Firenco, da ponudi delo knjigotržcem. Ali, kakor je odšel, tako se je vrnil domov. Dela ni hotel nikdo sprejeti. Doma je je zapečatil in je poslal v Milan. Potem je takoj sedel in začel snovati tudi dramo. Kaj bi bil ustvaril pravi pesnik v takem milem zatišju, poleg tako divne žene, ki mu je z rajskim pevanjem naslajala dušo — kaj bi bil ustvaril? Ali Spanca nI oddojila vila. Bil je človek, ki je poznal svet Jn človeško narav, ki se je, potujoč po svetu, naučil marši-Česa Zato so se mu tudi Benečani čudili. Ali, kakor smo rekli, pesnik ni bil. Julija pa ni opazila tega. Nje umetniška duša, napojena od najživeje ljubezni, je pripisovala ljubimcu vsa svojstva pesnika. A Riego? Vedel je, da ni pesnik, ali ni hotel pokazati tega. V nekoliko tednih Je dovršil dramo, ki je vzbudila v Juliji radost, a v Riegu vsaj nekoliko nade. To pa je bila tudi edina nada. Iz Milana ni bilo odgovora, a od vsega denarja jima je ostal še — en cekin. »V kratkem nama bo sreča mileja,« je rekel Riego veselo, odhajajoč z rokopisom se je potem stemnilo, je prišlo povelje na naskok. — Spodaj v grapi smo jih že srečali, v oddelkih po dvajset, trideset, da, celo po šestdeset. Bili so napol blazni ter so jokali in plesali iz veselja, da so pri nas. Mi pa vedno naprej. Kar je še živelo, smo potolkli. Ali pa oni nas. — In ob 6 smo bili tam, — je dejal zopet prvi. — In potem? — Potem smo se vrnili. Obrnila sem se k častniku, ker nisem razumela. — Več pa ne vem, — je dodal vojak, — ker so me zjutraj nadomestili. Bil sem ranjen. Vsi smo bili ranjeni. Videla sem na njegovi čepici tri rdeče znake, ki pomenjajo, da je bil trikrat ranjen in se trikrat vrnil na bojišče. Nadporočnik je potrdil, da od 6 zvečer dalje ni bilo nobenega moža več na Oslavju. Vsaj živega ne — kajti Italijani so bili vsi mrtvi ali ujeti, 1150 mož in 53 častnikov je bilo ujetih — toda tisoče mrtvecev je ležalo tam, med njimi tristo naših. In na te se je vsul srdit italijanski topovsld ogenj, kakor ^a tu še ni doživel nihče. Živa duša ga ni mogla vzdržati; to se pravi, tisti, ki so poizkusili, niso živeli dolgo. Dva cela dneva so obstreljevali Lahi grič ne da bi se bili upali napasti. Potem so zopet prišli naši, prvi saperji. V najsrditejšem sovražnem ognju so, vsak z dvema vrečama peska, preplezali rob in se zakopali na oni strani, proti sovražniku. In za njimi so prišli drugi. Takoj za pehoto telefon. In tako so imeli Oslavje. Več mož je pripovedovalo to, ki pa so rabili veliko manj besedi, kot jaz. Eden je dejal »tu«, drugi pa »tam«, pa s prstom so kazali, čudili so se, ko so mi začele solze drseti po licu. Kaj pa je to takega. Saj so že pet mesecev tu. Storili so le svojo dolžnost. Naprej nisva mogla, ker Italijani streljajo semkaj. Vidijo vsako našo kretnjo, topovi stoje tako blizu, da je strelnice mogoče videti s prostim očesom in fotografiral vreče s peskom, ki jih zakrivajo. Streljajo pa tako redno, da je med presledki mogoče steči preko ozke dolinice. Streljajo ravno na pokopališče. Stjekla sva samo Čez del pokopališča. Odtam sva mogla po varnejši jx>ti v Pevmo. Kako naj opišem Oslavje? Ker ga z lastnimi besedami ne morem, naj ga opišem z besedami onega vojaka, ki je pomagal osvojiti cerkveni rob. Sedaj se mi ne zde več tako nerodne in borne. — Ob petih smo dšli in ob šestih smo bili tam. Preprostejših, skromnejših in vzviše-nejših besedi ni za Oslavje, za hrib, ki je umrl. RazgBas. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Na podlagi §§ 24. in 27. zakona o vojnih dajatvah, izdanega 26. dec. 1912., drž. zak. št. 236, in § 1. minist. odredbe, izdane 20. dec. 1915, drž. zak. št. 313, se zase-gajo vse zaloge na nov o strižene volne in volne za žimnlce, oprane in neoprane. Vse pri trgovcih nahajajoče se in pozneje pridobljene zaloge volne se morajo naznaniti tekom 24 ur neposredno pri c. in kr. dobavnem uradu (Verpflegsmaga-zin, Via Torrente). Od danes naprej se ne izdaja več dovoljenje za odpošiljanje na novo strižene volne in volne za žimnice. Prestopke kaznuje c. kr. namestništveni svetnik z globo do 5000 kron, oziroma zaporom do 6 mesecev, ako ne zadenejo obdolženca strožja kazenska določila; ra-zun tega se zatvori takoj dotično obrato-vališče. Trst, 26. majnika 1916. Dr. Fabrizi L r. AprovlzacijsKe stvari. Nove izkaznice za Sivila. Prihodnji teden, od 2 9, majnika do 3. junija, se bodo razdeljevale nove Izkaznice za živila, veljavne od 5. junija dalje za enak Čas kot dosedanje. Nova izkaznica ie popolnoma enaka stari. Samo število odmerkov na novi Izkaznici odgovarja številu članov družine, brez razlike starosti. Razdelitev novih izkaznic so iz prijaznosti prevzele krušne komisije. drame v Firenco. »Sinoči sem izvedel, da je ravnatelj tamkajšnjega gledališča pameten človek. Je sicer glasbenik, ki več troši za opero in balet, ali zna ceniti tudi drame. In Če ie delo le količkaj vredno, sprejme je.« »Kako se imenuje ta človek?« »Carlatti.« »Zdi se mi, da sem že čula to ime.« »Morda! V gledališču ga ljudje često omenjajo.« »Ne, ne, zdi se mi, da v Benetkah. »Tudi to je možno!« Izvrstnega, kakor je, ga poznajo po vsej Italiji. Ali sedaj grem, da poizkusim srečo. Z Bogom, duša*« Riego je odšel in premljal ga je Julijin blagoslov. Povrnil se je kmalu — ves obupan. Carlatti ga je odbil. »Odbil,« je izpregovorila Julija v obupu. «Torej je ni niti čital!« »To bi bil primeren predmet za opero, mi je rekel Carlatti,« je nadaljeval Riego prisiljeno. »Sestavite libreto, pa ga pošljite Verdiju v Pariz! Ta zloži morda opero. Tako mi je rekel in me odpravil. Razlagal sem mu svojo bedo, a on---.« »A on?« je ponovila Jnlija bojazljivo. Nove izkaznice za živila se bodo dobivale pri pristojnih krušnih komisijah. Izkazati se je treba s staro izkaznico. Krušne komisije imajo pravico, da v slučalu dvoma zahtevajo tudi še druga izkaz 11 a. Priporoča se, 4. junija t. 1. (40. teden) se bodo dobivali naslednja živila aprovizaeijske komisije 1h sicer na en odmerek živilske izkaznice: M> kg fižola po K 0*96 kilogram, Vs kg ječmena po K 0*92 kilogram. OLJE. Na izkaznice za olje (zelene barve) se bo dobivalo olje do 11 dopoldne v nedeljo, 4. junija t. 1. SLANINA IN MAST. Na rumene izkaznice za slanino in mast (4. razdelitev) se boste dobivali slanina in mast v običajnih prodajalnah do nedelje, 4. junija t. 1., opoldne. KROMPIR. Krompir se prodaja brez izkaznic. JAJCA. Jajca se prodajajo v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije po 18 vin. eno. Vsak kupec se mora pri nakupu izkazati tudi z izkaznico za živila in ne more kupiti več kot dve jajci na en odmerek in vsega skupaj ne več kot 10 jajc. Domete vesti. Graški armadni zbor. Z zmagovito o-fenzivo naših čet v južnih Tirolih in sedaj tudi že na italijanskih tleh somih je zaslužil že na vseh drugih bojiščih ime neločljivo zvezano ime tistega arnmuiit;-ga zbora, ki si je s svojo izredno hrabrostjo »železnega« armadnega zbora, namreč IO. armadnega zbora. V mirnih časih je bilo poveljništvo tega zbora nameščeno v Gradcu, po čemer se tudi sedaj imenuje ta zbor — graški. Resnica pa je, da se je že dalje časa razpravljalo v vojaških in drugih pristojnih krogih o vprašanju, da bi se poveljništvo III. armadnega zbora pre-mestjlo iz Gradca v Ljubljano, oziroma da bi se ustanovil nov armadni zbor, čigar poveljništvo bi imelo svoj sedež v Ljubljani. Pni razlog za to izpremembo je bil, da Gradec nikakor ni središče področja III. armadnega zbora, temveč veliko boli Ljubljana, ker vendar pripadajo temu področju poleg štajerske tudi Koroška, Kranjska in Primorska. Če bi se bilo izvedlo to, bi se seveda ta armadni zbor imenoval »ljubljanski«, kakor ga imenujejo sedaj »graSkega«, in to z vso pravico, ker je prvotni sedež njegovega po-veljn&tvarnesto Gradec. »Mlad ste, lep, izobražen človek,« mi je rekel, »glas vaš je prijeten, vedete se o-kretno. Vse to vam more zagotoviti bodočnost in vam preskrbeti prilično imetje. Pojte k gledališču. Plemič ste, grof — kakor pravite — ali to naj vas ne ovira. Saj vam je več odličnih gospa, ki so se posvetile dramatični umetnosti. Pikolo-minijeva je knežjega rodu. Ristonca je markeza. Zato postanite tudi vi igralec.« »Igralec!« je šepnila Julija in preblede-la. To ti je rekel torej!« »Da, to,« — je odgovoril Riego polglasno. Na to je vrgel dramo na stolico, stisnil utnice krčevito in pristopil k oknu. Tu je pritisnil bledo čelo na steklo. Videlo se je, da se želi nekoliko osvestiti. Govoreč ženi, ie uprl oči v tla, pa niti za trenotek ni smel pogledati Julije. Julija se je vzpela in nemo je gledala predse. J . Prsi so se jej silno dvigale — razna čutstva so se borila v njeni duši. »K gledališču!« je šepnila večkrat sa-njavim glasom. *Da, da, Pikolominijeva — Ristorica —.« Na Riega je pritisnila strasna muka m s silo se je obrnil od ljubimke. r V Trstu, dne 28. velikega travna 1916. »EDINOST« štev. 148. Stran III. Nadzorovanje občinskih otroških vrtcev. Cesarski komisar razglaša, da je sestavil Odbor gospa, ki bodo neposredno nadzorovale občinske otroške vrtce, obiskovale te zavode in podajale mestnemu magistratu predloge v svrho boljšega uspeva-nja vrtcev. V odboru se nahajajo gospe baronica Nina Morpurgo, Hildegarda To-micich, Marija Zahorsky in Gina Ban kot ronzulentka - strokovnjakinja. — . 23. maj v Irstu in — »Slovenec«. Svoji 3 vrstice obsegajoči notici v četrtkovi Številki o uradni -proslavi dne 23. maja v Trstu, dostavlja »Slovencev« dopisnik nastopno, 7 vrst obsegajočo pripombo: x Demonstracij ni bilo. Slovenskih zastav je bilo malo. Pripombe vredno je, da je nekdo iz palače Vianello razobesil dolgo slovensko trobojnico, katero je pa takoj potegnil pod streho. Menda je bil dovtip, ker take zastave fasada »Narodnega doma ni imela!« — »Slovencev« tržaški dopisnik se je menda v svojem hlastanju po prilikah, da more tržaškim Slovencem kako podkadifi, prav vtepel v glavo, da ne napise niti vrstice, ki ne bi vsebovala — neslanosti. Če pa to ni neslanost, potem ie za tem večnim zbada-njem prav grd in — neslovenski namen. Koče-li nabirati »materijala«? Dobro, — uliudni smo in mu hočemo iti na roko. Ne le »Narodni dom«, ampak tudi blizu vsa druga naša. društva niso onega dne razobesila slovenske trobojnice. Tudi naše uredništvo je ni razobesijo, da-si ima lepo in novo. Iz naših uredništvenih prostorov v ulici sv. Frančiška pa gledamo na fasado hiše na drugi strani ulice, kjer ima v prvem nadstropju svoje prodore — zavod Marte! Tudi ta zavod je razobesil samo Črno-rmeno zastavo, da-si razobeša tudi našo trobojnico skoro ob vsaki priliki, ko jo razobešamo mi.— Iz kakega namena je torej »Slovencev« tržaški dopisnik z debelim in.... gibčnim prstom pokazal ravno na fasado »Narodnega doma ? Morda je ključ do razrešitve te zagonetke v dejstvu, da z vidno naslado pripoveduje, kako je »nekdo« razobesil trobojnico na palači Vianello m jo potem — hitro umaknil, kar »Sloven-čevemu« dopisniku tako strašno ugajal Ali hoče čuti, kako sodijo o tem — rUna-stvu vsi pametni in razsodni ljudje? Na-frin, kakor so razobesili tisto zastavo v ptujem stanovanju drugorodca, je Ml enostavno pobalinstvo, ki po m en j a profana-ciio našega narodnega simbola, ki more naš živel j le kompromitirati pred neslovenskim svetom, In ki bi mogel — ako bi se ponavljal — res dovesti do kake reakcije proti razobešanju slovenske zastave?! Mari pa je »Slovenčevemu« dopisniku ravno do tega efekta?! Nedavno nam je s Slovenec«, ko smo zavrnili povsem neosnovano sumničenje na škodo naših slovenskih šol, odgovoril užaljeno, da njemu gre le za stvar! Nu. za katero stvar je Šlo njegovemu dopisniku, ko je pograbil po dogodku, v Vianellovi palači, ki se ga morejo pametni in razsodni Slovenci le — sramovati! Za katero — dobro stvar?! Sai bi bil »Slovenec« gotovo silno užaljen, ako bi mu podtikali, da hoče kaj — slabega?! Za naše hrabre branitelje. Pričeli so se zopet hudi, ljuti boji za osvoboditev na-lih tal od našega najhujšega sovražnika. Zopet padajo ter obleže v svoji krvi jadni naši junaki, zopet se rabi zbog zadobljenih ran nebroj perila in obveznih krp. In ker ranjenim najbolj prija mehko, že rabljeno perilo, se obračamo zopet z iskreno prošnjo do usmiljenega našega občinstva, da daruje, kar more od svojega rabljenega perila (moškega, ženskega, namiznega m posteljnega). Vse je dobro došlo, čeprav je strgano, najmanjša krpica se uporabi, da ie le snažna. Do sedaj so prispevali s perilom in drugimi milodari večinoma Ie revnejši sloji, saj ti, sami trpini, imajo usmiHeno. toplo srce do trpečega brata. Žal, da so se naši bolje situirani sloji v tem pogledu, s prav neznatno Častno izjemo, naravnost odlikovaii s svojo neudeležbo. In vendar ravno ti, koliko bi bili lahko dali, koliko si lahko odtrgali od raznovrstnega svojega perila, ne da bi vsled tega trpeli občutno škodo. Tu toliko izobilja, ali vsaj ne pomanjkanja, tu v varnem gnezdu, a tam na bojnih poljanah, pri onih, ki nas varujejo, da ne pridemo i mi ob vse svoje, ob svojo udobnost, ob svojo eksistenco, kakor so prišli naši rojaki in sodeželani iz sosedje goriške dežele, da ne pobtaneja uprav tiste krpe, katers se- daj oni tako tišče, last onih, kateri se hočejo polastiti naših zemlja. Res, da je sedaj, v časih splošne draginje in pomanjkanja treba štediti, pri vsem in z vsem — toda štedilo bi se lahko pri marsičem drugem, za kar se razsiplje ravno tako, kakor v blaženih časih izobilja in potrate. Ce si revno ljudstvo odtrga takorekoč od ust, da pomaga našim trpinom ter jim s tem dokazuje svojo hvaležnost in ljnbav, je tem bolj dolžnost drugih, ki sedć pri bol obloženih mizah, da pomagajo, saj pomagajo s tem v prvi vrsti sebi. Ako Bog da, nastopijo zopet kedaj boljši časi in tedaj si lahko nadomestimo sedanje izdatke m naposled dobro dejanje najde vedno povračilo, ak6> drugače ne, pa v zavesti, da se je pomagalo* kjer se je moglo. In zapomnijo naj si oni, Ki godrnjajo, češ »vedno ena in ista pesem, vedno pro-sjačenje«. »Le onemu kdor daje se vrača, le kdor dela, dobi plačilo«. Kdor sedaj dela in daje, ne dela le za sedanjost, marveč za bodočnost človeštva sploh in naroda. Dokler ne nastopijo boljši, lepši časi — se bo pela , žal, še vedno ena in ista pesem. Iz govorov, češ, da ne prioda v prave roke, sedaj ni. Vse gre neposredno v zanesljive roke, ki pravično razdele vse milodlare. Vsi tozadevni izgovori so le izgovori o-nih, ki v svoji ozkosrčnosti mislijo le na svoj lastni »jaz«. Zato se odzovemo proroku — pesniku iz nesrečne naše goriške dežele in ravnajmo se vsi brez izjeme po njegovi Želji, da »odprto srce, odprte roke imej za trpečega brata«. Poleg perila so Jako dobro došle razne okrepčeValne in hladne pijače malinovec, bezgovec, mineralne vode itd.) katere so sedaj, ko nastopi vročina, pravi lek Za bolne in žejne naše junake. Vsi darovi naj se blagovoli, kakor doslej pos&ti v »Nar. dom«. A. S. > nedeljo, 4. junija, bo na vrtu »Narodnega doma« pri Ivanu koncert v korist Rdečemu križu in skladu za vdove in sirote padlih vojakov. Sodelovala bo slovenska mladina \i tamošnje slovenske šole in domači dijaški orkester, ki bo pro-izvajal izbrane točke. CESKO - B UDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova wsoina Češka- gostiln* v Trstu) se nahaja v ulici deilu Poste Štev. 14. vhod. v ulici Otarsio Galatti. zraven glavne pošte. £V)venaka postrežba in slo« venski iedUnr ltsti- ž: HALI OGLASI:: □□ da H raftun&jo po 4 »tot. besedo. Mutna Ufk&a* btsedft m r»4u- sajo eafci&t T*«. — Httfmanjfia : pristojbin* sn*še40etotisk. . □□ Via San 322 Rupnicm asarHJa sul finctflnn b€l AcEB3B>5D r črn9 bel in moder. Bluze, dnevno krasne novosti. Obleke, perilo m pletenine , v nedoseint izberi. » S.6HLER& TRST — Corso šiv. 1© — TRST Ifrff'*fzn — ■____ fcihinj^ib in kleftarskih potreb* 2SIO0G od lesa in pit—in, škafov vnot, tekvor in kad, eodftokov, lopa*, redet, sit in koftar, jerbaa^v in metel ter mnoga • kuninjeko posodo veako vrste bodi' ta, semUe oraaila, kositarja ali cinka, amantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, kic^fe, eosadje in stekleno poeado za vino. apilHHH limiNI ■BIIUBII HIIHII^If I Ljubljanska kreditno bank 5 ■ ,• podružnica v Trstu ' ■ uifco Cflsermo Stev. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. ^ Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, S tuje zlate in papirnate novce in devize. ■ Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. __ g Vloge no Unjižice obrestuje 4°l0 netto | = viose na tekoči in žlro-rnčun najlsoUe po dosoooru. g | Obavila nakazila vojnim ujetnikom. | ^ Poslovalnica c. kr. razredne loterile. s 99 Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 '/, 7. na menice po 6°/, na zastave In amortizacijo za daljio «lobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKI MKN1CE. HRANILNE VLOGE . sprejema od Tiakega, 60 tudi ni ud in jih obrestnje po ~ 41. I reglstrovena zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazza della Caserma Št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiSI) vhod po glavnih stopnjlcah. Pofitno-hranilnični račun 16.004. TELEFON S t. 952 Ima varnostno celico (Sbfe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja stranicam v najem po najnlijih cenah. STAVUfi VLOG NAD 10 MILE JONO V KRON. Uradne ure: od 9 do 12 dcp. in od 3 do 5 pop. Uplafoja vsak dzlarnik ob uradnih nrafe. Stran IV. »EDINOST« štev. 148. V Trstu, dne 28. velikega travna 1916. Nevročljiv davčni nalog. Mestni magistrat nam naznanja, da se nahaja tamkaj v lil. oddelku (IV. nadstropje, vrata št. 108.) davčni plačilni nalog, glaseč se na ime Franca MalmiCa pok. Antona. Ker ga ni mogoče dostaviti, se naslovljenec pozicija, da ga tekom štirih tednov ali sam aii po* koan drugem dvigne v gori omenjenem uradu; v nasprotnem slučaju se bo plačilni nalog po preteku označene dobe smatral pravilno dostavljenim. Toiensko zdravstveno poročilo. V Času od 20. do 27. t. m. ie bilo v tržaški občini zaznamovati 4 slučaje škrlatice. 6 slučajev davice in 3 slučaje legarja. Mestna zastavSialmca. Jutri, 29. t. iu., od 9. dop. do 3. pop, se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca februarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 18.500 do štev. 20.000, v torek pa od štev. 20.000 do štev. 21.800. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je dala dosedaj dovoljenje v smislu § G deželnega šolskega zakona z dne 30. marca 1^70 za ustanovitev 40 ljudskih šol v Istri. Starši otrok, obvezanih v obiskovanje šoe, so prosili že mnogo let, v nekaterih slućaiih celo že 40 let, da bi se jim te šole ustanovile. V teh šolah bo hrvatski, oziroma slovenski jezik poučen jezik, a italijanski, oziroma nemški jezik se bo — po žeiji faktorjev obvez nih v vzdrževanje šole — poučeval kot predmet. Na CM deški šoli so podpisali IV. vojno P solilo po 100 K sledeči učenci: Bosak Via irnir, Dolgan Alojzij, Gasperčič Vladimir, Knezič Franc, Kočevar Anton, Kr-že Ivan, Mezinec Josip. Macjus Makso, Mahnič Srečko. Milič Zvonimir, Morel Makso, Najdič Davorin, Parčina Zvonimir, Spačal Franc, Stekar Karel, Sturm Marijan. Tinta Karel. Zeme Makso; skupaj 1800 K. Prištevši skupne podpise vseh 17 razredov te šole po 100 K na korist Družbe, so na tej šoli učenci podpisali 3500 K. _ J ^ Odbor za prirejanje slavnosti v dobrodelne namene je doposlal deželnemu pomožnemu društvu Rdečega križa končni i kaz prireditev v gledališču Rossetti v tednu Rde^eg3 križa, iz katerega izhaja, da končni vspeh iznaša K 5134*81. Zadruga hotelierjev, restavraterjev In gostilničarjev v Trstu je doposlala tukajšnjemu deželnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Trst in Istro končni rezultat dohodkov tekom tedna ..Rdečega križa". Na bl jke po 10 vin. so prejtli K 612 90, po 4 vin. K 585-40. Parovi gospodov: Alojz Rigutti K 50, Valentin Pirih (Via deli Industria 10) K 40, vdova Ana Strojavacca K 10, Pija Dobinovlć K 5, Fortunat Dabinovič K Evgen Sillich K 4*40, tajnik Z. Marchig K 4, zadruga hotelierjev, restavraterjev in gosilničariev K 203 88, po pušicah nabrani znesek (že priobčen) K 1479*42. Skupno K 300). Vsi troški za tisk in razdeljevanje blokov so se pokrili s prijazno pomočjo nameščen cc v. Avstrijska vojna loterija. Prejeli smo: Kanure za izdajanje vojnih srečk, ki mu pripadajo ga. Alice grofica ftarrach-Har-degg kot predsednica, ga. kneginja Marija Ad. Lubomlrska, ga. Cresz&nze mejna grofica Pallavicini in ga. županja Ber^a Weiskirchnerjeva kot podpredsednice m hrani Ulični upravitelj J. WoIfgang Salz-berg kot voditelj loterije, priredi drugo vojno loterijo, koje Čisti dohodek je namenjen sirotam padlih vojakov in beguncem z juga, in sicer polovica enim. polovica drugim. Tudi druga loterija se nahaja pod pokroviteljstvom Njene c. in k. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Jožefe. Cena ene vojne srečke znaša samo 10 vin., nasproti temu pa so dobitki precej znatni. Skupna vrednost dobitkov se ie zvišala na 50.000 kron. Prvi glavni dobitek znaša K 10.000, kateremu sta pridejana dva nadaljna glavna dobitka po K ."000. Ti trije glavni dobitki se na željo izplačajo v gotovini. Tudi ostali dobitki so 2natni. Žrebanje se vrši dne 26. julija i 916. — Prva vojna loterija ie dala Čistega dohodka več nego 125.000 kron. Zvišanje dobitkov za več nego za dvojno in pa okolnost, da so prvi trije glavni dobitki izplačljivi v gotovini, opravičujeta nado, da bo uspeh dosege vojne loterije še ugodnejši in da bo komite gori ome-njma oskrbnima namenoma lahko dove-del prav znatne zneske. Iz Rocola. Ko sern v torek, 23. t. m., na dan obletnice italijanske vojne napovedi po dolgih letm šel s svojimi prijatelji skozi Rocol na Katir.aro, nam je zadonilo na uho lepo ubrano otroško petje in sicer »cesarska pesem«. Mi in tudi mimo gre-doč oddelek vojakov smo se ustavili in poslušali. Ker se mi je zdelo nekaj čudnega. da se tukaj tako lepo slovenski poje, sem vprašal tam blizu nekega moža, kje pojejo. Povedal nam je in pokazal na Ciril-Metodov otroški vrtec. »Kakšna razlika sedaj in nekdaj!« sem vzkliknil. Spominjam se časov, ko sem s pokornim prof. Maneličem včasih zahajal v Rocol, a ta- ,r?t ,se -,e kvečjemu izza kakšnega vogla kt u pet]e ° l>ante-Alighieriju, ali pai »Nella patna di Rossetti non se parla che! Da* « res izpreminjajo. — Družba sv. širila in Metoda pa je lahko! ponosna na svoie zavode, v katerih se ta- i ko patnjoticno in v narodnem duhu vzgoiuje nasa mladina. I. S I Konsuinno društvo državnih uradnikov je imelo dne 19. t. m. svoj občni zbor ob i obiini udeležbi od strani članov. Predsed-1 nik gospod B e z e g je poročal o poslova- j Tijii v minolem času, naglasujoč vse teža- I ve, ki so se morale premagovati v svrho1 preskrbovanja živil zadružnikom. Bilanca 1 je vendar zadovoljna. Kosmati dobiček iznaša za leto 1915 K 114.491*47, kar od-1 govarja 7'10 odstotku. Cisti dobiček izna-i ša K 28.454'47 in sc razdeli z 80 odstotki na korist zadružnikov, kar odgovarja 212% od v letu 1915 nakupljenih živil, a 20 odstotkov gre v rezervni fond. Tako je ta fond narastel na K 98.432'48. Na koncu je predsednik opozarjal na pred-stoječo preselitev sedeža zadruge v mesecu avgustu. Tajnik nadzorništv a g. G. M u s i z z a je na razsežno poročal o poslovanju ter je naglašal vse koristi, ki jih je rnogia zadruga preskrbljati zadružnikom. Končno je pozval zborovalce, naj bivšemu vodstvu podele absolutorii in odobre bilanco. Na razpravi, ki je sledila, je gospod R e s-mini izrekal priznanje delovanju vodstva, proseč nekatera pojasnila glede velikih troškov uprave, glede dividende, ki se mu zdi nekoliko nizka v primeri z o-nimi prejšnjih let, in posebno glede velikih zneskov, ki jih ima zadruga Še prejeti od svojih članov. Dobljena pojasnila so gospoda Resminija zadovoljila. G. P a s-c o 1 a t se je v imenu mnogih zadružnikov zahvaljeval upravi na obzirnosti, ki jo je kazala do zadružnikov-dolžnikov, kar jim je bilo v veliko resnično dobroto. Bilanca je bila soglasno odobrena. Pri točki slučajnosti je bil sprejet predlog g. Resminija, naj se tudi nadalje ne dovoljuje kredit do prihodnjega občnega zbora. A če bi se v tem stavil kak tozadeven predlog od strani članov, naj se skliče izreden občni zbor, ki naj sklepa o zahtevi da se zastopniki popolnoma odpišejo. Ko so zborovalci še izrekli zahvalo vsem članom vodstva, se je vršila volitev novega odbora in nadzor-ništva. V vodstvo so bili izvoljeni: Virgilij Berlot, c. k. carinarski oficijal, predsednik; Martin Porenta, c. k. carinarski re-vident, podpredsednik; Ivan Fransin, c. k. višji oficijal v javnih skladiščih, tajnik; E rman o Semelikar, c. k. davčni upravitelj, knjigovodja, Fran Kocjan višji respi-cijent finančne straže, blagajnik; Oskar Toroš, c. k. poštni oficijal, in Rihard Sco-ciai, poslovodja v javnih skladiščih, kon-sulenta. Namestnika: Kari Ban, c. k. poštni oficijal, in dr. Oskar Wratschko, c. kr. policijski svetnik. V nadzorništvu so: poslovodja riektor Fornasari, oficijal Gvidon Musizza, poštni oficijal Peter Prosich, respicijent finančne straže Jernej Kerzan, ekonom pomorske oblasti Dante Occor, carinski azi-stent Atily Scher in poštni kontrolor Sil-vij Scheschek Namestnika: poštni podu-radnik Kari Pascolat in respicijent finančne straže Valentin Rosin. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXXIX. izkaz. Paroplovna družba avstrijskega Uoyda K 1,000.000; konservna tovarna anglo-av-strljske banke „Isola* sedaj z Lincu K 250.000; tvrdka D. Tripcovich, Neimenovana in trboveljska premogokopna družba (trf. ekspozitura) po K 100.000; uradniki in delavci kons. tovarne „Isola" K 46.800; Irma deli* Adami pl. Tarczal K 30.000; Neimen. K 25.000; Artur Retti, M. Weiss, K. Reibl in Neimen. po K 20.000; Camis & Stock, Santo Bolteri in Neimen. po 15.000; Nelm. in Neimen. po K 12.000; borzno ravnateljstvo, Albert Gutmann, Ludv. Sussland, Jakob Bertel, Neimen., Maks L6b, Herm. Sadće, Neimen. in Albert Bofs pl. Chesne po K 10.000; Neimen. K 8000; Evdor Arming in inž. dr. vit. Gino Dompieri pg K 6000; Viktor Hahn, Viktor Masinl, Neimen., Marij Verhovec, dr. Josip Arnstein, R. Vlahov, Hieronymus pl. Albert in Ivan Berguglian po K 5000; dr. Rudolf baron Rinaldini K 4.500; Ed. Seidl in „F. Sch. Triest" po K 4000; Jos. Polacco, uradniki in delavci tvrdke London Biscuit Factory A. Gatti, Rih. Florio, Franc Skerianc, Mann & Rossi in Silvij Mondolfo po K 3000; C. G. Gnesutta, Marija Pipitz, Neimen, Sofija Schnabl, Neimen., Neimeh., Neimen. in „Excelsior* po 2000 K; Judita vd. Scopinich, Jos. Gotz, Karla Sutter, Iv. Canzf Abram Nino Mordo, Iv. Rudez Pavla Kobler, Neimen., Jak. Puntar, Neimen., Marija Chiocchetti, Občine, Miradij Chioc-chetti, Opčine, Elvira Pizzett, Herm. Brosch, Al. Buoinich, Herm. Lang, M Schajowczi, Gustav Senftleben, Neim., F. Balaben, Neim.f Robert Schwarz, Alfred Brunner, I. Ammann in Ne.men. po K 1000; Olga Wildauer K tOO; Franc Depace st., Franc Werk, Homu-lo Garzanclch, Neim. in bratje Riosa po K 500; Silvij Cuschlan K 400; Franc Stepan-cich, učenci in učenke mestne ljudske Šole u ulici Ferriera, Neim., Amaija Sirk, Egidij Martinelli. Frid. pl. Gavardo, Neimen. in mestni otroški vrtec na Greti po K 200. _________ 12, Sv. Anton K 31174, Podpeč s šol. vodstvom K 10870, Župni urad v Predlo-ki K 4'10. Skupaj K 1239.69. Nabrani znesek se je izročil okrajnemu podpornemu odboru v Kopru. Ob tej priliki bodi izrečena zahvala vsem gospodičnam učiteljicam, gospodom učiteljem in vsem drugim osebam, katere so z marljivim nabiranjem pripomogle do tega, da se je v dekanski občini nabrala spredaj označena svota. Darovi, došli ces. komisarju, Voditeljica mestnega otroškega vrtca v ulici deli' Istria K 26.10, nabranih med gojenci, za Rdeči križ. V isti namen je došlo K 34.20, nabranih v dvorani frančiškanskega oratorija. Delavci občinske plinarne K 5.10 kot tedeeski prispevek skladu za brezposelne. Za naše junake, kl se bore proti „Desedolomni Italiji", K 19 , nabranih v p ušici v skladišču tvrdke Mrach. večletni vodja trgovine Kat. Ivan Bidovec ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo laajtno trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga v ul. Campamle 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. — toplo priporoča Postrežba toSnfc. 2208 ADffidOV Trst. via tofrente 80, I. n. Damska • RlbjlSl krojRČnioa. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in rraficonkem Kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. r i ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermdk se je preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. dalmatinsko, ist i-ko, šaar. panjoc. Asti, refo5!c. po-neči in desertni moškat. — Mainovec, žganje, rum, maršala, vennoth, greneine od 1 Laju-ej. PAlt^INA, Kavama „Armoaia". Parna pralnica in llkal^ka UMETNI ZOBJE. Cene zmerne. Umetno-fotografični ateltt Trn. ulica del Rivo St 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografi&no delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsako vrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEŠANJ2 m VSAKE FOTOORAFIJS au Kadi udobnosti gosp. naročal* kov sprejema naročbe in jih ia-vranje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenahL SŽŽš Trst ul. M Riuo itsv. 42 C.O Trst. ul, Zoniti 8 vogal ul. Uaitiirivo 29 izvršuje točno In hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah. Trdi in rn&fcki ps d^cv^š serJ ulica Sv. Frančiška št. 20. lili v.v.'.v.vrviv i '.»t^* ••-l^lišgS MANUFAKTURNE TRGOVINE. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO, Trst, Leseni trg (Piazza deli* Legna) štev. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne. 19* ODLIKOVANA. LIVARNICA OSVALPELLA. — TRST, ulica Med'a lft. Topitev takoj v lito železo in kovine. HOTEL CONTINENTAL Ulica San Micolft štev. 25 (blizu Corsa) Prenočišče za vojake. — Dvigalo. — Cene zmerne. — Postrežba točna. Nooi dohodi KRIL bluz, oblek, lahkih plaščev Iz alpagasa, svile, ćtamine I, t. d. i. t. d. ConfortS - Trst, ul. Cantpanlle 31. Hotel In restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. OVES s« omesti z melas- iU, ki jih rai- a centrala krnili JubfJana, Turjaški trg, t, v vrečah po 50 T ~ Cena za 100 kg je K ppSili M Zlatarnico <*> G. PSno Trst, ulica Canate 5tev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Illl OnmiK „Edinost" u Trstu Je izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. f. Cooper. — Cena K 1.60. 2. *TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. ?pisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBRE-DNEJM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora rta škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin. y. » IGRAEEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K ^SKll. 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HlSE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisa! Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. TElel.11-5? filf Telet. 11-5? ul. FrnnOlKa as. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem siogu, Bodisi v p. iprostem ali večbarvnem tisku In pO zmernih cenah. - Vlzlt-nice, vabila, memor^p-dum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi s Izvršenjem naročila ::: v najkraćem času ::: . ii ■■—milM i » i ---- i , n i: m K2NAZ Ulica Raborgo š*ev. 23, v-sga'l ulice 3eccheeie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črne-Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter, ■ Cene zmerne. — izbera &3aga za moške obleke. ~ . ■ JOSIP STRUCKEL ■ " Trst, vogal ni Nori« Teresa-S, Catcrina | Nov prihod volnenega blaga za moške, H in ženske, zefir, batist in perljlva svila « za jopice. — Svilenina in okraski zadnje — Darovi. Za žensko CM podružnico daruje g. nadporočnik Šetina 10 K, Cviter, ker se ni udeležila sej 10 K. Za naše hrabre branitelje daruje ga. E. Bartel 34 zv. »Slovana«, 2 gospici 1 domino, N. N. 5 knjig, ga. E. Spillerjeva zašila 6 srajc. Lepa hvala! Iz Dekanov. Kakor vse slovanske občine, se je tudi občina Dekani odzvala svoji dolžnosti in nabrala v tednu, določenem za »Rdeči križ«, znesek K 1239'69. Ta znesek se porazdeli sledeče: Dekani K 24578, Loka 27'35, Gračišče K 27, Bezo-vica K 78, Zazid K 46, Tinjan K 67'49, Crnika! K 78'40, Rožar K 178, Zanigrad K I— za jopice. — dvitenina in OKraszi zaanjc m novosti, v^Jik Izbor Ugotovljenega pe- B rila in na nletre, spodnje srajce moderci. H 3 Vezenine in drobnarije, preproge za- S ■ vese, trliž po izjćmao nizkih cenah. ■ fiaiiBHiiBBMiaiiidl NOVO POSUEBM® PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu delia Leg^a) Telefon 10^2). Prevoz mrlitev v tu- In Inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogreba z najnovajio moderno upravo. Zaloga vseh mrtva3kih predmetov. - Notna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-S2. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Opčarah, v Nabraiini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrelba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STSBSR, r ■ i mmm b ihbbb ■ a bsh i i mmsav i ■ ■bbbvbh a a bb a a n a e na i b Veliko skladišče moških in deških Nova Mirodilnica MODERNA Trst ulica Ponterosso šteu. 5 Bogata zalc»ga diiav, krtač, predmetov za toiletto in za umetnosti. Trst, ul. Scorzerla It. 4 ul. Mrcefa ■a I- Begata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja- — HB. Ker prcđnifllna nima velikih stroškov, prodaja do nizRili cenaii. — IBBESES2I a2f^3sas®s 15 3©: BB k^SSISB 33 33 |Oil III II = zttmtt i i it m m m zntntt j KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago o.r^ 'ežeče v lavnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE 3%% od dnera vloge do doeva vzdiha. Rentni davek plafttije Danka is OBRESTOvJSfjE VEO G MENJALNICA HM1P— 13 nt i j JRESTOviSfjE na tekočem in žiro-račuou po ±S1 ovoru FILIJALKE: I'UNA J I t e^ethofstrass* 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA vSPLIT ŽIBENJK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. I UM i od 9 do !n od 3 do 5 c ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje* Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDIT!, REMBOURS-kreditl Krediti proti dokumentom ukrcanja. borzna naroČila. inkaso. Telefoni: 1403, 1703 ia 2676. 't u-f. t- . Ti r« -11 ! ,