H
VI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO"
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341. Escr. 316 31 — Retiro 5839
Leto I.
BUENOS AIRES, 24. MARCA 1934
štev. 26
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Cilji italijanske zunanje politike
Mussoiinijeve izjave o dosedanjem delu in o bodočih načrtih fašizma -Odnošaji z Jugoslavijo, Francijo in drugimi državami - Italija bo še v naprej podpirala revizionistična stremljenja Madžarske
V rimskem kraljevskem oper-(snici na ljubo pa moram poveda- ščitil koristi premožnih slojev.
ti, da se doslej ni rešilo nobeno Ali se v tej politiki italijanskega izmed onih velikih in malih fašizma pripravlja preokret? Če vprašanj med Italijo in Franci- niso Mussoiinijeve besede samo jo. ki se prerešetavajo že celih prazne obljube, marveč so resni petnajst let." '	nameni, bi morali po njegovem
Z velikim navdušenjem je du- nedeljskem govoru nujno skle-re govoril o Madžarski, ki je bi- pati na takšen preokret.
nem gledališču je Mussolini o-tvoril preteklo nedeljo drugo ve-bko skupščino fašističnih veljakov, kot se je vršila pred petimi leti in se ima vršiti vsakih nadaljnjih pet let.
Mussolini je govoril o marsi-
čem, pred vsem pa o delu faši- la „oropana celo takšnih pokra- Glede zunanje politike, v ko-
?ma ter o zunanji politiki ita Ujansk'e vlade. Hvalil je faši-. zem, o katerem je dejal, da je postal že mednaroden pojav. "Politične sile preteklega stoletja", je zatrdil duce, demokracija, liberalizem, socializem in prostozidarstvo, so izčrpane in ne najdejo več odmeva v novih generacijah. Dale so, kar so mogle, a sedaj spadajo že v preteklost."
Edini lek za vse hibe in težave današnjih časov more nuditi, jk> Müssolinijevem mnenju, samo „fašizem, ki bo ustvaril na svetu novo dobo politične in gospodarske civilizacije. Vpostavil bo potrebno ravnovesje med človekom in strojem. Država bo postala vrhovni tolmač narodovih potreb. Poskrbela bo, da bo stroj, ki je zasužnjil človeka, spet postal koristen za človeštvo in za skupnost, ker morajo stroji biti sredstvo za osvobojene, ne pa sredstvo za kopičenje mizerije."
Navajal je, kaj je fašizem že naredil v Italiji in napovedal, kaj bo še naredil: Do sedaj je štedil v proračunih ministrstev >:a vojno, mornarico in aeronav-tiko, odslej pa ne bo gledal na vsak groš, marveč bo ojačil vojsko, da bo "pripravljena za vsak slučaj". Izvedel bo sanacijo mest, zgradil nova in zdrava bivališča na deželi, kjer je sedaj na stotisoče hiš, ki niso primerne za bivanje v njih, da bodo lam rastle nove in zdrave generacije italijanskega naroda itd. Svaril je pred neplodovitostjo zakonov in naglašal. da je bodočnost na zemlji samo za one narode, ki se močno množijo, nerodovitna ljudstva pa da so zapisana smrti.
Govoril je tudi o zunanji politiki : S Švico je Italija v dobrih odnošajih. Avstrija lahko računa na italijansko prijateljstvo in pomoč za obrambo svoje neodvisnosti.
,.Z Jugoslavijo", je izjavil Mussolini. ,,so naši odnošaji normalni, to je: v diplomatičnem oziru korektni. Lahko se bodo izboljšali, ker se narodna gospodarstva obeh držav medsebojno izpopolnjujejo. Vprašanja italijansko-jugoslovanskih od-nošajev se bomo lotili, ko bodo <lani potrebni in zadostni pogoji za njegovo rešitev.
,,Odnošaji s Francijo so se izboljšali s splošnega stališča; re-
pn, ki so bile od nekdaj ma- likor se je italijanski ministrski džarske". Madžarska je našla predsednik dotaknil te točke, vi-razu nievan je in solidarnost v dimo v njegovih izjavah potrditev že izraženega mnenja, da si Italija prizadeva ustvariti v Osrednji Evropi blok držav, ki r aj bi tvoril protiutež proti Mali antanti. Zaljubljene izjave o Madžarski, nas o tem kmalu prepričajo, če pomislimo, da zahtevajo Madžari en del Slovaške, kos Jugoslavije in veliko porcijo Romunske. Mala antan-ta. katere položaj se je ojačil s sklenitvijo balkanskega sporazuma, predstavlja veliko oviro za italijansko ekspanzijo proti vzhodu, ki je ena i/.med edinih dveh smeri, izbranih od Musso-linija za širjenje italijanske ..kulturne in gospodarske" pe-netracije. Druga smer, v katero je Mussolini jasno pokazal v svojem nedeljskem govoru, je Afrika. „Na severu in na zapadli nimamo ničesar iskati", je povdaril duce. Pač pa hoče ,,iskati" na jugu in na vzhodu. Na jugu ima Francija Tunis, ki ga noče dati iz rok: zato se ni rešilo še nobeno izmed ,.velikih in malih" vprašanj med Italijo in Francijo in zato je tudi potrebno, da se Nemčija oboroži, dočim ne sme ista Nemčija nič bezgati v Avstrijo, ki ,,sme računati na italijansko pomoč za ohranitev svoje državne neodvisnosti". Nemčija naj le bo močna in silna in oborožena, samo Italiji se ne sme približati preveč. Bojevit in oborožen sosed lahko povzroča preglavice.. .
Na vzhodu je pa Mala antan-
ta. Zato je pohlep madžarskih * ★ ★
Italiji, ki podpira njena stremljenja ,,za odpravo krivic". ..Madžari", je vzkliknil Mussolini. ,,so velik in močan narod, ki zasluži in bo tudi dočakal lepšo usodo."
O Zvezi narodov je Mussolini dejal, da je popolnoma odpovedala v vseh svojih velikih nalogah in da nadaljnji obstoj te organizacije ne bo imel nobenega smisla, če bo odpovedala tudi v razorožitvenem vprašanju. Nemčije da ni mogoče trajno pritiskati k tlom. Dovoliti ji je treba, da se primerno oboroži. ' *
To bi bila, v glavnih potezah, vsebina Mussolinijevega govora.
Kar se tiče njegovih besed o fašizmu, je razumljivo, da Mussolini hvali svoje delo. Dejstvu, da je govoril pred vsem o onem, kar bo fašizem naredil, da bo osrečil Italijane in človeštvo sploh, se tudi ne bomo čudili, ker vemo. da se fašizem z dosedanjimi gospodarskimi pridobitvami ne more baš ponašati, da-si korporativna in sindkalna u-redba države, ki naj bi prinesla splošno i zveličan je, ni nič novega, marveč so ji'bili postavljeni temelji že ze zakonom od aprila 1926. leta. Res je, da se je fašizmu posrečilo uvesti v delo najstrožjo disciplino s tem, da ie onemogočil sleherni boj delavstva ne samo za izboljšanje položaja, marveč tudi sleherno upiranje proti nižanju plač itd-. Res pa je tudi, da se splošni gospodarski položaj Italije vkljub korporacijam ni prav nič izboljšal v zadnjih letih. Italija se boli s pr^v takšnimi ali še hujšimi gospodarskimi neprilikami kakor katerakoli gospodarsko najbolj slabo stoječa država s toliko zasmehovanim demokratskim režimom. Da bi morali stroji služiti skupnosti, ne pa za-sužnjevati najširše ljudske plaste, to je velika resnica in bi moralo biti tudi stremljenje vsega človeštva. Stroji pa so v rokah kapitala. Italijanski fašizem je vzrastel s pomočjo italijanskih industrijalcev in kapitalistov v boju proti vedno večjim zahtevam delavstva v letih 1919 in 1920 in praktično izvajanje ,,Carte del Lavoro" je pokazalo, da je režim doslej vedno
magnatov, katerih gospodarski položaj se je po vojni močno poslabšal, ker ne morejo več izkoriščati jugoslovanskih, slovaških in romunskih kmetov, ,,pravično stremljenje za odpravo krivic" in mora „veliki madžarski narod" doseči lepšo bodočnost — seveda, z italijansko pomočjo in na račun držav, ki tvorijo Malo antanto.
Vpričo teh neprikritih teženj italijanske zunanje politike, tako jasno usmerjenih proti Franciji in Mali' antanti, se vprašujemo — seveda nad vse skromno in ponižno, kakor se pač za takšno glasilce spodobi v tako imenitnih vprašanjih: ali bi Franciji in Mali antanti morda ne kon-veniralo pristati na ,,Anschluss" do katerega bo prej ali slej najbrž itak prišlo, tudi če bi se mu postavila takšna ovira, kakor bi bila vpostavitev monarhije na Dunaju? Če vest odgovarja resnici. je Hitler najbrž imel prav, ko je jugoslovanskemu poslaniku razlagal, da bi Mali antanti priključitev Avstrije k Nemčiji mnogo bolj konvenirala nego italijanski načrt za vpostavitev avstripsko-ogrske monarhije. Hitler, ki je Avstrije — in vsak človek, tudi če je nemški kance-lar. ima zmerom nekaj domo-tožja — bi bil seveda na takšen ..Anschluss", če bi se mu posrečil, zelo ponosen in je verjetno, da bi bilo nemškemu apetitu na ra način za lepo vrsto let zalo-ščeno. In morda bi Nemci s tirolskih gor začeli celo geldati na Tadran....
Kar se Primorcev tiče, vsaj onega dela, ki bi morda prišel v poštev, je prav gotovo, da bi se izrekli za Nemca, če bi že morali izbirati med njim in Italijanom.
Tn bi tudi pri Italijanih za vselej prenehale skomine po Dalmaciji.
Špansko delavstvo raznih političnih smeri se hoče sedaj združiti v skupnem prizadevanju, da se ohranijo dosedanje socialne pridobitve ter se zajezi napredovanje fašizma. Socialistični voditelji dolžijo vlado, da je prekršila ustavo in Indalecio Prieto je pred nedavnim celo zagrozil z revolucijo.
^T ★ # * *
IvusKi topovi, inštalirani na traktorjih, so defilirali tekom zadnje parade pred Leninovim mavzolejem na Rdečem trgu v Moskvi povodom obletnice sovjetske revolucije
RAZNE VESTI
Strašen požar je napol uničil japonsko mesto Hakodate, pristanišče, ki šteje približno 200.000 duš. Pogorelo je 26.000 hiš, več ko tisoč 0-seb je umrlo v plamenih. Škodo cenijo na 8 milijonov dolarjev.
V Limi, glavnem mestu Peruja, se je dogodila letalska nesreča, v kateri so zgubile življenje tri osebe, nekaj pa jih je bilo ranjenih.
Razleteli se je petrolejska lad.ia „Girafe", ki je bila zasidrana v pristanišču le Havre. Devet mož posadke je bilo pri tem ubitih 10 pa ranjenih.
Varšavsko univerzo so zaprli za nedolčen čas, ker so fašistični dijaka napadli in precej močno ranili profesorja filozofije Handelsmanna. Pri študentih je prišel v nemilost, ker je žid.
Zelene srajce so si izbrali fašisti, ki so se sedaj pojavili tudi v Belgiji. Vodi jih bivši poslanec Joris van Severen.
Bivši kajzer Vilhelm se nahaja baje trenutno v precej slabih finančnih vodah, ker mu je zmanjkal denarni dotok iz Nemčije. To se je zgodilo radi valutnih omejitev nemške vlade, ki dovoljuje nakazovanje denarja v tujino samo za poravnavo faktur, ki se nanašajo na uvoženo neobhodno potrebno blago. 4
Italijanskega protifašističnega voditelja Clericija, ki je postal, kakor znano, žrtev atentata, je ' umoril anarhist Bonfanti; zdi se, da radi maščevanja. Morilec si je črez nekaj dni sam vzel življenje.
„Vossische Zeitung", nemški list, ki je bil ustanovljen leta 1703, torej pred 230 leti bo prenehal izhajati koncem tega meseca. List je imel demokratsko in liberalno tendenco, pa so radi diktature nastopili zanj tako hudi časi, da je družba, ki ga je izdajala, utrpela v zadnjih letih velike zgube.
O vstopu Rusije v Zvezo narodov se že dalje časa mnogo govori. Pogajanja vodi ruski poslanik Dovga-levski v Parizu in izgleda, da so že dobro napredovala. To bi bila vsekakor močna injekcija za oslabljeno .ženevsko organizacijo.
Slabo so sprejeli na Dunaju univerzitetnega profesorja Tandlerja, ko se je te dni vrnil iz Kitaja. Aretirali so ga, ker je bil član socialističnega dunajskega mestnega sveta.
Za neodvisnost Filipinskih otokov se je izrekel severnoameriški parlament. Neodvisnost bi se proglasila po preteku 12 let in bi Filipini po-¿tali tedaj samostojna republika.
Pri Codroipu, v Italiji, sta v zraku trčila dva vojaška avijona. En letalec se je ubil, drugi pa se je rešil s padobranom. Pri Fasciji, v Liguri-ji, pa se je dogodila naslednjega dne druga letalska nesreča, v kateri sta zgubila življenje dva letalca.
Novo ofenzivo proti brezposelnosti je otvoril v sredo nemški kance-lar Hitler s posebnim govorom, v katerem je naglašal, da se mora število brezposelnih tekom spomladi in poletja znižati za vsaj dva milijona. Hitlerjev govor so po radiu razširili po vsej Nemčiji. Trije milijoni delav cev, zbranih na slavnostih sestankih po raznih nemških mestih, so poslušali iz zvožnikov besedo ,,fuehrer-ja".
¡L
Obresti in sigurnost
V enem izmed poročil, v katerem smo se bavili s polomom nekega tukajšnjega denarnega zavoda ter s sleparijami, ki so bile s tem polomom v zvezi, smo z zadoščenjem mogli zabeležiti ugotovitev, da so bili oškodova
bližno osem letih (po obrestni meri od na pr. 2 x¡2 od sto pa treba za podvojitev kapitala celih dvajset let več!) ter da bo vlagatelj, po preteku tega roka, dobil za 1000 vloženih 2000 vrnjenih, a samo pod enim pogo
"O	--- >	-----------V. ^»w ^v« ----
ni prav redki slovenski izseljen- jem: če bo banka imela srečo in
ci, in se ti za vprav malenkostne vsote. To ugotovitev moremo danes raztegniti še na dva manjša zavoda, pri katerih, kakor izgleda,, ni bilo vse v redu.
Da so naši izseljenci izbegnili nevarnosti in škodi, se je treba zahvaliti y prvi vrsti njihovemu prirojenemu in povsem utemeljenem nezaupanju napram visokim obrestim. s katerimi vabijo nesolidni zavodi neprevidne vlagatelje, ki se polakomnijo po par obljubljenih letnih pesih več in ne pomislijo pri tem, da tvegajo vse ono, kar so si tekom let odtrgali od ust, da si prište-dijo; vse ono, na kar so zidali svoje najlepše sanje: povratek, ali pa vsaj potovanje v stare, j morda hišico ali pa celo druži-nico. . .
Rekli smo, da je nezaupanje, ki ga imajo naši ljudje proti visokim obrestim, povsem upravičeno.
Navadne banke vršijo v narodnem gospodarstvu važno funkcijo: posredujejo med onimi, ki imajo denar ter ga trenutno ne rabijo, ter med takšnimi, ki iščejo denar za to, da bi ga produktivno investirali. Banke na eni strani zbirajo denar v obliki vlog, na katere plačujejo gotove obresti, na drugi pa posojajo nabrani denar trgovcem, obrtnikom itd., katerim zaračunavajo višje obresti nego so one, ki jih same plačujejo na vloge. Razlika med obrestmi na nabrani in obrestni na investirani kapital tvori dohodek, s katerim krijejo poslovne stroške in, kar ostane, je njihov čisti dobiček.
Obrestna mera je odvisna ne samo od razpoložljivosti kapi-talov na trgu, marveč tudi od večje ali manjše sigurnosti investicije. Če je banka zelo previdna pri investiranju denarja, če za posojila zahteva prvovrstna jamstva, ne bo mogla zaračunavati visokih obresti, ker dober in siguren plačnik bo vedno z lahkoto našel posameznika ali zavod, ki mu bo rad posodil denar po ugodnih pogojih. Takšna banka seveda tudi svojim vlagateljem ne more nuditi visokih obresti. Pač pa jim nudi nekaj, kar je nad vse važno: nudi jim sigurnost.
Človek, ki je pri solidni banki iskal posojila, a ga ni dobil, ne bo vrgel puške kar tako v koruzo, marveč bo šel drugam. In ker sila kola lomi, bo pripravljen plačati vedno višje obresti, dokler ne bo prišel do banke, ka-teVa se bo zadovoljila z jamšči-nami, katere more on nuditi. Čim manj je banka prepričana, da se bo operacija srečno iztekla to je, da bo dolžnik točno poravnal ves svoj dolg, tem višje obresti bo zaračunala. Banka v takšnem slučaju tvega, riskira, pa si zaračuna tudi premijo za ta riziko.Obenem z banko pa tvega v takšnih poslih svoje denarje tudi vlagatelj sam.
Res je na primer, da se kapital, ki se obrestuje z devet od sto na leto (kakor so obljubljali vlagateljem v neki „banki" na ul. Bmé. Mitre) podvoji v pri-
bo
ne
več zgubila.
v svojih operacijah pre-Če bo pa zgubila, (kar je tem bolj možno, čim višja je obrestna mera, ki jo nudi), potem pa lahko vlagatelj naredi križ ne samo črez obresti, marveč tudi črez večji ali manjši del vloženega kapitala.
Vlaganje denarja na visoke obresti je torej neke vrste loterija, igra, katere se previden človek ne bo udeležil, posebno ne, če je izseljenec in bi torej moral igrati s tistim, kar je vz-rastlo iz njegovih žuljev in iz njegovega znoja.
VOHUNSTVO CVETE
Francoska policija je aretirala te dni več drugih članov vohunske družbe, katero sta vodila severnoameriška zakonca Switz, prijeta že v decembru pr. leta. Med aretiranimi je tudi francoski polkovnik Du Moulin, član „Častne legije". Vohuni so bili baje v službi Nemšije in Rusije ter so razpolagali z ogromnimi denarnimi sredstvi. Nabrali so mnogo važnih podatkov o vojaški organizaciji Francije, Velike Britanije in Združenih držav. Pariška policija ugotavlja, da je rzkrila eno izmed največjih organizacij v zgodovini vohunstva.
NEVARNI INCIDENTI
Skoro ga ni tedna, da ne rečemo dneva, da ne bi z Daljnjega vzhoda prispela kakšna vest o novih incidentih med Rusijo in Japonsko. Tako je na pr. pretekli teden neko rusko civilno letalo moralo pristati na mandžurskem ozemlju, ker je bil odpovedal motor. Brž so prihiteli japonski vojaki, ki so aretirali ruska letalca — bila sta dva — ter za-stražili avijon. Sovjetski poslanik v Tokiju je dobil nalog, naj radi te aretacije protestira pri japonski vladi.
Pri otoku Askoldu, ob vhodu v vladivostoški zaliv, so Rusi ustavili neko japonsko jadrenico, o katere posadki so sumili, da je vohunila ob ruski obali.
Komaj se je ta incident polegel (Rusi so Japonce spet izpustili), ko je brzojav že spet poročal, da so Japonci hudi ,ker da je skupina vojakov rdeče armade vdrla na man-džursko ozemlje. Vse to so iskre, nevarne iskre...
Dragocen tovor: V neki evrops'd lu-ki vkrcavajo zlato, namenjeno v Severno Ameriko
IZ CORDOBE
Na kratko hočem pojasniti v teh vrsticah naši širši javnosti, kako se je izvršila reorganizacija Slovenskega društva III. v Córdboi; pojasniti hočem to popolnoma nepristransko ter opisati dejsva tako, kot to bila v resnici.
Prosvetno društvo je v preteklem letu delovalo vprav na umeten način z malo skupino zvestih članov in članic. Ves trud bivšega odbora, da bi društvo spravil na pravo pot, katero smo si bili začrtali ob njegovi ustanovitvi dne 19. aprila 1930, je bil brezuspešen. Večina priseljencev
naših prireditvah: bile so prav slabo obiskane, pa so radi tega tudi najbolj navdušeni člani in najbolj marljive članice izgubili sleherno upanje, da bi društvo spet spravili na noge. Radi takšnih prilik je društvo mnogo trpelo v moralnem in v materialnem oziru. Vsi takratni naši pozivi za slogo in bratstvo objavljeni potom našega časopisja, niso našli pravega razumevanja med našimi rojaki. Društvo je bilo prisiljeno poiskati si novih članov med našim delavstvom in tudi med takšnimi rojaki, katerih mišljenje ni bilo skladu s prvotnimi cilji in nameni društva.
Na zadnji odborovi seji, ki se je vršila dne 4. februarja t. leta, je bil sprejet sklep, da se izvede popolna reorganizacija društva, četudi bi bilo treba v to svrho žrtvovati prvotni program. Obenem je odbor sklenil objaviti v našem časopisju poziv na vse slovenske delavce tukajšnje naselbine, naj pristopijo v naše redke vrste, da ustvarimo enotno delavsko skupnost, ne glede na osebna politična prepričanja posameznikov. Bivši odbor je smatral, da je nujno potrebno napraviti ta korak, če naj se društvo reši sicer neizogibnega poloma.
Temu pozivu se je odzvalo lepo število naših delavcev. Pristopili so v naše vrste ter se udeležili občnega zbora, ki se je vršil 25. februarja.
Potem ko so dotedanji društveni funkcionarji bili podali svoja poročila, so se prečitala društvena pravila D. K. D. Ljudskega Odra iz Buenos Airesa, ki si jih je bil bivši odbor izposodil. Prečitala so se tudi pravila Slov. prosvetnega društva III., a večina novih in starih članov se je z navdušenjem in v celoti izrekla za pravila Ljudskega Odra. S to odločitvijo se je Slov. prosvetno društvo III. zamajalo v svojih temeljih in se zrušilo. Na njegovih
in bivših članov so društvo bojkoti- j razvalinah stoji nova delavska or-vali, kar je bilo opaziti posebno pri ganizacija, prežeta s proletarskimi
idejami.
Novoizvoljeni' odbor je predlagal spremembo društvenega imena ter pristop k zvezi D. K. D. Ljudski O der iz Buenos Airesa. Po daljši razpravi je večina članstva sprejela z navdušenjem novo ime, katero je dal na glasovanje novoizvoljeni tajnik tov. Rudolf Mozetič. Društvo se i-menuje: Delavsko kulturno društvo „Iskra". Svoj začasni sedež ima v ulici Huberto lo. štev 511.
Novo društvo bo delovalo pod o-kriljem D. K. D. Ljudskega Odra in kot njegova prva podružnica v Južni Ameriki.
Kot soustanovitelj bivšega Slov. prosv. društva III. želim novemu društvu najlepših uspehov na vseh poljih društvenega delovanja.
BALKANSKI PAKT
Grških parlament je odobril soglasno balkanski pakt, podpisan 9. februarja v Atenah. Govore zunanjega ministra Maksimosa, ministrskega predsednika Tsaldarisa in drugih političnih voditeljev, ki so hvalili pakt, ker zagotavlja mir na Balkanu, ter so izrazili upanje, da se bo sporazumu priključila tudi Bolgarska, so poslanci burno odobravali.
Dejstvo, da je grški parlament soglasno odobril celotno besedilo pogodbe, dovolj jasno priča, kako pre-uranjene so bile napovedi onih, ki so prerokovali, da z balkanskim sporazumom nič nebo ker se je bila po-' javila v začetku na Grškem opozicija proti nekaterim napačno tol-mačenim določbem sporazuma.
Anton Mozetič,
poslednji tajnik bivš. S. P. D: III.
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii^
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO	|
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires	¡
Y VSAKEM SLUČAJU	I
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V	§
NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER	| NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ	(
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO	j
I OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE	|
¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO	(
Sprejemamo od 14. do\20. ure.
IltllllHItlllllllllHIllUMIIMjllllHIHIIIIMIIIIH
Beležke
Tisto iz Španije iniportirano pretirano obrajtanje zunanjosti, ki ga srečavamo marsikje v tukajšnjem življenju, sme v cerkev, pa naj še tako dehti p.o raznih dišavah in naj bo še tako hudo pobarvana in napudrana, da le ima dolge rokave in da skrije lasi. Nepokrita glava in kratki rokavi so pa v večini argentinskih cerkva prepovedani in huje preganjani nego velik greh, ki ga grešnik v cerkev sme prinesti in celo odložiti v spo-vednici, da si olajša vest.
Radi nepokrite glave si ženska še lahko pomaga iz zadrege, če stopi k njej mežnar ali pa duhoven ter jo opozori: ,,Señora, está usted en una iglesia" —, da le ima pri sebi kolikor toliko čist robec, ki si ga natakne na glavo.
Glede rokavov je pa križ, ker jih ni mogoče kar v cerkvi zdalj-šati in tudi rok ni mogoče tako skrčiti, da bi se stisnile v prekratke rokavce. Iz takšne stiske ni drugega izhoda nego . .. izhod.
Včasih se pa le zgodi, da naleti mežnar j eVa ali gospodova prevelika sramežljivost na odpor.
I11 tako se je zgodilo pred nekaj dnevi v San Luísu, pokr. Corrientes, ko je tamošnji gospod župnik dr. Guerrera opazil tekom maše med svojimi ovčica-mi takšno, ki po njegovem mnenju ni bila dovolj pokrita: pozval jo je, naj zapusti hram božji. Dekle se je uprlo, češ da je njena obleka povsem dostojna, končno pa je le morala ubogati župnika, ko je zagrozil s policijo. Tekla je k očetu, pa v jok!
In se je oče potegnil za hčerko in jo spet privede! v 'cerkev. Pa se je začela vojna:
„Pojdite ven!"
„Ne pojdem!"	1
Pojdite, pravim!"
,,Ne bom šel".
Pa je šel, ker se je gospod župnik obrnil na vernike in jih naprosil, naj nesejo trmastega človeka iz cerkve.
S tem stvar še ni bila končana, saj nobena ne konča na tako miren način. Užaljeni oče je šel na komisarijo, sklical prijatelje na zborovanje, da so poslali protestno brzojavko guvernerju in škofu, nato pa so še krenili na trg pred cerkev, da bodo tam imeli „mitin de protesta". Nesreča je hotela, da so^ razburjeni ,/mitinovci" uzrli župnika in navalili nanj tako, da je moral seči po pištoli. Počil je strel, ki je sprožil še več ko 200 drugih, da je bilo kakor v bitki. Pravi čudež je hotel, da je en sam človek bil lahko ranjen.
In vse to radi dveh prekratkih rokavov!
Oziroma: ne toliko radi rokavov. kolikor radi one pretirano-sti, ki smo jo uvodoma omenili.
Potom neke tukajšnje radio oddajne postaje smo imeli priliko slišati govor, ki ga je imel Mussolini v Rimu. Ker se je zborovanje vršilo zjutraj in i-mamo med Rimom in Buenos Airesom celih 5 ur in 16 minut razlike v uri, se je prenos izvršil posredno tako, da je tukajšnja postaja njela govor na
ploščo ter nam ga opoldne----
..zasvirala" na gramofon. Mnogi so opazili, da je bilo iz fašističnega zbora slišati nekako brenčanje in godrnjanje, ko je Mussolini omenil Jugoslavijo. To godrnjanje prav gotovo ni bilo namenjeno govorniku. .
ARGENTINSKE VESTI




Izidi volitev
SOCIALISTI ZMAGALI Z VELIKO VECINO V GLAVNEM MESTU
v torek zvečer se ie zaključilo v Buenos Airesu štetje glasov, oddanih povodom volitev, ki so se vršile 4. marca. Socialisti, ki so že v prvih okrožjih bili številčno v znatni premoči, so vedno bolj napredovali. Izvojevali so si veliko večino, saj je najmočnejša manjšinska stranka za celih 90.000 glasov za njimi.
Jzid za volitve v kongres je ta-le: Socialisti 131.976 glasov, concordancia (konservativci in neodvisni socialisti) 40.199, na tretjem mestu pa so radikali iz ul. Talcahuano z 38.055 glasovi. Na podlagi tega izida bodo so cialisti poslali v kongres 12 svojih poslancev, concordancia pa petorico.
Tudi pri občinskih vollvah imajo socialisti veliko večino: 129.422 glasov, dočim pride neposredno za njimi concordancia í 36.068 glasovi.
Tudi v San Juanu so že prešteli glasove. Zmagali so konservativci, ki so si zagotovili dva poslanska mandata, blokisti pa samo enega.
Preteklo nedeljo so se vršile v to pokrajinah dodatne volitve.
VELIK POŽAR
V Diamanteju, prov. Entre Ríos, je pred dnevi pogorel velik „galpón" tvrdke Bunge y Born, v katerem se je nahajalo fo.ooo ton žita, več strojev in drugega orodja. Škodo cenijo na preko en milijon pesov. Radi požara je izgubilo delo mnogo ljudi, zaposlenih v pristanišču.
POŠTNE PRISTOJBINE
ZA V INOZEMSTVO
Glasom sklepa osrednje vlade bo Argentinija izstopila s 1. aprila iz poštne zveze, ki jo tvorijo ameriške države in Španija. Zato bodo od tega dne dalje veljale za pošto, namenjeno v katerokoli drugo tujo državo, naslednje pristojbine:
Pisma: do 20 gr — 0.20; vsakih nadaljnjih 20 gr — 0.15: dopisnice — 0.15; dopisnice s plačanim odgovorom — 0.25; tiskovine za vsakih 50 gr — 0.05; vzorci, prvih 100 gr — o. 10, vsakih nadaljnjih 50 gr — 0.05.
Pisma, namenjena v Jugoslavijo, Italijo itd. bo treba torej od t. aprila dalje frankirati z znamko od 20 ctvs, če se odpošljejo z navadno pošto in če ne tehtajo več ko 20 gramov.
direktorja banke ''Comercial del Plata", je podal ostavko na svoje mesto.
Preiskava v zadevi sleparij, ki jih je vršil omenjeni denarni zavod, se še vedno nadaljuje. Milic in Marco zvračata krivdo eden na drugega. Po večdnevnem zasliševanju sta bila odvedena v jetnišnico v Villa Devoto.
PRISELJEVANJE
V prvih dveh mesecih tek. leía so prispeli v Argentini jo 3.603 priseljenci, dočim se je Jam v istem času priselilo v deželo 3 .292 oseb več.
SLEPARIJE NA ŠKODO VLAGATELJEV
Sodna in policijska oblast se bavita z novimi sleparijami v škodo vlagateljev. Razni oško-dodovanci, po večini državni u-radniki , so vložili tožbo proti upraviteljema družbe "Sociedad de Ahorros y Préstamos de Impuestos Internos", ki je imela svoj sedež v ul. Bmé. Mitre 367. Odnesla sta 285.000 pesov. Vlagatelje so vabili s tem, da so jim obljubljali 9 od sto obresti!
Poslanik republike Panamá dr. Holguin, proti kateremu je bila vložena tožba, ker je osumljen. da je skrival Milica, pod-
F AL IRANA ZAVAROVALNICA
Trgovinski sodnik, pred katerim je bila zavarovalna družba "La Mundial" vložila prošnjo za konkordat, je proglasil faliment omenjene zavarovalnice. Proti temu ukrepu je bil vložen priziv.
Sokolsko Društvo "La Paternal"
Priredi dne. 8. aprila t. 1 (na Belo nedeljo), v dvorani „XX Setiembre", v ulici Alsina 2832, ob 16. uri popoldne
VESELICO
s sledečim sporedom:
1.	Orkester: Koračnica;
2.	Foerster: „Naše gore", mešan zbor;
3.	Ludowig: „Angelčkove sanje", klavirska točka;
4.	Real-Ferner: „TRIJE VAŠKI SVETNIKI", kmečka burka v 3 dejanjih.
Po končanem sporedu se bo vršila, kot po navadi, prosta zabava s PLESOM, pri katerem bo sviral društveni orkester.
K številni udeležbi vabi vso cenjene rojakinje in rojake
ODBOR.
Instituto Medico Moderno
Ta za^od je edini v Tineons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in seč
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14.. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 1.0. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
DRUŠTVENIVESTNIK
JUGOSLOVANSKI KLUB
V prostorih Jugoslovanskega kluba, Florida 621, se bodo vršile naslednje prireditve:
25. marca: Družabni sestanek, ob 17. uri.
7. aprila: Velik ples, ob 22. uri.
15. aprila: Družabni sestanek, ob 17. uri.
DOMAČA ZABAVA
V nedeljo, dne 25. t. m., se bo vršila, kot že objavljeno. PROSTA ZABAVA S PLESOM v društvenih prostorih Sokola „La Paternal". Calle Luís Viale 1746 (dve kvadri od Gaone) ob 17.' uri. Za ,buffet" je že zajamčeno, da bo dobro posloval.
Pridite v obilnem številu, da se malo poveselimo v domači družbi in pa po domače!
ODBOR.
LJUBITELJE NAŠEGA ODRA
opozarjamo, da se Sokolsko društvo „La Paternal", oziroma njegov dramatični odsek, z vnemo pripravlja, da bo čim bolje podal zanimivo in nad vse zapleteno veseloigro „Trije vaški svetniki", ki se bo vprizorila dne 8. aprila t. L. kakor lahko čitate v oglasu, ki ga objavljamo na tretji strani.
POVRATEK V DOMOVINO
Dne 16. t. m. se je vkrcala na par-nik ,,Oceania" požrtvovalna članica Sokolskega društva „La Paternal"., gospa Štefanija Komelova skupno z malo hčerkico Jožico, naraščajko. Bila je zelo dobra moč našega pevskega zbora in nje odhod bomo zelo občutili, kajti zbor je ostal radi tega šibkejši v sopranih. V pristanišču se je poslovilo od njiju precejšne število članic in članov ter drugih prijateljic in prnjateljev, ki jo bodo kot družabno osebo v bodoče pogrešali. Želimo jima srečno pot čez ocean in še bolje bivanje v domovini. kakor ji na tem mestu v imenu vsega članstva Sokolskega društva "La Paternal" izrekamo tudi najtoplejšo hvalo za neumorno sodelovanje. — Zdravo!
Odbor.

FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud
• mM-mmmMmmwM^
srn®S58üü
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR VELIKEGA TEDNA
25.	marec — cvetna nedelja — spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga nepregledne mnhožice pozdravljale kot svojega kralja. V spomin na to slovesno blagoslavljanje palm in oljk pn naših cerkvah, s procesijo. Hkrati začetek spomina Jezusovega trpljenja, zato čitanje pasijona, svetopisemskega poročila o trpljenju Jezusovem. — Božje službe za Slovence ob navadnem času: ob desetih dopoldne sveta maša in ob štirih popoldne slovenski križev pot.
26.	marec — véliki pondeljek — Zgodaj zjutraj je prihajal na veliki pondeljek Jezus v Jeruzalem. Bil je še tešč. Stopi torej do smokvinega drevesa ob poti, pa najde na njem samo liste in nobenega sadu, zato smokvo prekolne in drevo se pri priči posuši. Razlagalci svetega pisma pravijo, da so tako prokleti kristjani, ki ne obrode nobenega sadu dobrih del.
27.	marec — véliki torek — Jezus in učenci prihajajo spet zgodaj zjutraj po isti poti v Jeruzalem, kjer je Jezus vse tiste dni v templju učil, prenočeval pa ne, zagledajo ob poti suho smokvo in Peter pravi Jezusu: Glej, kako se je na Tvojo besedo čisto posušila! Jezus pa jih pouči, naj imajo vero in karkoli bodo verno prosili ali ukazali, se jim bo zgodilo.
28.	marec — vélika sreda — judovski véliki duhovniki in stare j šine ljudstva so sklicali tajno zborovanje in so se posvetovali, kako bi se že vendar enkrat iznebili „t'ega človeka". Sklenili so, da mora umreti. Samo, ne na praznik, da bi ne nastal med ljudstvom kak upor. Kristus pa je hotel, da bo trpel ravno za praznike, ko bo Jeruzalem poln ljud stva iz vseh strani. — Zapovedan postni dan: pritrganje v jedi.
29.	marec — véliki četrtek — spomin velikih dogodkov: zadnja večerja, ustanovitev daritve svete maše, izdajstvo, pozno zvečer so Jezusa prijeli in odpeljali. Zaradi ustanovitve svete maše in postavitve zakramenta svetega Rešnjega Telesa prevladuje pri cerkvenih obredih deloma veselje, odtod izredno slovesni in svečani obredi, deloma vlada žalost, zato zapovedan postni dan: pritrganje v jedi.
30.	marec — véliki petek — dies ater, črni dan, smrtni dan Gospoda našega Jezusa Kristusa, dan navidezne zmage hudobije nad pravico in nedolžnostjo, v resnici pa dan velike zmage Kralja Kristusa. Cerkev je vsa šalostna, sočuvstvuje s trpečim Kristusom. Ta dan ni maše, sami altarji so razgaljeni in je odstranjen iz njih vsak okras. — Zapovedan je strog post: pritrganje v jedi — Verni kristjani gredo ta dan v cerkev poljubit križ, znamenje našega odrešenja.
31. marec — vélika sobota — dolgi jutranji cerkveni obredi so bili skoro neizpremenjeni preneseni iz noči med soboto in nedeljo, ki so jo prvi kristjani prečuli v molitvah: blagoslov ognja, velikonočne sveče kar oboje pomeni Kristusa, luč v razsvetljenje nevernikov :— blagoslov krstnega studenca. V žalostne speve se že oglaša preveseli spomin Kristusovega vstajenja, kakor da je Cerkev vsa neučakana in že komaj zadržuje veselje nad vstajenjem Kristusovim od mrtvih.
1. april — vélika nedelja — največji krščanski praznik, zmaga smrti in greha dopolnjeno odrešenje! Pri nas doma praznujejo ta spomin s preveselimi procesijami. Cerkvene molitve so prepletene z mislijo, da bomo tudi mi vstali od mrtvih. Da bomo s Kristusom resnično vstali nas Cerkev ne samo vabi, marveč nam ukazuje, da se pridružimo mističnemu telesu Kristusovemu, da prejmemo sveto obhajilo. — Slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 25Ó, po navadi: ob desetih dopoldne slovesna sveta maša, popoldne ob štirih pa slovesne litanije Matere božje, ki jih bosta pela oba zbora, jutranji in popoldanski.
POIZVEDOVANJA
Konzularni odsek kr. jugoslovanskega poslaništva, ki ima svoj sedež v ulici Charcas 1705, išče naslednje osebe:
Josipa Sauniga;
Tomo Bakiča iz Vukovara;
Nikolo Martinusiča;
Ferdinanda Kocha iz Stare Pazo-ve;
Frana Sivka iz Jaše Tomiča;
Miška Pandura, ki je preje živel v Irala F. C. P.
Kr. poslaništvo prosi nadalje vse one izseljence, ki bi kaj vedeli o pokojni Matildi Vith, ki je umrla dne 23. januarja v Buenos Airesu radi nesreče na delu, naj bi to sporočili na zgoraj navedeni naslov.
Tekom meseca februarja so umrli v Buenos Airesu naslednji jugoslovanski državljani:
Srečko Medak, sin Štefana in Marije, star 28 l^t, težak;
Ivan Slovak, sin Martina in Frane, 45 let star, mizar;
Ivan Brusazk, sin Josipa in Zofije, star 45 let.
Kdor bi kaj vedel, od kod so bili omenjeni doma in če imajo tu ali pa v domovini sorodnike, je naprošen, da to sporoči našemu poslaništvu.
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak Je dobrodošel -
Í13HÍW

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s
✓ i-------------------------
VESTI IZ DOMOVINE
j
ODMEVI NAMERAVANEGA ATENTATA
V Beogradu, pred sodiščem za zaščito države, se vrši te dni proces proti skupini obtožencev, ki so pripravljali atentat proti kralju Aleksandru. Atentat so imeli izvršiti za časa bivanja jugoslovanskega vladarja v Zagrebu.
Na sodnikovo vprašanje je glavni obtoženec Oreb izjavil tekom obravnave, da je več časa živel v Italiji ter bil v stikih s tamkaj živečimi hrvatskimi emigranti.
Oreb je tudi povedal, da se je v Italiji, skupno z drugimi političnimi ubežniki, vežbal v lučanju ročnih granat z namenom, da se bodo izurili za izvrševanje atentatov. Rekel je, da se je odločil, da umori kralja Aleksandra, ko so mu bili obljubili za to „delo". če ga bo dobro izvršil, pol milijona lir. Z madžarskim potnim listom je preko Avstrije prispel v Zagreb. Nosil je pri sebi tri bombe ter dva revolverja s 70 naboji, čakajoč na kraljev prihod, se je sprehajal, v družbi enega izmed svojih sokrivcev, po zagrebških ulicah, ker je hotel nekoliko spoznati mesto ter izbrati primeren kraj za izvršitev atentata.
TEŽKA NESREČA PRI PRIŠTINI
Pretekli torek, dne 20. marca t. L, te je dogodila v kamenolomih v gorati okolici Prištine, v Južni Si-biji, nesreča, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev.
. Na delavce, ki so bili zaposleni- v -kamenolomu, se je vsul velik plaz kamenja in skal. Petdeset nesrečnikov je usad zasul in — kakor pravijo poročila — je prav malo verjetno, da je kateri ostal pri življenju.
Istega dne se je v bližini dogodila še druga nesreča. Med skupino delavcev je priletela debela skala, spremljana od debelega kamenja, štirje delavci so obležali mrtvi, štirinajst pa jih je bilo težko ranjenih.
PREPOVEDAN SLOVENSKI LIST NA KOROŠKEM
Avstrijske oblasti so prepovedale do nadaljnega izdajanje glasila koroških Slovencev „Koroška domovina", ki je izhajala v Celovcu. Vzrok te odredbe ni še pojasnjen.
„ 4
TURNEJA TRBOVELJSKEGA "SLAVČKA"
^Trboveljsko deško pevsko društvo „Slavček" bo v kratkem odpotovalo na turnejo v Karlovac, kjer se že vršijo to zadevne priprave. Društvo vodi August Šuligoj.
ZA ZVEZO MED SLOVENIJO IN PRIMORJEM
Merodajni krogi delajo že več na to, da se Slovenija primerno zveže 2 morjem. Projektiranih je že več železniških prog in javnih cest. Prvi korak za udejstvitev teh načrtov je bil storjen, ko se je zgradila cesta med Trščem in Cerovim. Koncem februarja pa so začeli graditi cesto, ki gre črez strm hrib in bo vezala Tršče s Smrečjem. Ta zvza bo velike koristi za trgovinski promet med slovenskimi kraji in Jadranom, pa tudi za nadaljnji razvoj turizma bo velikega pomena. Ko se bodo dela dokončala, bo Ljubljana imela direktno in lepo zvezo z Jadranom. KONFERENCA DOBROVOLJCEV
MALE ANTANTE Dne 25. februarja so se zbrali do-brovoljci- vseh treh držav Male antante na zborovanju v Pragi. Razpravljali so o revizionistični propagandi Madžarske in t raznih drugih vprašanjih, ki so v ?vezi z organizacijami dobrovoljcev.
Jugoslavijo, oziroma njene dobro-voljce je zastopal rezervni polkovnik Lovrič.
POŽAR V STRAŽI
V	nedeljo 11. febr. okoli polnoči je prebudil ljudi iz sladkega spanja gasilski rog in plat zvona. Preplašeni so vstajali ljudje in hiteli v Stražo, kjer je gorel hlev kneza Auersperga. Živino so ljudje rešili, poslopje samo z zalogo mrve pa je do tal pogorelo. Kako je nastal ogenj ni znano, a domnevajo, da je bila tu vmes zlobna roka, ker uslužbenci sami so zelo pazljivi.
DOM ZA IZSELJENCE NA KORČULI
V	Jelši na otoku Korčuli je „Sa-vez organizacije iseljenika", pri katerem je včlanjena tudi Družba sv. in onemogle izseljence". Za reflek-tante iz dravske Rafaela otvoril ,,Dom za ostarele banovine je rezerviranih pet prostorov. Cela oskrba za osebo velja 450 Din mesečno. Postrežbo so prevzele sestre domini-kanke.
ŽIVEMU ZGORELA NOGA
Kmet Dimitrije Kušič iz sela Vrele v Bosni je šel v tamošnji gozd napravljat drva. Ker je bil tistega dne izredno hud mraz, si je Kušič, ko je pripeljal drva domov, zakuril velik ogenj na ognjišču ter zlezel nanj, da se bo grel. Nagla sprememba temperature je povzročila, da je zgubil zavest. Nesreča je hotela, da je pri tem vrgel nogo na ogenj. Ker je ležal v nezavesti, ni čutil nobene bolečine in tudi ni prišel k sebi. Njegovi domači so ga našli tako zlejcnjenega na ognjišču šele črez kakšne pol ure, pa so se seveda hudo prestrašili. Kušiča. ki se je živ pekel, so potegnili z ognja. Revež je nogo zgubil.
PRIPRAVE ZA SOKOLSKI ZLET V ZAGREBU
V	Zagrebu pripravlja Sokolski zletski odbor vse potrebno za to, da bo čim lepše uspel veliki jubilar-ni zlet jugoslovanskega sokolstva v proslavo 60. obletnice ustanov'tve prvega Hrvatskega sokola v Zagrebu leta 1874.
MRTVEC OŽIVEL
V	vasi Nikinci blizu Rume se je pripetil redek slučaj, ki je povzročil mnogo strahu. Posestnik Ivan Lerger je že dalj časa bolehal za neko notranjo boleznijo, radi česar je po telesu ohromel in tako oslabel, da ni dajal od sebe nobenih znakov življenja več. Domači so bili povsem prepričani, da je Ivan mrtev. Dali so ga obriti, ga umili in položili na mrtvaški oder. Kar naenkrat se je šačel „mrtvec" gibati. Navzočni so se tega seveda tako prestrašili, da so vsi zbežali ven. Šele čez nekaj časa se je par moških opogumilo, da so šli pogledat v sobo. Ivan je bil res živ in je celo začel govoriti. Še po dolgem času so da-mači pričeli verjeti, da je res živ.
■k ★ -žr ★ * *
VESTI S PRIMORSKEGA
Nova češkoslovaška vlada: Ministrski predsednik Malypetr s člani svojega novega kabineta pri predsedniku Masaryku
France Bevk kon finirán
Našega znanega goriškega pisatelja je pokrajinska komisija obsodila na tri leta konfinacije
Šele sedaj nam je .prispela \-est, da je goriška pokrajinska komisija obsodila našega znanega goriškega rojaka pisatelja Franceta Bevka, ki je eden izmed najbolj plodovitih slovens-skih književnikov. Obsojen je bil na tri leta konfinacije. U-krep so mu sporočili, ko so ga prili aretirat. Vzroka niso navedli nobenega in doslej tudi še ni prodrlo v javnost, zakaj so se fašistične oblasti .odločile, da mirnega človeka, kakršen je umetnik Bevk, pošljejo na otoke.
Znano je, da so fašisti z neprijaznim očesom gledali na slovenskega pisatelja, delujočega v Gorici, ter da je bil zgolj radi svojega umetniškega ustvarjanja na slabem glasu in več let pod policijskim nadzorstvom. Iz Trsta, kjer se je bil hotel nastaniti, so ga bili pred let izgnali. Šef policijskega oddelka ga je bil takrat nahrulil, zakaj da ne piše italijanske romane, če si je izbral pisateljski poklic.
Nič ni še z gotovostjo znanega. kakšen kraj so določili Bevku kot prisilno bivališče, širijo pa se vesti, da so ga poslali na zloglasni otok Ponzo.
Vest o tem novem nasilju nad mirnim kulturnim delavcem se je brž razširila po Jugoslaviji, pa tudi po drugih evropskih državah.
DOLLFUSS V TRSTU
Na svojem povratku iz Rima, kjer so je bil sestal z Mussolinijem in z madžarskim ministrskim predsednikom Goemboesom ter podpisal pogodbo za izboljšanje trgovinskih odnošajev med državami te nove trozveze, je avstrijski kancelar Dollfuss prispel tudi v Trst. da si ogleda pristanišče, ki naj bi za novo Avstrijo postalo najvažnejša izvozna in uvozna luka, kakor je bil Trst v starih časih za staro Avstrijo, dasi v mnogo večjem obsegu.
Dollfussa so sprejeli zastopniki
Clínica Médica "SLAVIS

Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
oblastev in fašistični mogočniki, ki so danes prav tako močno navdušeni za Avstrijo, kakor so bili svoj čas. ko so privandrali v Trst, močno hudi na vse, kar je še količkaj dišalo po nekdanji Avstriji.
Kako bo kaj z načrti za izboljšanje nad vse slabega gospodarskega položaja tržaškega pristanišča, to bo pokazala bodočnost, na podlagi dosedanjih izkušenj pa ne morejo tržačani imeti prevelikih nad.
RADI ITALIJANSKE ZASTAVE
Na Premu so karabinerji aretirali več fantov. Obdolžujejo jih. da so raztrgali italijansko trobojnico, ki je bila na pustno nedeljo razobe-šena na poslopju, kjer ima svoj sedež občinski urad. Fante so osumili, ker so se ponoči vračali s plesa, ki se je vršil v Potoku. Odvedli so jih < na karabinersko postajo na Premu, odtod pa v bistriške zapore. Med aretiranimi je tudi nekaj fantov iz Smerij. Ljudje so prepričani, da so mladeniči nedolžni ter da je zosta-vo najbrž raztrgala močna burja, ki je pihala tisto noč. To je prav lahko mogoče, ker je bila zastava že stara.
SMRTNA KOSA
V Trstu pri Sv. Jakobu je umrl, od kapi zadet, znani trgovec Just Maurič. Bil je pravi dobrotnik slovenske šole pri Sv. Jakobu. Vodil in podpiral je šolsko refekcijo več let do pred štirimi leti, ko so oblasti zatrle poslednjo slovensko šolo. V refekciji je prejemalo do 200 o-trok redno vsak dan toplo kosilce. Maurič je imel radi tega mnogo opravka in sitnosti s policijo, a pogum mu ni nikoli upadel. Požrtvovalno je deloval za našo deco do zadnjega. Zapušča ženo in mladoletno hčerko.
Pokojniku naj bo lahka domača gruda, prizadetim pa naše iskreno sožalje!
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. - 12. ure ter od 3. - 7. popoldne
§	ZMERNE CENE
I SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro — 1619
mmmmmiMiMMWM
RAZNE NEREČE IN DRUGE VESTI
V	Bukovici, pri\Gorici sta bila ranjena radi eksplozije dinamitne pa-trone Emilij Pavšič. star 10 let in Ivan Pire, star 7 let.
Na Sv. Mihaelu je granata ubila Petra černiča, starega 20 let. iz Opatjega sela. Šel je pobirat staro železo pa je pri tem udaril 06 skrito granato, ki ga je razmesarila.
V	Grahovem se je ubila Katarina. Kos stara 50 let. Ko je šla po brvi čez Koritnico se ji je spotaknilo in je padla v reko na oster kamen, ki ji je prebil lobanjo.
V	Biljah je zgorel senik kmetu Fr. Žnideršiču.
V	Gorici bodo spremenili ime u-lice Sv. Petra v Via Vittorio Vene-to.
CENA POSESTEV
V	Hruševju je bilo pred nedavnim prodano znano Pickovo velepose-stvo, ki je obsegalo 80 ha plodne zemlje z gozdovi, njivami, sadovnjaki in gospodarskimi stavbami, šlo je za pičlo ceno 42.000 lir. Pred vojno je bilo cenjeno na 42.000 zlatih kron.	,
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901
01000202020100010010080306050607300002000002020102020200020102010202010102010202000100020001000202000202020101020200020201020102000101010201000102020101010002000101000201020202010201
Naše gospodarstvo na Tolminskem
Po tolminskih hribih se je v zadnjem letu gospodarsko stanje zelo poslabšalo. Visoki državni in občinski davki so našega kmeta, obrtnika in trgovca spravili v dolgove. Ni ga več bajtarja ne posestnika, ki ne bi bil zadolžen.
Znano je da je imela prej skoro vsaka tolminska vas dobro upeljano mlekarno, kamor so dajali kmetje mleko. Mleko, ki je bilo poleg lesa prav za prav glavni pridelek teh vasi — po večini visoko v hribih ali Pa v grapah — jim je dajalo lepe dohodke. Danes pa ko so kmetje predvsem ostali skoro brez živine in nimajo nobene možnosti več. da bi število iste dvignili, pač pa redno pada je tudi prodaja mleka padla. S tem ne samo, da je kmet prikraj-šen na dohodkih, pač pa so ogrožene tudi posamezne mlekarske zadruge, ki imajo čimdalje manj prometa. Dokaz temu so tudi cene v zadrugah, ki ga plačujejo po 30 stotnik ali pa še manj. Poleg tega je že večina mlekarskih zadrug, zlasti večje, prešlo v italijanske roke, kar že samo po sebi, brez vsakih okoliščin, pomeni propast. Te domače zadruge pa četudi majhne so zlasti zadnja predvojna leta lepo delovale in napredovale. Imele so velik prost trg, danes pa tega nimajo več. Omejene so le na bližnja mesta in trge, ki pa dobivajo mlekarske proizvode tudi od drugod, in povzročajo močno konkurenco.
Občinski davki na živino so zelo visoki. Občina Sv. Lucija, ki ima zelo veliko območje, • je predpisala letos visoke davke na živino in sicer na konja, vola in prašiča po 50 lir, na kravo 16 lir in psa čuvaja 25 lir letno. Poleg teh je obdavčena tudi druga domača živina. Obratno pa je cena živini močno padla, zlasti v rrimeri s cenami ostalih živil. Tako dobi kmet. če proda dobro molzno kravo od 500 do 600 lir, za lepo re-jenega vola od 900 do 1000 lir, za zaklanega prašiča pa samo 2 liri za kg.
Razen gozdov, ki ne dajejo danes nobenega dohodka več, ker so jih že izsekali, kolikor se je dalo. se bavijo v tolminskih hribih tudi se poljedelstvom. Glavni poljski produkt je krompir drugega itak mnogo ne pridelajo. Ker pa imajo razmeroma malo polja, katero ni niti preveč rodovitno, največ pa polovico tega kar potrebujejo za domačo rabo. Iz tega lahko sklepamo, kakšno je današnje gospodarsko stanje v tolminskih hribih. Ljudje stradajo poleg tega pa lezejo v dolgove tako. da marsikateri ne bo več dolgo pod lastno streho.
PROCES RADI NAMERAVANEGA AENTATA
NA MUSSOLINIJA
V torek se je zaključil v Rimu proces proti obtožencem Bacciglioniju, Capassu ter Renatu in Claudiju Ci-anci, ki so.prišli pred posebni tribunal, ker so bili obdolženi, da so položili v cerkev sv. Petra močno bombo ter da so nameravali izvršiti atentat tudi na Mussolinija. Baje so bili v zvezi z ubeglim profesorjem Salveminijem.
Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen za dva glavna obtoženca, a je Mussolini ugodil prošnji Vatikana, naj bi se ne izrekla smrtna obsodba, pa sta bila zato Rucciglioni in Renato Ciancia obsojena na 30 let ječe, Claudio Ciancia na 17 let, Capasso pa je bil o-proščen.
V Los Angelesu, v Severni Ameriki, so si v preteklem pustu izbrali za kraljico Miss Josephine
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje i/vira profesorju Glassner, zdravniku univerze r.a l>.\\.; i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek)
OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost.
NERVOZA Glavobol.	\
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj.	. .
Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom
/A RMIENTO 1017
ORDIHIRAOBIO tpl2 Í14..20 SATI
Zobozdravnika f
*
Dra. Dora Samojlovich de * Falicov	|
Dr. Félix Falicov	*
Dentista	*
*
Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 %
* U. T: 59 La Paternal 1723 * H*	«j»
J***************************
Zapomnite si naš novi naslov
"NOVI LIST"
Buenos Aires La val le 341, Escr.316
j Restavracija "Vuono" (
LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 !
¡ Prvovrstne italijanska kuhinja i i	Ugodnosti za bankete
ZMERNE CENE
r<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiii."
GVIDON JUG:
NA BELI CESTI
. (Koec)
Ko je Omar popil z bičom, se je splašila na bližnjem drevesu jata divjih golobov in sfrčala v velikem krogu nad gozdovi.
,,Torej, poslušaj, Omar", si je prigovarjal voznik glasno, nategnil z levico vajeti in z desnico podčrta-val svoje besede. „Ti si menda že dovolj star osel, da lahko že pustiš takšne otročarije kot so ,.taba" in konjske dirke in se pokažeš pri Vir-giniji bolj resnega. Boš videl, kako hitro se zmenita za dan poroke! Da imaš doma tako brhko dekle, pa da se boš vlačil okrog pijancev! Kaj pa še! Kar doma ostani, Omar, kar doma! In da vama obema ne bo dolgčas, pa kupita malo zalege, ki bo delala nekoliko zgage okrog hiše. Taki morajo biti, kot od soseda Re-zuena. To sta pobalina! Eden devet, drugi pa dvanajstleten. Pravcata hudička sta in živahna, da sem ju moral včeraj, na primer, našeškati. Kako je že bilo? Aha! Napela sta po stezi pred mojo bajto žico in se nkrila za grm. Spodtaknil sem se ob njej in padel kakor sem dolg in širok, pa se prikažeta izza grma ta dva nepridiprava, in v smeh! To me je prav za prav nekoliko razkačilo. Zgrabil sem ju ter našeškal, morda nekoliko bolj trdo nego sta zaslužila. Mlajši se je drl na vse pretege, kot da bi ga klal, starejši pa ni zinil niti besedice. Tiščal je zobe, kot
pravi ,gaucho'. Nazadnje se mi je zasmilil. Najraje bi ga bil objel in mu dejal: No, sedaj sva pa prijatelja! Odšel je počasi in se ozrl še en krat name. Kako so se mu bliskale oči, Omar! Ko bi bil večji- bi se ga bil zbal. Tak fantalin mora biti ponos svojega očeta!
„Vedi Virginija, takšnega fanta bi rad tvoj ,gaucho', hrabrega, neustrašnega. Ko bo velik, bo spoštovan. Morda se prerine celo do komisarja."
Omar se je smhljal in je bingljal z nogami. Vzel je novo 'chalo' iz žepa, obdrgnil žveplenko ob revolver-ski boben in vžgal. Vlekel je dim in ga oddajal v modrih kolobarjih, ki so se zgubljali nad glavo.
Soteska se je zapirala in onemogočila večji razgled. Strme skalnate stene so se naslanjale druga na drugo. Dolina je končala v kaos z mahom in drobno travo poraščenih skal in je bila skrita v zagrinjalu vinskih trt, plezalk in grmovja.
Daleč zadaj so se dvigala gorovja in vrhovi, planine, poraščene s kaktejami in manzanitskimi plezalkami. Tu pa tam je frfotal metuljček skozi vzduh, ki je bil prozoren in oster. Ni bilo slišati drugega nego peke-tanje konjskih kopit in škripanje kolesne osi.	v
„Hooojla!" je zakričal nenadoma Omar in potegnil krepko za vajeti. Konja sta zasadila svoja kopita v zemljo in ustavila voz.
„No, še tega je manjkalo", je dejal Omar in se zagledal v kup velikega kamenja, ki je bil sredi ceste.
„Se en meter, pa bi si bila konja polomila noge. Kajpak, tam z vrha je padlo to. No, do sedaj ni še ni^ hudega".
Splazil se je z voza, podložil pod kolo kamen in pričel odmetavati zapreko s ceste.
Zopet se mu je zazdelo, kakor da bi legel na solnce neviden oblak in ga zakril. Že v drugič je imel danes ta čuden občutek.
Vrgel je velik kamen na stran, ko je nenadoma začutil v plečih kratek, bliskovit zbodljaj in močno bolečino. Obrnil se je in tedaj je dobil drug sunek v trebuh. Hotel je skočiti nazaj, pa je omahnil na kolena in napol omedlel. Nekdo je tekel po beli cesti. Omar se je ozrl in ugledal enega izmed Requenovih otrok, starejšega. S trudom je izvlekel revolver, naperil v ono smer in ustrelil en krat, dva krat.
Ni imel več moči. Zleknil se je.na cesto. V ušesih mu je silno šumelo. Pred očmi so mu plesali rdeči kolobarji. Šumenje je bilo zdaj močnejše, zdaj slabejše, prav tako kot se sliši včasih šumenje potoka. Potem je spet zagledal modro nebo, rujave, z zelenjem pokrite skale. O-vero in Zaino sta bila upognjena nad njim. Zaino se je skoro dotikal njegovega lica.
,,No, Omar", si je dejal šepetaje voznik. „Lepa stvar se ti je pripetila. Ubiti te je hotel ta pankrt, ubiti. Dobro roko ima, priznati mu treba. ,Caramba', skoro bi me bil. Dva centimetra nižje v plečih, pa bi bil
lahko rekel zbogom. Poglejmo nekoliko drugo rano!"
Dvignil je srajco, ki je bila vsa okrvavljena. Celo roko je lahko potisnil v odprtino. Ob tem dognanju se je skoro onesvestil.
„Kaj pa sedaj?", se je vprašal s strahom.
S trudom si je slekel srajco, jo raztrgal v dolge franže in obvezal rani na trebuhu in "plečih. Ko se je dvignil, je^ kkcnil v kolenih, a se je vjel za konjsko uzdo. Počasi in z velikimi bolečinami je splezal na voz. Potem je prijel za vajeti in zakli-cal: „Ho!." Konja sta potegnila s silo. Voz je odskočil nad kamenom, a se nato spet mirno vlekel po prašni cesti.
Soteska se je odprla. Cesta se je vila v dolgi serpentini: bela kača, ki se je plazila vozu naproti, bežala pod njim in končavala v onih modrih gorovjih, ki so se zdela kakor modri minareti. Na levi je šumljal zopet gorski potok, ampak mnogo bliže in razločneje. Tri visoka drevesa so stresala svoje snežnobele cvete skozi solnčni zrak na trato pod seboj. Iz nje so se dvigale barvane lilije, okinčane z dragulji. Zdele so se krdelo nočnih metuljev, ki so bili nenadoma ujeti, ki se pa že v prihodnjem trenutku zopet vržejo v zrak.
Solnce je padalo počasi, počasi. Okrog njega so se nabirali rožnati, krasno modelirani oblački. Kdor jim je dajal te oblike, je moral biti velik umetnik.
Na vozu je bolj ležal nego secel
.gaucho' Omar. Oči je imel n?.! ol odprte, kakor da mu prijetno dene ta trudnost. Gledal je predse ir povsod je videl Virginijo: stala je pred njim koketna, roke v boku, ustnice z vabljivim nasmehom; potem je sedela v sobi, pozibavala zibe'.ko, v kateri je ležal z nedolžnim nasmehom mali Omarček, in pela polglasno:
„Arroró mi nene, arroró mi son, arroró pedazo	y .
de mi corazón..."
,Gaucho' Omar je ležal na belem apnu in se zibal z vozom. Imel je roke na široko odprte in isto tako tudi osteklenele oči. Klobuk mu je bil zdrknil z glave. Noge so se zibale v tatku z vozom, neprisiljeno.
Overo in Zaino sta vlekla voz. Oba stá imela sklonjene glave. Že dolgo sta pričakovala, da zapoje bič, in sta se čudila, da se toliko časa ni oglasil.	-»d s " ;
Zato sta bila žalostna...
: NAZNANJAM
J cenjenim rojakom, da sem prevzel •	dobroznano
Gostilno
z igrišči in kegljiščem (cancho)
v ul. Donato Alvarez 2251 Buenos Aires
Točim dobra vina in prvovrstno
pivo
Priporočam se za obilen obisk
ALOJZ KANDUS
Lastnik



ZA POUK IN ZABAVO
g
Š

g
r/.
Nekaj zanimivega iz življenja mravelj
Na letnem zborovanju Britske družbe za pospefeeivanje znanosti je imel sloviti učenjak prof. Julián Huxley predavanje, v katerem je primerjal mravljo in človeka.
Če je kralj Salomon postavil lenobam mravljo za vzgled, je zagrešil nevarno zmoto. Človek, ki proučuje mravljo brez predsodkov, bo našel v njeni državi greh v največjem razcvetju. Kakor ljudie so mravlji n. pr. vdane pijančeva-rju. Za kapljico sladkega soka, ki ga dobivajo od določenih žužkov, so pripravljene žrtvovati celo svoje potomstvo. Če je njih gnezdo v nevarnosti. bodo najprvo rešili te parazite, šele potem se bodo brigal« za svoja jajčeca. Neke vrste mravelj so pravi trgovci s sužnji. Na velikih ekspedicijah si nabvrejo drugih mravelj oz. njihovih jajčec in prisilijo ujete kreature, da delajo zanje. Druge mravlje so pravi nomadi in se preživljajo z raz bojništvom.
Mravljinsko občestvo je v ne kih ozirih zelo podobno človeškemu občestvu, saj pozna kakor to služabnike, uporablja otroke za delo. se bojuje, se bavi s poljedelstvom in ima svoje strogo ločene razrede kraljev in kraljic z rezervnimi kralji in kraljicami, velikih in malih vojakov, delavcev. Vojaki in delavci so brez spola. Neke mravlje redijo domače živali, gojijo rastline, se spreminjajo v žive lonce medu.
No, poleg velikih sličnosti pa obstoji temeljna razlika v tem, da so se mravlje v svojem razvoju ustavile že pred desetimi milijoni let. kakor nam kažejo mraveljske fo-silije, dočim je človek šele ob začetku razvoja. Mravlja se ničesar ne uči, vse, kar dela, dela instinktivno in po programu, ki ji je določen že od rojstva. Postane že z rojstvom delavka, vojak, „kralj" ali „kralji-ca" in ne dela vse življenje nič drugega, človek se mora svojega posla sicer učiti a si ga lahko izbira in poleg tega ima neomejeno možnost za napredovanje. Zaradi takšnih temeljnih razlik ne bo rod mravelj nikoli izpodrinil človeškega rodu.
Norvežanka Sonia Henie si je žago-tovila prvo mesto na tekmovanju za umeltniško drsanje po ledu v Pragi
£ * & * # *
NOVO ORJAŠKO LETALO BODO GRADILI V RUSIJI
"Vocalphone" se imenuje nov ameriški aparat, ki omogoča pevcem, da sami preiskušajo svoj glas
Ruska vlada/se je odločila, da bo dala zgraditi novo orjaško letalo, ki raj nadomesti "K 7". avijon, katerega so zgradili pred nedavnim in k; je bil v ponos ruski tehniki. Letalo "K 7" je imelo prostora za 100 potnikov in je bilo največje na svetu. Poročali smo že svoj čas. kako se je dogodila težka nesreča, ki je uničila ta izdelek moderne ruske tehnike, obenem pa tudi zahtevala več človeških žrtev. Takrat so sumili, da je pri tej nesreči imela svoje prste vmes protisovjetska sabotaža, v javnost pa doslej še ni prodrlo nič natančnejšega.
,,K 7" je bil zgradil inžener Kali-rin, ki se je bil lotil dela z dušo in telesom. Ko je izvedel o nesreči, pri kateri je 15 oseb izgubilo svoje življenje, ga je vest tako potrla, da je v hipnem obupu sklenil izvršiti samomor. Bil je že na tem, da se poslovi od življenja, ko ga je prišla* iskat neka delavska delegacija ter ga prosila, naj bi se udeležil svečanosti v počastitev spomina padlih žrtev.
Kalinin se je odzval temu vabilu. Ko je stopil v dvorano, kjer je bilo zbrano delavstvo, je bil sprejet z velikimi ovacijami. Delavski zastopniki so mu izrazili svoje simpatije, obenem pa svoje sožalje radi nesreče, ki je uničila njegovo veliko delo ter toliko nadebudnih življenj.
Kalinin ni pričakoval tako prijaznega sprejema. To mu je vlilo novega poguma in je tedaj sklenil, da se bo spet z vsemi svojimi silami posvetil gradnji novega orjaškega letala, ki bo moralo biti v tehničnem oziru popolno. Sovjetska vlada je odobrila njegove načrte.
Ta odločitev je dokaz, da se mlada ruska tehnika ne pusti oplašit'., tudi če jo zadenejo nesreče in neuspehi, ki so neizogibno združeni z vsakim napredkom. To dokazuje tudi dejstvo, da je ruska vlada dala sedaj graditi nov stratosferni balon, v katerem se bodo dvignili v višine raziskovalci najvišjih plasti atmosfere, dasi v Rusiji še niso pozabili na žalostno usodo, ki je doletela posadko „Siriusa".
LEP USPEH V BOJU PROTI GOBAVOSTI
Profesor Kedrovski, član sovjetskega tropičnega instituta, je na podlagi svojih dolgoletnih proučevanj izsledil nov postopek, ki pomeni velik napredek v boju proti gobavosti, tej strašni bolezni, ki jo človeštvo pozna že iz najstarejših časov.
Posrečilo se mu je dobiti čisto kulturo bacilov gobavosti in to je bilo važno izhodišče za njegova nadaljnja odkritja. Po dolgih poskusih mu je uspelo izločiti cepilo, ki se je dobro obneslo proti tej hudi bolezni. Na koži cepljenih bolnikov so izginili madeži, pozneje pa tudi vsi drugi zunanji znaki bolezni. Bolniki so se lahko spet vrnili na svoje delo. ker ne predstavljajo več nobene nevarnosti za druge ljudi, s katerimi pridejo v dotiko.
Sovjetskemu institutu se ima zahvaliti zdravistvo še za drugo važno pridobitev. Ruskim strokovnjakom, ki so proučevali biološka svoj-stva Hansenovega bacila, se je posrečilo izločiti iz kultur posebno tvarino, ki omogoča takojšnjo ugotovitev gobavosti že v njenem začetnem štadiju, kar je velike važnosti za pobijanje te strašne bolezni.
RIMSKA POGODBA
Pogodba, katero so podpisali v Rimu Mussolini, Dollfuss in Goem-boes, določa v glavnem: Italija, Avstrija in Madžarska bodo poskrbele za povečanje medsebojnih trgovinskih odnošajev in bodo v to svrho sklenile nove trgovinske dogovore; skušale bodo odpraviti težave, s katerimi se mora boriti Madžarska radi nizke cene žita, ki je njen glavni
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE KVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
izvozni predmet; pospeševale bodo, kolikor se bo le dalo, trgovinski promet preko jadranskih pristanišč in bo Italija dovolila posebne ugodnosti za avstrijsko blago v Trstu in za madžarsko na Reki; vlade vseh treh držav se bodo posvetovale med seboj glede vseh važnih in narodnogospodarskih vprašanj, ki bi jih utegnila zanimati.
DROBNE VESTI
Umrla je pretekli torek holandska kraljica Ema, mati sedanje kraljice Viljemine. Imela je 76 let.
Nove spremembe glede plač bodo uvedli v Rusiji. Plača bo odvisna od izvršenega dela. Delavce, ki produ-cirajo manj, nego bi morali, bodo zaposlili pri drugih delih. Zvišale so se plače onim delavcemš, ki niso sami krivi, da je njihova produkcija pod normalo; doslej so prejemali samo dve tretjini po zakonu določene najnižje plače.
Na smrt sta bila obsojena, v Rusiji, vlakovodja in kurjač vlaka, ki je 4. t. m. zavozil na kazanski progi v
drug vlak ter je bilo radi tega ubitih 19 oseb, 52 pa ranjenih. Sodniki so ugotovili, da se je nesreča zgodila po krivdi obeh obsojencev.
Krvnik je obglavil v Koenigsbergu dva nemška komunista, ki sta bila obdolžena, da sta meseca julija pret. leta ubila nekega fašista.
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA štev 4973
kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene
Prvovrstno delo
Ciinica Médica "Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diateirmia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Br o wn 1039
POZOR!
KROJAČNICA NA PATERNALU
(nasproti postaje)
NANUT in ŠAURIN
KROJAŠKA MOJSTRA
se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti.
WARNES 2191	BUENOS AIRES

DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od * 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovsnivíé San Martin 608, Buenos Aire«
ioaecoeoeccieeoasaoooe^
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA - X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI - LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brexplaéno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice - Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PESOY
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Médico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Spezlalizirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazniuih od 10. do 12. ure.

SN
5 <<
S
/y
ŽENSKI KOTIČEK!

x>




Lek za živce
Ameriški pisatelj Bruce Bartota pripoveduje v ,.Herald Tribuni" sledeče:
Neki Američan je čutil, da mu popuščajo živci in da bo v kratkem doživel šok. Obiskal je nekega specialista, ki mu je svetoval tole: Pojdite v soboto popoldne domov in ležite v posteljo. Ostanite v njej in nikar ne vstajajte. Če vam bo dolgčas, lahko vzamete knjigo v roke in čitate, dovoljujem vam celo zmerno kaditi. Jejte pa malo in • ostanite v postelji najmanj do ponedeljka. Mož se je ravnal po zdravniškem nasvetu in je ozdravel brez diete in brez vsakršnega „zdravlje-nja.
Sir Henry Lucy omenja v svojih spominih iz angleškega trgovskega življenja neko „lady A", staro vdovo, ki je bila tako trdoživa, da se ji je čudil ves London. Henry piše: Pripovedovali so o nji vsakovrstne zgodbe ki bi utegnile pojasniti njeno vitaliteto. Med drugim se je govorilo o tem, da prebije vdova vsak teden trikrat po 24 ur v zatemnjeni in popolnoma mirni sobi v postelji. Tam je presnaVljala svoje sile, ki so ji vlivale novo energijo in svežo st.
Velik del današnjih zmed izvira nedvomno iz tega, da vodijo posle našega časa možje, ki nepretrgoma delajo in so premočno utrujeni. Državniki niso dovolj spočiti in sveži, ©dtod njihova mlahavost. Tudi vodilni možje v gospodarstvu -so preveč obremenjeni z večnimi konferencami, ki jih docela fečrpava-vajo.
Francoski državnik Talleyrand je imel posebno metodo. Kadar je i-mel rešiti kakšno važno vprašanje, je razglasil, da je zadržan ter je legel v posteljo. Ko je vstal, je bila stvar, zaradi katere je šel počivat, že rešena. Problem se mu je zdel tedaj lahek in rešil ga je na najpreprostejši način.
Moda: Za hladnejše dni
LETNIH $ 5.-
ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata
naročite seí
BLAŽENA DEŽELA ZA TAŠČE
Navada, da tašče slikajo v luči, ki zelo pogosto ne ustreza resnici, in da jih kaj radi smešijo, je že stara. In vendar živi v angleški vzhodni Afriki prav priprosto pleme, ki ga nazivajo „Gallas" in ki je prav za prav še danes nomadsko, a kljub temu spoštuje tašče. Zapoved prepoveduje, da bi kdo taščo žalil. Njej gre po predpisih nepisanih zakonov tega ljudstva prav za prav še višja čast kakor staršem samim. Ti zakoni gredo celo tako daleč, da se ime tašče ne sme niti glasno imenovati. O njej je treba govoriti po ovinkih in prispodobi. Kdor bi jo žalil, ga lahko zadene najhujša kazen, in celo smrt. Tudi v drugem pogledu je pleme Gallas prav zanimivo. Tako na primer nosijo dolge lase edino moški in dolgi lasje so tam doli znak možatosti. Ženske smejo nositi komaj nekaj centimetrov dolge lase. To pleme posebno spoštuje in obožuje solnce. Tako so na primer vse bajte obrnjene proti vzhodu.
Migljaji za hišne gospodinje
Da zabraniš rjo na železnih pečeh in ceveh, štedilnikih in drugih železnih predmetih, napravi gosto kašo iz grafita in piva. Z ostro ščetko odstrani najprej rjo, potem namaži železni predmet, t. j. peč ali karkoli s pripravljeno grafitovo mešanico in pusti, da se preko noči dobro posuši. Potem temeljito okrta-či peč, da se bo lepo svetila. —
Ko lupiš krompir, prsti ne posta-rejo rjavi, ako prej krompir doboro opereš in ga lupiš pod vodo.
Male opekline od vroče masti ali kropa ne povzročajo mehurjev, ako jih takoj namažemo z glicerinom. Steklenica glicerina s širokim grlom mora biti vedno v kuhinji.
ZA NAŠE KUHARICE
VAMPI (MONDONGO
1 kg lepih vampov operi in kuhaj v slani vodi, kateri si dodala nekoliko peteršilja in pol čebule, toliko časa, da postanejo mehki. Ko so kuhani, jih deni v mrzlo vodo, da se ohlade, nato jih zreži v rezine.
Posebej v kožici razbeli 4 žlice dobrega olja, sesekljaj na drobno pest peteršilja, pol velike čebule ter poldrugo žlico ribanega kruha. Vse to dodaj olju in imej na ognju, da zarumeni. Dodaj vampe, osoli in po-popraj, dolij malo juhe ali vode in kuhaj tako pol ure. Servirati jih moraš gorke in dobro potrošene s sirom.
Drug način: Pol kg vampov za tri osebe. Sirove dobro operi in zrezi v drobne rezine. Postavi k ognju kožico z oljem. Ko je gorko, deiy> vanjo vampe in žlico ribanega kruha, da skupno zarumeni. Sesekljaj posebej na drobno peteršilja in česna po okusu ter dodaj obenem s poprom zarumenelim vampom, pa pusti, da se vse skupaj dobro skuha. Pripravi nato 4 zrele paradižnike, če teh ni, pa dobro žlico paradižnikovega ekstrakta, premešaj v malem lončku z gorko vodo in polij vampe. Vampe kuhaj tako dolgo, da postanejo mehki. Servirás lahko s krompirjem ali polento, pa tudi s kruhom so zelo okusni, le na sir ne smeš pozabiti.
Buenosaireška kronika
MLADA MORILKA
Da odrasel človek koga umori ali zadavi, ni nič nemogočega; da pa napravi to dveletno dekletce, je pa vendar nekaj nenavadnega. In to se zgodilo prejšnji teden v ulici Agüero 2434, ko se je igrala v postelji dveletna Marija Mendrile s svojo komaj dva meseca staro sestrico Domingo, katero je davila in zadušila. Ko je pozneje prišel oče, piše se Friderik Mendrile, v sobo, je našel hčerko skoraj mrtvo. Nemudoma jo je nesel v bolnišnico Fernandez, kjer so vse poskusili, da bi otroka rešili, toda zaman.
ŽIVLJENJE SI JE VZELA
Pod tramvajski voz družbe Federico Lacroze, na višini ulice Avalos in železniške proge družbe F. C. C. B. A., je skočila v nedeljo popoldne 17 letna Delia Nicastro, stanujoča v ulice Moran 2800. Samomorilko so zgrabila prednja kolesa tako, da so morali poklicati gasilce, ki so voz vzdignili, da so zamogli strašno razmesarjeno truplo potegniti izpod voza. Vzroki, ki so nesrečno dekle gnali v smrt, niso znani.
ZASTRUPILA SE JE
Mercedes Perez, 19 let stara, stanujoča v ulici Berutti 2791, je že več časa bolehala. Izkala je pomoči pri raznih zdravnikih, toda zaman. Slednjič se je obrnila na nekega Dominga Marca ..curandera", ki ji je da! neka zelišča, da jih skuha ter da to vodo pije. Ko je v nedeljo zjutraj omenjeno vodo pila, jo je takoj obšla slabost. Prepeljana je bila nemudoma v bolnišnico Fernandez, kjer se je izkazalo, da je bila z zdravili, katere ji je predpisal „curandero", zastrupljena. Marco je bil aretiran.
POLICIJA NAŠLA VEČ ZALOG STRELIVA
V ponedeljek zjutraj ter naslednje dni je policija izvršila preiskavo pri nekaterih osumljenih ljudeh ter tako izsledila velike zaloge bomb, ki so bile v zvezi, kakor izgleda, s pripravami, za nov poskus vstaje s strani radikalskih skrajnežev. V enem samem stanovanju, v ul. S a' yos 5527, so našli nič manj ko 1050 bomb raznih velikosti; nekatere so tehtale kar po 10 kg. Oblasti so aretirale več oseb ter so uvedle preiskavo.
„Priznane" lepotice: Impresario Earl Carroll iz Broadwaya, je izbral v HoIIywoodu šest krasotic, ki se njermu zde najlepše. Od leve proti desni, zgoraj: Blanche MacDonald, Carroll in Gladys Young; v srednji vrsti: Zumeeta Garnett, Iris Lancaster, Ines Howard; spodaj: Diana Hunter in Billy Huber
#*iír*iír**iír*iír k ü
KRVAVA DRAMA
Ko je prišel v sredo popoldne Félix Galimberto z dela domov, je opazil, da gre iz njegovega stanovanja, v ulici Republiquetas 5780, nek moški, katerega je takoj spoznal za ljubimca svoje žene. Tekel jé v sobo, vzel revolver ter hotel teči za tekmecem, kar pa je preprečila žena s tem, da se je vrgla na moža. V tem ruvanju se je sprožil revolver ter ženo zadel v glavo, da je ostala na mestu mrtva. Galimberta so zaprli.
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
ZDRAVNIK UMORIL SVOJO ŽENO
V ulici Cabildo 2553 je v razburjenosti umoril zdravnik Teodor Vaccaro svojo ženo Juano Falón, s katero se bil spoznal še kot prak-tikant v neki tukajšnji bolnišnici, ko se je ona tam zdravila, ter se vanjo zaljubil in jo pozneje, že kot zdravnik, vzel ^a ženo. Nekaj let sta prav lepo in mirno živela in sta imela tudi dva otroka, enega 6, drugega 8 let starega. Toda njuna ljubezen se je ohladila in žena je zapustila moža. Zaradi otrok je pa mož prosil ženo, naj se vrne, kar je tudi staorila. Po preteku kakega meseca so se pa prejšnji prepiri ponovili. Tako tudi v sredo ponoči, ko sta že legla k počitku. Ona ga -e začela zopet zbadati in to ga je tako razburilo, da je šel v ordinacij-sko sobo, vzel tam operacijski nož ter s tem zadal ženi mnogo težkih ran, katerim je kmalu nato podlegla. Mož se je sam takoj javil policiji.
NENAVADNO GNEZDO Varuh nekega južnoafriškega muzeja Ernest Worren poroča o čud-# * & * & *
nem gnezdu, ki so ga našli na kakšnih deset metrov visokem drogu električnega voda. Zgradil ga je parček vran in je tehtalo svojih 10 kg. To ni čudno, kajti gnezdo je bilo znotraj iz sena in mehkega materiala, zunaj pa iz kratkih kosov čice in kovine; viselo je s pomočjo žic na prečnem delu droga in je bilo vrhu tega z večjo žico pritrjeno lr samemu drogu.
Ta žica se je ovijala droga in njena dva konca sta bila zvita tako skupaj, kakor bi to človek napravil z močnimi kleščami. Worren ne občuduje samo inteligence in spretnosti, s katero sta ptici tehnično rešili te za njiju vsekakor no-vovrsten gradbeni problem, temveč tudi silo njunih kljunov, ki sta zmogla žico zvijati na takšen način.
Kakšne kopalne obleke bodo rabili v gosposkih evropskih kopališčih
prva slov. zobna klinika
Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning
Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15.
M. Pavlusiak
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes
TRANSOCEAN

BUENOS AIRES
M
SAN MARTIN 631
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
ivo m. drinkovič in drug
FRANC KRAŠOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo
(Nadaljevanje) IV. CENA
Glede cen so se naredili v stari domovini mnogi grehi. Našli so se med našimi trgovci pravi fantasti, ki so cene tako gorostasno navili, da dalje ni šlo. Kadar jim je prišlo kakšno naročilo iz Argentinije, so takole modrovali: Argentinija — to je srebrna dežela, kar že njeno ime pove. Tam je denarja, kakor pri nas lešnikov. Amerika je bogata, Amerika lahko plača, torej navijmo ceno za 50 do 100 od sto!
Bože mili, kakšna zmota, kakšna kratkovidonst. Takšni ljudje nimajo niti najosnovnejših narodnogospodarskih pojmov in ne vedo, da se cena ravna po ponudbi in povpraševanju. Da, Amerika bi plačala vsako in še tako pretirano ceno, ko bi na tukajšnjem trgu bil en sam ponudnik. A na buenosaireškem tlaku bi brusijo pete zastopniki vseh kulturnih narodv sveta in kdor je za en centavo dražji, ta propade s svojo ponudbo. Zato bodi vsem staro-krajskim gospodarskim krogom na ves glas povedano, da se v Južni Ameriki morejo doseči le prudenci-alni dobički, ki pa v vsakem slučaju predstavljajo mnogo višji koeficient nego v starem kraju. Cene so mnogo krat odvisne od konjunkture in z njo rastejo in padajo. Vsekakor pa boste Jugoslovani, če se ustanovite na tukajšnjem trgu, z dobičkom več ko zadovoljni, ako boste prodajali kvalitativno neoporečno blago.
Sedaj pa par zgledov, ki naj pokažejo, kako se cene ne smejo navijati! Leta 1924 sem prejel iz starega kraja zbirko naših domačih čipk. Cena, ki so bile v dinarjih, so se mi zdele precej osoljene, a ker nisem bil posebno verziran v tej panogi, sem se vrgel na posel. Obletel sem v Buenos Airesu vse veletrgovine te stroke, a brez uspeha: povsod so mi kazali švicarsko in belgijsko blago iste vrste, ki je bilo za 30 od sto ceneje. Poslal sem potem vzorec nekemu znancu v Ljubljani, ki je stvar proučil ter ugotovil, da je dotični trgovec prodajal na ljubljanskem vele-sejmu takšne čipke za 50 od sto ceneje nego jih je bil meni ponudil.
Še en zgled!
Pred par leti sem bil naročil pri neki slovenski tvrdki celo zbirko spominskih predmetov iz lesa za neko argentinsko morsko kopališče. Resnici na ljubo rad priznam, da so ti predmeti kakovostno popolmoma odgovarjali vzorcem; bili so prav jel tudi srčke iz navadne dilce ter
lično izdelani. Med drugim sem pre-z vžganim spominskim besedilom. Prav čedno delo, a silno enostavno. Ti srčki so bili fakturirani z Din. 10 komad, pa je bila prodaja tu prav težka oziroma zaslužek prav pičel. Pa pride v Buenos Aires, črez nekaj mesecev, sin znanega ljubljanskega vrtnarja. Pokažem mu tak-le srček in mu povem, kaj stane. Poučil me je, da se takšni srčki prodajajo širom Slovenije, na sejmih in žegnanjih, po 4 do 5 Din. Komad. Tableau! Oni, ki jih na sejmih prodaja po 5 Din. je gotovo prekupec ter jih dobi ceneje od izdelovalca. Radi tako močno pretiranih cen nisem, seveda, mogel ponoviti naročila za naslednje leto.
Glede cen bo torej treba jugoslovanski trgovini, da se za izvažanje v Južno Ameriko drži naslednjega načela: Kadar se blago prodaja potom zastopnika, naseljenega v Južni Ameriki, ali pa kakšni uvozni tvrdki, delujoči v tem delu sveta fin samo ta dva načina trgovanja sta bila doslej v veljavi) se cene ne smejo pretiravati ter ni hrepeneti po večjem čistem zaslužku nego je običajen v mejah jugoslovanske države. Ko pa bodo naši trgovci nastopili enkrat kot direktni izvozniki na južnoameriškem trgu (in dati pobu-dodo za to, je namen tega članka), potem bodo seveda mogli računati poleg tega še na zaslužek, ki ga ima njihov zastopnik v Argentiniji. In ta zaslužek je odvisen od konjunkture ter od trenutne velike ali male zaloge dotičnega blaga na trgu. Na vsak način lahko računamo, da se giblje med 10 in 50 od sto čistega dobička. V Južni Ameriki, ki je tako silno oddaljena od evropskih tržišč, se več krat zgodi, da zaloga kakšnega blaga poide ter da se za en mesec ali dva čuti na trgu pomajkanje tega ali onega predmeta. Cene v takšnem slučaju silno poskočijo, a brž spet popustijo, ko roba prispe raznim importerjem.
V.
KONSUMNA ZMOŽNOST ARGENTINSKEGA TRGA
Morda se bo kdo vprašal, ali je res vredno, da časniki bobnajo o Argentiniji, o državi, ki ima komaj 12 milijonov prebivalcev, torej dva milijona manj nego Jugoslavija. Res je, Argentinija nima več ko navedeno število duš, a je dežela, ki ima pogoje, da preredi tudi sto milijonov prebivalcev.
Poglavitno vprašanje za trgovino je konsum in glede tega prekaša Ar-
gentinija v nekatrih pogledih celo 400-milijonsko Kitajsko! Svile na pr. se proda v Argentiniji več nego v vsej ostali Južni Ameriki.
Pred par leti sem bil na potovanju po severnem delu argentinske republike in sem prišel tudi v mesto Tucuirfan (130.000 duš), ki je središče argentinske sladkorne industrije. Seznanil sem se s tamošnjim francoskim konzulom. Pokazal mi je uradno statistiko, glasom katere je Argentinija konsumirala v letu 1928 več francoskega šampanjca, nego Francija sama, dasi šteje 40 milijonov prebivalcev (5).
Konsumni zmožnosti Argentinije se upravičeno čudi ves svet. Vsak tujec, ki pride prvič v Buenos Aires pa vidi to ogromno trgovino, se vpraša: Ali je res mogoče, da ima 12-milijonski narod toliko potreb? Življenjski "standard'' je v Argentiniji visok, kakor v malokateri državi na svetu. Radi krize, ki je tudi tu pritisnila, se je marsikaj spremenilo, pa se je tudi življenjski "standard" za široke plasti prebivalstva znižal, a za normalne prilike je tu vedno veljalo, da sta na pr. obed in večerja obstojala iz 3 do 4 raznih „riht"; popravljanje črevljev do pred par leti ni bilo v navadi ter so se malo pošvedrani črevlji metali proč; moški v mestu so si privoščili po dve do tri obleke na leto; kosila ali večerje brez vina si tudi delavec težko predstavlja; v Buenos Airesu obedujejo opoldne tovarniški, obrtni in pristaniški delavci v gostilnah pri belo pogrnjenih mizah; služkinje nosijo lakaste čre-vljičke in svilnate nogavice itd. itd. Odtod ogromna konsumna zmožnost Argentinije, ki ji najdemo para samo v Severni Ameriki ter, v nekoliko manjšem obsegu, v nekaterih drugih južnoameriških državah.
Ponavljam, da se danes tudi v Argentiniji mnogo govori o krizi, pa saj je kriza zajela, več ali manj, ves svet. Ali takih kriz kakor Severna Amerika, Argentinija še nikoli ni doživela in mnogi so prepričani, da se bo kriza tu prej razblinila nego kjerkoli drugje.
Danes je Argentinija brez dvoma dežela bodočnosti in to so jasno spoznali vsi kulturni narodi sveta, veliki in mali. Celo Danci in Norvežani, ki so po številu le malo močnejši od Slovencev, so tu ustanovili velika trgovinska podjetja. Pri tem pa »menjejna dva naroda zdaleka nimata tako pripravnih in odličnih predmetov za argentinski trg, kot jih ima Jugoslavija.
Zaupanje argentinske „haute finance", ki je po velikem delu v rokah Angležev in Severnoamerikan-cev, v bodočnost te dežele, je naravnost brezmejna. To se na primer lepo zrcali tudi v stavbenem gibanju v Buenos Airesu. V argentinskem glavnem mestu se ni še nikdar gradilo v tako velikem obsegu kakor v zadnjih letih: nebotičniki in ponosne avenide z 8 do 10 nadstropnimi palačami, ki bi bile v ponos vsakemu pariškemu boulevardu.
(Dalje)
(5) Glasom podatkov, ki jih vsebuje statistične izkaz glavne argentinske ca-rinarne za leto 1930 je Argentinija uvozila v omenjenem letu nič manj ko deset milijonov kg paradižnikovega ekstrak-ta! Računajoč kg po 45 ctvs nabavne cene, je ta predmet donesel Italijanom 4 in pol milijone arg. pesov ali približno 80 milijonov .dinarjev! „Hay que ver para creer" pravi španski pregovor (človek mora videti, če hoče verjeti). Suhe številke argentinskega carinskega urada Izpričujejo ogromno konsumno zmožnost te dežele.
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče
slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........
Gangl: Sin, drama trdo vez.
" Beli rojaki, črtice. . . Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez. ..........
Jug: Izseljenec,.......
Kellermann: Tunel, roman . Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........
Sič: Narodne noše.....
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....
Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. .
Zoreč: Pomenki:......
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........
Marija kraljica src, molitve-nik..........
1.20
3.— 1.80 1.50
2,—
1.60 1.50 2.—
1.50 1.80
0.90
4,— 2.—
3,—
2,— 1.20
1.20
2.50
1.50
2,—
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL
Milica D. Hočevar
Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, 'posebno iz jugoisj. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro .(SI) — 3168.
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
UGODNA PRILIKA
Dvoje stavb, zemljišč v Villi Devoto, se z velikim popustom prepusti. Po-reben kapital $ 500.—.
Poizve se pri g. Al. Drufovki, ulica Cor. Ramón Lista 5549 (V. Devoto.)
MERI. Ker mi je nemogoče govoriti p» elefonu (ne živim v mestu), prosim za aslov. „Tržačan".
OPOZORILO
Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40.
+ 2£ * * ^ VREDNOST DENARJA
Računali so v četrtek
po teiaju	prostem uradnem
Kako so izgledale nekatere nemške ulice tekom februarskih bojev
I	IOP"'--IQ1-TOI	—
s Restaurant "Europeo"
o
o
o
Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Od 17. marca dalje bo sviral vsak dan
POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR
kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se bodo pele naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rajokom
DIVIČ IN BA6TITIČ
Lastnika
RECONQUISTA 542	U. T. Retiro 31 - 3895
★ it * it * Poziv Slovencem iz Córdobe in okolice
Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega podpornega društva v Córdobi poziva tem potom vse slovenske rojake iz córdobskega mesta in okolice, naj se udeleže sestanka, ki se bo vršil dne 25. marca ob 4. uri popoldne v restavraciji „Za-gveb", calle Lima 507, kjer se bo govorilo o stvareh, ki so v zvezi z ustanovitvijo organizacije z zgoraj označenim namenom. Potrebno je, da se sestanka udeleži čim več naših Slovencev. — Podpisani: Ivan Gorše, Peter Žagar, Josip Solč, Ivan .■agodič, Josip Francetič, Ivan Ma-vern, Anton Šavorn, Ivan Škof, Martin Pusich, Jakob Golobič, Fran Lev-stek, Josip Kobe, Franc Kobe, Martin Mavern, Alojz Francetič, Josip Svigelj in Jožef Esbacher.
100 dinarjev	9.37	8.62
100 lir	34.20	31.47
100 šilingov	74.50	—.—
100 mark	158.25	145.35
1 funt šterl.	20.30	18.75
100 fr. frankov	26.30	24.18
100 čsl. kron	15.70	15.27
100 dolarjev	398.50	366.86
PREK0M0RSKA POSTA
Iz Evrope bodo prispeli:
V	marcu
24. M. Patriot in Pssa. Maria
26.	Monte Sarmiento. 29. Asturias
31. Groix
V	aprilu
3.	Gral. San Martin
6.	Massilia in Flandria
Proti Evropi bodo odpluli:
V	marcu
24. Jamaique
27.	Cte. Biancamano
29.	Cabo Santo Tomé in And. Star
30.	Sierra Salvada
V	aprilu
4.	Asturias
5.	H. Patriot in Mte. Sarmiento
7.	Pssa. Maria in Groix
tKUltKH 1C K 3t.KUHK.3tK.Jt.
NAROČITE SE NA
"Novi list"
v><x><><xxxxx>o<xx><xxxx><><^^
Optica "La Moderna"
S. L E V A C o v
Buenos Aires	Avenida San Martín 2575
Diplomiran optik. Pregled brezplačen.	«
Vsakovrstne fotografske potrebščine
HOTEL BALCANICO
namili mil lir'nffl fiBSii
Hotel Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.