"Prepričan sem, da je bil Ehrlich največji mož - Slovenec svojega časa in zgodovina ne bo mogla iti mimo njega."
Č. G. Tomaž Holmar, župnik na Obirskem.
LETO L (50)	MAJ-JULIJ 2000 __ŠTEVILKA 5-7, NO 5=7
Ob petdesetletnici "&LOVEN&KE DDŽAVE"
Mate Roesmann
V letošnjem letu, A.D. 2000, praznuje list "Slovenska država" svojo petdesetletnico. Nedvomno je to v razmerah lep jubilej in vreden sleherne pozornosti.
"Slovenska država" je začela izhajati pod okriljem Slovenske narodne zveze v Chicagu. Med pobudniki lista "Slovenska država" sta bila frančiškana p. Kazimir Zakrajšek, znana emigrantska osebnost in njegov sobrat p. Kaiist Langerholz, poleg takrat delavnih članov Slovenske narodne zveze dr. Ludvika Leskovarja, Štefana Faleža, ki je v tistih letih Študiral na Univerzi Loyola, ter Mirka Geratiča, ki je bil pred vojno upravnik "Slovenca" v Mariboru. Mirko GeratiČ je postal prvi urednik "Slovenske države"Mirko GeratiČ je že leta 1949 začel z izdajanjem mimeografiranega mesečnika "Slovenska pravica" v Barbetonu, Ohio, na pobudo bivšega dobrepoljskega župnika Antona Merkuna. Leta 1950 pa se je preselil v Chicago, kjer se je znašel med pobudniki tiskanega mesečnika, ki so se odločili za ime Slovenska država. Prva Številka novega mesečnika "Slovensska država" je izšla 27. Julija 1950.
"Z današnjo številko Slovenska pravica postaja Slovenska država". Čeprav majhen, ima slovenski narod pravico do popolne narodne samostojnosti. Najpopolnejša oblika samobitnosti je pa lastna narodna država. Karkoli hočemo, za karkoli se borimo in s komurkoli sodelujemo mora imeti svojo podlago v naši najosnovnejši pravici: v lastni državni samostojnosti. Lastna slovenska državnost je naša pravica; naša dolžnost je , da se za to našo narodno pravico borimo. "Slovenska država" naj bo zato izraz volje vseh, ki se zavedajo, da mora slovenski narod biti "na svoji zemlji svoj gospod". "Slovenska država" naj bo nosilec naše narodne volje in naše narodne zavesti, naj bo temelj za podvige vseh, ki slovensko mislijo, Čutijo in govore, naj bo neustrašen boritelj za neokrnjenost in politično neodvisnost slovenskega ozemlja. Obenem pa naj bo vzpoduba njim, ki se za to pravico že borijo, naj bo bodrilo njim, ki to pravico žele; in predvsem opozorilo vsem, ki na to osnovno pravico pozabljajo in jo zapostavljajo ." To so jasne in bodrilne besede, ki jih je novemu listu "Slovenski državi" na dolgo pot, ki je pripeljala do uresničitve slovenske narodne suverenosti v samostojni slovenski državi, napisal dr.Štefan Falež, prvi ambasador slovenske republike v Vatikanu.
Ker se je Število pobudnikov v Chicagu zmanjšalo, ker so jih njih Življenjske poti peljale drugam, v druge dele sveta, je breme uredniških, upravniških in denarnih poslov postalo pretežko za Mirka Geratiča, se je Slovenska narodna zveza v Kanadi odločila, da bo prevzela skrb za nadaljno izhajanje lista. Tako se je "Slovenska država" leta 1954 preselila iz Chicaga v Toronto. V Torontu je prevzel uredništvo bivši urednik "Straže v viharju" dr.Rudolf čujeŠ. Za upravne in druge posle pa je skrbel z veliko vnemo in predanostjo Vladimir Mauko. Poleti 1961 se je dr. Rudolf Čuješ preselil v Antigonish v Novi Škotski, kjer je postal profesor sociologije in zadružništva na tamkajšnji univerzi, tako so na Vladimirja Mauka prešli še uredniški posli in skrbi. Vladimir Mauko je vse te posle opravljal do svoje smrti 22.nov.1987. Z izhajanjem "Slovenke države" je bil povezan 33 let in ni omahoval niti pod težavami dela , niti v upanju in veri v uresničitev slovenske državne misli. Po Maukovi smrti je prevzel uredništvo Ludvik Jamnik, sotrudnik lista od vsega začetka. Ludvik Jamnik je doživel uresničitev slovenske državne misli in mu je bilo dano, da je natisnil z mastnimi Črkami naslov na prvi strani lista: SLOVENSKA DRŽAVA BO, SLOVENSKA DRŽAVA MEDNARODNO PRIZNANA, SLOVENSKA DRŽAVA SPREJETA MED ZDRUŽENE NARODE. Z uresničitvijo slovenske državne misli pa list ni prenehal, ker so sodelavci Slovenskega državnega gibanja uvideli, da je porajanje in utrjevanje slovenske države težak proces zaradi prehajanja iz enoumnega komunističnega totalitarizma v demokratično, ustavno in pravno državo.
Ludvik Jamnik, veliki idealist, je utrujen legel v grob 26. maja 1997, na dan petinpedesetletnice mučeniške smrti dr.Lamberta Ehrlicha, pobudnika, misleca in vidca višarskega slovenstva.
Po smrti Ludvika Jamnika, je prevzel breme "Slovenske države" dr.Avguštin Kuk. Tudi on, pa ne le sam, vsa njegova družina so sodelavci in sotrudniki lista od torontskega pocetka. Dr. Kuk je z zvesto ljubeznijo popeljal "Slovensko državo" v petdeseto leto.
Na tem mestu naj omenim neutrudljivo sodelavko - dolgoletno upravnico gospo Francko Zupančič-Ziernfeld, ki je s svojo neizčrpno vnemo, podjetnostjo in pridnostjo (poleg mnogih drugih aktivnosti) pripomogla, da je "Slovenska država" obstala vsa ta dolga leta.
Potrebno je še omeniti pomembne sotrudnike in dopisnike tega fizično majhnega, a po naslovu in ideji velikega najpomembnejšega slovenskega emigrantskega lista. V ta krog^ spadajo: dr. Ciril Zebot, dr. Rudolf Cuješ, dr. Mate Roesmann, prof. Bogdan Novak, dr. Ciril Mejac, dr. Milan Pavlovčic, dr. Stane Susteršič, Mirko Javornik., dr. Tone Stukelj in dr. Avguštin J<uk, iz Argentine prof. Pavle Verbic, Tine Duh in Slavko Skoberne. Iz Evrope France Jeza, Branimir Pistivšek, Lev Detela, dr. Jožko Šavli, Ivo Zajdela in drugi.
"Slovenska država" se je oslanjala na Slovensko narodno zvezo v Chicagu in Torontu. Postala pa je tudi glasilo Slovenskega državnega gibanja v Kanadi, katerega predsednica ga. Marta Jamnik-Sousa z navdušenjem pomaga pri časopisu. Slovensko državno gibanje se je v petdesetih letih razširilo iz severne Amerike in Argentine tudi v Avstralijo in Evropo. V Argentini je izhajala "Slovenska pot" in pa "Smer v slovensko državo". Pri upravi so dolga leta sodelovali Senica Janez, Zvone Hrastnik, Zdenka Jaklič, A. Pahulje / Peter Pavlin ing. Ciril Pleško. Tehnični oblikovalec je bil zadnjih 15 let Mark Kuk. Expedicija: ga. Maria Kuk.
Navkljub vsem pomankljivostim, ki so za Slovence po svetu razumljive v njih danih okoliščinah, za Slovence v domovini pa kamen spotike, je "Slovenska država" opravljala najpomembnejše delo za slovenski narod in njegovo bodočnost, delo, ki ga v domovini ni opravljal prav noben Časopis. Tako, da pravzaprav, Slovenci niso bili dovoljno in primerno pripravljeni na svojo lastno državo in naloge, ki jih nalaga lastna država. Tako Še danes pogrešamo pravo vizijo, ki jo sprejema in razume ljudstvo, o nalogah in mestu slovenske države v Evropi in v svetu in njenem pomenu za sam slovenski narod. Takšno delo bi morali opravljati Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenski univerzi, slovenski intelektualci, slovenski mediji in slovenska civilna družba, znanstveni instituti in poklicne organizacije. Seveda ne pod Titom in Kardeljem, ne pod Kučanom, ki je še 13.januarja 1989 rekel v intervjuju za "Komunista", da so programske točke Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske stranke " nedvomno sporne, vsaj tiste, ki ne omenjajo socializma in samoupravljanja, družbene lastnine, tiste, ki SFRJ razumejo kot pogodbeno skupnost, itd."Taksne miselnosti je Še danes vse preveč v Sloveniji. Takšne "pridobitve osvobodilnega boja in revolucije" ne morejo biti temelj slovenske države. Temelj slovenske države more biti le svobodna slovenska misel, slovenska zgodovina od početkov in v slovenstvu zgodovinsko utrjene vrednote, ki jih je narod posvojil tekom stoletij. Zato ideje internacionalnega komunizma ne pridejo v upoštev. "Slovenska država" je zvesta slovenskim Čutenjem, navkljub vsem pomankljivostim, polagala in doprinašala v svoji skromnosti k temeljem slovenske države.
A
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave Toronto, On M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika:
Slavko Skoberne Espana1316 Castelar (1712) Prov Buenos Aires Argentina
Avguštin Kuk 16 Northfield Rd Scarborough, Ontario M1G2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387
TELEPHONE #(416)766-4848 FAX # (416) 766-7088
Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
SLOVENSKA DRŽAVA IN
"SLOVENSKA DRŽAVA"
"Slovenska država", ko je nastala, je že v samem naslovu nakazala, da je bil namen lista brezkompromisno prizadevanje za nastanek samostojne in suverene slovenske države. Jeli je "Slovenska Država imela ali vsaj doprinesla delež k temu , da je slovenska država postala stvarnost? Brez dvoma, čeprav so mnenja različna, te zasluge vsaj slovenska levica nikoli ne bo priznala. List se pa tudi nikoli ni odpovedal	slovenskemu
zamejstvu -kakšno nasprotje s stališči iste slovenske levice! Da pa je to ozemlje ostalo zunaj meje Slovenije, je pa zaviselo od mednarodnih ciniteljev: slovenski komunisti pa, čim so prišli na oblast, so nase zamejstvo kratkomalo odpisali.
Skozi vseh 50 let izhajanja, vse bolj rednega kot občasnega, je "Slovenska Država" tudi povdarjala potrebo po demokratični ureditvi Slovenije, kar so onemogočali samodržci na oblasti v Sloveniji, zakrknjeno predani najprej sovjetskemu, nato jugoslovanskemu in nato Maček-Kučanovemu komunizmu. Tem pravimo danes kontinuiteta, tudi zato in posebno še, ker se nikakor in za nobeno ceno nočejo oddaljiti od zločinskih početij, ki so jih iznesli takoj po vojni in prva leta po njej. Kaj šele. da bi jih obžalovali ali celo obsodili ! Ne le, da se nočejo miselno, čustveno in v kakršnikoli obliki oddaljiti, marveč se Še danes drznejo zagovarjati komunistične morije m to v tako zlobni obliki, da jih zagovarjajo celo v svetovni javnosti, kot je^to storil nedavno Kučan na Švedskem in v Strasburgu. Tovrstna dejavnost, njihova zakrknjenost ne vrniti
ukradnega premoženja, , podli napadi na Cerkev, sramotenje lustracije in norčevanje "Temne strani meseca"dejansko postavlja Kučana, njegov klan, njegove privržence in "njegove" stranke v vrsto ubijalcev, ker pac zavestno zagovarjajo uboj in so ga še danes sposobni izvršiti. Naj samo spomnimo primer Krambergerja, ki ga seveda komunisti "niso " ubili. Uradno ne.
Kratek presledek kontinuitete, ko je prišel na oblast DEMOS, tega stanja ni spremenil, vsaj bistveno ne - tudi zato ne, ker so se v DEMOS vtihotapili tudi komunisti in ga rušili od znotraj: kontinuiteta si je nato močno opomogla in s pomočjo ali kljub vsem koalicijam nemoteno vladala na diktatorski način vse do danes.
In danes? Vsi ti ljudje hočejo ignorirati nastanek nove (Bajukove)vlade in v kolikor so se znašli, in se bodo Še bolj, saj jim še vedno ostaja Kučan- na vso moc hvalijo dosežke Drnovškove vlade. Pri tem velja pripomniti, da so dolga leta enako hvalili dosežke revolucije, dokler jim revolucija ni začela postajati v napoto. V tej zvezi je vredno pripomniti, da smo brali celo, kako je LDS upravičena, da ji je treba priznati plemenita dejanja, ki jih dopisnik Dela našteva kot "konstruktivnost, premišljenost, postopnost,	kompromis,
samoomejevanje in "srednja pot"Poznana pa je njihova drža vladanja in njihova zakrknjena odločnost, ne deliti oblasti z nikomer. Tako so bile stranke, ki so se z njimi povezale, izigrane in so ostale ves čas brez oblasti, četudi v vladi.
Ko je šlo za združitev pomladnih strank, je bilo tudi slišati mnenje, da bi bilo potrebno obnoviti DEMOS. Dobro, da se to ni zgodilo, kajti kdo ve, kdo vse bi spet postal del novega DEMOSA. Bajukova vlada je pa izključno vlada pomladnih strank in Če tudi je on sam podpredsednik ene izmed njih, je nanjo mnogo manj vezan
MEMORANDUM (Dobili s prošnjo za objavo.)
Slovenski predsednik Milan Kučan je koncem januarja tega leta na zasedanju Mednarodnega Foruma o Holokavstu v Stokholmu na Švedskem, med drugim izjavil tudi naslednje;
"V smislu moHnarodnih pogodb ¿.'¿lenjeniii»po vojni je j demokratična Evropa poskušala popraviti krivice fcoističinega in nacističnega terorja".
Kučan je to ugoLovitev navezal na Slovenijo in potem nadaljeval:
"Zato Slovenija zavrača zahteve, ki bi se v okviru njenih prizadevanj za članstvo v Evropski zvezi lahko tolmačile kot zahteve po odpravi odločitev in dejanj s katerimi je slovenska država kaznovala ,okupatorjeve zločince in vse, ki so z njimi sodelovali v zločinih nad slovenskim narodom."
m	.	✓	J
Te njegove izjave se nanašajo na cas po drugi svetovni vojni, ko so komunistični partizani maršala Tita v dneh med 25 majem in 30 junijem 1945 pokončali okrog 15.000 pripadnikov Slovenskega^Domobranstva in civilistov. Ti ljudje so zaprosili za politično zatočišče pri fcjritanskih četah v Avstriji in to jim je bilo obljubljeno. Čeprav niso nikdar delovali zunaj t.i. Ljubljanske pokrajine in v vccini primerov niti ne $unaj svojih vasi, jim je bila ta pravica zanikana in Angleži so jih potem nalagali, da^ih bodo preselili v Italijo, v resnici pa so jih izročili Titovi Jugoslaviji, kjer so bili do konca junija 1945 vsi pomorjeni.
Predsednik Kučan, ki je bil tudi zadnji predsednik Centralnega komiteja slovenske komunistične partije, je sam priznal, da je bil ta pokol zločinsko dejanje in se je skušal zanj celo opravititi ko je leta 1992 prisostvoval spravni svečanosti v Kočevskem Rogu. Lani pa je v Teharjah položil venec pred spomenikom tem žrtvam.
Toda v svoji izjavi v Stokholmu je pozabil, da je Potsdamska konferenca poleti 1945 samo postavila vodilno načelo zavezniške politike, da morajo vsi nacistični voditelji, vsi nacist;icni funkcionarji in vsi-, ki so obdolzeni vojnih zločinov, priti pred sodišče, ne pa pobiti na licu mesta.
Predsednik Kučan je v Stokholmu tudi nakazal, da Slovenija tudi za ceno članstva v Evropski zvezi ni pripravljena spremeniti^ svojega stalisča, da je bila akcija vlade leta 1945 upravičena.
To izjavo opira na trditev, da je DEMOKRATIČNA Evropa takrat skušala popraviti krivice fasisticnega^in nacističnega terorja. Pokol v Sloveniji je bil NEDEMOKRATIČNO dejanje totalitarnega komunističnega režima proti ljudem, katerih edini zločin je bil v tem, da so se uprli uvedbi tega režima v svoji domovini. To pa je bil isti režim, proti kateremu je demokratična Evropa in ves svobodni svet, vodil 40 letno hladno vojno.
Masakejr v Slox'eniji je bil zaključen koncem junija 19-15, veliko prej predno so se sploh pričela kakršnakoli mednarodna pogajanja. Dejansko je bil ta masaker izpeljan tako hitro praV-iZat°' ker SO se Jcomunisticni oblastniki bali, da bi jim kakršenkoli mednarodni sporazum preprečil, da bi se znebili bodoče politične opozicije, pa tudi, ker bi kazenski proces proti njim v navzočnosti mednarodnih opazovalcev, lahko potrdil da niso zakrivili nobenih vojnih zločinov.
Mi si želimo, da bi bila Slovenija vključena v Ev^ropsko zvezo in v NATO. Slovenija je od vr.elej bila del zahodne Evrope. Kot članica Evropske zveze in NATA bi se morala slovenska vlada ravnati po načelih resnične demokracije ne pa po raznih zvorizenih definicijah kaj je "prava" demokracija.
Vztrajamo pa, da mora vsaka slovenska vlada priznati svojo preteklost, to je preteklost svojih predhodnic in - kot se je izrazil predsednik Kučan - popraviti krivice, ki jih je komunistični teror zagrešil nad slovenskim ljudstvom.□
Tabor ZDSPB United States Ganadfl Argentina Igvropa_
kot kdorkoli, ki izhaja iz teh strank. Tako ima in bo imel veliko več prostosti. V kolikor se mu njegove izkušnje kot vodilnemu članu svetovnih bančnih lrištitucij in v kolikor je mogoče razbrati iz njegovih nastopov pred parlamentom, ter nastopov v Dragi in v Rimu, se mu te prostosti ne bo treba odreči. Gmotna neodvisnost je zato se nadaljni porok dejstvo, da je tudi vstrajal pri izbiri sodelavcev kljub
silni gonji proti njemu samo zato, da ne bi uspel, mora biti zagotovilo, da bodo komunisti, čeprav neradi, morali postati opozicija. In to je prvi resnični korak do demokracije v Sloveniji. Demokracija v Sloveniji, ki prizna krščanstvu to kar dal je na str. 5
NOVA MASA V TORONTU
Nedelja 2. Julija.....Zvonovi župnijske cerkve
v Cerkljah na Gorenjskem pojo daljno melodijo nad množico, ki hiti v cerkev
Brezmadezne..... V jasno nebo odmeva
njihova pobožha simfonija.....Tako po domače
slovesno se zgane v srcu kot le redkokdaj v
življenju.....Nova masa, prva v slovenski
župniji Brezmadežne.....Pod visokimi mlaji ob
cerkvi se zbirajo narodne noše, mladina
Novega rodu in Mladega glasu.....Cerkev je že
eno uro pred začetkom slovesnosti polna. Ob pol enajstih prihaja v cerkev novomasnik Janez Likozar v spremstvu narodnih nos, mladine, ministrantov, c.g.Ivana Plazarja in svojih sobratov iz reda - Spremljevalcev Kriza. Veličastno petje združenih zborov Brezmadezne in Marije Pomagaj doni s kora. V predvezju ga sestra pozdravi z novomasnim križem in s prelepimi besedami: .."Blagoslovljena je po Tebi nasa župnija, v ponos si očetu in družini, nasa mama Ti iz
nebes pošilja svoj blagoslov.....Gospodov križ
naj Ti bo luc in opora. ".....Prostorna cerkev je
vsa odeta v bele nageljne, marjetice in zlatorumene lilije. Skozi barvna okna se v notranjost cerkve preliva mavrična svetloba.....
Edinstveno lep in veličasten je ta dan za župnijo Brezmademe. Po slovesni zahvalni prvi masi podeli novomasnik vsem navzočim poseben papežev blagoslov. Janez Likozar se je rodil, odraščal v slovenski soli in društvih, v verni družini in pri dobrih duhovnikih spoznaval Boga, Pred 37 leti ga je pokojni župnik Janez Kopač med prvimi krstil v novi župniji.
Oce Ales in pokojna mama Angela izhajata iz cerkljanske fare na Gorenjskem, kjer je isto nedeljo 2.julija se en novomasnik prvikrat pel zahvalno novo maso. Nedoumna in
skrivnostna so božja pota in načrti.....Po
dolgih letih iskanja in smisla življenja, različnih poklicev in izkušenj je Janez Likozar spoznal božjo voljo in klic. lO.junija je bil v katedrah Nase Gospe v Ottawi posvečen za duhovnika po šestletnem bogoslovnem študiju.
K novomasnemu slavju v dvorani, ki ga je odličho organizirala gospa Mara Krmelj, se je zbralo Čez Štiristo povabljenih gostov. Med njimi je bilo mnogo cerkljanskih župljanov iz Toronta in Clevelanda. Iz Slovenije sta na slavje priletela sestriČna in bratranec. Po pozdravnih čestitkah in novomašnikovi zahvali smo slovesni dan zaključili s petimi lavretanskimi litanijami in blagoslovom v cerkvi.
Na zadnji strani liturgičnega programa nove mase beremo se imena :Nada Čema^. Jože Slobodnik, Jože Balkovec, Rudi Kus, obe slovenski banki, Anton Klemenčič, Mici Končan, Jože Kastelic, Kavcic Marko in Franci iz Slovenije, ki so z načrti, ročnim delom in denarno pomočjo ustvarili kelih, dva kriza in oblačila. Bogu hvala za vse in prošnja za duhovnika Janeza, da bo vedno in povsod z zgledom in besedo oznanjal Večno Resnico in Ljubezen.
Anica Resnik
POMLAD, POMLAD.........IN ŠE KAJ
Za Materinski dan 14.maja, je oživelo Slovensko letovišče. Obetal se je lep dam. Trava je ozelenela in mlado listje se je razpenjalo po drevju. Pridni vrtnarji so z Johnyjem in očetom Kuri posadili desetine mladih dreves po grebenu nad športnim igrisfcfem. Na dvorišču pred Baragovim domom so poletne mize naznanjale nov čas. Prekopane gredice pri Baragovem kipu in Marijini kapelici so Čakale novega cvetja. V dvorani je zadihalo po svežem zraku in čisti kuhinji. Pridne letoviscarke so z Marico Komavli skrbno pripravljale Štrudelj in nedeljsko kosilo. Čez dvestopetdeset ljudi, cele družne, so po prvi nedeljski masi na letovišču napolnili dvorano. Hladno popoldne je razpodilo obiskovalce po hišicah, kjer je hitro mineval Čas Leto viharji so Že zavihali rokave.Tekom leta bo po letovišču izpeljan nov vodovodni sistem. Pripravljen je program za razširjenje gozdne površine, ki bo znižala skupne davke, V začetku nove sezone pa nas je Gospodar opomnil, da ne živimo samo za ta svet. 24.marca je
ga.Nada Meden, žena nekdanjega letoviškega predsednika Jožeta in ta&fca Janeza Grdodolnika, predsednika iz druge generacije leto viharjev, dokonžfala svoje zemsko potovanje. 9.maja nas je po kratki bolezni zapustil Stane LamovŠek. Vsem domaČim izrekamo iskreno sožalje, pokojne pa naj dobri Bog sprejme v svoja bivališča. Dan 24. maj a je potekal pri Mariji Pomagaj v znamenju	dvojnega	praznovanja...
Žegnanje!... Prvič v zgodovini nase cerkve smo s slovesno maso obhajali god Marije Pomočnice kristjanov.
Po večerni masi so se zupljani in mnogi obiskovalci newtorontske župnije zbrali v dvorani. Ob dobortah vseh vrst, ki so jih pripravile Članice KŽL in dobre župljanke, smo nadaljevali z drugim slavjem - dvajsetletnico duhovniškega posvečenja našega župnika Valentina Batick. Prve Čestitke je že v cerkvi ob zaključku mase izrekel Lojze Žižek. Ob petju združenih pevcev obeh župnij je skupina treh članov folklorne skupine Nagelj poklonila
pred oltarjem lep šopek cvetja. Iz polne cerkve je v majski večer odmeval aplavz.... Nekaj posebnega, svetega nas je obdajalo. V žaru luČi in cvetja, v množici pobožnega ljudstva in petja je oživela misel na slovenske božje poti, na Brezje,ki jih je v svoji zahvali omenil župnik Valentin. Izrazil je željo in upanje, daje današnji praznik začetek nove slovenske božje poti v Kanadi, kjer bodo kanadski Slovenci iskali doma, miru in tolažbe pri brezjanski Mariji. V dvorani so združeni pevci pod vodstvom Načeta Križhiana zapeli še slavo SoČiv Vrstile so se čestitke cerkvenih društev: KZL, Misijonski krožek, Vincencijeva konferenca in skupine Nagelj. Pevska skupina Silvije KolariČ je zvabila vso dvorano k skupnemu peetju pesmi "Marija pomagaj nam sleherni Čas... Zbor Plamen je pod vodstvom Marije Ahačič zaključil ta del programa. Bil je lep večer, kakršnih že dolgo ni bilo pri Mariji Pomagaj, dan, ki gaje naredil Gospod....
! Anica Resnik
Zlata Poroka v Torontu.
Anica (NagliC) in Rudi Resnik. (poroča dr. Peter Urbane.)
Oba slavijenca spadata v generacijo političnih beguncev iz leta 1945. Rudi je doma iz sv.Križa pri Litiji . Ob začetku državljanske vojne je stopil medVaške stražarje in kasneje domobrance. Gospa Anica je doma iz Stožic pri Ljubljani. V Ljubljani je uspešno končala Trgovsko akademijo. Trnova pot begunstva je bila za oba enaka- preko nesrečnih Vetrinj in Spitala. Ladja je oba pripeljala v Kanado ze leta 1948. Po enoletnem pogodbenem delu sta slavljenca prišla v Toronto,kjer se je zbrala veČina slovenskih emigrantov. Po kratkem srečanju še v Avstriji sta se slavljenca bolje spoznala v Torontu, v ravno nastajajoči slovenski skupnosti. Mount Carmel cerkev , sedež prve naše povojne župnije v Kanadi, je bilo mesto poroke slavij encev.
Slavljenca sta od začetka emigracije in do današnjih dni aktivno angažirana v delu pri župnijah in kulturnih društvih. Mirrno lahko rečemo, da spadata v vrsto nekaj 10 družin, ki so bile in in ostajajo stebri nase slovenske identitete in aktivnosti. Gospa Anica je talentirana dopisnica, pokrivajoč kroniko nase slovenske skupnosti, v Ameriški domovini, Slovenski državi in Božji besedi. V društvih kot Holy Name society, Vincencijeva Konferenca, pri razstavi nase Slovenije v Metrro Karavan, na letovišču Bolton, Domu Lipa,Dramskemu gledališču,
domobranskemu Taboru in drugih, sta oba slavljenca aktivno, v raznih funkcijah sodelovala vseskozi
Sveto mašo je za slavljenca vodil župnik Marije Pomagaj č.g. Tine Batič. Mnogi iz družine Resnik, so bili bralci in so sodelovali ob krasnem petju. Sledila je slavnostna večerja v slovenskem restaurantu. Vabili so sinovi in hčere 6 po Številu, ki so z besedami, petjem, s pesmimi in slikami pokazali in se prisrčno zahvalili za 50 let lepega , duhovno bogatega družinskega življenja. Povdarek in hvaležnost otrok ni povdarila materjalne dobrine nego je šla v smeri vere, kulture, slovenskega jezika, ki so jim starši prinesli. Resnikovi otroci in celo vnuki, teh ni ni£ manj kot 13 so še danes večinoma aktivno vključeni v slovensko skupnost, v taki meri, da ne moremo reči, da nam jih je tujina vzela.
Kot nekaj posebnega naj omenim čestitke, diplome, ki so jih poslali: Torontski župan Mel Lastman, Ontarijski premier Mike Harris, Jean Chretien, predsednik Kanadske vlade in Guverner Kanade ga. Clarkson. Proslavo je občuteno zaključil ravnatelj slovenske šole in predsednik Tabora g. Blaž Potocmk s krasno romantično pesmijo iz La Traviata "Moj sin mar pozabil si na dom"	Prijatelji
(Peter Urbane)
HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION
Offering you a full range of banking services 725 Bfown't Line, Toronto, ON Maw 3V7 Tel.: (416) 255-1742 Fax: (416) 255-3871
Monday, Tuesday. Wednesday.....10:00 a.m.-4:00 p.m.
Thursday, Friday................10:00 a.m.-7:30 p.m.
Saturday......................9:00 a.m.-12:00 noon
618 Manning A«*., Toronto, ON M6G 2V9 IM.: (416) 531-8475 Fax: (416) 531-6533
Monday.......................12:00 noor>-4:00 p.m.
Tuaaday, Wedneeday............10:00 a.m.-4:00 p.m.
Thursday, Friday................10:00 a.m.-7:30 p.m.
23 Mmm Drtv», Hamilton, ON LBE 3N6 TaL: (966) 576-7811 Fax:(906)878-6130
Thursday.....................3:30 p.m.-7:30 p.m.
Friday........................12:30 p.m.-7:30 p.m.
Saturday......................9:00 a.m.-l 2:00 noon
(tor raaMents only)
Thuraday....3:00 p.m.-4:00 p.m.
Kdor is ni Clan, nal poetanel
Slovenska Hranilnica in Posojilnica John E. Krek's Slovenian Credit Union
747 Brown s Line,	611 Manning Awe., #100
Etoblcoke, Onl. MOW 3V7	Toronto, Ont. M6G 2W1
Tel.: (416) 252-6527	Tel.: (416) 532-4746
9:30 a m.-4:00 p.m.	Monday	Closed
9:30 a.m-4:00 p.m.	Tuesday	10:00 a.m.-4:00 p.m.
9:30 a.m.-4:00 p m.	Wednesday	Closed
9:30 a.m-7:30 p.m.	Thursday	10:00 a.m.-7:00 p.m.
9:30 a.m.-7:30 p.m.	Friday	10:00 a.m.-7:00 p.m.
9:00 a.m.-12.30 p.m.	Saturday	Ctoaad
A full service co-operative committed to
DEPOSIT SERVICES -Savings and chequing	-Personal loanaAnortgegaa
BUSINESS SERVICES
-Current accounts	-Banking machina caïds
WEALTH MANAGEMENT
-Mutual funds, stocks, bonds -RRSPs and RRIFs through W.H.Stuait Ltd.	-Self (»reeled RRSPs
www.slovcan.com/iekrek email: mainO|ekscu.com
Slavnostni govornik na 41. Slovenskem dnevu Slovenskega Kanadskega Sveta (9 julija 2000) je bil č.g. Pavle Novak, lazarist, ravnatelj dijaškega doma na Taboru, Ljubljana. Tema govora je bila ohranjanje slovenske zavesti pri mladih.
Sveta vera bodi vam luč materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. Ta stavek blaženega škofa Antona Martine Slomška je eden izmed tistih, ki opredeljuje izredno pomembnost vere po eni strani, po dmgi pa jezik. Marsikdo bo danes dejal, jezik in vera nista odvisna drug od drugega, vender lahko po lastni izkušnji potrdimo modrost stavka izrečenega v prejšnjem stoletju.
Vsaka jezikovna skupina, ki se nahaja izven svoje matične domovine je izpostavljena raznim preizkušnjam, ki v prvi vrsti ogrožajo obstoj in Ohranitev materinega jezika. Asimilacija je prav gotovo eden izmed prvih in najmočnejših razlogov, da se jezik počasi izgublja in namesto njega nastopa drugi jezik, jezik, ki je v uporabi v določeni državi. Drugi razlog za izgubljanje materinega jezika, pa je nezmožnost, da se ta jezik sploh uporablja, na primer, da je posameznik sam v tujem okolju in nima možnosti komunikacije v svojem materinem jeziku z drugimi ali nima dostopa do knjig, revij ali drugih sredstev s katerimi si bi ohranjal jezik. V tem primeru se jezik začne najprej opuščati predvsem zaradi tega, ker ni vzroka ali spodbude, da se bi jezik sploh ohranil. Takšni primeri so danes zelo redki. Živimo namreč v svetu kjer je pretok informacij, stik z ljudmi kjer koli po svetu dostopen veliki večini prebivalcev na celem svetu ne glede na kraj v katerem se nahaja pa tudi, če je to Še tako oddaljen. Svet postaja ena sama veliko vas, kjer ni težko srečati nekoga na najbolj oddaljenem kraju ali se z njim pogovoriti kadar koli. Te možnosti imajo prav gotovo svoje prednosti, ki lahko veliko koristijo posamezniku, da ohranja stik s svojci, prijatelji in znanci, kar mu poleg drugega utrjuje tudi ohranjanje materinega jezika.
človek je družbeno bitje. Lahko bi rekli tudi družabno. Človek danes težko živi kot samotar, potrebuje stika z drugimi ljudmi. Za njega je pomembno vse tisto kar ga povezuje z drugimi, išče sorodnosti ne samo v jeziku, ampak tudi v sorodnosti mišljenja in vere. Ljudje se tako začnejo razvrščati po skupinah, ki jim omogočajo biti s somišljeniki bolj povezani, lahko rečemo na isti valovni dolžini. Biti na isti valovni dolžini pa pomeni, da se bo Človek prilagajal in trudil, da bo na tej valovni dolžini tudi ostal dokler ga kaj drugega ali drugačen interes ne bo tako prepričal, da bo spremenil svojo afiniteto in se potem pridružil drugi skupini.
Biti torej aktiven del neke skupine pomeni biti z njo v dobrih in slabih trenutkih. Biti nekje ko gre vse dobro pravzaprav ni težko, kajti takrat smo dobro razpoloženi, vse je v najboljšem redu, ni razlogov, da bi se odmaknili saj nas dobro počutje še spodbuja, da ohranjamo in vzdržujemo tako stanje. Težava nastane pa takrat ko se začnejo stvari sukati v drugo smer, v smer ko se naše počutje slabša, ko težave in nesoglasja načenjajo dobro počutje, ko vidimo, da so tudi naši interesi ogroženi. V takšnih primerih pa nastanejo skušnjave, da bi se Čimprej oddaljili, da ne bi bili preveč potegnjeni v nastali položaj in bi se morali zaradi tega prekomerno truditi za ohranitev složnosti in soglasja. Ali kar je še huje, da bi zaradi nepopustljivosti prišlo celo do sovraštva in razdora. Kot, da bi se izgubil smisel nadaljevanja in vztrajanja na določenem projektu.
Ko se pa izgubi smisel potem je zelo težko najti spodbude ali razloge, da bi še naprej vztrajali. Obratno pa ko človek vztrajno išče smisel tudi takrat ko je že vse navidez izgubljeno ga ohranja v položaju ko se mora Še naprej boriti. Če so ideali za katere se neutrudno bori dovolj visoki potem se mu tudi Še največji napori ne bodo zdeli nesmiselni. Tako stanje lahko primerjamo stanju, ki vlada med mladim fantom in dekletom. Najprej se spoznata in začenjata obdobje spoznavanja drug drugega. Takoj na začetku odkrivata drug drugega in se odkrivata drug drugemu. Ugotavljata, da imata najprej veliko skupnega vendar s Časom odkrivata, da je tudi vedno več takih stvari na katere gledata drugače. Ce se to ugotavljanje nadaljuje v pozitivnem smislu potem jih tudi ta drugotnost gledanja ne bo razdvojila. Ugotovita, da so lahko dopolnjujeta in da ju to pravzaprav ne omejuje pac pa bogati. Naslednja stopnja pa je, da spoznata, da se splača boriti za ideale, ki sta si jih sama zastavila in da sta zanje torej pripravljena tudi kaj potrpeti. Vsekakor pa, Če njuno razmerje ni sad medsebojne ljubezni bo prej ali slej prišlo do konfliktov, ki se bodo rojevali iz samoljubja in egoizma. Ljubezen je tista, ki bistveno spremeni kakovost odnosov med ljudmi ali zavzetost za določeno vrednoto. Delati nekaj z ljubeznijo pomeni delati nesebično, požrtvovalno, skratka delati s popolno predanostjo brez koristoljubja In preračunljivosti.
Podobno je tudi z materinim jezikom in slovenstvom na sploh. Jezik je treba sprejemati z ljubeznijo, Še več, ga vzljubiti, enako tudi slovenstvo. Šele takrat ko je to stanje doseženo, bo možno to ljubezen prenesti tudi na mJajse rodove in zbuditi v njih tisto željo po učenju materinega jezika in ohranjanja slovenstva in slovenske kulture.
OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE: Slovenski pregovor pravi, da brez muje se še čevelj ne obuje. To pomeni, da brez vztrajnosti, brez napora in odpovedi se praktično nič ne doseže. Ohranjanje slovenskega jezika je brez dvoma povezano z velikim naporom. Najprej s strani staršev, ki morajo v sebi čutiti željo po ohranitvi materinega jezika najprej pri samih sebi nato pa tudi pri svojih otrocih. Pripravljeni morajo biti, da bo trud, ki ga bodo starši vložili zato, da bodo učili svoje otroke v materinem jeziku marsikdaj zelo visok in v ne malo primerih tudi ne bo poplačan. Po drugi strani pa s strani mlajših, ki se morajo učiti jezik staršev pomeni dodaten napor, za njih na prvi pogled nesmiseln, kajti učiti se morajo še nekaj več, kar drugim vrstnikom ni potrebno. Že ta misel na trud, ki ga bodo morali vložiti jih odvrača od tega, marsikdaj pride tudi do nasprotovanja in odpora. Če so na tej točki obojestransko popusti potem bo prav gotovo jezik šel v pozabo s časom pa tudi običaji in kulturne značilnosti, ne samo pri mladih temveč tudi pri starših, kajti komunikacija in medsebojno sporazumevanje bo potekalo izven slovenskega jezika in okolja. Marsikateri mlad fant ali dekle z obžalovanjem ugotavlja, da je bila zamujena odlična priložnost. Na žalost bo prišel do tega spoznanja Šele takrat ko se bo srečeval s sorodniki ali ob kakšnem obisku v domovini svojih staršev.
Vendar pa naj bi bila želja, da bi posredovali bogastvo, ki ga sami nosijo v sebi in, ki so ga črpali iz slovenske kulture tisti prvi razlog, ki bo omogočal mladim rojenih v tujini imeti bolj razširjeno
obzorje svojega pogleda na svet. Tako dodatno bogastvo bo omogočalo mladim imeti boljše izhodišče v primerjavi z nekom drugim, ki ni imel te možnosti srečanje z drugo kulturo. Nenazadnje je ravno pestrost kulturnega bogastva tista, ki bo v posomezniku zbudila občutek strpnosti in sprejemanja drugačnih. To pa še ne pomeni biti popolnoma utopljen v neko brezoblično maso, marveč biti svojski, z vsemi osebnimi lastnostmi in karakteristikami, ki so ga opredelile in, ki so bistveni sestavni del osebnosti, ki jo še posebno v mladostnih letih gradi in dopolnjuje.
Značilnost mladega Človeka ni samo, da živi v nekem življenjskem obdobju, ki naj bi ustrezalo določenemu Številu let, temveč je to tudi Čas, ki mu je dan kot naloga. Ta naloga pa je iskanje smisla življenja, hkrati pa priprava in začetek graditve samostojnega življenja. To je bistveno značilnost mladosti. To značilnost mora prepoznati vsak vzgojitelj začenši s starši nato pa Še vsi ostali, ki so na kakršen koli način udeleženi pri vzgoji mladih. To kar jim bodo vzgojitelji dali ter kako jim bodo stvari predstavili je tisto kar bodo sami lahko tudi sprejeli. Če jim bo materin jezik predstavljen kot vrednota bodo zelo možno to tudi sprejeli. Ce jim bo tudi vera, ki so jo prejeli iz otroških let predstavljeno kot bistveni sestavni del svoje osebnosti, potem bo tudi po lastnem prepričanju to vero tudi sprejel in jo dopolnjeval in poglobil z osebnimi izkušnjami. Ce jim bo slovenska kultura postala del njihovega življenja, potem bodo tudi čutili potrebo, da jo negujejo in gojijo naprej.
IZZIV ZA NAPREJ: Pri marsikateremu starejšemu se lahko odkrije občutek maloduŠja ko primerja preteklost s sedanjostjo. Ko pa si Še predstavijo bodočnost se pa kar počuti brezmočnega in resigniranega saj gleda v prihodnost z razočaranjem, ker misli, da stanju izgublanja vrednote jezike in kulture ni več pomoči in torej, da se ne splača nikakršnega truda vec. Tako prepričanje prav gotovo ni prepričanje človeka, ki bi v sebi ohranil vsaj kanček optimizma. Bolj je podoben obupanemu pesimistu, ki vidi vse čmo in zaradi tega se ne želi več angažirati in iskati kakšno rešitev. Ce bi tako delali vsi smo lahko prepričani, da človek ne bi napredoval niti za pedenj. Na srečo danes obstaja že kar nekaj idealistov in optimistov, ki mislijo drugače in, ki vztrajajo na okopih kljub temu, da jim marsikdo, Če že na veliki del maje z glavo ali celo nasprotuje. Tudi mladi morajo biti soodgovorni in aktivni pri tem delu. Lastnost mladega Človeka je iznajdljivost in pripravljenost tvegati. Te sposobnosti je potrebno izkoristiti in spodbuditi. Morda se lahko najde kakšen drugačen pristop ali način, ki bi ohranjevanje slovenskega jezika in kulture naredilo bolj domače njihovemu mišljenju in prepričanju. Danes ni več toliko ovir, ki bi stik med mladimi doma in v tujini onemogočalo. Izmenjava še posebno v poletnem času bi morda bila ena možnost, druga je prav gotovo druženje v
Dalje na str. 7
Stfeka slovesnost
Ü¡ * : i razglasitev
slovenskih
Št.	Ime	Priimek	Župnija (r.)
1.	Ernest	ANŽEL	Sv. Andraž v SI. goricah
2.	Vinko	AVSEC	Stari trg pri Ložu
3.	Janez	BASTIČ	Horjul
4.	Marijana	BASTIČ	Horjul
5.	Pavel	BASTIČ	Horjul
6.	Vladimir	BERČIČ	Ljubljana
	Alojzij	BERNOT	Nevlje
8.	Jože	BITENC	Pertoča
9.	Jože	BOBNAR	Smlednik
10.	Jožefa	BÖJANC	Šmarjeta na Dol.
11.	Jože	BRÄNCELJ	Borovnica
12.	Jože	BRECELJ	Šturje
13.	Marija	BRECELJ	Šturje
14.	Martin	BRECELJ	Šturje
15.	Angela	BRECELJ	Šturje
16.	Jožef	BREGAR	Šentvid pri Stični
17.	Alojzij	BREZNIK	Brdo pri Lukovici
18.	Ivan	BRIC	Dornberk na Vip.
19.	Jožef	BURGAR	Šenčur
20.	Milko	CANKAR	Sostro
21.	Franc	CERKOVNIK Šentrupert na Dol.	
22.	Franc	CVAR	Sodražica
23.	Darinka	ČEBULJ	Tinje
24.	Jože	ČOPAR	Šmartno pri Litiji
25.	Janez	ČERNOGA	Zdole
26.	Vencel	DEMŠAR	Žiri
27.	Anica	DROBNIČ	Bloke
28.	Alojzij	DUHOVNIK Preska	
29.	Anton	DUHOVNIK Preska	
30.	Lambert	EHRLICH	Ljubljana Sv. Nikolaj
31.	Mihael	ERKLAVEC	Ljubljana Moste
32.	Jožefa	FABIJAN	Žužemberk
33.	Ignacij	FEGUŠ	Sv. Marko niže Ptuja
34.	Alojzij	F1NŽGAR	Mošnje
35.	Gabrijel	GABERC	Ljubljana-Moste
36.	Franc	GABREJNA	Unec
37.	Jože	GEOHELI	Notranje Gorice
38.	Franc	G LA V AN	Ig pri Ljubljani
39.	Franc	GOMILŠEK	Ptuj - Sv. Peter in Pavel
40.	Henrik	GORIČAN	Slovenska Bistrica
41.	Alojzij	GREBENC	Ribnica
42.	Mihael	GREŠAK	Griže
43.	Franc	GROBLER	Sv. Jurij ob Taboru
44.	Lojze	GROZDE	Tržišče
45.	Janez	GÜSTIN	Šentjernej
46.	Danijel	HALAS	Črenšovci
47-.	Anton	HOČEVAR	Ambrus
48.	Anton	HOČEVAR	Grosuplje
49.	Janez	HOČEVAR	Šentrupert na Dol.
50.	Franc	HOČEVAR	Žalna
51.	Janez	HOMAN	Škofja Loka
52.	Lojze	HOSTNIK	Šmartno pri Litiji
53.	Anton	HREN	Bloke
54.	Ivan	HROVAT	Žužemberk
55.	Franc	HRUSTELJ	Vitanje
56.	Srečko	HUTH	Ljubljana Šentvid
57.	Alojzij	JAKOŠ	Šentrupert na Dol.
58.	Franc	JAKOŠ	Ljubljana Sostro
59.	France	JAKOŠ	Ljubljana Sostro
60.	Franc	JAKOŠ	Ljubljana Štepanja vas
61.	Alfonz	JARC	Ajdovec
62.	Janez	JENKO	Ljubljana Mar. oznan.
63.	Anton	JENKO	Velesovo
64.	Rok	JEREB	Lučine
65.	Jakob	JERMAN	Komenda
66.	Ludvik	JERMAN	Komenda
67.	Franc	KAČ	Polzela
68.	Franc	KANDUČ	Idrija
69.	Anton	KASTELIC	Krka na Dolenjskem
70.	Jože	KASTELIC	Višnja Gora
7 i.	Vinko	KASTELIC	Žužemberk
72.	Anton	KASTELIC	Žužemberk
73.	Stanko	KAVČIČ	Šentjošt
74.	Franc	KEK	Trebnje
75.	Boris	KERČ	Ljubljana Šiška
76.	Franc	KERN	Velesovo
77.	Emil	KETE	Planina pri Ajdovščini
78.	Jaroslav	KIKELJ Maribor Sv. Jožef
79.	Janez	KLOPČIČ Vrhpolje pri Moravčah
80.	Janez	KODRIČ Studenice
81.	Jožef	KOFALT Semič
82.	Janko	KOMLJANEC Bučka
83.	Avguštin	KOSTELEC Šentrupert na Dol.
84.	Marko	KOSTELEC Šentrupert na Dol.
85.	Jože	KOTLUŠČEK Velike Lašče
86.	Anton	KOVAČ Boštanj
87.	Stanislav	KOVAČIČ Črmošnjice
88.	Bratomil	KOZAMERNIK Ljubljana Vič
89.	France	KOZINA Sodražica
90.	Frančiška KOZINA Sodražica
91.	Ivan	KOZINA Sodražica
92.	Janez	KOZINA Sodražica
93.	Janez	KRAJNIK Reteče
9i.	Franc	KRAMARIČ Radovica
95.	Janez	KRANJC Zabukovje
96.	Frančišek KRASNA Ljubljana
97.	Marijan	KREMŽAR Ljubljana-Moste
98.	Alojz	KRISTAN Jelšanc
KRIŽAJ KRMÉLJ KROF KRUŠIČ KUHAR KUNSTELJ
99- Peter
100.	Matevž
101.	Matej
102.	Ivan
103.	Štefan
104.	France
105.	Albin
106.	Gizela
107.	Jožef
108.	Anton
109.	Vlado
110.	Dušan
111.	Veronika LESTAN
112.	Melhior LILIJA
113.	Franc
Ljubljana-Moste
Stara Loka
Mežica
Komenda
Beltinci
Vrhnika
114.	Jože
115.	Štefan
116.	Janez
117.	Alfonz
118.	France
119.	Ciril
120.	Darko
121.	Dolfi
122.	Jožef
123.	Mici
124.	Pavel
125.	Peter
LAVRENČIČ Kobarid LAVRENČIČ Kobarid LAVRENČIČ Kobarid LAVRIH Primskovo na Dol. LEBAN Vrhnika LESKOVIC Ljubljana-Moste Miren pri Gorici Šempeter v Sav. dolini LINDIČ Trebnje LOGAR Vodice LOPERT Dokležovje LOTRIČ Selca MALAVAŠIČ Šentjošt nad Horjulom MALOVRH Predoslje
Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol.
MAVSAR MAVSAR MAVSAR MAVSAR MAVSAR MAVSAR MAVSAR P
tjjmtâmÊ
»* -
Vi? :
Slovenski spominski
126.	Stanko
127.	Terezija
128.	Vilko
129.	Jože
130.	Franc
131.	Franc
132.	Anton
♦ S
MAVSAR
MAVSAR
MAVSAR
MEHLE
MIKLIČ
MLAKAR
MRAVLJE
133.	Anton sin MRAVLJE
134.	France MRAVLJE
135.	Vinko MRAVLJE
136.	Veronika MRGAN
137
138
139
140
Ignac Franc Marica Ive 141.Ivanka
142.	Ludvik
143.	Henrik
144.	Alojz
145.	Valentin
146.	Jakob
NADRAH
NAHTIGAL
NARTNIK
NOVAK
NOVAK
NOVAK
NOVAK
OBIT
OBLAK
OMAHNA
HS1
Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šentrupert na Dol. Šmarje-Sap Struge
Škocjan pri N. mestu
Brezovica pri Ljubljani
Brezovica pri Ljubljani
Brezovica pri Ljubljani
Brezovica pri Ljubljani
Trebnje
Stična
Žužemberk
Semič
Preloka
Ribnica
Vreme
Žužemberk
Sv. Lenart v Benečiji
Mavčiče
Sv. Gora pri Litiji
Bloke
Sv. Bolfenk v SI. gor.
Sostro
Semič
Ljubljana Štepanja vas
147. Rafael ORAŽEM 1 i8. Franc OREŠNIK
149.	Franc OVEN
150.	Jožef PAŠIČ 151 Janez PAVČIČ
152.	Marijan PAVLOVČIČ Ljubljana Vič
153.	Frančišek PEN	Maribor
154.	Viktor PERKAN Ilirirska Bistrica PEZDIR Brezovica pri Ljubljani PIŠČANC Barkovlje pri Trstu PODLOGAR Golo POGAČAR Kranj
POKORN POLAK POLDA POLŠE
55 Franc
56.	Ladislav
57.	Cvetko 58 Peter
59.	Jožef
60.	Anzelm
61.	Anton 62 Janez 63- Leopold
64.	Ferdinand POTOKAR
65.	Jože
66.	Antonija
67.	Alojzij
68.	Stanislav
69.	Amalija PURGAR
70.	Stanislav RABUDA
Škofja Loka Ljubljana Zgornje Gorje Ljubljana Stožice POTOČNIK Sv. Lenart nad Šk. Loko
Sv. Jedert nad Laškim PRAVHAR Šenčur PREMROV Cerknica PREŠEREN Novo mesto Šmihel PUNGERŠEK Loka pri Žusmu
71.	Alojzij
72.	Janko
73.	Janez
74.	Janez
75.	Franc
76.	Matija
77.	Janez
78.	Franc
79.	Anton
80.	Viljem
81.Janez
82.	Jakob
83.	Jože
84.	Ludvik
85.	Janez
86.	Franc
87.	Anton
88.	Anton
89.	Jožef
90.	Franc 91 Anton
92.	Leopold
93.	Jožef
94.	Franček
RAKAR
RAMOVŠ
RANČIGAJ
Cerkno
Senovo
Šentlovrenc
Ljubljana
Gomilsko
RAZTRESEN Šentjošt nad Horjulom
RIHAR	Dobrova pri Ljubljani
ROM	Semič
RUS	Črnomelj
RUS	Ljubljana
SALMIČ	Raka
SAVELLI	Celje Sv. Danijel
SELJAK	Žiri
SEM	Radmirje
SIVEC	Rovte
SLUGA	Cerkno
SOTOŠEK	Zdole
STOPAR	Boštanj
ŠATEJ	Kamnje
ŠEGULA	Šentlovrenc
ŠERJAK	Velesovo
ŠKUFCA	Hinje
ŠMALC	Mirna Peč
ŠMID	Rogatec
ŠOLAR	Mirna na Dolenjskem
ŠTABUC	Sv. Tomaž pri Ormožu
95. Vladimir STEFANCIC Notranje Gorice
96.	Vinko STIRN
97.	Bernard ŠTUHEC
98.	Filip TERČELJ
99.	Dominik TISELJ
200.	Ernest
201.	Mirko
202.	Stanko
203.	Miha
204.	Viktor
205.	Matej
206.	Mihael
207.	Franc
208.	Lenart
209.	Anton
210.	Alojz
211.	Jože
212.	Izidor
213.	Izidor
214.	Viktor
215.	Anton
216.	Frančišek ŽUPEC
217.	Karel ŽUŽEK
Ljubljana Šentvid Sv.Jurij ob Ščavnici Ajdovščina Velike Lašče Bloke Ljutomer Ljutomer
Novo mesto Šmihel Dolenjske Toplice Sv. Lenart nad Šk. Loko Vrhnika Preska VELIKONJA Otlica VOVK Breznica na Gor.
Pameče pri SI. Gradcu Zagradec Vrtojba
Sv. Jurij ob Taboru Velesovo Kresnice Slovenska Bistrica Velike Lašče
TOMEC
TRATNIK
TRATNIK
TURK
TURK
TUŠEK
UMEK
VEBER
VRHNJA K
ZAJEC
ZAVADLAV
ZAVRŠNIK
ZORMAN
ZUPANČIČ
Slovenski pričevalci iz zamejstva
Tržaška škofija:
1.	Mirko Vekjet,
2.	Placid Sancin,
3.	Jakob Ukmar
Goriška nadškofija:
1. Lojze Bratuž
Celovška škofija:
1.	Janez Hornbock	5.
2.	Anton Kutej	6. 3	Vinko Poljanec	7. 4.	Jožef Pollak
Otto Schuster Štefan Singer Jožefa Sumper
Nadaljevanje s str. 2
krščanstvu gre, pa je bil drugi bistveni namen in poslanstvo "Slovenske države", ZA KAR SE JE NAŠ LIST VES ČAS SVOJEGA IZHAJANJA ENAKO ZAVZEMAL KOT ZA URESNIČITEV SLOVENSKE DRŽAVNOSTI V SAMOSTOJNI IN SUVERENI SLOVENSKI DRŽAVI. Upati smemo, da bo z novo vlado pod predsedstvom Andreja Bajuka, tudi ta drugi dosežen. Gospodu dr. Bajuku pa želimo veliko uspeha. C.J.M.
+ ODŠLI SO +
MIRKO KUNČIČ
Ob stoletnici rojstva pesnika Mirka Kunčiča
Slavje pesniškega genija dr. F. Prešerna bo ob njegovi 200 letnici rojstva v domovini in v zdomstvu popolnejših, Če se bomo istočasno spominjali 100 letnice rojstva slovenskega pesnika Mirka KunČiČa. Oba sta se rodila na Gorenjskem. Dr Prešeren je našel svoj zadnji počitek v slovenski zemlji, Mirko Kuričič v argentinski. Kuncih je umrl pred 15. leti. Njegove pesmi so v polni meri zaživele v Nedeljski Slovencevi prilogi. Brala jih je vsa mladina, srednjesolska in tudi starejši. v
Mirkova zivljenska pot je od njegove zgodnje mladosti do smrti polna pesnitev, v katerih je mladi pesnik našel v boju za svoj življenski obstoj edino tolažbo. To potijujejo Šele sedaj njegova pisma objavljena v 99.Številki "Obdobja", revije SKA.
Mladega Mirka Kunciča sem prvič srečal na zborovanju FO in DK v Celju, ko je skof dr. B. Jeglič narodu napovedal boj proti satanu. Predstavila sta mi ^a v tedaj skromnih prostorih Slovenceve podružnice v Gubcevi ulici urednik -fotograf J. Hafner in urednik L. Ilija, edinstveni poročevalec na mladinskem zborovanju.
Tu sem spoznal tudi gdč. Tilko Marovtovo iz Braslovč. Kot začetna upraviteljica podružnice je bila aktivna propagandistinja dnevnikov Slovenec in Slovenski dom. Dr. I. AhČin jo je predvideval za
STANE LAMOVŠEK
...Poznali smo ga od prvih Časov torontske skupnosti...Pravi slovenski fant,podjeten in postaven , za vse dobro pripravljen in z zlatim baritonom obdarjen, je vse življenje prepeval Bogu in Mariji v <Sjst. V Št,Rupertu na Dolenjskem je na Veliki Šmaren 1923 piisel na svet, preživel kot domobranec težke čase v domovini in begunskih taboriščih. V novi domovini v Torontu si je po obveznem delu na kanadski kmetiji z ženo Marijo ustvaril lepo druzinotreh sinov in ene hčerke. Kot pevec je sodeloval v zboru pri Mariji Pomagaj in pozneje v New Torontu. Mo&i zbor "Fantje na vasi", kije pred dobrimi dvajsetimi leti prvič zapel v Torontu, je bila v začetku skupna ideja prijateljev Načeta Križnana, Staneta Lamovska in Lojzeta Riglerja. Ne moremo si predstavljati brez petja, brez Staneta. Na slovenskem letovišču je več' let vodil ljudsko petje pri nedeljskih masah. Ob večerih je po zeleni dolini nad tabornim ognjem odmevala domala pesem odeta s Stanetovim baritonom.
Ljubil je ta koscek slovenske zemlje v novi domovini. Med prvimi je tam postavil Šotor in pozneje hišico. Letos bo tam njegovo mesto prazno...
V jubilejnem letu 2000, devetega maja, je Gospodar poklical Staneta v nebeško domačijo...Na Veliki petek je Pasijonu se pel vlogo Jezusa in Alelujo v Velikonočnem jutru... Potem je bilo njegovo življenje dopoljnjeno na zemlji... Po petinpedesetih letih z&lostnega spomina Kočevskega Roga je pokojni Stane srečal svoja dva brata in tisoče slovenskih mučencev. Zdaj spet kot v mesecu maju 1945 skupaj prepevajo v nekonČnosti in prosijo za nas revne slovenske zemljane...	Anica Resnik
voditeljico celjske podružnice.. Tilka je kmalu poglobila stike z Mirkom KunČiČem, takrat že stalnim urednikom nedeljske mladinske pologe dnevnika Slovenec. (N.B. Mirko Kunčicc- je zvesto upravljal to službo 15 let-op. pisca) KTD je v tistih usodnih časih odločilo, da bo dnevnik Slovenec ostal časopis za vse krščansko slovensko ljudstvo, poldnevnik Slovenski dom pa glasilo SLS. Uredništvo Slovenskegudoma so zaupali mlademu in ognjevitrmu pisatelju in časnikarju Mirku Javorniku. Ta si je za sodelavce zbral nove, mlade moči, ki so v polni meri odgovarjale razvoju političfie SLS.
Te spremembe so odločile tudi izmenjavo uslužbencev v celjski podružnici. Kosidek, ravnatelj KTD, mi je po uspešnem shodu SLS v Sentpetru, govorila sva oba, že naročil da iščem nove lokale za podružnico... Ta je bila do takrat v hisi Nemca Koeniga.
Ko je Maijanca, dolgoletna namescenka v podružhici, odpovedala službo je isto odpovedala tudi Tilka Marolt. Zanjo je začela nova pot. Poročila se je z Mrkom. Sporazumno s KTD je odprla v Kranju knjigarno, vso pozornost pa posvečala dopisovanju za "Slovenski dom".
Ko so Nemci zasedli Gorenjsko in Kranj, je Tilka morala zapreti knjigarno in se umakniti v Ljubljano.
Za Tilko in Mirka se je začel nov boj za obstoj. Dnevnika sta začela izhajati v skrajšam obliki in
VINKO PUCKO
"Jaz sem pripravljen:^ temi zadnjimi besedami se je VINKO PUCKO, zjutraj 18.novembra poslovil od svojih dragih in prelata Jožeta Gušfana, ko mu je njegov ¿Svljenski prijatelj in duhovni očfe podelil olje maziljenja. Zahrbtna bolezen se je Vinka lotila pred Štirimi leti in pol. Družna mu je posvečala v bolezni vso pozornost. Večkrat so ga zadržali v bolnišnici in prestal je tri srčfie napade. Zadnji čžs so mu začele otekati noge. Zdravje se mu je vidno slabšalo in prestal je hude bolečine. 17.novembra so ga ponovno odpeljali v bolnišnico, kjer je zelo opešal, zato so ga odpeljali domov. V nedeljo 14.novembra je Še pri skupnem družinskem kosilu poslušal doživetja dveh vnukov s pevske turneje Sanjuškega pevskega zbora po Sloveniji.
Pokojnika so naslednji dan odpeljali na pokopališče v Florencio Varala. Predno so ga položili v blagoslovljeno zemljo, je prelat Jože GuŠtin opravil zanj v kapeli pogrbno mašo.
Prekmurski zdomci so s pokojnim Vinkom izgubili že tretjega rojaka: pred desetletji duhovnika F. Glavača, pred leti pa dr.Tineta Duha. Vsi trije so našli zadnji počitek v argentinski zemlji, potomcem slovenskih zdomcev pa zapustili vzglede njihovih del za svobodo slovenskega naroda.
Vinko Pucko je bil rojen lo.maja 1912. V Ivancih v Prekmurju. Po gimnazijzski maturi se je leta 1934. Vpisal na pravno fakulteto in po končanem Študiju nastopil kot pravnik službo pri Gospodarski zvezi. Številni komunističhi zločini v Ljubljani in na podeželju so ga prepričali, da se je pridružil VS in prevzel kot rezervni Častnik poveljstvo v Dolenji vasi pri Ribnici. 5.maja 1945. seje umaknil iz Ljubljane in se pridružil skupini akademikov Stražarjev v Anrasu na Tirolskem. 5.junija je odšel v Italijo v Monigo pri Trevisu, od tam pa v Trst, kjer je ostal do maja 1946. Tam je pričakal zaročenko, pozneje ženo Cilko Gajsek Zaročenca sta se nekaj Časa zadržala v Senegaliji, 28.9. 1947 pa poročila. V taborišču sta se pridružila beguncem, ki so 25.maja osdpluli z ladjo "Steward" v Argentino.
Vinko se je v Argentini kmalu opomogel. Naselil se je v Quilmesu in dobil službo v laboratoriju kemične tovarne Rhodia. V službi je zvesto vztrajal 30 let. V zakonu so se mu rodili 3 otroci, danes vsi poročeni, ki so ga razveseljevali z 8 vnuki.
Vinko je bil zvest Ehrlihov učenec. Zvest krščanski ideji in slovenstvu je kot aktivist sodeloval med prvimi "državarji" Akcijskega odbora, pozneje gibanja za slovensko dišavo. Sodeloval je pri revijjah Slovenska pot in Slovenska Država.
Prijatelji ga bomo ohranili v najlepšem spominu in molih za blagor njegove duše.	Eme.
Mirko se je vzdrževal s Članki za "Slovenski dom". Skromni honorarji niso zadostovali za življenje. V sili mu je pomagal s skromno službico general L. Rupnik na ljubljanski občini. Za Časa nemške zasedbe je Mirko krepko sodeloval s Slov. domom in revijo "Slovensko domobranstvo"- do konca, ko se je, zvest kršc&iskim načelom 5. maja 1945. pridružil slovenskim domobrancem na Koroško. V Argentini je Mirko Kunčič že od začetka sodeloval pri reviji "Slovenska pot" in pri "Slovenski državi". Po vsem tem delu je še vedno pesnil in sodeloval pri tedniku "Sv. Slovenija" Slovenske Šole so se rade posluževale njegovih mladinskih pesnitev.
V družini se je rodilo 6 otrok. Kulturno je lahko ustvarjal do smrti, ker mu je materijelno in duhovno zvesto pomagala njegova žena Tilka in prijatelji kot n. pr. OsterČevi. Družino je zadela huda nesreča, ko je 15. Avgusta leta 1965 umrl najstarejši sin Matjaž. Mirko mu je posvetil eno najlepših pesmi. Za njo ne zaostaja njegova divna pesem hčerki Polonci.
Dobra Zena mu je na stara leta skuhala olajšati njegovo bolečino zaradi odsotnosti njegove hčerke Maijance, kije ostala pri sorodnikih v domovini. Prepričala je Mrka, da sta obiskala hčerko in domovino.
Danes moli za Mirka 13 vnukov. Vsi so ostali zvesti slovenstvu, takemu kakor jih je vzgajal pesnik Mirko Kunčič.
Slavko Skoberne.
ALBIN BLATNIK
Globoko nas je vse pri naši "župniji prsunila vest v nedeljo, da si v zgodnjih urah izdihnil svojo blago dusb ter odšel za vedno od svoje žene in otrok po plačilo k Vsemogočnemu. V imenu žene Darinke in hčerk bi rad spregovoril nekaj besed, pa tudi v imenu društva Tabor, kjer si bil leta zvest clan. Sin kmečkih staršev v družini šestih otrok si bil rojen 23.junija 1921 leta v Doljni Težki vodi, župnija Stopice blizu Novega mesta na Dolenjskem. Kot mlad fant si kočal trgovsko šolo v Novem mestu, uvidel si nevarnost komunizma, zato si se pridružil vernim in poštenim domobrancem, ob koncu vojne pa si se odloČil za emigracijo. V Kanado si prišel v letu 1951, pridno delal ter se leta 1953 poročil z Darinko Dular in sta si skupaj ustvarila lepo druzimco treh hčera.
Ko se je ustanavljala nasa župnija si vedno rad priskočil na pomoč pri raznih odborih, kakor tudi pri starostnem domu Lipa, kjer si posredoval kot agent Royal Le Pape realty, da smo Slovenci dobili za ugodno ceno zemljišče, kjer danes stoji starostni Dom Lipa, na katerega smo vsi lahko ponosni. Tudi kasneje, ko je bil Dom dograjen si pomagal v odborih, Če si le utegnil. Za vsa ta dobra dela Te bo Vsemogočni bogato nagradil. Ostal si zvest domobranskim naCelom: Bog, Narod, Domovina tudi ko sijprisel v Kanado kot 301etni mlad mož ter si ustvaril družino, kateri si bil skrben oče in stari oče ter zvest mož' ženi Darinki. V življenju si imel za vsakega dobro besedo ter pomagal sočloveku, ctfe je bil potreben pomoči. Tudi Bogu si ostal zvest vse življenje, tudi takrat ko si po operaciji v kolku počasi hodil s palico k božji službi v naso cerkev. Spocij se dragi Albin v tej kanadski zemlji, ki Te je pred 50 leti sprejela in dala zatočišče, kjer si se kmalu znašel in ustvaril lepo družino, ki Te bo sedaj zelo pogrešala. Zbogom dragi Albin in mirno počivaj! Toronto 31 .maja 2000	Blaž Potočnik.
24.marca je po krajši bolezni v miru zaspala gospa Nada Meden. Soprogu Jožetu in družini naj Bog pomaga preko teže žalovanja, v upanju na ponovno srečanje v večnosti,- Nase sožalje!
V rororitu jc lüTillä puZTiäfiä gOspä Tončka rogoielec— Kastelic, žena podjetnika g.Jožeta Kastelica, požrtvovalna delavka med Slovenci. Gospodu Kastelicu nase iskreno sožalje !
Ob zaključku nase publikacije smo zvedeli za smrt ge. Marije (Mirni) Ugovšek, ki jo je OČe po težki bolezni poklical k sebi. Gospodu Stanetu Ugovšku in njegovi dnižini naše globoko sožalje !
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES (Slovenska konferenca)
IZJAVA ZA JAVNOST:
Ker se v Sloveniji po padcu Drnovškove vlade, med politiki, novinarji in številnimi posamezniki pojavlja velika nestrpnost do Slovencev, ki živijo in delajo zunaj Slovenije, je upravni odbor Slovenske konference SSK na svoji redni seji 11. 5. 2000 sprejel naslednja stališča:
Slovenska konferenca SSK obsoja izjave nekaterih politikov in javnih občil, preko katerih širijo državljansko nestrpnost do tisega dela narodovega telesa, ki je zaradi komunističnega nasilja in pobojev ter revanžizma moral bežati iz domovine.
Opozarjamo, da bi morali politiki in novinarji, prvi kot nosilci političnih funkcij in drugi kot oblikovalci javnega mnenja, upoštevati prviv ostavek 3. Člena in prvi odstavek 5. Člena Ustave RS, kjer sta
kategoriji državljan oziroma Slovenci po svetu tudi temelja naše ustavne pravice in dolžnosti do slovenske diaspore.
Ob vsem tem na smemo pozabiti, da so komunisti takoj po koncu druge svetovne vojne, še preden so 1945. Leta prevzeli oblast, na slovenskih tleh zajeli in neusmiljeno pobili preko dvesto tisoč vojnih ujetnikov in beguncev iz Balkana Med njimi je bilo tudi okrog 30.000 slovenskih domoljubov.
Pred tem genocidom so bežale cele družine, starčki, ženske in otroci. Beg pred komunističnimi eksekutorji je bil za mnoge beg pred gotovo smrtjo.
Kljub temu so po desetletju komunističnega prezira in zamolčanosti svojo ljubezen do Slovenije pokazali ob osamosvojitveni vojni in nato nesebičnem prizadevanju v za njeno mednarodno priznanje. Žal se jim za takrat neprecenljivo podporo in pomoč še do
TRI DETELOVE NOVE KNJIGE.
(Dve v slovenščini - in romunski prevod iz
nemščine.)
Na Dunaju živeči pisatelj Lev Detela je nedavno pri založbi NOVA REVIJA v Ljubljani. Objavil obSirno spominsko knjkigo EMIGRANT -PREGNANEC MED DVEMA SVETOVOMA 1960-1990.
V ospredju je pisateljeva življenska pot, ki ni bila lahka. S svojo ženo pesnico MILENO MERLAKOVO sta živela Predvsem v Avstriji in na Dunaju, na "pragu domovine" kamor pa nista imela dostopa. Zanimivi so pisateljevi opisi kulturnega delovanja v več jezikih in spomini na srečanjas težaškimi, koroškimi in zdomskimi pisatelji in številnimi drugimi delavci. Že leta 1987 je Detela objavil svoje spomine na otroštvo v drugi svetovni vojni in mladost sredi komunističnih pritiskov po letu 1945 v knjigi Časomer Življenja, ki je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu.
Pri založbi revije SRP (Prazakova 13) je zadnje dni leta 1999 izšla tudi Detelova nova pesniška zbirka Starosvetni spevi. Avtor je to epsko-lirsko izpoved z resničnim ali navideznim zgodovinskim ozadjem iz Časa Julija Cezarja in v temo pogreznjene usode starih ljudstev in rodov, napisal v novi bohonchici (torej brez strešic za slovenske šumnike, c,s,z,) in opremil z lastnimi trno-belimi risbami. Knjiga je dostopna tudi v internetu. /i.a. http://www.revijasrp.si)
Založba Romania Press v Bukarešti pa je pred
Nadaljevanje s str. 4
raznih skupinah, ki zdaj že obstajajo v slovenski skupnosti po župnijah. Močno povezovalno moč ima prav gotovo tudi šport in športni dnevi. Tudi nedeljsko srečevanje najprej pri daritvi svete mase daje spodbudo, da se nato še ob sproščenem pomenjkovanju po tem medsebojno prijateljstvo krepi.
Spoštovane gospe in gospodje! Ohranjevanje slovenstva, slovenske kulture in jezika ni lahka stvar, je pa lepa. Ohranjati to kar smo podedovali od naših prednikov je samo en del. Drugi, težji, pa je to dediščino sprejeti in jo posredovati naprej. Modrost in vztrajnost odraslega ter iznajdljivost in zavzetost mladega lahko veliko več naredita, Če se drug drugega dopolnjujeta. v tem dopolnjevanju in v složnem vzdušju je veliko lažje delati in pri tem delu imeti tudi uspeh. To je tudi tisto kar bodo od nas pričakovali naši zanamci. Od nas je odvisno ali bodo tudi oni deležni tega bogostva, ki ga skušamo danes ohraniti mi.	, ,vala lepa.
kratkim izdala romunski prevod krajšega, najprej v nemščini napisanega Detelovega romana Za ognjenim gozdom. Leta 1995 je nemško varianto z ironičnimi in grotesknimi namigi prepletenega dela z naslovom Hinter dem Feuerwald objavila dunajska založba LOG, avtor pa je izbor iz knjige v lastni slovenski priredbi pod naslovom Za ognjenim gozdom med drugim predstavil v Književnih listih DELA in v revijalnem tisku.
V tem tekstu Lev Detela opisuje zanemamjen gorski hotel v Avstriji, vendar se zgodba, povezana s podzavestnimi občutki groze in strahu, izvirajocih iz otroških doživetij v drugi svetovni vojni, groteskno in surrealno povesi proti "Balkanu." Poleg pripovedovalca, (verjetno pisateljevega drugega jaza) je glavna oseba zgodbe nihilistibni romunski emigrant Jan Ostratu, nekakšen lokalni razgrajaški "Žirinovski". Skozi metaforo propadajočega hotela na Semmeringu in v figuri nerazpoloženega obešenjaškega Ostrata se odpira razgled v svet, v katerem je ogroženo družabno ravnotežje.
Tudi "romunska tematika'je bila morda vzrok, da je romunski pisatelj, prevajalec in urednik Matej (Gavril) AJbastru Detelovo delo prelil iz nemščine v romunsčino. Knjiga Dincolo de Feuerwald, ki jo je opremil Florian Creanga, je bila maja tik po izidu z uspehom predstavljena na letošnjem knjižnem sejmu v Bukarešti.
Knjigo Emigrant je Detela že predstavil v Ljubljani, v rojstnem Mariboru in na Dunaju, sledile pa bodo še druge predstavitve. O vseh treh novih knjigah je pisatelj sredi junija spregovoril tudi na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani.
Toronto Catholic District School Board Continuing Education Department 2000 International Languages Symposium

Presented to...
April 15,2000
"For cflcbrAfi„5 our	a* yvc*vers of niltvrjJ t*pc3try with fhe
2000 S*rurt»t| h,tcm*ti<m»1 L»«5u*se» CrtWt Progr*»«"


Frank Meagher Superintendent of Education Special Services Department

Program C OffljiwHTi^ Education Department
Na Štefanovo 1999 je praznoval 80. letnico nas
zvesti pevec tenor JANI TRPIN.
Pevci smo se ga spomnili z življensko pesmijo in
sliko blzženega A.M. Slomška.
Jani, na mnoga leta m Bog plačaj za zvestobo petju
in slovenstvu!
v
Bernarde Cemas.
danes ni zahvalila Še nobena od dosedanjih slovenskih vlad.
Demos, ki se je zavedal gospodarske in strokovne veličine naše diaspore, je v prvi odstavek 3. Člena in prvi odstavek 5. Člena Ustave R.S. zapisal, da bo država Slovenija skrbela za vse svoje državljane, pa tudi za Slovence brez slovenskega državljanstva po vsem svetu. Ponovno napenjanje sovražnega loka nad Slovenci po svetu je dejanje, ki Sloveniji ne prinaša priljubljenosti in ne potrjuje dejstva, da smo s komunizmom prekinili že leta 1989. Ker bivši predsednik države, kot zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije molči, smo prepričani, da po njegovih nastopih sodeč tiho soglaša z razpihovanjem nestrpnosti doma in po svetu, kar kaže, da ni bil predsednik vseh državljanov. Daniel Starman l.r. Predsednik slovenske konference SSK.
Akcija
POMOČ ARGENTINSKIM ROJAKOM
(BEGUNCEM)
Toronto, Kanada
LISTA DAROVALCEV v Kan dolarjih
Almassy Vieth Ela Gpa............$ 50.--
Ambrožič Anton Adv................$ 100.--
Bezjak Mary Gpa........................$ 200.--
BratinaDr. G..................................$ 100.--
Ferkul Mija Gpa .........................$ 100.-
Godec Duško Gd.	$ 10.»
Jakus C Gdč................... $ 200.«
Jereb Maria Gpa............................$ 50.-
John Krek Credit'union ....	$ 100.--
Kastelic Joe Gd..............................$ 200.»
Kastelic P. & J................................$ 50.--
Kavčič Valdi Gd............................$ 20.--
Kokelj F..............................................$ 200.«
Kuk Prof. Augustin....................$ 300.--
.Kukovica A. Gd........................$ 60.--
Lavrih John Rev..........................US$ 100.-
Mejač Konrad................................US$ 500.--
Mihevc J. Gd....................................$ 50.-
Milač Metod Prof.......................US $ 100.--
Opara Jože Eng..............................$ 100.--
Oseli Florian Gd............................$ 50.-
Pogačar Joe Gd..........................$ 500.-
PorovneDr. F............................$ 100.-
Potočnik Blaž Gd....................$ 50.-
Resnik Rudi Gd........................$ 100.-
Seljak Tone Eng........................$ 1000.
Slobodnik J. Gd č/k ..............$ 200.
Slovenia credit union............$ 300.
Škulj J. Eng....................................$ 50.
Stražar Frank Gd........................$ 60.
NN...................................................$ 20.
Sterle Mimica..............................$ 100.
Strniša Franc Gd........................$ 100.
Urbane Lea Gpa........................$ 200.
Vidergar F. Gpa..........................$ 100.
Vizintin Z. Gd..............................$ 300.
Vrčkovnik Milan Eng.	$ 500.
Žižek Louis Gd............................$ 50.
Zierenfeld Francka Gpa ...	$ 100.
Skupaj nabrano Can. $5.770.00 (U.S. $3846.00) in U.S. $700.00. Skupaj U.S. $4.546.00. Gornja vsota je bila v celoti poslana v Argentino Dobrodelnemu društvu Zveza Mater in žena, starostnemu domu Dr. G. Ro"žman in Šestim upokojencem domobrancem.
Vsem darovalcem prisrčna hvala
Za odbor: Lea Urbane l.r.
PRISPEVKI
ZA UREDITEV GROBA DR. L. EHRLICHA Ing. Drago Bizilj	$ Can 220.14
Dr. Kuhar Bogomir in dr. Marsha $ US 500.00 Colonel dr. Joseph Kovacic $US 100.00
DAROVALCEM ISKRENA ZAHVALA!
Iz zavestne pozabe priklicali največji sin Kanalske doline
Lambert Ehrlich
Župnik v Ukvah, etnološki raziskovalec in pisatelj Mano Gariup, rojak iz Benečije, je pred kratkim ljudi v Kanalski dolini prijetno presenetil s svojo najnovejšo knjigo Lambert Ehrlich. Z njo je ljudem, ki berejo samo v italijanščini, prvič odkril in predstavil doslej zamolčanega, vendar največjega sina Kanalske doline, slovenskega duhovnika, znanstvenika in mučenika dr.Lamberta Ehrlicha. Leta 1942 so ga v Ljubljani umorih komunisti. S tem so ob nasilni smrti svojega največjega buditelja že tako ogroženi Slovenci v Kanalski dolini dobili strah Se pred rojaki in slovenščina je v takšnih razmerah v tej dolini utihnila.Posledica takšnih tragičnih razpletov je, da je morala biti knjiga napisana v italijanščini, če naj bi mladi domačini bolje spoznali zgodovino svoje doline.
Življenje in delo dr. Lamberta > Ehrlicha, duhovnika, znanstvenika, je v uvodnih besedah literarnega večera zapisal novinar Saša Mar-telenc iz Trsta, ki je bil po sili razmer tudi diplomat, vedno iskreno zaskrbljen spremljevalec usode svojega naroda, ki je bilo v tej dolini dolgo zamolčano. Predstavitev v žabniški župnjiski cerkvi sta organizirali župniji Ukve in Žabnice v sodelovanju s slovenskim društvom Mario Čemet Pri tem sta sodelovala cerkvena pevska zbora obeh župnij, Godba na pihala Kanalske doline in pevci družine Zwitter iz bližnje avstrijske Koroške. Sklep-> no besedo o namenu knjige in Ehr-lichovi vizionarski misli sožitja narodov na tromeji, Združeni Evropi ter (prvič omenjehi) samostojni slovenski državi znotraj nje pa je imel ravnatelj Višjega inštituta za verske Vede videmske nadškofije msgr. Marino Qualiraa.
Kdo je bil Lambert Ehrlich?
LmibertEhiig&aM&ppJil 18.
septembra 1878 v Žabracah pod Svetimi Višarjam£ Tbje tisti dei Koroške, ki ga je morala Avstrija po koncu prve svetOTOSVtjhc prepustiti Italiji. Toda ljudjeae s tem še do danes niso sprijaznili. Žal se je osrednja Sloverujatuditukaj pre-

Prof. dr.L.Ehrlich svari občinstvo pred nevarnostjo komunizma in terorja na pogrebu Rudolfa Dolinarja, 12. junija 1937.
pripadnosti sloveristvu, da bi si želeli kaj več. Toda nekaj ljudi je bilo popolnoma ozaveščenih. Med njimi so bili tudi Ehriichovi. To je nosil v srcu tudi mladi Lambert, ko se je odpravil v svet. Gimnazijo je končal v Celovcu, bogoslovje leta 1902 v Innsbrucku, kjer je prejel, tudi mašniško posvečenje ter že leto za tem doktoriral iz teologije. Po enem letu izpopolnjevanja v Rimu ga je pot vodila nazaj v Celovec, kjer je bil najprej kaplan, potem tajnik celovškega^kofa in nazadnje profesor na celovškem bogoslovju. Leta 1919 je bil imenovan za izvedenca za koroško vprašanje pri jugoslovanskem zastopstvu na mirovni konferenci po prvi svetovni voj-ni«Med bivanjem v Parizu je napisal več znanstvenih razprav. Za tem se je izpopolnjeval na Univerzi v Oxfordu v etnologiji in primerjalnem veroslovju, kar je potem predaval na novi univerzi v Ljubljani.
Bil je misleč in mistik
V življenjepisu lahko preberemo, daje njegova verska in narodna gorečnost izkazovala nedeljivo celoto srca in duše. Kot dober psiholog in opazovalec je poznal svoj čas velikih nasprotij. Bilje mislec, mistik, ki se je z Bogom pogovarjal in živel. Zato je bil lahko človek plemenitih dejanj. Znal je biti tudi
Iz DEMOKRACIJE
popustljiv kot duhovni pastir, iskren in ponižen, vendar trden v pomembnih načelnih vprašanjih. V duhovni podjetnosti je bil strastno vztrajen, vendar obvladljiv in potrpežljiv. Ugotovljeno je bilo, daje pred drugo svetovno vojno šel prosit na Dunaj in rešil iz zapora komunista -študenta Borisa Kidriča. Toda dobrota je sirota, saj mu je kasneje to plačal z umorom. Ehrlichovo dejanje postavlja na laž komunistično zgodovinopisje, da so bili kristjani v Ljubljanski banovini sovražni do komunistov kot ljudi bolj kot cbugje, npr. na Primorskem.
Delo na podlagi
dobrega zgleda
Ehrlichovo delo je bilo znanstveno pa tudi delo za široko izobrazbo in krščansko omiko. Deloval je v raznih dobrodelnih ustanovah Med študenti in srednješolci je deloval v okviru dobrodelne organizacije Vincencijeve konference, ki sije prizadevala tudi za njihovo duhovno poglobljeno življenje.
Že takrat se je zavzemal za krščansko prenovo in pokristjanjevanje le na podlagi dobrega zgleda. Zato je ustanavljal misijonska združenja, prirejal misijonske razstave in tečaje, podpiral misijonarje in utiral pot sodobnim misijonskim pristopom na Slovenskem. • ŠkofGregorij Rožman gaje imenoval za pomočnika v skrbi za mladino. Dr. Ehrlich jo je vzgajal tudi
za kasnejše nastope v slovenski družbi. Poudarek je bil na nesebični zvestobi življenjskim idealom v krščanstvu in narodu. Ehrlich jim je jasno govoril in nakazoval pot v samostojno slovensko državo, kar pomeni politično zrel narod in njegovo uveljavljanje med drugimi narodi in nacijami. Nekateri so menili, da so njegove ideje preuranjene. Toda slovenski komunisti so v njem prepoznali hudega, realnega in močnega nasprotnika ter organizatorja, ki bo znal prebrati
njihovo zavajajočo revolucionarno propagando in jo zajeziti s pravim odgovorom. Z letakom pod naslovom Korenskijada je opozoril,
partija Ehrlich je vedel za namen komunističnih pobojev in je na to opozarjal. Povedal je, da časi zahtevajo tudi daritev in mučeništvo. Na to je opozarjal prav svoje zadnje dni. Partijo je zadel na pravo mesto in cA) »pravem času« ga je 26. maja 1942 tudi umorila Pokopan je bil na Žalah, toda težka vest in stalne rože na grobu so bile preveč za oblastnike, zato so ga dali leta 1946 izkopati s še štirinajstimi drugimi pobitimi žrtvami, potem pa se je za njihovimi trupli izgubila vsaka sled, saj so jih odpeljali in nekje na Postojnskem zmetali v kraško jamo. Novica o tem je šla po vsej Ljubljani in škof Anton Volk je na veliki petek pri pridigi gnusni vandalizem pogumno obsodil, čeprav so ga neprestano klicali na Ozno: »Usti, ki ne puste mrtvih pri miru, so slabši kot šakali in hijene!« Danes, ko se
te stvari odkrivajo narodnemu spominu in nujni refleksiji mladim rodovom, kričijo »prizadeti« o preštevanju kosti..., ker zlagane ^»herojske« zgodovine ne namera?, ^fhjo popraviti, čeprav sekri vic 'fie da popraviti in umorjenih; če več obuditi, po nepotrebnem zasejanega sovraštva pa za nazaj tudi ne odpraviti, saj je svoje že storilo.
Knjiga - darilo za vse
Oba govornika, ki sta Ehrlicho-•vo življenje osvetlila iz več zornih kotov, sta si bila edina, da je vsaka knjiga, ki nastane iz dobrega namena, darilo za vse, ki cenijo ustvarjalnost in želijo sebi in svojim potomcem povedati resnico, s katero bodo lahko žrveh naprej v sožitju. Je tudi izhodišče za neka nova spoznanja in boljše rešitve! Edina sta si bila tudi v tem, da to pomeni odsev temeljnega spoštovanja, ki današnji rod vodi v sfero kulture. Odkrivanje krivično umorjenih, mučenih in pozabljenih pa je sploh etična drža. Brez te sedanje bi vanje
Ambrož Kodelja - Doberdob: ....Toda po vojni prof. Ehrlichu ni bilo dano počivativ grobu. Komunistični oblastniki so dali njegov grob izkopati in kosti raztresti neznano kje. Zdi se, da jih je bolj kot protikomunizem vznemirjala Ehrlichova VIZIJA SAMOSTOJNE SLOVENIJE. Vsled tega je bilo vsa leta po drugi svetovni vojni izgovarjanje njegovega imena povezano s psihoterorjem in v javnem poročanju zamolčano.
Podtalno komunistično glasilo "SLOVENSKI POROČEVALEC" je že 2. junija 1942 poročal, da je bil Lambert Ehrlich "justificiran" predvsem zato, ker je bil na čelu protirevolucionarne klike in vsled tega kriv za zlom Jugoslavije in slovenskega naroda.
Leta 1989 tik pred koncem Jugoslavije, je geslo o njem izšlo tudi v Enciklopediji Slovenije. V zvezi z geslom je prišlo potem do polemike ker je njegov avtor na zahtevo "višjih" (beri funkcionarjev tajne službe) moral pri sestavljanju izločiti naslednji stavek:... "V političnem pogledu se je zavzemal za večjo samostojnost Slovenije, ki pa naj bi bila vključena v ŠIRŠO ZVEZO SLOVANSKIH OZ. SREDNJE -EVROPSKIH DRŽAV. (Mladina st.44. 1989)"
Zdi se neverjetno, in vendar, njegova VIZIJA se je uresničila. Evropa je leta 1992. Pol stoletja po njegovi smrti (1942) PRIZNALA SAMOSTOJNO SLOVENIJO.
PRAV TAKO SE URESNIČUJE TUDI NJEGOVA VIZIJA O ŠIRŠI EVROPSKI POVEZAVI SLOVENIJE.
in ustvarjanje prihodnosti temelji na močvirju.
Prav etični vidik vseskozi navdihuje tudi pisatelja Maria Ga-riupa. Dotika se tako pravično kot pogosteje krivično predstavljenega lika, slovenstvu vdanega zamejskega človeka, katerega življenje je ugasnilo pod nasilno zločinsko ideološko roko v matični Sloveniji.
Poleg tega, ker se je knjižna slovenščina od mladih iz Kanalske doline že poslovila, pa je bila knji-
da Ehrlicha prvič predstavi italijanskemu bralcu. Ob tej predstavitvi bodo lažje razumeli, kaj je bilo tam
Generalni vikar Ignac Nadrah blagoslovi krsti prof.dr. L.Ehrlicha in akademika Viktorja Rojca na Žalah (31 .maja 1942).
avtohtono slovenstvo in kako ga je Italija do danes izruvala iz doline, da je v javni pisni obliki ostalo le še na pokopališčih in na križevem potu in drugih starih upodobitvah obeh župnijskih cerkva
Učil je to, kar je tudi sam zares živel
Pisatelj predpostavlja, da tamkajšnji bralec ni obremenjen z zgodovinskimi travmami, zato vseskozi stopnjuje njegovo radovednost in tudi spoštovanje do Ehrli-chove življenjske poti. S to pred postavko je neposreden in presenedj i-vo natančen tudi, ko navaja Ehrli-chove družinske in osebne doživljaje, zlasti pa pobude na javnem, verskem in socialnem področju. Predvsem pa poudarja, da je Ehrlich Učil to, kar je tudi sam zares živel Samo podatek, da je dnevni > molil tudi po šest ur, nekaj pove. Roka zločinske komunistične partije je to duhovno polno življenje pretrgala prav zaradi njegovega svetniškega zgleda in vpliva na mladino.
Ta'večer je bilo posebej poudarjeno, da je bil ob vseh svojih obveznostih v osrednji Sloveniji nenehno globoko navezan in dejaven v svoji ožji domovini Kanalsk i dolini, nad katero se dviga duhovni slovenski biser Svete Višaije, k i so bile in dolgo zdržale kot slovenske, dokler so živeli in delovali tam močni ljudje, kot je bil dr. Lambert Ehrlich.

¿m

PRILOGA
slovx=ns!<Ä
Ehrlichu v spomin: Kamen govori
Preteklo soboto dopoldne je bila na ljubljanskih Žalah spominska slovesnost. Začela se je z mašo zadušnico, ki jo je ob somaševanju devetih duhovnikov daroval škof Jožef Kvas.
Na stopnišču pred oltarjem je šopek 58 rdečih nageljnov, ovit s trakom v slovenskih barvah, spominjal navzoče na nezaslišani dogodek pred toliko leti: Ko sta se 26. maja 1942 vračala od jutranje maše, sta v Streliški ulici blizu Ljudske kuhinje padla pod streli vosovca univ. prof. dr. Lambert Ehrlich in visokošolec Viktor Rojic.
Lambert Ehrlich je bil rojen 1879 v Žabnicah pod Sv. Višar-jami. Študiral je v Rimu in Ox-fordu, bil je stolni vikar, škofijski tajnik in profesor bogoslovja v Celovcu in leta 1907 pobudnik Krščansko-socialne zveze za Koroško, predhodnice Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. Na mirovni konferenci v Parizu je branil slovenske pravice koroških mej. Mednarodno priznani znanstvenik je postal profesor teološke fakultete v Ljubljani, organiziral je slovensko misijonstvo in bil velik dobrotnik revnih. Predvsem pa je bil priljubljen med akademsko mladino. Bil je odločen nasprotnik treh -izmov (komunizma, fašizma in nacizma), hkrati pa vizio-nar slovenske državne samostojnosti.
V knjigi „Neminljiva Slovenija" se Ciril Žebot takole spominja: „Kdo je prof. Ehrlich resnično
Ob sobotni blagoslovitvi spomenika so osvetlili lik velikega Slovenca - ki mu je bila tekla zibelka ob znožju Marijinega svetišča na stičišču treh evropskih kultur - dr. Avguštin Kuk iz Ka-
nade v imenu preživelih stražarjev, univ. prof. dr. Janez Juhant z ljubljanske teološke fakultete in dva Ehrlichova rojaka iz Žabnic - prof. Martin Kranner, upravitelj Doma srečanja „Lam-
bert Ehrlich" na Sv. Višarjah, in sin nekdanjega žabniškega organista, 95-letni starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem, župnik Tomaž Hol-mar z Obirskega.
France Vrbinc
bil, je potrdil njegov pogreb, ki je bil veličastna manifestacija odločenosti za življenje sredi brezprimerne narodne stiske v zasedeni Sloveniji. Ne vem, da bi bil pogreb katerega drugega velikega Slovenca - gotovo ne med vojno in okupacijo - spontano pritegnil toliko izobražencev, študentov in dijakov, kot jih je pogreb Laniberta Ehrlicha. Eden izmed njegovih mlajših učencev je ob krsti v imenu te mladine prebral pretresljivo preprosto izjavo zvestobe krščanskim izročilom in višarski viziji slovenstva, kot jih je v slovenski študirajoči mladini utrjeval prof. Ehrlich. Množica mladih ljudi je ob tej obljubi pokleknila kot v versko potrdilo, da bo ohranila Ehrlichovo duhovno zapuščino." Trupli obeh umorjenih žrtev sta bili po vojni izkopani in odpeljani neznano kam. Grobova sta ostala prazna, prerasla ju je trava in plevel. Nova slovenska zaveza si je med drugim zastavila cilj, da ohrani dostojen spomin na zamolčane žrtve revolucije v Sloveniji. Poskrbela je že v številnih župnijah za postavitev spominskih plošč, ki izpričujejo dolga leta zamolčana imena ljudi, padlih kot žrtve ideoloških nesoglasij. Zdaj je NSZ s pomočjo preživelih Ehrlichovih učencev, prijateljev in nekdanjih stražarjev (članov akademskega kluba Straža) uredila tudi zapuščeno in oskrunjeno grobišče, da na njem umetniško izdelan nagrobnik spominja na zamolčani žrtvi - univ. prof. dr. Lamberta Ehrlicha in viso-košolca Viktorja Rojca.
NOV NA GROBNI SPOMENIK
Ivo Žajdela
V soboto 15. julija je bilo na ljubljanskih Žalah slovesno bogoslužje z blagoslovitvijo novega nagrobnega spomenika na mestu, kjer sta bila leta 1942 pokopana dr. Lambert Ehrlich in Viktor Rojic.
Dr. Ehrlich je bil eden najpomembnejših Slovencev med obe mu svetovnima vojnama. To, da ga je komunistična partija 26. maja 1942 umorila preko svoje teroristične organizacije VOSA sredi Ljubljane, je pomenilo konec civilizacije na Slovenskem. Posledice tega in mnogih tovrstnih zločinskih dejanj so bile strahotne, tako hude, da celo danes, skoraj šestdeset let kasneje nič ne kaze, da si bo slovenski narod kmalu opomogel od posledic komunistične revolucije. Takrat so komunisti Slovenijo vrgli s tečajev.
Danes se ve, da je Ehrlicha in Rojica na Streliški ulici pod gradom ustrelil mladi Vosovec FRANC STADLER-PEPE, ki je bil
DR. Lambertu EHRLICHU
po vojni razglašen za narodnega heroja in je umrl pred nekaj meseci. Ehrlichov grob na Žalah je danes prazen, saj so komunisti po vojni izkopali Ehrlichove in Rojičive posmrtne ostanke ter jih zakopali neznano kje.
Sveto mašo ter blagoslovitevnagrobnega spomenika je ob prisotnosti večjega števila duhovnikov daroval ljubljanski pomožni škof msgr. JoŽe Kvas. Po maši sta v cerkvi na Žalah številne prisotne nagovorila Stane Strbenk, tajnik Nove slovenske zaveze, ki je organizirala postavitev nagrobnika in Tomaž Holmar, 96-letni starosta slovenskih duhovnikov. Po maši je krenil dolg sprevod okoli sedemsto prisotnih do novega nahrobnika sredi Žal, blizu Lipe sprave, kjer je vsako leto 15.junija spravna spominska slovesnost. Po blagoslovitvi nagrobnika je bila slovesnost na kateri je pel zbor župnije Svete družine iz Dravelj.
Nastopili so trije govorci. V imenu Stražarjev Avguštin Kuk iz Kanade, v imenu Žabničanov prof. Martin Kranner ter naslednik dr. Ehrlicha na Teološki fakulteti dr. Janez Juhant. Prof. Kraner je podrobno spregovoril o svojem rojaku ter povdaril, da je na Svetih Višarjah po dr. Ehrlichu poimenovan slovenski dom. Povdaril je, da se moramo dr. Ehrlicha spominjati kot velikega moža, ker bo drugače tudi za nas veljalo, da narod, ki svojih mož ne časti jih tudi vreden ni Juhantov in Kukov govor objavljamo v celoti.
Ko je pred nekaj meseci umrl Ehrlichov morilec, so Delo, Dnevnik in tudi drugo časopisje objavile lep nekrolog v njegov spomin, o slovesnosti postavitve spominskega nagrobnika dr. Ehrlichu, ni poročal nihče.
To je današnja Slovenija, ko duh revolucije še vedno pustoši po njej.

Verniki se zbirajo pn cerkvi Vseh Svetih na Žalah

PraneČak Nick in mati Teresija Ehrlich z gospodom Holmarjem in prof. Martin Kraner ob blagoslovitvi Ehrlichovega groba. Skof dr. Kvas blagoslavlja obnovljeni grob. Asistirata g. Anton Pust, lazarist iz Mirenskega gradu in dr. Jože Kopeinig, ravnatelj na Tinjah.
ZARES, UMRL JE SVETNIK ^ *
GOVOR dr. Avguština Kuka ob priliki\ blagoslovitve obnovljenega groba dr. Lambert Ehrlicha in Viktorja Rojica na Žalah, dne 15. julija 2000. .
Prevzvišeni g.Škof dr. Kvas, častiti duhovniki, častite sestre, spoštovani sorodniki dr. Ehrlicha in Viktorja Rojica, spoštovani ugledni predstavniki slovenskega javnega življenja, dragi predstavniki Nove slovenske zaveze, dragi navzoči prijatelji!
Petdeset in osem let je le poteklo odkar smo se tu, na tem mestu, pred 10.000 glavo množico, vključno tisoče katoliške dijaške mladine, mnogih včlanjenih v Slovenski dijaški zvezi in akademskem klubu STRAŽA, poslavljali od profesorja Ehrlicha in visokosolca Viktorja Rojica Ob odprtem grobu smo kleče prisegli našemu duhovnemu vodji in vzgojitelju prof. Ehrlichu, da bomo v življenju ostali zvesti slovenskim in krščanskim izročilom. Mnogi so to prisego morali plačati s prerano smrtjo.
Danes, po dolgih letih, prihajamo v imenu še živečih članov te družine, raztresenih po Širnem svetu z mislijo in zeljo obnoviti in še enkrat izpovedati nase globoko spoštovanje m učencu Ehrlichu, ko se še vedno sprašujemo "Cui bono?"-komu je koristila njegova smrt?
Prihajamo v upanju in želji - tudi Ehrlichovi - da se vsi dobro misleči Slovenci resno zavzamemo za pravično spravo in sožitje, za normalno demokratsko življenje, ki bo prineslo prelepi deželi Sloveniji mir in božji blagoslov.
Profesorja Ehrlicha sem prvič videl na Taboru Slovenske dijaške zveze v Slovenskih Konjicah julija 1939. leta. Enotedenskega Tabora s temo Sveta si zemlja slovenska, se je udeležilo več 100 srednješolcev in visokosolcev. Zadnji govornik je bil prof. Ehrlich, ki je opisal lepoto Slovenije, zlasti zamejske, s takim navdušenjem, s tako iskrenostjo in s takim prepričanjem, da smo ga poslušali z zadržanim dihom. Profesor Ehrlich, ki je bil spremljevalec ameriškega podpolkovnika Milesa, Slana mirovne komisije, je peš, v snegu prehodil Koroško, Štajersko, Primorsko in Prekmurje ter statistično v spomenicah dokazoval slovenski živelj na spornem ozemlju in povdarjal upravičene, .zahteve po priklucitvi tega ozemlja matični Sloveniji. Na žalost neuspešno.
Ko je prof. Ehrlich končal svoj govor, je dvorana naravnost zagrmela od navdušenja. To je bilo toliko bolj cenjeno, ker so med občinstvom bili tudi pripadniki različnih mišljen in nazorov. Po končanem govoru se je prof. Ehrlich neopazno umaknil z odra in se skromno pridružil ob strani stoječim Študentom, da se je izognil bučnemu aplavzu.
Ta rodoljubni govor je tudi mene vzpodbudil, da sem se odloČil prikluČiti se v vrste Ehrlichovih Študentov.
Profesor Ehrlich je pogosto naročal svojim Študentom, naj se ne ukvarjamo s STRANKARSKO politiko, ampak naj se čim bolj posvečamo študiju, ker da bomo na ta način največ koristili slovenskemu narodu.
Diplomirancem, ki so šole že končali, odslužili vojaško službo, bili že zaposljeni in nekateri že poročeni, pa je svetoval, ne, vzpodbujal, naj posegajo v javno življenje in junaško, odločno odklanjajo TRI - IZME: komunizem, fašizem in nacizem in pogumno branijo krščanska načela, kot je to običaj v drugih demokratskih državah.
Globoko v srcu pa mu je gorela velika IDEJA	VIŠARSKEGA
SLOVENSTVA, ki je bila osnova njegove VIZIJE SLOVENSKE DRŽAVE, za katere uresničitev smo delali po profesorjevi smrti njegovi ucenci po svetu. Na temelju njegove vizije SLOVENSTVA mu po pravici gre priznanje začetnika in pobudnika slovenske državne misli, SLOVENSKE DRŽAVE Tisti iz njegove študentovske družine, ki so v letih strahote zgubili mlada življenja, kot prof. Ehrlich sam, bilo jih je 43 (ne 34 kot jih je v govoru navedel tiskarski Škrat), so umrli prav za te ideale, ne z orožjem, ampak mnogi z rožnim vencem v rokah. Ko je Ehrlichovo truplo, zadeto od morilčeve krogle, ležalo na StreliŠki ulici in smo mimoidoči poklekali ter v molitvi rožnega venca pomakali v svežo kri svoje robčke, so se slišale besede ZARES, UMRL JE SVETNIK. In od tedaj naprej se ob raznih prilikah oglašajo prošnje, naj bi ga Katoliška Cerkev razglasila za mucenca - svetnika, saj je Ehrlich svetniško živel in deloval.
Zagovarjal je slovenska krščanska izročila in pravice slovenskega naroda, kot je to delal blaženi A. M. Slomšek Bil je resnični pričevalec vere in zato nedavno javno prištet v vrsto pričevalcev vere na Slovenskem. Zato upamo in molimo, da mu bo Katoliška Cerkev priznala še čast oltarja.
Ugledni slovenski jezuit v Rimu je ob peti obletnici Ehrlichove smrti v baziliki sv. Petr§ izjavil, da bo profesorju Ehrlichu nekoč dana Čast oltarja, ker je umrl MUCENISKE SMRTI - IN ODIO FIDEI.
Ko se danes - ob pred 50. leti nasilno oskrunjenem in sedaj prenovljenem grobu - klanjamo spominu obeh mucencev Lamberta Ehrlicha in Viktorja Rojica, ponovno priporočajmo sebe in slovenski narod Lambertu Ehrlichu - temu BRANILCU IN STRAŽARJU SLOVENSKIH SVETINJ z molitvijo, ki smo jo po profesorjevi smrti dnevno molili v Izbi in kasneje po Širokem svetu:
" DA BI EHRLICHOV DUH V NAS ŽIVEL, NAS DRUŽIL IN VODIL DO ZMAGE" - K BOGU V NEBESA!
LAMBERTU EHRLICHU, VIKTORJU ROJICU IN VSEM DRUGIM SLOVENSKIM MUCENCEM - PRIČEVALCEM VERE NA SLOVENSKEM - SLAVA IN VEČNI MIR !
Verniki so obkrožili grob.
SLAVIMO VELIKEGA MOŽA
Govor 95-letnega g. TOMAŽA HOLMARJA, župnika na Obirskem, ob slovesni blagoslovitvi nagrobnika univ. prof. dr. LAMBERTU EHRLICHU na Ljubljanskih Žalah v soboto, 15. Julija 2000
Dragi bratje Slovenci, drage sestre Slovenke!
Slavimo velikega moža.
Slavimo velikega čuvarja slovenskega naroda, predvsem Čuvat] a slovenske mladine.
Čuvarja, ki je znal tenko prisluhniti dogajanjem, tokovom v svetu.
Ehrlich je bil med prvimi, ki se je uprl in k uporu klical predvsem mladino. K uporu proti raznim silam, ki so nastopale proti svobodi in skusale zasužnjiti narode in države v ožino svojih zmotnih nazorov, svojih pogubnih naukov. Zbiral je nas dijake in visokošolsko mladino v počitniških tečajih na Višarjah in po drugih krajih, na dnevih poglobljenega razmišljanja, nam ostril pogled za pravo, zdravo presojanje pojavov tistih časov, v 20-ih in 30-ih letih preteklega stoletja.
Kdo je znal to mladino tako zavzeti kakor EHRLICH? V plamenecih, ognjevitih govorih je navduševal mladino, tako da ga je sprejela in priznala za svojega voditelja. Tej mladim je EHRLICH prežigal luč neokrnjene pravice, resnice, miru, ljubezni Kristusovega kraljestva. Ob EHRLICHOVIH govorih se je zazrla v čudovite krscanske ideale enakopravnosti, v osnovne človekove pravice, v samostojnost, neodvisnost človeške osebe, se zazrla v sijaj Kristusovega kraljestva. Na drugi strani pa zaznala vse pogubnost krivih naukov, ki so jih Širili krivi preroki z velikimi obeti.
In ko se je lažistavba zablod podrla, nam je Čas potrdil pravilnost EHRLICHOVIH besed - končno besed božjega nauka, nauka, ki smo ga prejeli iz onega sveta, ki ga za tako imenovani moderni svet ni.
Vedno poln raznih idej nas je EHRLICH neprestano z njimi bogatil. Tudi samostojna, neodvisna Slovenija je EHRLICHOVA ideja. V času, ko jo je EHRLICH začel oznanjati, kaj drzna. Po vsem občutju v nasi podzavesti neuresnicljiva, nemogoča in tudi nevarna zadeva, skratka utopija. Pa vendar, ogenj, spočetka majhen, vedno v nevarnosti, da vsak Čas ugasne, je plamenel naprej toliko časa, da je nepričakovano vzplamtel m je pred presenečenimi Slovenci in presenečenim svetom drzno zažarel in se predstavil svetu kot samostojna Slovenija.
Iz utopije realnost. EHRLICH je bil prerok, resnica ga je potrdila. Resnica - veliko začetnico -ga je potrdila. Resnica je dala mozu bolje volje prav.
95 letni starosta koroških duhovnikov, c.g. T. Holmar govori pri slavnostni masi.
EHRLICH in me, Slovenci, danes? Nujno je, da si zastavimo to vprašanje.
Ta narod, obdarjen z lepimi lastnostmi, obdarjen z bogato, lepo deželo pod Triglavom ima po stoletjih tlačanstva lepo bodočnost pred seboj. Pa je v nevarnosti, da odpove! Leta in leta je pel: "... nič več pel ne bom." Leta in leta je svojo domovino prosil: "Rož, Podjuna, Zilja, moja domovina ... bodi mi še grob." Je pel samo simbolno?
Danes žalostna resnica je: mnogo otrok slovenskih staršev s svojimi starši ne govori več slovensko, ded in stara mati svojih vnukov več ne razumeta. Cele pokrajine so postale neme. S tem v zvezi je nujno, da povemo še to in to zadeva vso Slovenijo: Koliko očetov m mater, ki naj bi ustvarjali novo življenje, stoji na strani smrti?!
Naš narod umira! Biološko in jezikovno.
Ne samo kot svojega profesorja se spominjam EHRLICHA Spominjam se ga kot sovaščana, ŽabniČana pod Visarjami, kot dobrega očetovskega prijatelja^ Analogno samo spremenim besede neke njegove pridige: "Če boste šli po tej poti naprej, se
bo po tej deželi pod Triglavom po nekaj letih šopiril drug rod, ki ne bo pel, govoril molil slovensko ..."
Ali naj se ta njegova prerokba tudi uresniči?
Ne morem si našega preroka predstavljati drugače, kot da bi napel vse svoje sile, govoril, predaval, prepričeval, letal iz kraja v kraj, se postil, molil in bdel, da bi svoj slovenski rod vzbudil iz spanja, ga vzbudil k zavesti, predvsem mladino in izobražence, zbiral okoli sebe somišljenike in pomočnike - da bi končno zares klical ves slovenski rod: ŽIVETI HOČEMO!
In prav s tem delom, s to nalogo hočemo, moramo posnemati našega preroka, da pod Triglavom ^končno zmagovito zagrmi: ŽIVETI HOČEMO!
Slava našemu preroku EHRLICHU!
Berilo bere ing. F. Hočevar
Po končani službi božji je kongregacijo naslovil g. Stane Strbenk, tajnik Nove slovenske zaveze:
SPOŠTOVANI!
V imenu Nove slovenske zaveze lepo pozdravljeni. Še posebej pozdravljam dr. Ehrlichove prijatelje iz ZDA, Kanade in Avstrijske Koroške ter drugih držav, ki ste prišli pokloniti se njegovemu spominu.
Zakaj ravno danes? Neko noč v začetku leta 1946 v so namreč? na ljubljansko pokopališče Žale, pod vodstvom ljudi takratnih oblasti, prišli nemški vojni ujetniki in izkopali iz grobov posmrtne ostanke dr. Natlačena, dr. Ehrlicha, Viktorja Rojica in še nekaterih. Naložili so jih na kamijon in odpeljali proti Postojni, kjer so jih vrgli v neznano jamo. Od tedaj sta bila njuna grobova zravnana z okolico in skrajno zapuščena, ker jih nihče ni vzdrževal. Bila sta v sramoto slovenski kultuirni javnosti in ljubljanskemu pokopališču.
Zaradi zgodovinske resnice in spoštovanja do pokojnih, se je Nova slovenska zaveza odločila ponovno vspostaviti in obeležiti oba grobova. Kraj spomina in spoštovanja je uredila v obliki groba ter postavila skupno spominsko ploščo. Prevzela je tudi obvezo vzdrževanja in plačevanja najemnine obeh grobnih površin.
Načrt groba in spominske plošče je izdelal arhitekt Franc Popek, tudi avtor ljubljanske spominske plošče.
Pri odločitvi in postavitvi spominske plošče so odločilno sodelovali dr.Ehrlichovi prijatelji -bivši stražarji, živeči v Ameriki, Kanadi in Avstriji, katerih močno zastopstvo je danes tu med nami. Naj mi bo dovoljeno, da se jim danes tu v imenu nas vseh iskreno zahvalim za denarno pomoč in udeležbo na današnji slovesnosti. Zahvaljujem se tudi gospodu škofu Jožefu Kvasu in somasevalcem za dar sv. Mase in pevskemu zboru župnije Sv. Družine Moste ter vsem, ki ste z udeležbo počastili spomin dr. Ehrlicha in V. Rojica.
Vabim vas, da sedaj v sprevodu odidemo na pokopališče, kjer bo blagoslovitev spominske plošče in krajši spominski program, v katerm bodo spregovorili dr. Avguštin Kuk, dr. Janez Juhant, prof. Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Mrtin Kraner, dr. Ehrlichov rojak.
Željo, da bi spregovoril nekaj besed Še tu v cerkvi je izrazil č.gospod župnik Tomaž Holmar iz Obirskega, rojak in sopotnik dr. Ehrlicha.
Zgoraj: Zastavo nosi g. Franc Lo2ar, ilan izvršnega OdboraNSZ; spremlja ga ing.. Franc Hočevar.
V sredini: Šopek nageljev S.D.Z. in A.K. Straže nosi g. Miro DrobniČ. Slovenski trak nosita prof. dr. Jože GorsiČ in ing. Stane Vrečar. Asistira ing. Z. Klinar
Začetek sprevoda proti grobu
Spodaj: šopku sledi Škof dr. Kvas s spremstvom
Utrinki ob Ehrlichovem grobu 2000
Rev. dr. Janez Juhant
Spominu prof. dr. Lamberta Ehrlicha smo se na TEOL. Facujteti poklonili ob 50 letnici njegove smrt tudi s posebno številko Bogoslovnega vestnika. Ravno te dni smo se spominjali ne le strahot Roga., Teharij in drugih množičbih grobišč na Slovenskem pred petdesetimi leti, pač pa tudi strahot Srebrenice pred petimi leti, skoraj se sveži pa so podobno boleči in vnebovpijoči zločini na Kosovu.
Vsi ti tragični dogodki Imajo svojo skupno ozadje. Gospod Justin Stanovnik je na žalni slovesnosti v Rogu govoril o revoluciji, ki se straja. Trajala je in traja po simem svetu in le počasi seštevamo njene žrtve, Se dolgo pa ne bomo uvideli njenih grozljivih sadov, ki so jih njeni služabniki kot ribici človeških duš, kot pravi sociolog Sušnjic, pustili v človeških srcih in dušah Njene odraža tudi stanje duha na Slovenskem, ki ga se vedno preganja revolucionarni strah, ki se kotmegla v zavitih podobah vleče po slovenski zemlji. Po zemlji, ki ji je pokojni profesor Ehriich z vso svojo življensko krščansko energijo in svežino izrisoval odprte človeške in duhovne razsežnosti, utemeljene na krscanski podobi Človeka kot osebe. Po njej je človek zavezan Bogu in ima ebenem slovenske korenine, ki se po Ehrlichu razraščajo izza višarskih vrhov in ne objemajo le Slovencev, ampak se na tem presečišču narodov odpirajo v mednarodno širino, ki naj objame tako ne le slehernega Slovenca, ampak vsakega Človeka dbre volje. Tako bo, po Prešernu, sosed naš mejak, ko bo krščanska vez objemala narode in jih združevala v duhu bratstva in ljubezni.
Čas pa ni več odprt za sosedstvo in bratstvo, še
Sanj za krščansko ljubezen in medsebojno sodelovanje, e je Krek v začetku stoletja lahko še upal, da bi bilo katoliŠtvo naša edina rešitev in podlaga tudi za avstrijske narode, sta med tem liberalistiČni nacionalizem s svojo tekmovalnostjo in ateistični kolektivizem z razrednim sovraštvom vedno bolj osvajala svet in uvajala nasilniška in revolucionarna pravila. Ehriich se je zavedal, da se v tej tekmi llbneralno-nacionalistlčnih in kolektivističho-intemacionalnih ideologij Slovencem slabo piše, saj je že okušal nasilnost nemškega nacionalizma in spremljal grozeča moč italijanskega fašizma. Zaradi svobode duha, ki ga je v the težkih časih oznanjal Slovencem, pa je Ehrlichovo sporočilo vznemirjalo pri nas tiste, ki so hoteli z lažjo, terorjem in zvijačo podjarmiti slovenskega Človeka.
Človek si od začetkov svojega bivanja na tem svetu zastavlja vprašanje, kako v razumnosti, pravičnosti in složnosti urediti razmerja med ljudmi, narodi in kulturami. Judovsko krscanski model je oplemenitil grško-rimskega duha reda in urejenosti in se razširil po Evropi In po svetu. Človek je glee na to sposoben urejevati svoje stvari in ima celo po božji zamisli judovsko-krscanskega izročila, grek božje milosti pomoč, da v njegovi osebi in v družbi vladajo urejenost, pravičnost, mir in svoboda. LiberalistiČni in revolucionarni duh sta sicer zrasla iz tega izročila, postala pa sta njegovo nasprotje in sta zavrgla njegovo antropološko celostnost.
Lažje se je namreč uveljavljati tako, da pri drugem zanikaš tisto, kar naj bi pravzaprav pokazal in imel ti sam. Tako ni treba dokazovati, kaj imaš, pač pa moraš vstrajno ponavljati le to, česa vse drugi nima. Napraviti ga moraš neznatnega. Blišč komunizma je v posebni meri - kot tudi nacizma in fašizma - v dokazovanju svojih prednosti s poniževanjem nasprotnikov, kot je zapisal Francois Furet.
Ehriich se je zavedal stisk slovenstva, njegovih rasti in mej.. Poznal je domet parol o samoodločbi narodov, ki jih jeneposredno doživljal na pariški konferenci in je spoznaval imperialistične meje svetovno-politične razgledanosti evropskih držav. Ne le zaradi nauka Cerkve pač pa tudi iz ljubezni do naroda je dojel tudi pasti revolucije. Zaradi svojih stateških načrtov ohranjevanja slovenstva^v brezupnem stanju okupacije, je bil predmet komunistične pozornosti. Znašel se je na seznamu razrednih sovražnikov, ki so ga v zemljevid Slovenije zarisali revolucionarji, da bi zategnili pas nad narodovim vratom. Da bo njihova stvar uspela, so potrebne žrtve. Med prvimi sta bila Viktor Rojic in Lambert Ehriich.
Če se ob tem vprašamo, kako naj kristjan odgovarja na nasilje, nam je blizu odgovor prerokov in blagrov. Človeek, ki se je odločil za pot resnice, je zanjo pripravljen zastaviti tudi svoje življenje. Na tej poti kristjane spremlja Jezusova beseda:" Ne bojte se, jaz sem svet premagal". Absolutizmi so se lahko ohranjali le tako, da so ljudi držali v strahu. Še danes strah napolnjuje postkomunistični svet, da je ljudem svoboda le "nesrečni dar"s katerim ne vedo kaj početi, kot pravi Josef Tischner. Strah je mogoče premagovati le z vero, ki gre na globokojn je ne morejo premagati nobene vsakdanjosti. Krščanski blagri so utemeljeni na brezpogojni veri, da je temelj vsega prizadevanja Boj. Zato je vedno aktualno vprašanje, ali bo Sin človekov se našel tako vero danes, tukaj in sedaj. Vedno torej veljajo njegove besede: Blagor Vaam, kadar Vas bodo zaradi pravice preganjali, veselite in radujte sezakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Brez vere v nebesa človek težko hodi v svetosti, pravičnostMn resničnosti. Ledvena osvetljuje tako ekstremne položaje, kot jih je doživljal Jeremija pri Izraelcih in tudi Slovenci v času okupacije. Jeremija jim je najprej govoril, da se je treba dogovoriti s sovražnikom, da ta ne bo uničil mesta in dežele in proglasili sojja za izdajalca. Ko so sovražniki odpeljali Izraelce v suznost, pa je Jerimija spet govoril o kazni, ker Izrael ni spoštoval Boga in je bil znova proglašen za izdajalca.
Papež Janez Pavel II. Govori o komunizmu tudi kot posledici neurejenih dr^benih zadev, ki so vzpodbujale k maščevanju. Že vsa Človeška zgodovina se sprašuje zaradi trpljenja nedolžnih, ki so vedno najbolj prizadeti del človeštva. Človekova zaveza Bogu in sebi pa je ohranjanje resnice in delo za pravičnost. Po krščanskih načelih je prizadevanje za pravico delovanje za takšne razmere, da bo tudi drugi lahko prišel do svojih pravic. Kristjan ne more in v veri ne sme dopustiti krivičnega stanja. Bolje je zanj, da krivično stanje, prenaša ali, da ga doleti človeški poraz, kot pa, da bi
pristajal na krivična sredstva, stanja in dogodke. Profesor Ehriich se je tega zavede i, zato je v moči svoje vere šel pokončno svojo pot in postal in ostal narodov svetilnik. Takih svetilnikov resnice potrebujemo Še posebej danes, vedno novih in vedno živih.
Tudi danes namreč, ko hočemo vzpostavljati demokracijo, moramo zastaviti svoje sile za resnico in pravična razmerja. Iste taktika, kije odstranila Ehrlicha in se mnoge, poskusa danes se na bolj prefinjene načine odriniti resnico. Ne glede na uspeh, moramo verni in vsi resnicoljubni ljudje zanjo zastaviti besedo in življenje. Tega ne bo napravil nihče namesto nas. Samo v srcu verni - se gravi samo ljudje brez strahu, predani resnici bodo kažipot, bodo svetilnik in upanje za prihodnost. Sicer pa nas bosta še naprej tlačila mora prisile in nas bo hromil strah, našo resničnost pa bo prepredala megla laži in hipokracije v kateri bo lahko vsak počel, kar se mu bo zljubilo, uveljavlala pa se bo pravica močnejšega. Nasprotnika lahko pridobivamo samo z močjo neomajne osebne in držbene celostne resnice. Zato ji dveh resnic, ampak je RESNICA, ki jo vsi iščemo in jo odkrivamo. Kot je dejal zadnji koncil, k temu nismo poklicani le kristjani ampak vsi ljudje dobre volje. Kot veroslovec je prof. Ehriich vedel, da si ljudje vseh religij in svobodnih prepričanj prizadevajo doseči to resničnost in po njej zgledovati, kakor je z vso predanostjo Človeka In duhovnika zanjo živel, trpel in umrl on.
AKADEMIK VIKTOR ROJIC
Njegovi sorodniki pri spominski masi.
Naj posredujemo bralcem, kdo je bil mnogokrat in marsikje omenjeni akademik Viktor Rojic, kije skupno z vzgojiteljem, prof. L. Ehrlichom obležal na Streliški ulici pod morilčevo kroglo. Viktorje bil rojen v Zaloscah pri Domberku na Primorskem 1908 leta v družini 1 ltih otrok očeta Ivana in matere Frančiške. Nadaijen in ukaželjni Viktor, najmlajši od Štirih bratov je sledil bratu Ivanu, ki je bil že v jezuitskem zavodu v Zagrebu^ Iz Zagreba je kmalu odšel naprej v Bosno, v Travnik, kjer so imeli jezuiti klasično gimnazijo. Na tej gimnaziji je Viktor postal odlicnjak in maturiral 1. 1929. Se isto leto je vstopil med novmce - jezuite. Tri leta je študiral filozofijo v Pullachupri Munchenu, potem pa se je vrnil v Travnik, kjer je bil nekaj časa učitelj verouka v dijaškem zavodu.
Njegov mladostni prijatelj je zapisal o njem naslednje: Sedem let sem bil njegov sošolec na gimnaziji v Travniku. Skupaj sva živela tudi v jezuitskem noviciatu v Ljubljani in skozi tri leta filozofije v Pellachu. Zaradi zdravja je iz seminisca izstopil in se vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani."
Viktorje bil po izjavi istega sosolca zelo tihe m blage narave. Vedno je bil na uslugo. Bolj kot študij ga je veselilo ročno delo v naravi. Čeprav je bil v družbi bolj molčeč, je vedno spremljal pogovore z zanimanjem, vednostjo in veseljem Fantje so ga zato imeli radi in ga ohranjajo v prijetnem spominu. Spominjajmo se ga tudi mi!
Gradbenik g. J. Kastelic iz Kanade v cerkvi med verniki
Č. g. T. Holmar s spremljevalcem dr. F. Vrtincem v sprevodu
Ing. M. Magister in dr. J. Arnež v sprevodu
Bivši Ljubljanski župan ing. Strgar s soprogo
Dr. ing. Popek arhitekt spomenika
Glavni urednik NSZ, prof. Justin Stanovnik v pogovoru s predsednikom dr. Tine Velikonjo
Pevski zbor Iz župnije Sv. Družine iz Most
Odborniki N.S.Z. po obisku spominske plošče padlim ljubljanskim žrtvam
Mark Kuk sočustvuje z mučencema.
V sprevodu je bilo največ višjih izobražencev, predstavnikov države pa ni bilo
Organizatorji menijo, da seje svečanosti udeležilo od 700-1000 Častilcev.
Častilci pokojnega prof. dr. L. Ehriicha izrekamo globoko hvaležnost odboru, sodelavcem in članom Nove Slovenske Zaveze za humano dejanje pri enoletnih pripravah za obnovitev grobov dr. Lambert Ehriicha in Viktorja Rojica in postavitev lepega in pomembnega spomenika. Ohranimo mucenca v trajnem spominu.
Se ziveci Ehrlichovi ucenci.