Št 38. V Gorici, v torek dne 1. aprila 1902. Tečaj XXXII. . Iihsla trikrat na teden v Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veSerao tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane ž uredniškimi izrednimi prilogami ter -i »Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta . .......6 ,.60 „ , , 3-30 četrt leta ...... ........ 8 , 40 . . , 1-70 Posainicne Številke stanejo 10-vin.*---*-* .„,««,, Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici; Stv. 11 v Gorici v«GorišV Tiskarni* A. Gabršček vsafc dan od 8. ure zjutraj do d. zvečer; ob nedeljah, pa oc! 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine 4» ne oziramo- Oglasi In poslanic« e» računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat « kr., 2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSlcrat po pogodbi. — Va&jn Brfce. po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase Je plafeti loco Gorle*. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse-za omiko, svobodo in napredek!« Ur. K.. -»•---fr Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi Si 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upiavništvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le imravulštvu. « »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8oSa» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrendiB na trgu della CaserasinPipanTuMTonte deBaTabbrl," (Zjutranje izdanjo.) Boj Iderikalizmu. Papež in cesar. Ako bi ne imeli zgodovine, bi bilo oprostljivo, če bi kdo ne razumel smisla navedenega izreka. Toda dogodbe preteklosti nas uče, kakšen je pomen tega izreka. Ravno to je namreč pred 600 leti trdil papež Boni« facij VIK. v svoji bulli BUnam sanctam' iz I. 1302. S tega stališča se je posvetno cesarstvo degradiralo kot fevd, ki ga je papež podelil, ee»ar pa se je degradiral za papeževega hlapca. S tega stališča je rimski škof kralje nastavljal in odstavljal, napovedoval vojne in sklepal mir ter podarjal dežele in morja. S tega stališča je rimski škof posegal v domače življenje narodov, delal prepir mej ženo in m o ž e m, punta 1 sinove proti očetom, tlačil s kruto roko vsako samostojno gibanje človeškega duha in divje obupanje zatiranega človeštva zadušil v krvi verskih boj e v. S tega stališča je papež celo posegal čez meje našega sveta, ukazoval, da se mora sotuce premikati, ter preganjal z indeksom iti z inkvizicijo vse, katere je pravo znanstveno raziskavanje privedlo do spoznavanj, ki niso popolnoma soglašala z dogmami katoliške cerkve. To vse so zgodovinske stvari, ki se morejo pravično soditi, samo če se upoštevajo vse tačasne razmere. Mej tem se je izvršila globoko segajoča prememba v mišljenju, ali ta prememba se je izvršila brez pomoči katoliške cerkve, da, celo proti nji in ne pomeni pravzaprav drugega nič, kakor osvo-bojenje zapadnega sveta od papeške vsemogočnosti. A koliko duševnega dela, koliko bojev, koliko žrtev je to veljalo, kako neizmerne nesreče so bile posledica, čez koliko grobov pogumnih, plemenitih neusmiljeno uničenih eksistenc je morala iti zgodovina notri do naših dni! Šest stoletij je minolo, kar je bila izdana bulla „Unam sanctam*, a minola so samo za ostali svet, niso pa minola za kon-servativno-katoliško stranko. Iz tega se vidi, kaj je to katoličanstvo v resnici. Proglašen je bil z raznih stranij zdaj kot princip napredovanja, zdaj kot princip nazadovanja, pa ni ne jedno ne drugo, nego je princip okamenelosti, princip absolutne nepremič-nosti. Omikani svet bi to lahko mirno preziral, ako bi ta stvar ne nastopala v naši - deželi in v naši državi z najpredrznejšimi zahtevami. Papež in Avstrija. Nečem govoriti o tem, da hoče katolicizem veljali kot jedino izveličevalni, nego da hoče veljati tudi kot jedina zaslomba države in prestola in da denuncira vsako svobodno versko umevanje kot državi nevarno. Ravno Usta stranka, ki hoče državi vzeti vsako samostojnost, ki hoče vladarja po slavnih zgodovinskih izgledih napraviti za orodje brez lastne volje v papeževih rokah in vse sodbe in odredbe državnih oblastev podvreči višjemu apelacijskemu tribunalu, ravno ta stranka hoče biti opora prestola in državo ohranujoča. In ta izvrstna misel o katoliški in avstrijski vzajemnosti! To znači: združenje avstrijskih narodov pod papeško nadvlado. Ali veste, kaj bi to pomenilo? Cesar se ljubljenemu in občečislanemu cesarju ni posrečilo, to se mora posrečiti papežu! Vsegaraogočni papež je pravi gospodar Avstrije, cesar pa sme ko t papežev uradnik §e nadalje opravljati svojo službo. Taka je katoliško-konservativna opora prestola. Ko bi ta misel ne bila prokleto pametna, bi se jo skoro imenovalo nad vse neumno. Znano razločevanje med duhovskimi in posvetnimi zadevami ne utesnuje načela, da je papež najvišji gospodar sveta. Tudi ko bi se formalno priznalo, bi bilo tako priznanje brezpomembno, kajti cerkveno pravo ni nikdar jasno, razločno in zadostno določilo meje med duhovskimi in posvetnimi zadevami. Kaj je duhovska in kaj posvetna zadeva, to odloči končno veljavno izključno nezmotljivi papež. Primerjajte v to le svllabus Pija IX. Cerkveno Jerobstvo. Kakor se vidi, zahteva konservativni katolicizem veliko od naivne vernosti države, še veliko več pa zahteva glede duševne svobode posameznikov. »Skrbi za želodec in za pomnoževanjc človeštva, hodi pridno v cerkev in izvršuj svoje delo, v vseh važnih zadevah, v vsem kaj in količkaj večjega pomena, pa se slepo in molče podvrži cerkveni gosposki". — »Njegov migljaj je za nas morodajen'' — tako govore voditelji konservativnih katoličanov. Ali Vam je jasno, kaj se s tem od Vas zahteva? Zahteva se, da se odpoveste vsaki duševni samostojnosti, svobodnemu znanstvenemu raziskavanju, in da pripoznate svojo do smrti trajajočo duševno nedoletnost. Nekdaj in sedaj. Ko je bila lota 1302. razglašena bulla »Unam sanctam*, je zavladalo po Francoskem splošno ogorčenje in kmalu potem je v vse-učiliškem mestu Parizu udaril na dan plamen duševne revolucije. Poleti leta 1303. se je vršil velikanski protestni shod, na katerem se je zahtevalo, naj se skliče poseben koncil. Francoski kancelar in vodja Colonnov sta se papeža polastila in konec je bil, da je Klemen V. — drugi naslednik Bonifacijev — glede Francije preklical bistveni del bulle »Unam sanclam". To se je zgodilo pred 600 leti. In danes ? Vseučilišče v Inomostu je molčalo, ko je urednik nekega nazadnjaškega zakotnega lističa nastopil kot njega duševni nadzornik in se osmelil dajati profesorjem dobre svete. Vseučilišče je tudi molčalo na dan 600-letne obnovitve bulle »Unam sanctam*..... Vidi se, da napredujemo; kar ni bilo mogoče pred 600 leti v strogokatoliškem srednjem veku, to je postalo mogoče v 20. stoletju! (Konec pride). Domače in razne novice. Volitve t »Trgovinsko In obrtno zbornico*. — Najdražja stvar je nevednost! Ta usodepolni rek se nam kaže tudi ob teh volitvah. V Gorici sami je več volilcev vrglo izkaznice na ogenj, drugi so jih drugače zavrgli, ker niso vedeli, čemu so jih dobili. Koliko pouka je še potreba! — Še hujše je ponekod na deželi, kar nosnemamo iz došlih poročil in vprašanj. Razni gg. župani in tajniki se niso toliko potrudili, da bi pazljivo prečitali došle jim okrožnice .Trgovskega in obrtnega društva* ter po njih prav izvršili svojo nalogo. Agitacija od slovenske strani v Gorici je silno težavna. Odposlanci »Trgovskega in obrtnega društva* pridejo po večkrat k volilcu, ki še ni dob»l izkaznice; do sobote večer večina še ni dobila ničesa, a do jutri je čas za pismeno volitev posredovanjem magistrata. Od sobote do danes pa sta bila vmes dva praznika! Več Slovencev noče voliti; te si treba zapomnitil Nekaj njih pa so osleparili za glasovnice laški agitatorji in kolovodje. O drzni zlorabi z magistrata so nam znani različni slučaji. Poleg že neštetih, naj dodamo danes še te-le: >Gor' Tisk?^a< A- GabrS2ek (otjgov- Iv. Meljavec) tiska in zal. Že nekoliko slovenskih volilcevVo osleparili za izkaznice s tem, da jim je niti vročili niso, marveč mesto izkaznice so jim pustili le laški razpis volitev! Izkaznice so pridržali in hočejo ž njimi tudi voliti! Najlepša pa je ta-le: Različni laški kaporijoni in celo občinski svetniki so si razdelili izkaznice, 8e predno so jih videli volilci, — in z izkaznicami v rokah gredo na agitacijo po hišah. Ali ni to najpredrznejši škandal, ki je mogočP Z dežele smo 2o prejeli iz nekaterih občin zapisnike tje došlih izkaznic. Iz teh spoznavamo — nov škandal. Notoriški znani trgovci in obrtniki, ki imajo obširne obrti, imajo morda celo po dvoje »patent* ter gotovo plačujejo več kot dovolj pridob-nine — niso prejeli izkaznic, ker jim sploh niso bile poslane. Na ta način torej se nam tlači število volilcev! Strašno! Rodoljubi na deželi! Zaklinjamo Vas, da nam pošljete iz vseh 101 slovenskih občin zapisnike o došlih izkaznicah, ker sicer nam bo boj v bodočnosti toliko težji. Mi priobčimo v »Soči* imena županstev, Iz katerih so došli prepisi, da bodo rojaki videli, kje so nemarneži, ki nočejo sebi in narodu dobro ter ne žrtvujejo v tako važnem narodnem poslu niti toliko pažnje in dela, da bi ustregli tolikokrat izraženi prošnji. Laški vlsokoŠolcl so imeli včeraj v Gorici v gledališču shod za laško vseučilišče v Trstu. Kaj se je tam govorilo, si lahko mislimo. Po shodu so obedovali pri Dreherju, kjer se je pridno impivalo in pilo na zdravje dvatisočletne kulture. Ko so bili pa ti potomci Romula in Rema zadostno ginjeni, so odšli iskat svežega zraka. Po ulicah so klicali: Viva Gorizia italiana, fora i ščavi itd. in peli so Slovence izzivajoče pesmi: .Marameo* in »Nella patria*. Tako so kazali potrebo po ustanovitvi laškega vseučilišča! Take pobiče, ki se tako obnašajo po ulicah ter izzivajo pri belem dnevu mirne mestne Slovence, pošljite nazaj v ljudsko šolo, da se začno učiti olike, ne pa na vseučilišče ! Gospodo na okr. glavarstvu pa vprašamo: Zakaj ni posegla vmes policija, da so smeli ti laški pobiči izzivati mestne Slovence na tak način?! Da so Slovenci storili kaj sličnega, bi bili danes vsi pri sv. Antonu! — Povemo še prav odločno, da nismo več pri volji trpeti tako zaničevanje in izzivanje, in naloga policije je, da to zabrani! Jedli aka pravica za vse!! Drugače pridejo posledice, katerih ne bomo krivi Slovenci. Velikonočne procesije v Gorici so se izvršile po navadnem redu ter ob navadno obili udeležbi. Posebno ugajata procesiji na Placuti in pri oo. kapucinih, ker se vršita v mraku, kakor tudi zgodnja na Kostanjevici v nedeljo v jutro. Pri procesiji pri oo. kapucinih je občudovalo občinstvo zlasti umetalne ognje, delo znanega našega pirotehnika gosp. F. Mafcuca. Ognji so bili res nekaj posebnega. Pogreb kardinala bo torej jutri. Prične ob 9. uri ter se izvrši po tistem vsporedu, kakor je naznanjen. Ako ostane vreme ugodno, ga bodo nosili odkritega v krsti, in sicer župniki, meo> njimi eden, ki bo nosil sedaj že tretjega Škofa; star je že nad 80 let. Udeležba pri pogrebu bo velikanska, kakor se da sodili po dosedanjih sporočilih, in sicer ne le iz naše dežele, marveč tudi iz sosednjih dežela. Tudi v praznike je prihajalo izredno mnogo občinstva kropit kardinala. — Cesarja bosta zastopala pri pogrebu veliki dvorni maršal grof Czirakv in generalni adjutant grofPaar. O zapuSMnl kardinalu MIsslJe se je izvedelo, da je zapustil svojim najbližjim sorodnikom le prav neznatne svotice, dočlm mora njegova zapuščina znašati prav visok znesek. Kot ljubljanski škof je imel iz posestev velikanske dohodke, in pokojni Missia je bil štedljiv gospodar. Da se mu v Gorici ni godilo slabo, to se umejo samo po sebi. Kajti pri dohodkih okoli 80.000 K na leto se že da živeti I Pokojni Missia je bil tudi zavarovan za življenje, in sicer pri »Greshamu« za 50.000 K, pri »Mutualu* pa za 100,000 K. Zapuščeno premoženje mora biti torej visoko. Glavni del dobijo razni duhovski zavodi, lep del nameravani škofov zavod za vzgojo duhovnikov, za kateri se je pobiral tudi znani davek po cerkvah. Služabnikom je zapustil enoletno plačo. Glavni dedič po pok, kardinalu je deško semenišče v Gorici. Svojo bogato knjižnico je podaril škofiji. O kardinalu MlsslJI prinaša »Naša Sloga" dopis iz Gorice, v katerem čitamo med drugim: »V narodnem pogledu ne vemo, komu da ga prištejemo; prisvajajo si ga laški katoliki in slovenski katoliki, ali po naši nemerodajni sodbi bi imeli nanj največje pravo nemški katoliki. O njem kot politiku in gorečem vzdrževatelju latinščine v nagih cerkvaii nočemo, da govorimo na tem mostu že danes, ker bi morali povedati kako gorko*.... Tako piše »Naša Sloga", kini »liberalna*. Spominjamo tu, da smo čitali v »Edinosti*, da je pokojni Missia odobraval postopanje Petronijevo, kateri je oropal na tisoče Hrvatov v Istri slovanske besede v cerkvi. To govori cele folijante. Tako ne delajo ljudje, ki so pravični našemu narodu! Razširjenje službe božje v slovenskem jeziku? — Naša dva farovška lista hvalita kardinala, daje razširil goriškim Slovencem službo božjo v slovenskem jeziku. Menda mislita tisto pridigo ob nedeljah pop. v cerkvi na Travniku. S slovenščino v cerkvah v Gorici je poskrbljeno po mačehovsko. Zjutraj v zgodnih urah se še čuje slovenska beseda, ali potem ko Lahi vstanejo, pa je »italianita* naših cerkva nedotakljiva. Da pa je prišlo vendar do tiste popoludanske pridige, joj, to je bilo moledovanja, prošnja in jeze ter očitnega godrnjanja po ordinarijatu. Laški duhovniki pa so pisarili po ,L'Eco", da se ne sme dopustiti več slovenščine v goriške cerkve, pisarili so tako, kakor piše v takih slučajih židovski »Piccolo* in njegovi zavezniki, katoliški duhovniki v Trstu. In tu se je bilo zagrozilo z Ricmanji, na kar se kardinal končno udal ter "ako dovolil Slovencem zopet slov. pridigo na Travniku, kakor je že bila pred časom. Torej razširil ni ničesa, le dal je nekaj nazaj, kar se je bilo Slovencem krivično vzelo. Tako je to »razširjenje" službe božje v slovenskem jeziku. »Gorica" in »Prira. List" bi bila storila bolje, da sta povedala, da je dobila pod Missijo velika fara Sv. Vida na PJaculi, v kateri je nad polovico Slovencev, za župnika Laha, ki ne za slovenski. — Ali služi to tudi v razširjenje službe božje v slovenskem jeziku? Neizvršeni načrti. — ,L'Eco* je povedala, da je imel pokojni kardinal že vse pripravljeno za neko »azione cattolica". Za-jedno ga hvali, kako je pospeševal katoliško gibanje na gospodarskem polju. Odšel je torej prav takrat, ko je imel vse pripravljeno za večjo »katoliško akcijo". Kakšna je bila ta akcija, o tem molči »L' Eco*. Zapustil je tako neizvršene načrte. Da se zgodi kaj takega kakemu prvoboritelju v naprednih vrstah, takoj bi kričali klerikalci, da je to prst bbžji, kazen bnžja, da je hitro umrl ter fustil načrte neizvrSene, pri kardinalu se je zgodila pa božja volja!! Neizvršeni načrti 1 Verjamemo, da je imel še načrte, saj je „Prira. List' vedno namigaval, kaj vse se bo še storilo v blagor ljudstva! — Pa mogoče so se ti načrti tikali Lahov. Doslej je izvrševal Faidutti voljo kardinala na to stran, kateri si je z delom na gospodarskem polju že pridobil mandat. Kakšno bo to delo, pokaže prihodnjost..... Kdo torej izvrši Ušle načrte ? Glavarja ni več, kaj storijo dediči? Pogrešali ga bodo živo, ali morda bo neizvršenje tistih načrtov tudi v dobrobit ljudstva?I! V Eusižu v Furlaniji je nastalo živahno protestantovsko gibanje, kateremu načeluje Jtamtesa Latour. 12 družin izmed njenih ko- lonov je pristopilo te dni k protestantizmu. Pesek ˇ offl. — V ,Slov. Listu* od sobote je priobčil nekdo članek .Primorsko*, v katerem je tudi nekaj besed na slov Petronia, kateri izkorišča Jnterregnum" v polaščevalne svrhe. —- .Slovenec*, ki sedaj toliko kriči o Celju, o izdajalstvu itd., ni imel prostora za kako resno in ostro obsojanje Petionijevega delovanja, ker je vedel, da bi pn&el tako v navskrižje s kardinalom; le o laškem načrtu za polaščenje eerkva in naroda je bil priobčil nekaj stavkov. N6, nekaj se mora vendar le reči o tej stvari — in tako so poslali v svet nekaj peska za oči, ali ne v »Slovencu", marveč v »Slov. Listu*, katerega nikdo več ne smatra resnimi Taki so bojevniki za sveta narodova prava I Latini-zatorji tu, latinizatorji tam l Zraven seveda pa tudi veliki farbarji! Drobiž. — O tistem tujcu, katerega so našli na Oljčno nedeljo obešenega na cesti proti Mirnu, se sodi, da bi b:l neki Dunajčan, ki je bil avoj čas v službi pri neki tukajšnji plemenitaški rodbini, po katerem poprašuje tudi dunajsko redaittvo« — 390.000 sardel so vjeli veliki teden pri; Fazani v Istri. Eno tretjino so jih nesli na prodaj v Pulj, dve tretjini pa v Trst; v Pulju so jih prodajali po vinarju. Razgled po svetu. Celje in »Slov* Narod*. — V .Slov. Nar.* smo čitali nasvet, naj bi štajerski Slovenci mislili, kako bi bilo mogoče glede na slov. nemški nižji gimnazij, ki visi vedno v zraku, priti do kakega kompromisa, ki bi ne bil Slovencem v nečast, ki bi pa omogočil to, da se ne pripeti slučaj, da pade Celje enkrat deflnitivno ter da Slovenci za to ne dobimo nikakega nadomestila. Postavka Celje je ostala še v budgetu, ali da je prodrla v državnem zboru, to se je pripetilo, kakor znano, 2e slučajno vsted konstelacije, nastale v zadnjem hipu. Da bi se torej odstranile večne skrbi za Celje ter bi se dobilo morda za to povsem odgovarjajoče nadomestilo, o tem da bi razmišljali štajerski Slovenci, je nasvetoval »Slov. Narod*, upoštevaje pri tem tudi dejstvo, da Slovenci prav vsled Celja ne moremo začeti nikake druge večje akcije na srednješolskem polju. Ali kaj se je zgodilo? Neki štajerski domoljubi so izdali hitro izjavo, v kateri protestujejo proti temu ter nočejo ničesa slišati o nikakem takem razmišljanju. Zagnali so se v »Slov. Narod*, — namesto da bi bili le malce začeli misliti o nasvetu. Ljubljana!?' .Slovenec* se trudi na vse kriplje, da bi koval iz te okoliščine za se politiko. Neotesano udriha po »Slov. Nar.*, predbacivaje mu izdajalstvo itd. Kliče- pa tudi rodoljube, ki aiso v njegovem taboru j naj se zedinijo ž njim. Složimo se! pravi, kar pa pomeni v resnici: Le hitro pod klerikalni jarem! — Taka je pri nas politika. Na nasvet, na katerem ni nič izdajalskega, kateri je narekavala skrb za napredek slovenskega naroda, so vdarili štajerski rodoljubi z loparjem po »Slov. Nar.*, ljubljanski »Slovenec* išče pri tem pa dobička za svojo žlindrasto politiko. Neizogibni trabanti so tudi že »govorili*. — To je politika, da se je Bog usmili! Ali o tej bo treba fe obširno spregovoriti; Državni zbor začne zborovati zopet dne" 8. t. m. — Radikalne nemške stranke obetajo radi Celja obstrukcijo, opozicijo itd.f ^U^morda vendar ne bo e tako hudo! "Proračunski provlzorlj. — »Wiener Zeitung « oa 29. pr. m# je objavila sankcijo-mjrani proračunski provizorij do 31. maja 1902. M**V Polj si najame posojila kron l,200.000Loo 4Vf. s tem denarjeni snaTe-rarajpjizv/egjti razna dela v mestu in,iokal»ci. Občinskega zdraralk* t Plomlnu v Istri, dr. Rocco, so odvedli pred kratkim v zapor pod obtožbo, da je razžalil Njeg. Veličanstvo v pogovoru o zadnjih tržaških nemirih. Italija se pripravil« n» vojno? — Zadnji fi** se čujejo glasovi,, da se pripravlja Italija na zasedenje pokrajine TripoUs v Afriki. Laški listi poročajo, da se vrSgo po raznih regimentih ogledavanja, kateri vojaki bi bili najsppsobniši za vojno. — če le zopet ne naletijo na kakega Menelika! O pokojnem Kolonami Tfszl, bivšem ogerskeaa državniku, izrekajo v krogih ne-madjarskih narodov to le sodbo: Tisza je bil najhuji sovražnik in preganjalec narodnosti na Ogrskem, sosebno pa Slovanov vsake govorice. Ni ga bilo državnika, ki bi bil tako teptal z nogami narodnostni zakon, kakor ga je on, in njegov najbolji prijatelj Desider Banfiy, ki je na Sedmograjskem med Romuni vsaki narodni migljaj zatiral s tiranskim nasiljem. Tako je Tisza postopal s Slovaki in Srbi kakor da so isti inferijorno pleme; dušil jih je, dokler niso dali več glasu od sebe. Tisza je bil ki je samooblastno in na nezakonit način zaprl slovaški gimnazij v Turč. sv. Martinu in ki je vzel premoženje »Matici*, ki je bila zgolj literarno društvo, služeče le kulturnim namenom. On je bil, ki je proti voditelju Srbov, dr.u Svetozaru Miletiču, naperil proces radi izdajstva, da ga je le tako spravil s pota. De mortuis nil nisi bene. To pa vendar ne izključuje, da so se narodnosti na Ogrskem ob mrtvaškem odru tega moža spominjale proganjanj in žaljenj, ki so jih pretrpeli pod njegovo petnajstletno tiranijo. Na Kitajskem pričenjajo zopet ho-matije, ki so čisto podobne onim pred dvema letoma. Na raznih krajih se pojavljajo prav resni, nemiri in ravnokar prihaja iz Hong-konga poročilo, da so se v Lučoru vse čete generala Su pridružile ustašem. Ako je ta vest resnična, tedaj so dobili ustaši novih 20.000 mož, ki so oboroženi in izvežbani kakor evropejski vojaki in ki so v stanu, premagati, vsako cesarsko četo,, katero bi se moglo še poslati pioti njim. Poročilo pravi, da je dežela brez dvoma zrela za ustajo. O ropu se sliši vsak dan; suša je tako velika, da je pomladna setev riža nemogoča in po-ljedeljski delavci se ne morejo prehranitt drugače, kakor da ropajo. Jasno je, da žuga velika lakota. Ljudje, ki poznajo razmere, pravijo, da se pripravlja prava revolucija, čisto podobna tisti, ki je znana pod imenom Taiping-revolucija. Proti tem razmeram je torej tudi vsa umetnost evropejske diplomacije in ves v ;jaški »uspeh* Walderseeovih Hunov brez močen. Injiževnost. Poleg že naznanjenih knjig je izšel v naši »Goriški tiskarni" tudi: »Venec slovanskih, povestij", knjiga V., ki prinaša 8 povestij na 17 tiskanih polah. Cena po pošti ali v knjigarnah K 1*20. V tisku je že daljna VI. knjiga, ki izide meseca julija. »Svetovne knjižnice* je v tisku knjiga IV.; prinese pa sloveči francoski roman »Tr i j e m u š k e t i r j i* (Aleks. Dumas). •Salonske knjižnice* je v tisku knjiga V. Prinese dovršen prevod v prozi dveh najslavniših tragedij slovečega italijanskega klasika Silvia Peli i ca, namreč: .Frančiška z Rimini* in »Ester z Eugadi". Uverjeni smo, da bo ustreženo s tem vsej slovenski čitajoči javnosti. V .Slovanski knjižnici* se tiska sioveči Becičev roman »Kletev nezvestobe*. Tega obsežnega romana prvi del izide koncem aprila« V aprilu izide tudi 26.knj'?a »Knjižnice za mladino*, enako lepa, zanimiva, ukusno vezana kakor knjiga 25. Ali niso to veseli pojavi neke nenavadne in zdrave podjetnosti? Rojaki, podprite jo z naročili! Hišni hlapec, poročen, vešč slovenskega in nemškega jezika, zmožen v vrtnarskih delih ter v molžnji, dobi stalno službo. Kje, povč nase upravništvo. Pleteničar (izdelovalec košev) ali pleteničarica, dobi v predilnici v Ajdovščini letno službo.; Služkinja, Vešča slovenskega in nemškega jezika,-dobi službo z mesečno plačo 20 kron. Kje, pove naše upravništvo. Ifarol prašču\, pekovski moj8te? in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za biianace* torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mBOgobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. /.eta 18S1.y Gorici nfaaarijim tadka Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bala j^ja*^, »»lakih, dal in Črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Uajsahtevo pošilja tudi nzorce. Cena 1 ~ I 1 juhmmu. luaaoi v, (nasproti nunski oedrri) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo, nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. E. LEBHERZ Gorica tovarna u ž i g al i c priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst >no izvrstne in zanesljive uŽigalice ¦>•- Apollo -•« I Švicarska tiranska obrt. Naznanjamo vsem . veSčakom častnikom, postnim, železniškim "- redarskim uradnikom kakor vsakomur ki risM dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega-elektro-pia-que, s sestav glas-hOtte*. Ti ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatanCneje regulirane in preakuiene in dajaruo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, .ia je podoben čistemu zlatu. in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura«na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina >n eol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moS-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague_za gospode ali dam« (tudi ovratnjiee) po 3«.-. 5-— in 8-- K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled Česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje, po požtnam(povzetju ali predplačilu. N a r o č b e je pošibati na Razpošiljanj« ur »Chronos Baaal«' (Švica). Za pisma- v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stot. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. 1 zalogo IVi.oroCa svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma presfcrblja iste v najkrajšem času. , Prevzema naročil a za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih.— Izdeluje punpe za vodo.. Prireja vpeljava vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronosporl (ponovljene po Verm relovi sestavi); mehove za žvepljsnjo grozdja raznih sistemov ilu.itd. aHp* Postrežba točna. — Cene zmerne, -ajaj i ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, llustrovani ceniki so franko na razpolago.