Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cenm posamezni številki Din 1-5C. TRGOVSKI I.IST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 1. julija 1933. štev. 73. fte odneUan lf*4a Pa tuna$oi/iUU /zleUtiL dhtU Velik uspeh, ki ga jo dosegel vidovdanski sokolski zlet v Ljubljani, zasluži, da 86 ga spominjamo tudi na tem mestu. Ne samo zairadi njegovega naravnost sijajna zunanjega vtisa, temveč v prvi virsti '^led onih moralnih kvalitet, ki jih je pokazal ta zlet in ki morejo kar najugodneje vplivati na vse naše gospodarstvo. 'Predvsem ta živa pestrost, ki je odliko-vala zlet in ki je vedno in znova dokazo-vala, kako velika je Jugoslavija in kako y«lika sila je v njej, če je enotna. Bila je •rnpozantna sila. ki rodi samozavest in Ustvarja oni čut varnosti, ki je potreben za ustvarjajoče delo. Ni se nam treba bati nobenih presenečenj in najsi se oglašajo iz tega ali onega konca Evrope vznemirjeee vesti, gre vsak od nas lahko mirno na *teb>, kajti smo tako močni, da moremo r^hiti svoj mir. In zaupanje v mir, zaupanje v nemotenost dela je dal pogled na °gramne množice iz vseh delov države *n to j© prva velika moralna pridobitev zleta, ki j© važna tudi za naše gospodarstvo. Zakaj v začetku krize je nezaupanje in ono, ki izhaja iz tujine še v prav posebni meri. Nad vse pestra, polna izrednih lepot, 1® bita slika, ki so jo nudili sokolski dnevi. Vse je valovalo, vse življenje je zakipelo v novem ritmu, kakor ga Ljubljana še ®i videla. Ta ritem bi moral postati traten, tako bi moralo oživeti tudi vse nase gospodarsko življenje in tako bi tudi tooglo biti, če bi mi se čisto rešili starih napak. Vso to pestrost zbrati v harmonično celoto, to je ves problem Jugoslavije In hašega javnega življenja. Mi pa smo uporabljali to pestrost le prepogosto, da bi onemogočili harmonično enotnost. Ko je bila na Kongresnem trgu zbrana Vsa ogromna sokolska armada v eni misli, v misli brezpogojne udarnosti narodu in v 6uhu vstajajočega slovanstva, tedaj je vstala želja, da bi bilo vedno tako. Obenem pa tudi vprašanje, zakaj je prav za Prav med nami toliko needinositi, zakaj je teko malo strpnosti, zakaj tako radi pohabljamo, da nas vendar veže vse skupaj en in istj interes, da smo vendarle sinovi ehe in iste družine. Kako vse lepše bi bilo jned nami, če bi bilo več strpnosti, kako težje bi premagovali vse težave, če bi bilo e malo več složnosti in kako lažje bi ži-če bi se vsaj včasih potrudili biti hratu brat! Naj nihče v tem ne vida kakšne sHabotne sentimentalnosti, ker vsaj enkrat v letu bi bilo dobro, da prevdarimo tudi dolžnosti, b' izvirajo za slehernega iz njegove pripadnosti istemu narodu. Vsaj enkrat na leto bi morali spoznati, da so meje postavljene tudi politični needinosti in da ta nikdar ne sme postati sebi cilj. Kar mimo moremo priznati, da gospodarstvo nikdar ne bi preživljalo sedanje stiske v tej meri, če ne bi nikdar pozabila haša politika na to temeljno nacionalno dolžnost. Sokolski dnevi so pokazali, kako srečno te živeli, če bi bila v nas nacionalna za-'test vedno tako živa, da bi učinkovala še tokrat, kadar nas ločijo politična nasprotja. Jo to naj višji pomen sokolskih dni in v tem je tudi njih trajna veličina. V tem pa je tudi njih pomen za gospodarstvo, ki ne bi niti primeroma doživljalo toliko težav, kakor jih doživlja, če bi ta interes do celote ostal živ v vsakem toenotku. Ne bi si delali medsebojno težav, temveč si medsebojno pomagali. Ne bi klicali, da je potrebno sodelovanje vseh Prodov za rešitev gospodarske stiske, temveč bi sami pričeli v svojem narodu 8 složnim delom vseh. Na ta cilj so opo-^rili zletni dnevi s prepričujočo silo in mi s«io tega opozorila veseli, ker je v njem P°t k boljši bodočnosti za vse nas in za ves naš narod. C)kesbto meto Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke se je razpravljalo tudi o obrestni meri banke. Nekaj članov odbora je nujno priporočalo, da Narodna banka takoj zniža obrestno ftiero in s tem omogoči, da bodo tudi druge banke znižale obrestno mero. Ta predlog pa je bil odklonjen in z veliko večino glasov je bilo sklenjeno, da ostane obrestna mera Narodne banke neizpreme-njena. Čeprav je s lem zopet enkrat odložena pravilna rešitev naše obrestne mere, moramo vendarle Še naprej zahtevati, da se obrestna mera zniža. In to svojo zahtevo bomo nadaljevali tako dolgo, dokler ne bo tudi izpolnjena in prepričani smo, da nas bo podpirala v tem boju vsa javnost, zlasti pa vsi gospodarski krogi. V utemeljitev te uaše zahteve zadostuje že samo dejstvo, da ima od vseh emisijskih bank samo še bolgarska višjo obrestno mero od naše Narodne banke. V tem izoliranem stališču naše Narodne banke je tudi najostrejše konstati rana nevzdržnost njene sedanje obrestne mere. Pa še iz drugega razloga moramo zahtevati znižanje obrestne mere. Kakor smo že poročali, je s prvim julijem avstrijska vlada določrla, da sinejo hranilnice pobirati za posojila največ 7 odstotkov. Avstrijski listi pišejo, da bodo tudi, avstrijske banke znižale debetne obresti na to višino. To se pravi, da. !>odo avstrijski trgovci, industri-jalci in obrtniki plačevali največ 7% obresti za posojila, dočiim bodo pri nas plačevali še vedno skoraj še enkrat tako visoke obresti. Posledica tega bo, da bo naš pod- Ugledni trgovec nam piše: Tudi naš obrtni zakon bo treba še precej spremeniti in dopolniti, da bo odgovarjal potrebam trgovca. Za danes bi opozoril vse trgovce, ki se niso utegnili posvetiti zamudnemu delu proučavanja obrtnega zakona, na § 214., odst. 2. obrtnega zakona, ki se glasi dobesedno tako-le: »Službodavci ne smejo dajati svojemu osebju blaga na up. Itd.« § 218. obrtnega zakona pa to prepoved dopolnjuje in pravi: »Terjatev za blago, ki se je dalo zoper odredbe § 214. na up, ne more službodavec ali oseba, ki je njemu enaka (§ 216.), niti iztoževati, niti na katerikoli način od pomožnega osebja izterjevati in to neglede na to, ali so nastale take terjatve med udeleženci posredno ali neposredno.« Tako določa torej obrtni zakoni Naj trgovci dobro prečitajo te določbe, da se obvarujejo ev. škode. Sam sem mnogo premišljeval, zakaj je zakonodajalec vnesel te določbe v obrtni zakon, toda njegova namera mi je ostala popolnoma nerazumljiva. Tudi si ne morem misliti, da bi takšno določbo zahtevali trgovci ali trgovski pomočniki, ker je v nasprotju s stoletnimi običaji. Res mi ne gre v glavo, zakaj sme trgovec kreditirati komurkoli, le svojemu nastav- V 72. številki »Trgovskega lista« z dne 27. junija t. 1. sem čital v članku »Kaj je s carinsko postavko 419?«, da se je nekemu gospodu trgovcu ocarinilo kokos-gumbe enkrat po zl. Din 170-—, drugič po zl. Din 200-— za 100 kg. Po postavki 419 se carinita dve vrsti gumbov, in sicer: »Dugmeta od koroze« (biljna slonovača, Elfenbeinnuss) po zl. Din 200 — za 100 kg v smislu trgovinske pogodbe z Italijo in »Dugmeta od kamenog oraha« (Steinnuss) po zl. Din 170’— za 100 kg po trgovinski tce&a 2-nižati! jetnik moral zaračunati svojo blago za toliko odstotkov dražje, za kolikor bo moral plačevati višjo obresti od svojega avstrijskega toVariša. Z drugimi besedami se pravi to, da bo konkurenčna sposobnost našega podjetnika za toliko odstotkov nižja, za kolikor bo moral plačevati previsoko obresti. Ta razlika moro postati za našega podjetnika teni usodnejša, ker vlada po vsem svetu tendenca, da se carine čim bolj znižajo. Kot prvi začetek tega znižanja je bilo sklenjeno carinsko premirje, ki ga je končno podpisala tudi naša država. Prav mogoče je zato, da naš podjetnik ne bo užival več one carinske zaščite ko danes in da bo vsled tega v tem težjem položaju, če bo moral plačevati skoraj še enkrat tako visoke obresti za kredit kot njegov tovariš v tujini. Ne samo z ozirom na silno reducirani promet, ki ne daje več zaslužka za visoke obresti, temveč predvsem vsled konkurenčne sposobnosti naše industrije moramo zato zahtevati znižanje obrestne mere. Če pravi upravni odbor Narodne banke, da je proti visokemu znižanju obrestne mere, potem je pač treba, da vlada korigira ta sklep upravnega odbora Narodne banke. Prepričani smo, da bo vlada to tudi storila, saj je to zahteva vsega našega gospodarstva iin saj je že mnogo poslancev sprejelo to zahtevo kot utemeljeno. Zato pa bomo tudi boj za znižanje obrestne mere nadaljevati, dokler ne bo to znižanj'- tudi doseženo. ljencu ne! Kakšen smisel naj vendar ima ta paragraf? Še bolj nerazumljiva postane la prepoved, če si jo zamislimo v praktičnem življenju. Trgovec sprejme n. pr. v zimi brezposelnega pomočnika v službo. Ker ima pomočnik slabo in že vso ponošeno obleko, potrebuje nujno novo. Trgovec pa ima v zalogi potrebno blago, a ga ne sme dati pomočniku na up, ker mu ta ni dolžan blaga plačati. Ali ni naravna posledica te prepovedi, da bo pomočnik ostal brez nove obleke? Tako obrtni zakon naravnost prepoveduje trgovcu, da bi bil socialno čuteč do svojega pomočnika. Na drugi strani pa zakon naravnost dekretira, da mora vladati med šefom in pomočnikom skrajno nezaupanje. Tega pa vendar ni nameraval zakonodajalec! Vse to dokazuje, da so pri sestavi obrtnega zakona sodelovali tudi gospodje, ki slabo poznajo trgovske običaje in praktično trgovsko življenje. Zato pa so prišle v zakon tudi takšne določbe, kakor sem jih omenil in ki so nujno potrebne reforme. Je pa še dosti podobnih določb, ki so potrebne spremembe in zato bi bilo umestno, če bi se obrtni zakon še temeljito pregledal od naših združenj in se nato pričela akcija za nov in dober obrtni | zakon. pogodbi z Avstrijo, kar oboje velja seveda tudi za Češkoslovaško in druge države, s katerimi imamo trgovinske pogodbe. Carinska tarifa v postavki 419 ne omenja nikjer kokos-gumbov, kakor jih imenuje prizadeti gospod trgovec v svojem članku, je torej možno, da je prvič uvozil gumbe od »kamenog oraha« po zlatih Din 170-—, drugič pa od koroze po zlatih Din 200-—, ter bi v tem primeru carinarnica pravilno carinila. Obe vrsti sta iz semen dveh različnih palm ter se razlikujeta po tem, da je gumb iz kamenega oreha mehkejši in se da lepo rezati, gumb iz koroze pa je trd, ter se pri rezanju kruši. Dotični gospod trgovec naj se prepriča, katgro vrsto gumbov je dobil ter se naj v primeru pomote posluži čl. 56. ca?, zakona, t. j. vloži naj pri carinarnici kplka prosto prošnjo za povrnitev preveč plačane carine. Ta pravica zastara v šestih mesecih, računajoč od dneva, ko se je carina plačala. Kakor je meni zpano, do 25. maja 1.1. za te dve vrsti gumbov carina ni bila povišana. Carina za korozo-gumbe je bila povišana lansko leto meseca maja ali junija od zl. Din 170-— na zl. Din 200-— za 100 kilogramov. Ivo Frohlieh, kalkulant tv. R. Stermecki, Celje. IUiIM’ fo MK nds tesniUcv&z V Zagrebu je bila ta teden 4. glavna skupščina Zveze lesnih industrijalcev in trgovcev. Skupščini je bilo predjoženo obširno poročilo o stanju naše lesne industrije in lesne trgovine. Med drugim navaja poročilo tudi podatke o našem lesnem izvozu. Iz teh podatkov se jasno vidi, kako katastrofalno je nazadoval naš lesni izvoz. Pa naj govore številke: v letu ton v vrednosti mil. Din 1929. 656.434 142.6 1930. 412.641 79 0 1931. 274.771 51.6 1932. 196.272 31.7 1929. 1,399.183 1.398.0 1930. 1.166,232 1.156.9 1931. 750,097 668.7 1932. 567.870 '419 7 1929. 57.270 218.« 1930. 38.486 75.6 1931. 21.020 39,1 1932. 15.293 23.0 1929. 12.517 62.4 1930. 14.018 65:4 1931. 13.327 55.4 1932. 10.022 29.4 kosov 1929. 3,250.577 170.9 1930. 2,711.955 142.0 1931. 2,105.556 97.3 1932. 170.987 6.9 Kakor je padel izvoz lesa, tako je nazadoval tudi domači konzuih lesa, kar je bila posledica zmanjšane kupne fnoči prebivalstva. Poročilo navaja dalje, da je zlasti nazadoval izvoz izvrstne slavonske hrastovine, in to vsled kontingentiranja lesnega uvoza v Franciji. Mnogo so trpeli izvozniki vsled depre-siacije dinarja, ki je sicer nekoliko oživila lesno trgovino, toda za drago ceno. Izvozniki so bili namreč postavljeni pred alternativo, ali da popuste na zlati vrednosti našega lesa in prodajo tudi v dejansko izgubo in si s tem ohranijo zveze na svetovnem trgu ali pa ne popuste in se puste s tem tudi izriniti iz lesnega trga. Odločili so se naši izvozniki naravno za prvo rešitev. Težkoče naše lesne trgovine ne bodo odpravljene, dokler se ne popravijo razmere na svetovnem lesnem trgu. Večina držav se danes zapira pred uvozom lesa, ker je povsod odločilna samo želja po aktivni trgovinski bilanci. Nekatere države gredo v tem prizadevanju tako daleč, da puščhjo sečnjo v tej meri, da v doglednem času sploh ne bodo več imeli Za sečnjo sposobnih gozdov. Druge zopet skušajo s kon-tingentiranjem lesnega uvoza izsiliti prodajo svojih industrijskih izdelkov. Kljub vsem tem uvoznim težavam pa bo lesna trgovina zopet oživela, ker je les tako potreben predmet, da ga ni mogoče izločiti iz svetovne trgovine. In takrat bo prišel čas tudi za jugoslovanski 'les in to tem, bolj, ker je znan po svoji odlični kvaliteti. VlcUot 6> t&n ceediOHU 6\\frzacila tc$ovcem VoiasHilo na članek ,liai {e s tatinska postavica 4-19'? Izvozili smo: drv rezanega lesa lesnih izdelkov tanina in ekstraktov železniških pragov #0f mocc dedi JfottdoH? Na to vprašanj© odgovarja predsednik gllavne zveze češkoslovaške industrije doktor Miihling to-le: Ne sinemo pričakovati, da se bodo že par tednov po zaključku londonske konference dvignile Izvozne številke na konferenci udeleženih 66 držav. Že iz tehničnih razlogov se more 'tisoč delegatov le s težavo sporazumeti o vseh važnih in manj važnih vprašanjih konference. Prav gotovo pa konferenca ne bo svetu škodovala. Kajti vsi osebni sestanki politikov, državnikov in gospodarstvenikov različnih narodov pomagajo, da se tljudje bolj spoznajo in zato tudi lažje razumejo. Kar nič si ne prikrivajmo: Največji del vse sedanje stiske izvira iz politike. S tem pa nočem reči, da bi bili voditelji politike krivi te stiske — pogosto je ravno nasprotno res. Politiki se prizadevajo, da bi omilili nasprotja, a so vezani po svoji okolici, da morajo dostikrat delati tudi proti svojemu prepričanju, ker bi še bolj kompliciran položaj, če bi izpustili vodstvo politike iz svojih rok. Kadar pa obstoji politična napetost, mora vedno gospodarstvo plačati račun- Zato upa gospodarstvo, da bo londonska konferenca olajšala napetost. Prva naloga londonske konference bi morala biti, da svet za vse čase reši od kolebajočih valut. Je že kulturna sramota, ;la še vedno niimamo enotne svetovne valute. Na vsem svetu ve najbolj priprosti človek, koliko je en meter, koliko ena konjska sila, koliko kilovatna ura in nobeni vladi ne bo nikdar prišlo na misel, da bi dekre-tirala, da bo od jutri naprej imel meter le 60 ali 70 centimetrov. Za vrednotenje blaga potrebujemo v gospodarstvu prav tako nespremenljivo menilo, kakor pri njegovi izdelavi v tvornici. In zato je enotna svetovna valuta neobhodno potrebna. London pa bi moral dati tudi znižanje visokih carin. Carine so dostikrat le na padalno orožje. 0 človeštvu smemo upati, da bo varovalo mir le, če mu ne damo nobenega nevarnega orožja v roke. Gospodarstvo potrebuje razorožitev, ki naj olajša državno gospodarstvo, zniža canine in s tem da ljudem cenejše blago. Visoke carine pomenijo gospodarsko in kulturno zapiranje pred svetom, one pomenijo dostikrat zaščito bolne domače industrije in visoke carine so ona blaznost, da ne kupujemo blaga tam, kjer ga dobimo v najboljši kakovosti in poceni. Viisoke carine povečujejo nasprotja, ustvarjajo politično napetost in povzročajo ono negotovost, ki je tako nevarna gospodarstvu. Enotno valuto in znižane carine bi morala dati londonska konferenca in samo to smemo od nje pričakovati z vso upravičenostjo. AtaUa na UotandsUi Qoldi*tac Splošno se je pričakovalo, da se bo po prihodu Rooseveltovega pooblaščenca prof. Moleya položaj na londonski konferenci zboljšal. To upanje pa se ni lizpolnilo, ker je prof. Moley izjavil, da se o stabilizaciji valut sploh ne sme govoriti na londonski konferenca. Ta njegova' izjava je napravila v vseh krogih konferenoe zelo slab utis rin zagovorniki zlate valute so izjavili, da bodo zapustili konferenco, če se ne bo na njej razpravljalo o stabilizaciji valut. Položaj je vsled tega postal tako napet, da je postal pesimističen o uspehu konferenoe celo MacDonald. Obrnil se je direktno na Roosevelta in skušal doseči, da bi v tem vprašanju popustil. V temi pa je prišlo novo iznenadenje in tečaj hod andskega goldinarja je popustil. Že so se čule govorice, da tudi holandski goldinar ne bo mogel uteči usodi ameriškega dolarja in da bo tudi Holandska morala opustiti zlato veljavo. Vse pa kaže, da so te vesti -mnogo prezgodnje in holandska banka je izjavila, da bo brezpogojno ohranila zlato velljavo goldinarja. Padec holandskega goldinarja je nastal iz raznih razlogov. V prvi vrsti je treba omeniti špekulacijo, kii se je z vso silo vrgla na goldinar, da zruši njegovo zlato veljavo. Vse pa kaže, da je napad špekulacije odbit, ker je mogla Nizozemska banka zadostiti vsem svojim obveznostim. Oddala je samo v zadnjih dneh za skoraj 50 milijonov goldinarjev, a se je vsled tega zmanjšalo njeno zlato kritje 'le od 77 na 75%. To kaže, da je pozicija Nizozemske banke trdna in da ni mogel niti prejšnji beg kapitala omajati njenega stališča. Čeprav je znižal ta beg zlato podlogo banke za 200 milijonov goldinarjev, je vendar zlato kritje še 'tako visoko, da absolutno mi nobene nevarnosti za goldinar. Špekulacija se je s tako silo zagnala na goldinar vsled akcije znanega petrolejskega magnata Deterdinga, ki je dejal, da mora Holandska slediti primeru Amerike. Če tega ne stori, potem mora pasti njena zunanja trgovina, ker bodo cene holandske-ga blaga previsoke. Ista relacija, kakor nekdaj, mora zopet vladati med dolarjem, funtom in goldinarjem1. En ddlar je enac 2*5 goldinarjev, deset goldinarjev pa enemu funtu. Večina holandskega gospodarskega sveta pa ta predlog odklanja in vse kaže, da bo Holandska ohranila zlato valuto- Isto stališče zavzema tudi Švica, ki v zadnjem času enako močno trpi vsled be ga kapitala. Tako je njena zilata podloga padla od 2533 milijonov šv. frankov na 1937 milijonov. Toda zlato kritje švicarskega franka znaša še vedno nad 90% in zato ni pričakovati, da bi Švica opustila zlato veljavo. Veliko bolj pa je verjetno, da se bodo vse države z zlato valuto združile v skupni njeni obrambi. Brez ozira na Ameriko hočejo Francija, Švica in Holandska rešiti vprašanje enotne valute evropskih držav na zlati podlagi. Poizkus, da bi se tej akciji pridružila tudi Velika Britanija in ostala s tem Amerika v valutnem vprašanju izolirana, pa se ni posrečil. Zaradi svojega posebnega položaja in zlasti zaradi svojih kolonij Anglija noče odkritega nasprotstva z Ameriko in zato se ne bo pridružila akciji držav z zlato valuto. Pač pa je verjetno, da bo stabilizirala funt in se s tem približala drugim evropskim državam. Valutni odbor za tehnična vprašanja londonske konference je med tem sklenil o obtoku denarja važno resolucijo, ki bi mogla postati za podlago kompromisa med Ameriko in evropskimi državami. V svoji resoluciji pravi namreč odbor, da je za kritje bankovcev potrebno zlato, da pa zadostuje, če znaša zlato kritje 25% bankovcev v obtoku. Na to resolucijo je pristala tudi Francija, ki je doslej vedno zahtevala višje kritje. Tako je londonska konferenca v valutnem vprašanju razdeljena na dva tabora. Na eni strani so evropske države z zlato valuto, ki hočejo ustanoviti zlati blok, na drugi strani pa je Amerika, ki je priprav ljena za dvig cen še bolj znižati tečaj do larja, ki je padel že za eno petino. Nekako srednje stališče pa zavzema Velika Britanija in zato ni izključeno, da se ji posreči doseči kompromis med obema skupinama. Vsekakor pa je skrajni čas, da bodo valute stabilizirane in da se že enkrat neha sedanja negotovost. Skok žitnik cen v Ameriki Cene žitu se dvigajo v Združenih državah še nadalje. Kupčija je živahna in pred dnevi je bil na čikaški borzi dosežen promet 208 milijonov bušljev, kar je le nekaj manj, kakor je bilo doseženo v dobi največje konjunkture. Cene so se zopet popravile za 5—6 centov. Julijska pšenica je bila zaključena po 97-25 in decembrska celo po 1 dolar in tri osminke centa. Od zaprtja bank se je povečala vrednost žitnih rezerv ameriškega farmerja za 745 milijonov dolarjev, od katere vsote odpade na pšenico 250 milijonov dolarjev. Od takrat se je popravila cena pšenice za 47 centov. Ta preobrat je nastal vsled skrajno slabe žetve, ki je bila tako slaba, kakor že 20 let ne. Po najnovejših vesteh bo manjkalo Združenim državam za domač kon-zum in za sejanje okoli 100 milijonov bušljev pšenice. Velika pšenična hausse je potegnila za seboj tudi druga žita. Koruza se je popravila za 60 centov, oves je skočil od 14 centov na 40—48 centov. Tudi cena bombažu se je okrepila. Vsled dviga cen je splošno oživela nada v večjo kupno moč kmeta, kar je ugodno vplivalo na vse industrije. Tako je cena staremu železu narastla za 50 centov pri toni. Zelo je narastla proizvodnja jeklene industrije, ki danes že dosega 50 odstotkov svoje kapacitete. Število brezposelnih je padlo in je nižje od leta 1931. Kljub velikemu dvigu cene za pšenico, pa bo stopil v veljavo davek na pšenico. Iz donosa tega davka se bodo plačevale kmetom, ki znižajo svoje posevke, posebne nagrade. Sedanja carina na pšenico je bila poleg tega povišana za 30 centov pri buš-Iju, da bo tudi na ta način zagotovljena kmetu visoka cena za žito. $>4vetu F F stal za ; lom ne da dol vil bo v© m< gr Uc za P, lu SPOMENICA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE Jugoslovanska delegacija| je predložila gospodarskemu odboru londonske konferenoe spomenico, v kateri pravi, da so nekatere notranje odredbe posameznih držav, ki pomenijo posredni protekcionizem, v znatni meni preprečile, da bi se .mogle druge države poslužiti znižanja carin in preferencijalnih postavk, kii so bile predvidene po trgovinskih pogodbah. Ker imajo te protekcionistične odredbe čisto interen značaj, je biJla vsaka intervencija proti njim nemogoča. Take odredbe v znatni meri oneniogočujejo vsak uspeh carinskega premirja. Nato navaja jugoslovanska spomenica tudi vse druge odredbe, ki škodujejo zunanji trgovini. Vse te odredbe bi morala konferenca odpraviti ali jih vsaj omejiti na najnižjo mero. Od/UcuptoMkfc Sotfib SLADKORNA KRIZA Vsled prevelike trošarine na sladkor, 8-05 Din na kg, je padla potrošnja sladkorja v vsej Jugoslaviji v tej meri, da je finančni efekt povišane trošarine manjši, kakor pa je bil dosežen pred povišanjem. Nadaljnja posledica tega silnega padca sladkornega konzuma je, da leži v sladkornih tvornicah danes 6000 vagonov sladkorja. To pa bo imelo zopet posledico, da se bo znižala produkcija sladkorne repe in bodo kmetovalci zopet imeli manj zaslužka. Tako postaja sladkorna kriza vedno večja in zadeva vedno več prebivalstva. Edini izhod iz te krize je zmanjšanje trošarine, da se dvigne konzum sladkorja, ki je v Jugoslaviji že neverjetno nizek. Saj znaša povprečni konzum na prebivalca največ 3-5 kg, dočim znaša v Nemčiji 28-1 kg, v drugih državah pa še mnogo več. UVEDBA ŽITNEGA REŽIMA V FRANCIJI Francoski senat je z 245:1 glasu sprejel zakonski načrt o regulaciji žitne cene, Po tem načrtu bo veljalo žito letošnje žetve 115 frankov za stot. Vsakega četrt leta se poviša cena za 5 frankov, dokler ne doseže 130 frankov za stot. Za poznejše žetve bo določil minimalno ceno francoski poljedelski minister. ^nudbe-PODDia^CMnia Izvoz lesa (jelke, bukve, hrasta, parjene bukovine, jesena itd.) v Italijo. Interesen tom, ki se 'zanimajo za izvoz prej navedenega lesa v Italijo, se je s ponudbami di rektno obrniti na tvrdko C. Cardarelli & Oo., Grottammare. MORATORIJ NA BOLGARSKEM Iz Sofije poročajo, da bo bolgarska vlada v kratkem predložila sobranju zakonski načrt, po katerem se uvaja na Bolgarskem tromesečni moratorij za notranje dolgove. Obenem pa bi se znižala maksimalna mera na 8 odstotkov. MAD- SPREJEM V TRG. NADALJEVALNO ŠOLO Združenje trgovcev obvešča učne gospodarje, da se v trg. nad. šolo sprejemajo le taki učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 3 razrede srednje, oziroma meščanske ali pa 8. razredov osnovne šole. Šolski odbor prosi, da se gg. učni gospodarji tega sklepa držijo. GOSPODARSKI DOGOVOR MED JARSKO IN NEMČIJO Med Madjarsko in Nemčijo je bili sklenjen dogovor, po katerem se obvezuje Nemčija, da bo uvozila iz Madjareke sadja in zelenjave za 5 milijonov mark, prevzela za 2 milijona holandskih goldinarjev madjarske koruze in po potrebi prevzela še za pet milijonov holandskih goldinarjev madjarske koruze in žita. Madjareka pa se je obvezala, da bo krila vso svojo potrebo kamnene soli v Nemčiji in nabavila najmanj 6500 vagonov soli. Za novega mariborskega škofa je imenoval sedanjega mariborskega pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča. Narodni poslanik Kuzmanovič iz Kraljeva se je ustrelil v levo sence in kmalu nato umrl. Vzrok samomora še ni ugotovljen. Sarajevski »Narod«, ki je bil glasilo nadškofa Šariča, je bil uradno ustavljen, ker je bil trikrat zaplenjen v enem mesecu. Požar je uničil tekstilno tvornioo v Župniici pri Krapini. V tvornici je bilo zaposlenih 800 ljudi. Rumunska vlada je sprejela predlog naše vlade, da se sedanji trgovinski pro-vizorij podaljša do 1. januarja 1934. LUvinov se je sestal z rumunskini zun» njim ministrom Titulescom. Razpravljal* sta o paktu nenapadanja, ki naj bi se skl« mil med Rusijo in Rumunijo. Sestanek tol mačijo nekateri listi tudi kot viden doka2 zbližanja med Rusijo in Mallo antanto. Razorožitvena konferenca je odložena 16. oktobra. Nemci so bili proti odložitvi a je bil njih predlog odklonjen. Mednarodna konferenca za delo je zaključila svoje zasedanje. Na zadnji seji sprejela več raznih sklepov, tako resolucijo o pomoči nemškim beguncem, sklep da pride predlog o uvedbi 40urnika dnevni red prihodnje konference in da prepovedo posredovalnice za delo, ki vrs® ta posel proti plačilu. Delavskega delegata na ženevski konferenci Leuchncrja so hitlerjevci po povrat ku v Nemčijo zaprli in ga v zaporu tak« mučili, da bo najbrže ranam podlegel. N& konferenci v Ženevi so zato delegati vehe' mentno nastopili proti tem hitlerjevski«1 metodam. Lord Rothermeer je vložil v anglešk spodnji zbornici predlog za revizijo miroV' nih pogodb. Predlog je podpisalo samo Še® poslancev. Centrum je sklenil, da se stranka »pr° stovoljno« razpusti. S tem hoče centrun' rešiti vsaj svoje premoženje pred zapleni bo. Kar se železnemu kancelarju Bis marcku ni posrečilo, to je sedaj dosege' Hitler in nekdaj tako mogočni centrum )e prenehal. Veliki mednarodni vlaki skozi Neuičij0 so skoraj čisto prazni, ker se tujci izogi' bajo Nemčije. Boj za nemško vojsko se je pričel po p*' savi francoskih listov med hitlerjevci i® nemškimi nacionalci. Hitlerjevci hočejo baje aretirati celo maršala Mackensena-ker je ta intimen prijatelj bivšega mini' stra Hugenberga. Hugenbergovo demisijo j© predsednik Hindenburg sprejel. Vsi pruski uradniki so dolžni vsakeg9 tovariša naznaniti, ki bi se neugodno izjft' vil o kakšnem ukrepu vlade. Po dekretu ministra Goringa je torej denuncijamtstvo postalo na Pruskem uradna doUžnost. Dunaj je sedež velike katoliške protirevolucije, ki hoče odcepiti katoliške Nemce od Nemčije. Vsi katoliški Nemci naj b' se združili v obnovljeni habsburški monarhiji, ki bi segala do Mene.. Te senza; cionalne vesti je sporočil 'bavarski j us tiču1 minister na kongresu učiteljev v Miinchenu- Celo vrsto bombnih atentatov so izvršil' hitlerjevci v Avstriji. Vlada je ukrenil obsežne varnostne odredbe, ni pa izključeno, da se bodo atentatorji sodili po pospešenem sodnem postopanju. Pri dunajski podružnici Ufe so bili p® nalogu iz Berlina odpuščeni vsi židovski nameščenci. V zadnjih 13 tednih je v U. S- A. v primeri z isto dobo lani narasla produkcij8 ameriških jeklaren od 56 na 313%, tovornih vagonov od 76 na 113% in porab*1 električnega toka od 89 na 110%. Rumunska vlada namerava umetno dvigniti ceno žitu. V ta namen bo kupoval* na trgu žito po višji ceni. Kreuger je hotel pričeti ponarejati frafl' coske, italijanske in španske bankovci kakor sledi iz nekega ipisma, ki ga je dobila policija v roke ob aretaciji nekih p0' narejevalcev. Velikanske povodnji so bile v PodkaT' patski Rusiji. Trije okraji so odrezani ^ vsakega prometa. Tudi več mostov je vod*1 odnesla, oz. podrla. OBČNI ZBORI Redni občni zbor Portland cementne varne d. d., Dovje v likvidaciji, bo dne 11. julija ob 11. v prostorih podružnice J3 dransko-Peduuavske banke v Ljubljani- DzHOcdvb FRANCIJA ODLOČNO ZA VALUTNO STABILIZACIJ O Francoska vlada je soglasno odobrila stališče svoje londonske delegacije, da je 13 Francijo valutna stabilizacija glavni cilj londonske konference. V tej točki Francija ue bo popustila. Nadailje zahteva Francija, se racionalno organizira svetovna produkcija in da se skrbi tudi za njeno pralno razdelitev. * Prva hrvatska štedionica je sklenila, da bo zopet začela dovoljevati posojila. Zaradi Veoje likvidnosti pa bo dovoljevala le tro-toesečna >J1 manjša posojila. Skopljanska občina je najela pri Beograjski zadrugi posojilo v višini 2 milijonov Din. Plačevala bo 10 odstotkov obresti, Za posojilo pa jamči Mestna hranilnica. Poleg tega je Skcplje založilo še svoje dogodke od električne razsvetljave. Nizozemska banka je povišala obrestno toero od 3-5 na 4-5 odstotkov. Estonska in Letonska sta opustile zlato 'Pijavo in prilagodile svojo valuito švedski kroni. Zlata zaloga Angleške banke je dosegla v preteklem tednu rekordno višino 189 3 bilijonov funtov. Roval Dutch Petroleum Go bo izplačala ^odstotno dividendo. Tudi maja meseca je bila naša trgovin-a bilanca aktivna. Po podatkih, ki jih je 1 avnokair objavila gen. direkcija carin, je znašaj maja meseca naš izvoz 257.145 ton v vrednosti 244‘2 milijonov Din. Lani je ffliašal te 175.063 ton v vrednosti 219-8 milijonov Din. Uvozili pa smo 63.949 ton blaga v vrednosti 237-8 milijonov Din. Lani v maju pa smo uvozili 55.027 ton v vrednosti 234‘6 milijonov Din. Naša trgovinska bilanca je bila v maju aktivna za 6’4 milijone, dočim je bila lani pasivna za 14'8 bilijonov. Naš izvoz je v prvih 5 mesecih znašal 1)052.324 ton v vrednosti 1181-8 milijonov ^in. Lani je znašal 893.980 ton v vrednosti 112G-4 milijonov Din. Po količini se je dvignil za 17-7%, po vrednosti vsled padca cen pa le za 5%. V Atenah so se začela jugoslovansko-Rrška trgovinska pogajanja. Pogajanja potekajo ugodno in bodo najbrže v kratkem Ugodno zaključena. Med Češkoslovaško in Rumunijo je bilo dogovorjeno, da uvozi češkoslovaški žitni sindikat poleg dovoljenega kontingenta še 1000 vagonov rumunske koruze v skupni vrednosti 4 milijonov Kč. Ta uvoz koruze Pa se 'izvrši zato, da se omogoči Rumunom °bisk češkoslovaških kopališč. Po potrebi inoa-e žitni sindikat uvoziti še za 2 milijona *™ruze. Rnimuni bodo torej s koruzo pla-ca" bivanje v češkoslovaških kopališčih. Argentina in Kanada sta pristali, da znižata pšenične .posevke za 15 odstotkov. Upajo, da bo tudi Avstralija pristala na to znižanje. , . »• Turška monopolska uprava je naročila cigaretni papir na češkoslovaškem. Za dobavo papirja so se potezale skoraj vse ev-r°pske papirnice za cigaretna papir. Anglo-Persian Oil Comp je povišala dividendo od 5 na 7-5%, čeprav je v smislu nove pogodbe izplačala Perziji večji delež- Med Italijo in sovjetsko Rusijo se vodijo pogajanja zaradi večjih lesnih dobav Rusije. Sovjeti so izvozili v prvih petih mesecih 1- v Nemčijo za 105 milijonov mark zlata in za 10 milijonov mark srebra. Lesni izvoz Poljske se je v prvih petih "vesecih 1. 1. v primeri z lanskimi dvignil 51%. Švica je s 1. julijem ukinila vse nemške Uvozne kontingente. Izvoz Francije je znašal v prvih petih Mesecih t. 1. 7-55 milijard frankov, uvoz Pa 12-7 milijard. Dohodki švicarskih carinarnic so v zadnjih petih mesecih padli za 8-2 milijonov ^v- frankov. ti ft j 1 barva, plesira in ke- £6 v lA uran m**n° •wd», klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—I. Seleburgova ul. S. Telefon It 22-72. TEDENwLlUBLlANSKl BORZi iop{ytsjukyi. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 2,698.806-21 dinarjev Tekoči teden je zaključil — radi četrtkovega praznika — z nekoliko manjšim deviznim prometom kakor pretečeni teden, katerega skupni promet je presegel tri milijone 152 tisoč dinarjev. Nazadovanje totedenskega deviznega prometa torej znaša 453 tisoč dinarjev. Skupni devizni promet v mesecu juniju je dosegel 11 milijonov 648 tisoč dinarjev ali za 420 tisoč dinarjev manj kot v mesecu maju tekočega leta. S tem je zaključen devizni promet v prvi polovici 1933, katerega skupni zaključki (vštevši privatne kliringe) so presegli 60 milijonov dinarjev (60.411 tisoč dinarjev). Če primerjamo te številke z deviznim prometom lanskega leta v tem razdobju, ki je znašal skupno 114 milijonov 399 tisoč dinarjev, vidimo, da je letošnji devizni promet padel za nič manj ko 53.988 tisoč dinarjev ali skoro za polovico. Toda pri natančnejšem pregledu opazimo, da je znašal samo promet meseca januarja in februarja lanskega leta nad 79 milijonov 728 tisoč dinarjev, oziroma za 19.317 tisoč dinarjev več kot celotni letošnji devizni promet. Devizna kupčija tega tedna se je na ljubljanski borzi razvijala tako-le: 26. junija Din 1,921.191-40 Din—Dunaj, 27. junija Din 138.188-16 Dunaj, 28. junija Din 84.327-06 Curih, 29. junija vsled praznika borza ni poslovala, 30. junija Din 555.099-59 Din—Dunaj. Največji promet izkazuje ponedeljkov borzni sestanek, saj znaša blizu dva milijona dinarjev ali nad dve tretjini celotedenskega prometa. Z najmanjšim dnevnim prometom je zaključil sredin borzni sestanek, ker ni dosegel niti sto tisoč dinarjev. Narodna banka je tokrat intervenirala večinoma v Londonu, katerega je dala za 129 tisoč dinarjev na razpolago, dočim je bilo z njenim posredovanjem zaključeno Curiha le za 31 tisoč dinarjev. Od privatnih zaključkov izkazuje privatni kliring v avstrijskih šilingih občuten padec — za nič manj ko en milijon 142 tisoč dinarjev napram minulemu tednu, medtem ko se je povečal promet v inozemskih dinarjih za več ko šeststotisoč dinarjev ter znaša doslej največjo v po-edinih tednih doseženo prometno številko t. j. en milijon 701 tisoč dinarjev. Znaten prometni porast (143 tisoč dinarjev) izkazuje tudi privatni kliring v nemških markah. Iz primerjanja totedenskih prometnih številk v posameznih devizah — napram prejšnjemu tednu (številke v oklepajih — vse v tisočih dinarjev) je razvrstitev sledeča: Din. deviza 1.701 (1.097), Dunaj (priv. klir.) 488 (1.638), Berlin (privatni klir.) 169 (9), Curih 154 (214), London 140 (157), Pariz 25 (9), Amsterdam 11 (11), New York 8 (0), Bruselj 2 (0) in končno Trst 1 (0). Privatni kliring v avstrijskih šilingih je bil trgovan na bazi 8-85 na vseh borznih sestankih tekočega tedna, medtem ko v bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa, niti notic. Devizna tečajnica očituje znatnejše tečajne oscilacije tekom tedna kot je razvidno iz spodnje tečajne razpredelnice: Dne 26. junija Dne 30. junija najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2303-18 2314-54 2305-40 2316-76 Berlin 1361‘25 1372-05 1357-91 1368-71 Bruselj 802-46 806-40 803-57 807-51 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 194-75 196-35 193 97 195-57 NewYork 4591-60 4619-86 4519-38 4547-64 Pariz 225-88 227'— 225'88 2*27-— Praga 170-79 171-65 170-79 171-65 Trst 301 01 303-41 302-40 304-80 Avstr. šil. v priv. klir. 8-85 8-85 8'85 8-85 Največji tečajni padec v tem razdobju kaže deviza New York in sicer za celih 72-22 točke, znatno manjši deviza Berlin (za 3-34 točke) in London (za 0-78 točke), dočim je Curih beležil skozi vse borzne dneve dosledno nespremenjeno; pravtako sta devizi Pariz in Praga notirali včeraj ob ponedeljkovih tečajih. Nasprotno pa so učvrstile svoje tečaje v tem času za 1-11 poena Bruselj, za 2-22 poena Amsterdam in za 0-39 poena Trst. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca neizpremeiijeno mlačna V tem tednu ni bilo ua ljubljanski borzi nikakili efektnih zaključkov. Na Vidov dan (28. t. m.) ni bilo nikakih efektnih notic. izmed industrijskih papirjev je bilo ua torkovem in včerajšnjem borznem sestanku povpraševano po delnicah Trboveljske premogokopne družbe in obakrat po tečaju Din 135-— za komad. Blairova posojila so v povpraševanju za par točk popustila, dočim so blagovne notice izostale. Včerajšnje notice so bile naslednje: 8% Blair 35 (denar) 38 (blago), 7% Blair pa 33-50 (deuar) 36 (blago). Investicijsko posojilo je bilo v ponedeljek nudeno po 46, v torek 47, medtem ko je včerajšnje povpraševanje beležilo ob ponedeljkovem tečaju (44). Agrarne obveznice so bile nudene samo v ponedeljek po 26, njih denarni tečaj se je okrepil od ponedeljka (25) na petek (27) za dve točki. Nasprotno je tečaj Seligmanovih obveznic v povpraševanju močneje popustil in včeraj beležil 50 napram 54 v ponedeljek. Na včerajšnjem borznem sestanku je bil nuden ta papir po 52-—. Beglučke obveznice so notirale od ponedeljka na petek takole: 34 (blago); 33, 34, —, 33 (denar). Vojna škoda se je od ponedeljka (198) na torek (200) okrepila za dve točke in bila nudena po tem tečaju tudi na včerajšnjem borznem sestanku. Povpraševalo se je po tem papirju na bazi 195 dne 26. in 30. t. in., a 198 dne 27. t. m. Lesno tržišče Tendenca še redno mlačna V tekočem tednu ni bilo na tukajšnji borzi perfektuiranih nobenih zaključkov. Povpraševanja: 35.000 kom. brsta, 38X158X 2100 mm, 5.000 kom. brsta, 33 X 228 X 2100 mm, fran-ko Postojna tranzit. Circa 100 m3 bukovih testonov franko podbrod Sušak pristan. Les za celuloze od 1 do 4 m, od 10 do 16 cm v vrhu, smreka z do 30% jelke. Cena franko vagon meja Jesenice. Išče se večja količina zvočnega lesa (Ton-holz), franko vagon nakladalna postaja. 20.000 kosov jesenovih remeljnov I., ravnih, brez grč, blago suho, dolžina 1-42 m, debelina 30/30 mm, dobava v juliju 1933, cena franko ital. meja z označbo teže za kub. meter. Podmera paralelna 24 mm, 4 m, smreka jelka, franko podbrod Sušak. Oglje prima bukovo, franko ital. meja. Mednarodni borzni indeks V splošnem je bila tendenca na svetovnih borzah v preteklem tednu krepka, vsled česar se je tudi okrepil mednarodni borzni indeks. Gibanje tečajev kažejo te številke. Koncem 3.6. 1927 = 100% London 619 Pariz 66-5 Bruselj 33-5 Amsterdam 35‘8 Stockholm 11*7 Curih 47-9 Berlin 32-8 Praga 56-9 Dunaj 34-6 New York 56-7 10. 6. 17. 6. 1933 613 61-9 64-6 32-9 34-6 11-5 47-3 33-3 54-4 35-7 58-7 62-8 31-9 34-1 11-3 48-4 32-7 54-3 34-8 54-2 24. 6. 62-9 64-7 321 35-6 11-4 49-0 30-7 54-6 34-6 58-8 Mednarodni borzni indeks je torej na podlagi tečajev desetih svetovnih borz v preteklem tedffu narastel od 42-6 na 43-4%. Konkurzi in prisilne poravnave > Odpravljen je konkurz trgovca Hartmana Petra v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca z mešanim blagom Košut-nika Karola v Dobrovi pri Ljubljani. — Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Javornik Tone, revizor v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 29. julija ob 9. Rok za oglasitev do 23. julija. Potrjena je prisilna poravnava Stražarja Mateja, trgovca z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Domžalah. CIKORIJA Mas pravi domači izdelek »TRGOVSKI TOVARIŠ« Izšla je junijska številka te naše ugledne in skrbno urejevane gosjK>darske revije. Kakor vedno, tako prinaša tudi najnovejša številka »Trgovskega tovariša« nad vse zanimive in aktualne članke. Na prvem mestu je omeniti uvodnik doktorja Windischcrja. Z njemu lastno temeljitostjo razpravlja o našem gospodarstvu v lanskem in letošnjem letu. Brez ovinkov podaja natančno analizo našega gospodarskega življenja in vse napake, ki so krive, da ne napreduje naše gospodarstvo tako, kakor bi moglo in s tem tudi moralo. Posebej je še omeniti krasni slog, ki odlikuje dr. Windischerjev članek. — Mon-signor Ujčič zaključuje svojo lepo razpravo o gospodarski etiki. — O kongresu Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju poroča A. Železnikar, o gospodarski Mali antanti ter o medsebojnih odnošajih gospodarstva vseh držav Male antante pa dr. Šarabon. — Pregledno sliko o našem gospodarstvu v maju in juniju podaja D. P. — Kratek spis o neenakomernosti svetovnih blagovnih trgov zaključuje junijsko številko. — »Trgovski tovariš« se naroča pri društvu »Merkur«, Trgovski Dom v Ljubljani in velja za vse leto le 36-— dinarjev. — Naj ne bo uglednejšega trgovca, ki ne bi bil naročnik lista. Vreče kupuje In prodajo ALOJZ GREBENC, Ljubljana Tjrrševa (Dunajska) cesta 36 VELIK NAPREDEK ČEŠKOSLOVAŠKE PRAŠIČEREJE Po podatkih štetja z dne 1. jan. 1933. se je dvignilo v enem letu število svinj in prašičev na Češkoslovaškem za 2-62 milijonov glav. Samo število plemenskih svinj je naraslo za 445.282 glav ali za 27-7 odstotkov. Med tem pa je konzum svinjskega mesa in masti padel za 12 do 15 odstotkov. Nastala je s tem nevarnost, da bodo jeseni cene na svinjskem trgu padle naravnost katastrofalno. Uvoz tujih prašičev pri tem ne bo dosti vplival, ker znaša število uvoženih prašičev le 6 do 8% vse porabe. Popolnoma nejasno je zato, kako bo mogla Češkoslovaška izpolniti svojo kompenzacijsko pogodbo z Madjarsko, ki ima pravico do uvoza znatnega števila prašičev. Tudi število krav se je dvignilo in sicer za pol odstotka. Število ovac pa je še nadalje nazadovalo in padlo od 531.125 na 465.093. ZNIŽANJE PLAC V AMERIKI Podjetja, ki hočejo dobiti od države posojila, morajo zaiižati plače najvišjih uradnikov. Predsednik zavoda Reconstruction Finance Corporation, ki izplačuje državna posojila, je določil to shemo za znižanje plač: Plače, ki znašajo več ko 100.000 dolarjev letno se znižajo za 60%, od 50.000 do 100.000 za 50%, od 25.000 do 50.000 za 40%, od1 15.000 do 25.000 za 25%, od 10.000 do 15.000 za 15% in od 4.000 do 10.000 dolarjev za 10 odstotkov. TISKOVINE mh ml:trgovske, uradne,Mam--ne,Časopisc,knjige,več/ian lisk hilvc iri imuni! TISKARNA MERKUR nUBnANA.GREGqRČIČEVAal3 Vet 25-52\Ukqram .liskama lUetkur. VII. POROČILO HMELJARSKEGA DRl ŠT V A ZA SLOVENIJO O STANJU HMEU SftlH NASADOV. Žalec v Savinjski dolini, 30./VI. 1933. V zadnji tretjim meseca junija sn* imeli uprav pravcato »aprilsko« vreme, t je sicer prineslo delno zboljšanje hmel skih nasadov, ki je pa zelo oviralo v p® nem teku se nahajajočo košnjo travnik?’ Prekinjajoče pa vendar stanovitne paid* vine so zmehčale zemljo tako, da je ovi ralo drugo visoko nasipanje rastlin in sn« ženje vrst. Po sedanjem stanju nasado'' ki pa kažejo obilo vitkih in koničast® rastlin, smemo pričakovati le srednje vb liko letino. Nasadi so za drugo zdravi i1 brez škodljivcev. Društveni odbor. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 18. julrija t. 1. ponudbe o dobavi 7960 raznih ščetk za ribanje in ščetk za pairkete, 800 brezovih metel in 4000 metel iz sirkove sila me; do dne 19-julija t. 1. o dobavi kavčuka, kavčukovih cevii, razne lepenke, klingerita, bombaža, azbestnega platna, azbesta v ploščah, azbestnega prahu itd. ter lepila za les, lepila za kavčuk Ln lepila za linoleij; do dne 20. julija t. H. o dobavi 2 zidnih kontrolnih ur; do dne 21. julija t. 1. o dobavu. razne aluminijaste posode in do dne 24. julija t. 1. o dobavi 4000 kg podplatov iz kruipona- Komanda pomorskega vaaduhoplovstva v Divuljah sprejema do dne 5. julija t. 1. ponudbe o dobavi 24 navadnih ročnih ur (štoparic). Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 6. julija t. 1. ponudbe o dobavi 12 paketov a 100 komadov splint, 1150 kg navadnih žebljev in 22 komadov pločevine iv, kovnega železa. Direkcija državnega rudnika Velenje siprejema do dne 5. julija t. 1. ponudbe za dobavo 100 kg dynaimo olja, 800 kg olja za vozičke (vulkansko olje) in 800 kg cilinder olja za zasičeno pairo ter 100 kg cilinder olja za pregreto paro, 12.000 krajnikov in 200 m3 jamskega lesa, smreka ali bor. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 12. julija t. H. ponudbe o dobavi 300 kg masti za jamske vozičke, 260 m mannesunanovih cevi (jeklenih, brezšivnih za pritisk 30 atm.), dalje o dobavi 1 fcroipolnega Oklepala v litoželezni skrinji z amper metrom. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) >SLUŽBBNI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 28. junija objavlja med drugim: Naredbo o Lzpremembah in dopolnitvah naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela — Razpis o ocarinjanju preje iz umetne svile — Objave o pobiranju občinskih trošarin — Razne razgilase sodišč in uradov ter razne druge objave. ob 11. uri v pisarni rač. ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5#/o kavcija. Inozemci so izključeni od te licitacije. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo po Din 20'— v pisarni poštne direkcije v Ljubljani. Prodaja. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani proda na prvi licitaciji dne 14. julija 1933 večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave v Boh. Bistrici. — Pismene ponudbe sprejema do dne 14. julija t. 1. Direkcija državnega rudnika* Velenje sprejema do dne 1. julija t. l.*ponudbe o dobavi 2000 kg la bučnega olja in 3500 kg riža. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 10. julija t. >1. ponudbe za dobavo 500 zvitkov brainomerilnih trakov 60 km in 200 zvitkov brzinomenikiih trakov 100 km, sistema »Haushalterc-oiriginal. Gradbeno oddelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. julija t. 1. ponudbe o dobavi 200 kom. vil za gramoz po skici, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani in do dne 7. julija t- 1. gilede dobave ognjegasnih cevi. Direkcija državnega rudnika v Banja Luki sprejema do dne 13. julija t. 1. ponudbe o dobavi 10.000 kg kalcijevega karbida. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do dne 13. julija t. J. ponudbe o dobavi 20 ovalnih kolutov (>Mann-lochninge*) in krogličnih iležajev in do dne 20. julija t. 1. glede dobave jeklene žice. Komanda Pomor»kog Vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do dne 13. julija t- 1. ponudbe o dobavi cirkulark, raznih listov za žage, svedrov (durgelj), steki o rezov, mizarskih tdlkačev itd. in o dobavi 100 parov kožnatih rokavic obloženih s Krznom /a avijatilko. (Slika rokavic na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani.) Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 14. julija t. 1. ponudbe o dobavi 6700 ton domačega premoga. Licitacija: V pisarni Odseka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave v Splitu se bo vršila dne 12. julija t. 1. ofer-talna licitacija za zakup banovinskega hotela v Jablanici na/N. (Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 6. julija t. 1. bo pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija o dobavi 13.000 vijakov, 3000 matic, 10.000 podlož-nic, 4800 zakovic, 140 kg verig, 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla, 300 kg karbida, 150 kub. metrov kisika, 25 kg tovot-ne masti, 25 kg petroleja, 51 kg krede, 55 kg žebljev, 200 kosov steklenega papirja, 50 kg blank usnja in raznega orodja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti deilav-nici, Kobaridska cesa 43.) Licitacija. Pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu se vrši dne 13. julija t. 1. tretja javna ofertalna licitacija za zakup bifeja na postaji Gabela. Oddaja zakupa brivskega lokala na postaji Ljubljana gl. kol. bo z oferno licitacijo dne 7. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba št. 59). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, podrobni pogoji pa pri isti direkciji.) Oddaja zavarovanja industrijskega kolo-seka v Vrapču pri Zagrebu se bo vršila potom olertne licitacije dne 3. julija t. 1. pri inženjerskm V>ddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Dobava premoga. Dne 12. julija t. L se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija o dobavi 60 ton premoga (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Nabava 35.000 kg papirja. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za dobavo 35.000 kg tiskovnega papirja. Licitacija bo dne 24. julija t. 1. DUNAJSKI TRG Na goveji trg z dne 26. junija je bilo stavljenih 1822 živali in sicer 874 vol o'' 456 bikov in 492 krav. Od teh je bilo >* Jugoslavije 97 volov, 6 bikov in 7 k ra'' Cene so bile te: Tvomiški voli od 1 -25 ■■»• lagal Karlovška c. 2 Volarski pot 1 DRUŽBR S O. Z. CANKARJEVO H. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkosli karstiro in pleskarstvo Vi« dela Izvršuje * najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno ln pod garancijo. — Telefon 30-70. TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jahob Fligl dediči Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 HUB 11 ANA DALMATINOVA 13 Skladiščnik, kletar ln tilSni eleklrlk trgovsko izvežban mo6ki, zmožen samostojnega vodstva, vešč tudi nemščine, 8 prvovrstnimi referencami, išče kjerkoli službo. Ponndbe na upravo ^^*„Trgov8kega lista* pod značko ..Zanesljiv ln vgestransko_zmožen2__ Naročajte „Trgovski lis<“ * Tovarna motvoza in vrvatna d. d. j Grosuplje pri Ljubljani j Jomai slovenski izdelek -s- Svoji k svojimi Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgoveko-Induetrijeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ln tiskarja: 0. M1HALEK, Ljubljana