118. sfevilKa. V LlHbljml, w srodo, Z6. maja 19)5. XLUIII. lelo. »Slovenski Narod* velja ▼ Lfvbljonl na dom difitittlju: f*lo leto naprej >L J. % K 24— •ol leta „ ,•£.%*. „ 12--&trt leta „ • •...«•— na mesac - » • • • - 2"— ćelo leto napitj 4 » 4 • K 32*--na mcttc „ •*•••"• , ifO Dopis! naj se frankirajo. RokopM se ne rraJaJo. Uredništvo i KnalloF« bUm *t 5 (v pritličju levoj Mtfen it 94» Isltafa vsak dan svećer Iztzom&I nedelfe In praiafke. literati vcljajo: peterost*pna petit vrsta xa enkrat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin., za trikrai ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljaj« naročnine, reklamacije, inseratt L t d* t« je administrativne stvari. ■ PoMaeinm števtlka w\\* 10 vinarjev. ——— ft« pismena naročiia brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naroda* tUkaroa" telefon iL Sf. .Slovenski Narod* volja po poiti: za Avstro-Ogrsko: • ćelo leto skupaj naprej • K 25*— I pol leta m «... 13— I četrt leta „ m .'• # 0 50 na mesec . a » • • 230 < Iza Nemflio: cdo leto naprej . . . K S> — za Ameriko in vse druge de£cl«: ćelo leto naprej . . . * K aSw— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zaao&a. UpravnUtvo (spodaj, dvorce levo). Inaflova Klica iL 3, Uiti^e £1 GS. Podrobna jjoioEilo o slitini akciii našega Iroilovji. - Boji i tirolski in koreSKI meii. - TAovb! povellflil naznanja armađi izdalsfvo Mmm iMtili iatereni Sa Mila Krvava osveta. — Iilija n smatra v mm staoiu z Hai. - lili turski veleposlanik ie zatistil M. - ĆEZ TIROLSKO IN KOROSKO i MEJO SO VDRLI ALPIM, PA SO SE MORALI V NAŠEM OGNJU ZOPET VRNiTl. Đunaj, 25. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 2r. maja opoldne: Na jugozapadu so ob tirolski in koroški meii tu in tam prodrli man^ši sovražni oddelKi, večideljl alnini, kier i so zadeli ob naše poz?ci'je in so bili obstreijevani, so se ofcrnili. IVamestnik načelnika cenerainega štaba pl. Hofer, iinl. ■ PODROBNO POROČILO O AKCIJI NAŠEGA BRODOVjA PHOTI ITALIJANSKI O3ALI. — NAPAD NA BENETKE. — OBSTRELIEVA-NJE BRINDISIA IN SENIGALLIJE. — VELIK USPEH V ANCONf. — USPEŠNI BOJI NAŠEGA ERO-DOVJA Z ITALIJANSKIMI LAD-JAML — ITALIJANSKI RLŠILEC »TURBINO« POTOPLJEN. Duna?, 25. maja. (Kor. urad.) Brzojavno uradno poručilo o akciii brodovia dne 24. maja ima tole be-sedilo. Danes pred solnčnim vzhodom, torej natančno 12 ur no napovedi vojne s strani Italije je izvršilo c. in kn brodovje istočasno ceio vrsto uspešnih akcij ob vziiodni obali Italije od Benetk do Barlette. V Benetkah ie reki mornarlški letalec vrgel 14 boir.b, v arzenalu provzročil požar, močno poškodoval enega mšifea, ter obmetaval postajo, zaloge olja in hanejarje na Lidu. V zelo ozki kanal Porto Corsinl je vdrl rušilec »Schartschiitze« tako j daleč, da je stal nenatloma neno-sredilo pred polno za^eticnirn «trcl-skim jarkoir.. Od popolnoma prese-netene nofadkc ie bil velik del ustre-Uen, nakar so ee tri velike zakrile oprezne baienie začele streljati iz cirodov.ia obstreljeval vse utrdhe, topn:čar?ko jn konieniško taboriSče, Iadjedc!nice, električno centralo, kolodvor ga^o-meier, Fkiadišče petroleila, semafor in brezžično pcstaio ter provzročil s svcjimi zgrešenimi kroglami in ne-tilci velikansko škodo. Dva parnika v pristanišču sta biia ootoplicna. No\ ozgraj^na ladja v ladjedelnici, !ii je bila že skoraj dogotovljena, da jo spuste v morje, ie h?fa demolirana, fjpirala ?e ie samo ens laSika hateri-»a in nekaj strojnih pušk dventa ru-Micema. V edinc-m lnodcrncm icrtu A'fredo Sa^io ic st,??a sicer ob začetku obstrcljevania posadka pri topovih, toda dva naša letalca, ki sta se ob pravom času pojavila, sta posadko z ognjeni strojnih pušk tako temelpto prenoJila, da se ni več vr-niia. Ta dva !etalca in še neki tretji leta?ec so metali tudt na Iiangar za balone v ChiaravaUu boli v notra-njost! in na več vojaških objektov 30 bomh. Zrakoplov »Citta di Ferrara« je vrgel več homb brez uspeha !>roti Ni. Vel. ladji »Zrinvi« ter \q poskuša! ii^pa?ti >rodov»e, ko je odc!u!o, hitro pa je izsini!, ko sta pri-pluli dve letali, ki na sta hili že vse svoje bombe porafcili. I?ti a!i pa neki dr^i^i zrakrolov je zagledalo bro-devje že po? ure no polnoči na polovici pofa Puli - Ancona v protikurzu in brez dvoma na poti v Pn!i. Ko sta dve ladii, k« sta srremHali zrakoplov, pred topovskim ognjem po-heimili, se ie zrakoplov tuđi takoj okrenil \v izcinii proti severozapadu, ne da hl Siil, kakor se zdi, vide! brodovje samo. Železniški most čez reko Pon-donzo ie NS. Vel. lad?a »Radetzky« obs^rcHevala in poškodovala. Ni. V. tad*n »Admiral Spaun« s 4 riišiici je obstrcJ.ievala železniski n\o9t čez rcko Sijnarco. kolodvor sesalko za lokomotive etc. v Cam-po Marino, demolirala semafor v Treinit« in poškodovala onega v Torre di Mileto. Ni. V. ladja »Helgoland« s 3 ru-šiici je obstrelievala Viesto in Man-fredonino ter je naletela pri Barletti na 2 italijanska rusilca, katera je začela takoj obstreljevati in preganjati. Eden je ušel, drugega. »Turbino«, pa sta naša ruši'ca »Csepel« in »Tatra« pognala proti Pelgružu (Pelagoza). Zadct od granale v prostor za stroje in kotle je obstal, pričel goreti in se potapliati. Ldal se je. »Csepel<, »Tatra«, in »Lika« so resili 35 mož posadke, n:cd njimi poveljnika, vež-balne^a Castnika in strojnega načelnika, ter Uh vjeli. Rešiino delo so motile dve bojni ladiii tipa »Vittorio Emanuele« in neka pomožna križarka, ki so se pri-bližale s sevcrovzhoda na 90 m. V boju, ki je na to nastal, je bil »Csepel« neznatno zadet, pri čemer je bil 1 mož ubit, 2 pa lahko ranjena. »Hel-goland« in rušiici so odgovarjali na sovražni o^enj očividno z dobrim uspeiiom. Naibiižja distanca ^>000 m. Po kratkem času so se nahajale naše ladje izven strelne distance. Razven navedenih ni imelo c. in kr. brodovje nikakih izgub. Od našega brodovja obstreljevani kraji. B ar 1 e 11 a leži na vzhodni obali Spodnje Italije v Apuliji. Oddalje-iiost Benetk od Barlette znaša v zračni crti 550 krlometrov. C li i a r a v a 11 e leži v distrik-tu Ancona. kakili 18 km oddaljunu od tegra mesta. Beneški arzenal je eno najstarej-ših in najvecjih zgradb v Benetkah. Leži v jugovzhodnem delu mesta, se-verno od Giardini Publicci. Arzenal ie bil ustanovljen leta 1104., leta 1304. prezidan in pozneje vcekrat razširjen. Ko so Benetke najbolj cve-tcle, je uelalo v njem 16.000 de-lavcev. Vtisk akcije našega brodovia v Be- rolinu. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) V niestu vlada najvecje navdušenje zaradi zmagoslavnih poročil iz Galicije, kakor tuđi zaradi mornariŠke akcije Avstro-Ogrske proti Italiji. Povsod se izraza veselje nad pogum-nim nastopom avstro-ogrske mornarice. Na mnogih posiopjih vihrajo zastave. Praznično razpoloženje se je izrazilo v ovaciji, ki se je priredila popoldne l]nter den Linden cesarju, ko se je peljal v avtomoMlu h krstu hčerke prestolonaslcdnika v presto-hMiaslcdnikovo palačo. Italijanski mornariški strokovnjak o italijanski mornarici. Milan. 24. maja. (Kor. urad.) Mornariški strokov!ijak lista Cor-riere della sern- piše: Italija ve. da more zlasti na niorju Ie po težkih žrtvah pričakovati :;ma^e. Razente-!^a so vsled blizinu Jadranske obali izpadi avstro - n^rskega brodovja proti obali, ki se koinai more branili, izvanredno laiiki. In italijansko brodovje bo dobro storilo, če bo ostalo pasivno, kakor an^lcško brodovje proti nemškim vpadom v liartlepool in tako dalje. KoneČiia zrnaca Italije ne bo izostala, četudi italijansko brodovje ne bo pokazalo moči na sija-jen in množico navdušiijoč način. Energično vodeno italijansko brodovje seveda /li, da bi se očistilo sramote, s katero se je obdalo pri Aisu vsled nezmožnosti in počasno-sti svojega poveljnika, ne pa vsled premoći Teggethoffove. NAŠI PODMORSKI COLM PROTI ITALIJI. Rim, 25. maja. (Kor. urad.) »Po-polo d* Italia-< poroča: Kapitan par-nika »Firenze« je poročal pristaniški oblasti v Livornu, da ie v blizini Spe-ziie videl neki podmorski coln. Najbrže je bil to avstro-ogrski podmorski čoln. ZMAGOZAVEST CESARJA. Z Dunaja poročaio: Dunaiski di-plomatični krog:i trdno zaupajo v uspešnost vojaških akcij zavezniških armad proti Italiji. Z merodajne strani se izjavlja, da se je cesar pri avdiiencah zadnjih dni izrazil zelo zmasozavestno. \'ojaški krogi izjavljajo: Naša lirabra armada bo tuđi proti novomu sovražniku dokazala, da je v polni meri vredna zaupania svojega najvišjega gospoda in vsch narodov monarhije. AR.MADNO POVEL.1E FELDMAR-ŠALA NADVOJVODE FRIDERIKA. Dunaj, 2r>. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega časr.ikarskega stana poro-čajo. Nj. c. in kr. Visokost prevzviSe-ni feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal armadno povelje, ki se je takoj razglasilo vsem c. in kr. četam ter podrejenim nemškim četam. Armadno povelje sporoča armadi besedilo povodom italijanske vojne napovedi LISTEK. Rmerikonke. Francoski spiscl Pierre de Cou-1 e v a i n. (Dalje.) — Ne, ne, zakonska sreća bi vam trajno ne zadostovala. Preveč samostojna individualiteta ste. Razočaranje, katero ste pravkar doži-veii, vam pokaže vaš pravi poklič. Toda o tem govorimo pozneje. Za zdaj ne smeino na kaj drugega misliti, kakor da preprečimo skandal, ki vam preti. Vojvodinja je doktorju pokazala Jacquesovo pismo. Obraz se mu je razjasnil. — Rešeni smo! je vzklikni! skoro veselim glasom. Očividno je mar-kiza uvidela, da s skandalom več izgubi kakor pridobi. Ljubše mi je, da ve ona za vašo skrivnost, kakor druga žena. Molčala bode iz ponosa. Ena ttstih je, ki znajo molčati. Doktor je opazil bolesten izraz v vojvodinjinih očeh. — Preženite vse misli na bodoč-nost! Čemu ne? Pravega tako ne uganete. Kadar v cvetu mladosti pri polnem zdravju iruBlimo na staroet, \Ol bole^iit na smrt, dozdevajo &e nam strašne. Kadar pa pridejo. jili komaj čutimo. ker se strinja ž njimi tako naše telesno kakor duševno stanje. Da setn vam včeraj povedal, kaj doživite danes, zdelo bi se vam, da te nesreće ne morete preživeti. Verujte mi, da ste bili zanjo že dolgo časa pnpravlitni. Ko se zopet pomirite, se bodete čudili, da niste bolj trpeli. Cesar zdaj potrebujete, je mir. Želim si, da morem položiti na vas roke in vam pod eliti miru, a Krist nisem in vse. kar morem sto-riti, je, da vam uspavani duha. Ham vam dva praška, katera vzemite po preteku ene ure. Zvečcr se vrnem. da vidim, ali sta imela pričakovani uspeh. — Se za nekaj vas prosim. Ker imam izvanredno liudo migreno, poj-dite k mojemu stricu in obedujte v njegovi družbi. Pred odhodom se oglasite pri meni. — Dobro. Pri teh besedah je doktor vstal, prije!, tega še ni nikdar storil. voj-voditijo za roko in jo spoštljivo po-ljubil. XXII. Jacqucs je zapustil svojo ženo v zavesti zmage. Gotovost, da se je izognil skandalu, ga je tako potola-žHa, da se je čutil skoro srečnega. Kakor hitro se je pomiril, je znova začuHl vso silo ljubezni. katero je imel že za mrtvo. Sladki spomini, s katerimi je Kristijana v proteklih dveh Ictih napolni|:i njegovo dušo. so se naenkrat vzbudili. »Izgubiti vse to!« je del polen bridkosti. In streslo pra je, ko se ie spomnil neza-slišane^ra prizora. Silovitost vojvo-dinie — ta silovitost, ki je presegala vse rnejc, oncčastila dve osebi in porušila troje življenj — je navdala iijesrovo občutljivo bitje z grozo in stiidom. kakor se mu je studil pijan človek. Skoro pa se mu je srce raz-topilo v nežnosti in pomilovanju in predstavljal si je. koliko mora Kristijana trpeti. S strahom se je vpra-ševal, ka-ko bo prenašala svoj položaj ... Moral se bo poslužiti namiš-Ijenega spora med Kristijano in svojo ženo in se tuđi sam ocitno spreti z vojvodinjo. Pozvedovali pa bodo prijatelji in resnica priđe kon-čno na dan. Zdrav razum mu je del, da se taka zadeva ne da tako eno-stavno končati. Dovolicn mu je bit Ie trenoten odlog do končne katastrofe... Kake katastrofe? Koga zadene? Bog dni. da mene, je pristavi! z veliko iskrenostjo. Naslednji dan se je Jacques po-dal v Rosetto. srce polno težkih skrbi. Vojvodinja mu ni, kakor na-vadno, prišla nasproti; našel jo je v salonu, sedečo pri oknu. Njene glo-boko obrobljene oči, njen nervozni in prepadeni obraz so tako pooštrili njeno podobnost z Addolorato, da ie bil Jacques ves presenečen. Ko je Kristijana zagledala markija, ji je mučna rdečica stopila v obraz. Neka ovira je bila med njima, čutila sta se zelo oddaljena drug od drugega. Kri-stijana se je prva pomirila. — Kaj se je torej zgodilo? je vprašala s trdnim glasom, zroč mu nara\Tiost oči. Mesto odgovora je Jacques pred njo ix>kleknil, prijel njene roke ob zapestjih, ki iih je prejšnji dan mučil, in rekcl polen ljubezni: — Odpusti mi, o, odpusti mi! Gospa de Blanzac ga je gledala nekaj časa z nepopisno žalost jo. — Odpustim naj ti! je ponavljala. Ne ljutim se nad teboj bolj, kakor bi se ljutila nad orodjem, ki me je ranilo. Moja bolest se dviga proti onemu. ki je piša! mojo usodo..., ki me je včeraj privedel v cvetlič-njak ... Mašcevalnost bi bila ne-zmiselna, ker ne poznam niti vzroka niti konecnega namena. Verujem v pravico, v dobrotljivost nebesko. Saj verjeti hočem.Vernost v tem tre-notku je gotovo zaslužna in uparru da mi štejc pozneje y dobro. AH se spominjat kar si mi rckcl nekaj dni prej: »Kar kupiš, to plaćaš«. Glej, plačala sem, to je vse. Ne govoriva več o tem. Vscdi se, je pristavila Kristijana in oprostila svoie roke. Jaeques je slepo ubogal. Vojvodinim glas. nieno lice, s haterega je izginil vsak odsev ljubezni, sta ga tako presenetila, da ni dalje silil v n jo. — Kaj se je torej prigodilo med teboj in tvojo ženo? je znova vprašala gospa de Blanzac. Nato je nadaljevala z ironičnim poudarkom: — AH se ti je posrećilo izprositi odpuščanje? — Niscm ga prosil. je odgovoril marki dostojanstveno. Povedal sem ji enostavno resnico. Kriv sem in ne prihaja mi na um postopati kakor bojazljivec. Ponudil sem Annic, da ji vrnem njeno prostost. Izjavila je, da radi otroka in svoje rodbine ne privoli v ločitev. Priznam, da mi je ta sklep odvalil težek kamen s srca. Niti ti, niti jaz bi ne prenesel škan-daloznega procesa. — Ne ... morda ne ... — Dala mi je besedo, da bode strogo molčala o vsem, kar se je zgodilo. Prepričan sem, da jo drži! Morda se nalašč spre s teboj pod pretvezo, da si opravljala Amerikanke. Njena občutljivost v tem pogledu je znana in ćela stvar se bode zdela precej verojetna. Annie odide v Blonay, ti v Deauville in do pri-hodnje sezone ne bodete imele prilike, da se snidete. Potem . # — Da, potem ... je dela počasno vojvodinja. Stran 2. ,SLOVENSKI NAKOD-, duc 26. maja iyi5. I18 itev. Szdanega manifesta NJ. c in kr. Apostolskega Veličanstva ter . nada-ljnje: Vojaki! Slišali ste besede, fc* jih govori v resni uri Vaš najmflostiVejši nat-višji Gospod Te besede o-značujejo ćelo sramotno podlost naJega no-vega sovražnika ki nam plačuje 30-letno zvestobo z ostudnrm izdajstvom. Odkazujejo nam pa tuđi, vojaku nove velike naloge, katerih razrešitev nam Ni. Veličanstvo m domovina s trdnim zaupanjem izročata. Novi sovražnrk, ki nam stopa na-sproti, ni pošten sovražnik. Ne! Verotomni dosedanji zaveznik avstro-ogrskih rn nemskih zmago-venčanih armad in brodovi], ki se po lOmesečni vroči borbi proti pol sveta neprernagane in trdnejse kakor kdaj borijo, nas je potuhnjeno, za-hrbtno napadel. Naša stvar je vojaki, da kazntijerno to brezprimerno po-stopanje našega sovražnika s krvio in železom, ter mu zopet pokažemo pot, po kateri so ga nekdaj pognali že naši predniki pri Mortari in Nova-ri, pri Custozzi in pri Visu. Naš vroče ljubljeni premilostlji-vi Gospod, ki je poskusil vse, da prihrani nam in našemu zavezniku to novo preizkušnjo, naj zopet najde v nas duh Radetzkega, nadvojvode Al-brehta in Tegetthoffa. Vredni njihovi vnuki hoćemo biti. »Mnogo sovraž-nikov, mnogo časti« naj bo naš bojni klic. Tako pozdravljamo svojega vzvišenega cesarja in kralja in naše zveste sobojevnike, tako pozdravljamo mi na severu svoje tovariše, ki stoje na jugu pripravljeni, da se ustavijo sramotnemu zavratnemu napadu, tako dolgo, da napoči tuđi na jugu dan, ki bo prinesel krvavo osveto. • Vojaki! Brez obotavljanja, veselo naprej na novega sovražnika! Z bozjo po-močio in v zvestem sobojevništvu z nasimi zavezniškimi tovariši borno znali tuđi njega poraziti. Razpoloženje pri naši armadi na bojišču. DunaJ, 24. maja. (Kor. urad.) Iz poročevaiskega stana poročajo: Nad 30 let je bila Italija združena z Av-stro-Ogrsko; sedaj nas napade itali-janska armada in mornarica v hrbtu. Cd začetka evropejske vojne je Italija svoje priprave proti nam pospe-ševala, na Beneškem in v obmejni vojni pokrajini je odredila vojaške priprave, ki nišo bile v skladu z za-vezniško pogodbo To postopanje je moralo v zvezi z dosedanjrmi izkuš-njami z našim saveznikom zbuditi težke pomisleke. Misel, da bo Italija pozabila na svojo čast in prešla v tabor naših nasprotnikov, se ni dala odvrniti. Ko je pctem spomladi postalo vedno očitneie, da pripravlja italijansko armadno vodstvo izdaial-ski napad na naše z glavnimi močmi proti ruski premoći se boreče ar-made in ko je pričela zbirati ^ svoje čete v obmejnih krajih, smo bili prisiljeni ukreniti vse potrebno, da se pripravimo na ta napad. Obmejni okraji proti Italiji so se kolikor mož-no pripravili za boj. Ne glede na gro-zečo nevarnost na jugozapadu so se operacije proti Rusiji z vso silo r.a-daljevale in še v tem mesecu smo dosegli velik uspeh v ZaDadni in Srednji Galiciji. Sedaj, ko je postalo izdajstvo zazveznika očito, se bodo avstro-ogrske in nemške čete. nava-jene na boj in zmage, znale zoper-staviti najbolj ničvrednemu vseh so-vražnikov. * NEMCIJA SE SMATRA V VOJNEM STANJU Z ITALUO. Berlin, 25. maja. (Kor. urad.) Kakor izjavljajo na merodajnem me-stu, dejstvo, da Italija Nemčiji vojne ni formalno napovedala. ne ovira, da bi Nemčija vojnega stanja, od Italije proklamiranega Avstriji, ne smatrala za tuđi sebi za napovedanega. Odhod italijanskega veleposlanika Iz Berlina. Berlin, 25. maja. (Kor. urad.) Italijanski veleposlanik Bolatti je za-hteval popoldan v zunanjem uradu svoje potne listine ter je zvečer za-pustil Berlin. TURSKI VELEPOSLANIK ZAPU-STIL RIM. Dunaj, 25. maja. Zajedno z av-strijskim veleposlanikom je zapustil Rim tuđi turski veleposlanik ter je odpotoval preko Sviće, * ODHOD NAŠEGA VELEPOSLANIKA IZ RIMA. — 2 NJIM JE ODPOTOVAL TUĐI NAS VATIKANSKI ZASTOPNEK. Dunaj, 25. maja. Avstrijskt veleposlanik na italijanskem dvoru je gpjMrVi1 suoči 2 vssm osofrisci & o&- sebtiim vtekom Rim ter potuje preko Švice, kjer ga caka avstrijski posebni vlak. Z istim vlakom se je odpdjal tuđi a in kr. veleposlanik pri Vatikanu princ Ivan Schonburg s svojim osob-lem. Snoči je zapustilo Rim tuđi nem-ško veleposlaništvo ter bavarski in pruski poslanik pri Vatikanu. Pruski in bavarski vatikanski poslanik se nastanila v Luganu v Svici. Odhod italUanskega veleposlanika z Dunaia. Italijanskemu veleposlaniku vojvodi d' Avarna so bile v ponedeljek ob pol 4. uri izročene akreditivne listine, na kar je le,ta včerai ob 9. 20 minut dopoldan odpotoval s posebnim vlakom čez Švico v Italijo. Odhod italijanskih konzulov iz Dalmac&e. Zadar, 24. maja. Vsi v dalmatinskih mestih se nahajajoči italijanski konzularni funkcijonarji so odpoto-vali čez Bosno in Hercegovino v Italijo. Odpotovanje kneza Biilowa- Lugano, 25. maja. (Kor. urad.) Knez Biilo\v je iz Rima odpotoval ob pol desetih zvečer z glavnega kolodvora. S knežjo dvojico Bulovv je odpotoval tuđi pruski poslanik pri Vatikanu, ker je bilo poslovanje nemške misije pri Vatikanu prelo-ženo v Lugano. Vzdržala pa se bo fikcija, kakor da bi poslaništva ostala v Rimu.Vsled tega je odpotoval z drugim posebnim vlakom, s katerim se je odpeljal bavarski poslanik pri Kvirinalu, von der Tann, tuđi bavarski poslanik pri Vatikanu baron Rit-ter. Niti pri vožnji na kolodvor, niti pri odhodu vlaka se ni dogodil noben incident. Lugano, 25. maja. (Kor urad.) Posebni vlak kneza Biilo\va je ob pol 10. uri dopoldne dospel semkaj. Drugi posebni vlak z veleposlaniki Av-stro-Ogrske in Turčije je dospel za eno uro pozneje. Pruski in bavarski poslanik pri Vatikanu, ki sta se na-hajala v vlaku kneza Biilowa, sta se nastanila v Grand hotelu. VARSTVO NAŠIH INTERESOV V ITALIJI JE PREVZELA ŠPANIJA. Varstvo avstrijskih in ogrskih državlianov v Italiji je prevzela Španija, varstvo italijanskih intere-sov v Avstriji pa Amerika. Nemške interese v Italiji in ita-lijanske v NemČiji bo zastopala Švica. MOBILIZACIJA V ITALIJI. Iz Rima poroča c. kr. kor. urad: Italija je že več tednov mobilizirala ter je poklicala pred 8 dnevi zadnje rezerviste pod orožje. Istočasno je pričela spravljati vse čete, ki nišo morale ostati doma radi vzdrževanja javnega miru, na svojo severovzhod-no mejo. Še le v soboto pa so nabili na ulicah pozivni razglas, ki kliče vse izvežbane nekdanje vojake in pa crno vojnike od 1. 1876. naprej pod orožje. Vsi vojaški obvezanci tretje kategorije Ietnikov 1888. do 1895. so poklicani 1. junija k naborom in k nastopu vojaške službe. Razglasi nišo natiskani na zelenem papirju, kakor je to za slučaj vojne predpisano, vemveč na belem papirju. Nekateri italijanski listi so za-stopali mnenje, da bi se moralo Av-strijo in NemČijo s tem prisiliti k na-povedi vojne, da se inzultira njune veleposlanike (!) ali pa izzove ob-mejne konflikte. Generalisimus italijianske armadc. »Nowa Reforma« poroča: Za generalisima italijanske armade je designiran vojvoda Emanuel Fili-bert Aosta, hratranec kralja Vik-torja Emanuela in brat vojvode Abruškega in grofa Turinskega. Vojvoda Aosta ie oženjen s princesinjo Leticijo Bonaparte. I talijanske obrambne Crte. General de la Croix piše v »Tempsu« k vojnim operacijam Italije proti Avstro - Ogrski: Vzhodno od Tagliamenta je meja pojrolnoma odprta. Italijanski fort Stupica ob cesti iz Vidma, ne bo. kakor se trdi, mnogo koristil. Ta meja nudi direktna vpadna vrata. Tagliamento bo tvoril prvo obrambno crto italijanske armade. V slučaju neuspeha se mora ta morda umakniti do Adiže in Pada. Vstop Italije v vojno. Iz Đasia poročajo. da pravijo »Baseler Nachrichten« v uvodniku: Če Italija ne postavi etle svoje vojske v igro, njena intervencija, kakor bi bila tndi važna, vendar ne bo od-ločila vojne. Naše ladk v haUJansUk prteU^čfc. Itolijansid kraljevi dekret raz-UDlia,vlia voč sorseraig« Tmknpa q trgovinski mornarici. S tem se orno-gočuje konfiskacija avstrijskih, ogrskih in nemskih ladij. Francoski vojni ladji »Renan« in »Chenier« kriia-rite pred Oenovo, da zajamete štirl tam se nahajoče nemške ladje. »Zett« poroča, da so naši kapita-ni pravoča^no uiičifi strojne dele na lađ|ah tor s tem onemogočili, da bi sovražnik vporablja! te ladje. Beg It^Hanskega obmejnega prebi-valstva. Bencško časopisje poroča, da je civilno prebivalstvo odšlo in Ponte-be in da beže bogati Bcnečani proti jugu. Avstrijski Italijani v Italiji. »Frankfurter Zeitung« poroča z italijanske meje: Z Italijani iz Av-strije v Italiji ne postopajo več kakor z inozemci in tuđi nišo, kakor drugi tujci, podvrženi policijskeinu nad-zorstvu. (»Zeit«), Italijanske sole v Carigradu in v Roni u nm zaprte. »Pester Lloyd« poroča: Kakor se poroča iz Aten, so vsled odredbe italijanske vlade zaprli vse italijanske sole v Carigradu, ne da bi po-čakali na izkušnje. Profesorji in učitelji teh šol so odpotovali v Italijo. Tuđi italijanske sole v Romuniji so prenehale s poukom. Vojni prostovoljci proti Italiji. Iz Dunaia poročajo: Zadnjih 24 ur se je pri vo.iaskih oblastih zglasilo mnopfo prostovoljcev za vojno proti Italiji. Pribežniki iz jugozapadnih krajev. Na Dunaj je dospelo doslej iz raznih krajev ob jugozapadni meji kakih 3500 oseb. Grof Tisza o zunanjem položaju. Danes se sestaneta obe zbornici osrskega državnega zbora. Grof Tisza bo podal izjavo o zunanje-političnem položaju. ITALIJA NE SME SKLENITI SE-PARATNEGA MIRU. »Corriere della sera« pravi o pogodbi Italije s trojnim sporazumom: Kakor se zdi, je najvažnejša točka pogodbe s tripeleentento, da pristopi Italija londonski pogodbi z dne 4. septembra 1914, glasom kate-re ne srne nobeden izmed zavezni-kov skleniti separatneRa miru. Angleški denar na Italiio. Iz Londona poročaio: Anglija je plačala Italiji do sedaj predujme v znesku 900 milijonov šilingov. Od te vsote je dala Italiji 450 milijonov že novembra lanskega leta, torej v Času, ko je Italija še trdila. da se čuti zavezano trozvezi. Francoska kritika dogovora Italije s tripeleentento. »Zeit« piše: Odkritja lista »Idea Nazionale o koncesijah entente Italiji vzbujajo v Parizu senzacijo. »Bat aille Svndicaliste« pravi, da vsebuje nedoločna obljuba zaradi meje Tri-polisa proti Egiptu in Tunisu kali za priliodnjo vojno. Tuđi obljuba, da dobi Italija ćelo Dalmacijo do Na-rente, kakor tuđi vse otoke, mora skrajno ozlovoljiti slavofile. Sicer pa napravlja taka radodarnost na stro-ške drugih slab vtisk, ker se more narod le tedaj bojevati, Če ga navdu-šujejo idealni cilji, k boju za svobodo in pravico, ne pa osvojevalna politika. Stockholmski list o Italiji. Stockholm, 24. maja. (Kor. ur.) Izrazito tripleententi prijazni list »Dagens Nyheter« piše o trozvezi in Italiji po razmotrivanju želj Italije glede Italije iredente to-le: Kar se tiče ostalih ciljev Italije med časom trozveze, nima Italija nobenega vzroka biti od strani trozveze razočarana. Po strašnem porazu pri Adui proti kralju Meneliku. ki je po-kazal vojaško slabost Italije, bi bila Italija igrala klavrno vlogo, če bi ne bila imela za seboj Nemčije in Avstro - Otrske. Toda po izkušnjah ne spada hvaležnost k onim vrlinam, s katerimi se odlfkuje politika. Posebno pri konferenci v Algecirasu, ko se je Italija postavila proti svojim za-veznikom, je bilo očito, da zavezniki na pomoČ Italije proti Franciji in An-fcliji ne smejo računati. Ko je Italija inscenirala roparski pohod proti Tri-polisu in ni obvestila svojih zavezni-kov o nameravani akciji, so ji zavezniki pustili proste roke. samo pod pogojem, da se boj ne raztegne na Balkan, Italija pa je smatrala to pri-volitev za sajnoobsebi razumljivo stvar, ki ni vrtdna niti najmanjšega priznanja in je bila glede oraejitve zaradi balkanskega polotoka ogorčena. Za časa Balkanske vojne so se priznali italijanski interesi kot cna-kovredni onim Avstro - Ogrske, kar ya ic mmreeto da bi bik> Itaiijo zado- voljilo, samo pomnožilo niene zahte-ve kot velesile. Hotela je iz Adrije napravili strategičen zaliv. • * • NEVTRALNOST ROMUNSKE. Glasom poročila lista »Vitorul« se }e bavil zadnr romunski ministr-ski svet s ponudbo Rusije glede so-delovanja Romunske pri vojni proti centralnima državama. Ruske predlože je vlada zavrnila kot nespre-jemljive. Rcmunska ostane za en-krat nevtralna. Vsled neprekosljivo pametnejra in državniškega vodstva vladnih poslov s strani Bratiana za-sleduje Romunska sicer z najvecjo napetostjo, vendar pa popolnoma inirno neposredno prizadetega gle-dalca potek svetovnohistoričnih rimskih pogajanj. Romunska misli danes manj kakor kdaj na to, da bi zve-zala svojo usodo z usodo Italije. Na-ravnost odklonila je predloge, ki jih ob^ega v sredo tu oddana ruska nota in kretnjo, s katero je Rusija odklonila natančno določene romunske želje, je občutila tako razžaljivo, da izjavliajo tukajšnji tripeleententi prijazni listi, da je Rusija s svojim silje-njem in s svoiimi grožnjami, koneno s svojo nasilnostjo. spravila tuđi An-gliio in Francijo napram Romunski v težaven položaj. SRBIJA SE UPIRA PRlCETI Z OFENZIVO. Iz Sofije poročajo: Glasom so-glašajoČih ves*i iz Niša pritiska Ru-siia močno na Srbijo, da bi jo spom-n3a na zavezniške dolžnosti in pre-govorila, da bi pričela ofenzivo proti Avstrfji- Zdi se, da bo Srbija zelo proti svoji volji vgriznila v to kislo jabolko. Italija proti Avstriji. Začetkom sedanje svetovne vojne, namreč dne 4. avgusta 1914., je Italija proglasila svojo nevtralnost. Ze s tem dejstvom samim je bila tro-zvezna pogodba faktično uničena in si je vsak lahko mislil, da se bo Italija prej ali pozntje dejanjski udele-Žlla vojne. Bt§cdilo troevezne pogodbe ni znano in ni bilo nikoli razglašeno, pač pa je bila javnoiti v »Nordd. Allg. Ztg.« i« potom dunajskega ko-respondenčnega urada pojašnjena tvndeaea. m bi*tveua v&cbiaa te po- godbe. Natančno tore] ni mogoče dognati, kdo pogodbo formalno pravilno tolmači, čisto gotovo pa je, da bi po duhu in namenu te pogodbe morala Italija ostati na strani svojih zaveznic. To pa se ni zgodilo. Italija je prelomila dolžno zvestobo in s tem pogazila in poteptala načela naj-prirr.itivnejše nravnosti. Vsa nepoštenost tega postopa-nja se spozna sele iz tega, da je Italija skoro 33 let rade volje spravljala v svoje globoke žepe vse dobičke, ki jih ji je donasala trozvezna pogodba, cia se je ob opori te pogodbe razvila, da je s pomočjo te pogodba prišla do velike mcanarodne veljave in si mogla pridobiti lepo kolonijo Tri-politanijo. Italija ni nikdar vračevala zvestobo za zvestobo. Ne samo, da je dcigo let dopušCala doma sistematično gonio proti Avstriji in pripravljanje naroda za veiiko vojno prori zaveznici, šla je tuđi dalje; v tistem trenutku, ko je bila z Angleško, s Francijo in najbrž tuđi z Rusijo že domenjena o smeri bodoče politike in konstelacije v slučaju svetovne vojne, je še enkrat — I. 1912. — obnovila trozvezno pogodbo. Bodalo. s katerim napade ob ugodni priliki Av-strijo, ie bilo že nabrušeno. a vendar je Italija še ponovila svojo obljubo zvestobe Avstriji in NemČiji. Razvoj balkanskih razmer je po-azal. da zvezna pogodba z Italiio nima nikake prave vrednosti in postopanje Italije v albanskem vpraša-nju je tuđi pri najbolj dobrodušnih presojevalcih vzbujalo spomin na Šlezvik - Holštajn. Za Italiio je bila trozvezna pogodba stvar, ki jo je iz-koriščaia, kolikor je le mogla, ne da bi vpoštevala dolžnosti, ki jih ta pogodba njej nalaga. Vzlic prijateljski pogodbi se je Italija vedno pripravljala na boj in zavezniška Avstrija ji ni bilo v resnici nikoli nič drugega, kakor »nemico eternOr« (večni sovražnik). Avstrija je bila pripravljena do-prinesti velike, nezasluženo velike žrtve, da ostane Italija nevtralna, Avstrija je hotela Italiji odstopiti še več, kakor je z ozirom na zgodovino smel italijanski iredentizem reklamirati. Med južno Tirolsko in Italijo, med Goriško in Trstom ter Italijo ni nobene zgodovinske zveze. Južna Tirolska je tuđi že v starodavnih ća-sih pripadala nemškemu cesarstvu in Trst se je že v 14. stoletju sem odtr-gal od vsake zveze z Italijo in se združil z Avstrijo, ker &e je na ta na~ Kova sijaina ofenziva zaveziiil arli i iidlL 2110 ml vjetih, 39 lopov in U lir i Ai pi vplenjpnih. Nilko prcilrai oret! lm. ZMAGOVITO PRODIRANJE NA-SlH ČET V GALICIJI. — RADIM-NO ZAVZETO. — 21.000 RUSOV VJETIH, 39 TOPOV IN 40 STROJNIH PUŠK VPLENJENIH. Dunaj, 25. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 25. maja opoldne: V Srednji Galiciji so napadle za-vezniške armade na fronti od Sieni-awe do Zgornjega Dnjestra močne ru?ke si!e. Armada seneralohersta v. Mackensena, v katerc zvezi se bo-jnie avstro-opjrski VI. zbor, te vze!a Radimno in je prodrla vzhodno in iiigovzhodno od tega mesta proti Sa-nu. Sovražnik, ki je skuša! s števil-nimi protinapadi zopet prihoriti iz-g!ib!ieni teren, Je bi! povsod po^nan itazai tQr }.q izsnbil 21.000 mož. kakih 39 topov in nad 40 strojnih pušk. Armadi Puhado in Bohm-Ermolli, kl S'inkoma prodiratc jugovzhodno od Przemysla, sta v ljutih bojih pridobili prostora in poznali nasprotnika preko nizine Bloniie nazaj. Boj se na ceii fronti nadalinie. Sicer se položaj na severovzhodnem bojišču ni iz-premenil. Namestnik načelnika LOVUNSKI NAKOU", Jiic 25 maja IVU5. Stran 3, Čin mogel obraniti in se ubraniti tr-govskega uničenja, ki mu je grozil od penetk. Zgodovinska meia med Avstrijo in Italijo je bila obnovljena 1. 1866. in ta meja je toliko naravnejša. ker je narejena po gospodarskih interesih prebivalstva. Italijani v južni Tirolski, kakor tuđi Furlani morejo gospodarsko le dobro živeti, če so pri Avstriji; če bi bili pri Italiji, bi bili gospodarsko v najslabših razmerah. Trst pa sploh ne more nič pomeniti, Če ni pri Avstriji. Zato italijanski ire-dentizem nima ne historične ne mo-ralične podlage. A kaj, ko je ireden-tizem v tem slučaju le pretveza, pod katero se skrivalo imperijalistične težnje; Italiji ni poglavitno na tem, da pridobi tista avstrijska ozernlja, ki so italijanska, ampak izteza svoje roke tuđi po slovanskem ozemlju, in ki hoče Čez narodnostni princip ustvariti imperij. Mi na jugu, v sosedstvu Italije, nismo mogli nikoli razumeti, kako da se je sploh naša monarhiju odločila za zvezo z Italijo. Res, nemški narod ni bil nikoli v direktnem na-sprotju z italijanskim, Madžari so bili ćelo v posebnem prijateljskem razmerju z Italijo, zato ta zveza ni nasprotovala njihovim čuštvom tako, kakor našim. Vendar je bila ta alijanca nenaravna. V Italiji je ostal živ spomin na velike in težke boje, ki jih je morala konservativna Av-strija biti z revolucijonarnimi priza-devanji za združenje Italije. Nasprot-je do Avstrije je z italijanskim narodom tradicijonalno in je vsled ne-prestanega podžigania in podpiho-vanja že dolgo let naraščalo. Na-sprotje v temperamentu je tuđi vpli-valo kakor tuđi kontrast med notra-njimi uredbami v Avstriji in v Italiji. Dostikrat smo se vprasevali: »Kaj ima demokratična, skoro bolj republikanska kakormonarhična,pro-tipapeška Italija skupnega z Avstrijo, ki je najbolj monarhična in naj-bolj konservativna med civilizirani-mi državami na svetu« — a nikoli nismo našli zadovoljivega odgovora. Na drugi strani smo videli. da se Italijani živo zavedajo svojega so-rodstva s Francijo, da so iim franco-ske uredbe veliko bolj simpatične kakor avstrijske in da pobirajo sto-pinje za sijajno francosko kulturo in se sploh drže Franciie z vnemo od tistega časa, kar je umri strah,da po-skusi Francija Rim pridobiti zopet papežu. Trozvezne pogodbe ni veČ in Italija je krenila z mečem v roki na pot, na katero se je pripravljala vsa ta dolga leta, kar je sklenila prijateljstvo z Avstrijo. SEVERNO BOJIŠČE. OBSTRELJEVANJE PRZEMYSLA. Preko Dunaja poročajo: Poro-člla z bojišča v Galiciji se glase prav dobro. Sprednje utrdbe Przemysla so naši že na več točkah obstreljeva-1L Sedaj delujejo proti trdnjavi 30 in pol centimetrski možnarji. V voja-ških krogih pričakujejo, da se Prze-mysl ne bo držal def], kakor 8 dni. O sedanjem položaju v Przemv-slu piše Roda Roda po poročilih od tam izgnanih Židov. Trdnjavsko poveljništvo je pre-vzel general Artarnanov, mestni po-veljnik je polkovnik Kiriakov. Policijsko oblast imajo v rokah funkcijo-narji, ki so dospeli iz Przemvsla. Rusko gospodstvo je zelo strogo, vojaki ne plenijo in ne ropajo, kakor so to storili kozaki baje takoj po zavzetju. Preskrbo trdnjave z ži-vili je prevzel ruski Rdeči križ. Tuđi druga ruska dobrodelna društva so poslala v mesto živila; pozneje se je pričela živahna kupčija, ker so dospeli v mesto trgovci iz Jaroslava in Lvova. Sredi aprila je car obiskal mesto. Prebivalstvo je njegovo vožnjo skozi mesto popolnoma ignoriralo. Nobenega človeka ni bilo na cesti, vsa okna so bila zaprta. Kmalu nato je bilo Zidom zapo-vedano, da zapuste mesto. Oni čas, ko so se smeli muditi v mestu, so morali težko delati; tuđi inteligentni ljudje so se morali udeleževati snaženja čest. Po carjevem obisku so Rusi de-lali zopet pri novih utrdbah. Pripravljali so betonske utrdbe in vozili francoske topove skozi mesto. Mostove, ki so jih naše čete pred predajo trdnjave razstrelili. so Rusi na-domestili z lesenimi zasilnimi mosti-či. Poplave so jih razdrle. nakar so jih nadomestili z manjšhni. toda trd-nejšimi mostiči. »Az Est« poroča: Vztrajen pri-tisk, ki ga naše čete izvršujejo na ruske pozicije na fronti Przemvsl-Grodek, prihaja vedno bolj hud, kar se razvidi iz tega, da pridobivajo naše čete na prostoru. Medtem, ko je tu boj napredoval že do okolice Motdtkc. le obkroževalna annada * zaveznikov že pričela z obleganjem Przemysla. Naše Octe, ki napređuje-io v fronti proti Orođeku. stoje žc v razdalju artiljerijskega ognja od /e-leznice, ki je edina zveza ruske ar-maac. ki se mihaia v trdnjavi, in -še nadalje napreJuiejo. V tein trenutku so linije, ki so jih imeli Rusi po zimi zasedene, od naših čet že prekora-čene in se r.ahajajo naši že tam, kjer je stala po zimi naša obrambna ar-inada. — Neki drugi oddelek arniade je danes dospe' že delj in sicer do poljskih utrdb starega Przein.vsla fer je danes neposredno pred zuua-njiin utrdbenini pašom trdniave. Med tem so bili Rusi na razvalinah napravili nove okone, kamor so postavili one topove, ki so jih po zimi rabili proti trdnjavi. Rusi so v vsej Maglici iz Lvova poslali nove čete :: aniljcrijo, da ojačijo v trdnjavi se nahajajočo trdnjavsko armado. — Artiljerijska predigra koneentrične-ga nanuda se je že pričela. V tem trenutku obstreljujejo naši topovi razvaline naših lastnih utrdb. Angleške pravl'ice. Đ^roiin, 23. maja. (Kor. urad.) »NordJeutsche Allgemeine Zeitung^ piše pod naslovom »Angleške prav-Ijice<: Ker čutijo naši sovra£niki, kako moćno in učinkovito je soiielo-vanje nemskih in avstro - ogrskih čet, skušajo zanesti, seveda prav okorno, disharmonije v navdušeno razpoloženje naših zmagovitih vojsk. Prav izredno v tem oziru si dovoljuje petrogradski noročevalec »Time*a.<. ki podaja bralcem to!e pravljico: Glasom izpovedi vjetih nemskih častnikov je nemški cesar pri nekem nagovoru na fronti ob Du-najcu v navzcčnosti c. in kr. častni-kov iziavil, da »zaveznik Nemčije ni odgovarjal pričakovanjem, vsa teža vojne pezi na nemški armadi in Nem-čija mera prevzeti vrhovno poveljništvo nad c. in kr. četuini.« Prav za prav je nepotrebno izgubljati be-sede o očividni neresničnosti takega poroči'a. ki se pokaže jasno, če primerjamo s temi po-dtaknenimi iz-javami besede toplega in hvaležnega pripoznanja, ki jih je cesar izrekel povodom podelitve reda Pour le merite nadvoivodi Frideriku in generalu pl. Hotzendoriu. Radko Dhnitrijev. Iz Sofije poroča »Pol. Kor.«: Po poročilih lista »Utro« je general Radko Dimitriiev, kakor je razvidno iz nekega pisma, ki ga je pisal neke-mu svojemu tolgarskemu prijatelju, zapustil fronto in se nahaja v Pe-trc^radu ter leži tamkai bolan. Če je njegova bolezen v zvezi s kako ra-nitvijo, se v tem poročilu ne omenja. Odlikovanje generala pl. Emmicha. Hanover, 25. maja. (Kor. urad.) Cesar je podelil generalu pl. Emmi-ehu v priznanje njegovih zaslug na gališkem bojišču hrastov list k redu pour le Merite, ki ga je dobil pri Ljutihu. Zarota v ruski vojski. Po Petrogradu krožijo vesti o odkritju daleč razpredene politične zarote v vojski. Namestnik ministra notranjih zadev, šef orožništva Čun-kovskij, je odpotoval 23. t. m. v glavni stan. V zvezi z zaroto je bilo zadnje dni 9 višjih častnikov v Petrogradu aretiranih. Car je odpoto-val na bojišče sele, ko mu je bil Čun-kovskij osebno jamčil za varnost. ZAPADNO BOJIŠČE. Frenchovo Doročilo. London, 24. maja. (Kor. urad.) General French poroča včeraj: Vsled ognja naše artiljerije so morale tri nemške baterije utihniti. Vz-hodno od Yperna so razvili Nemci zgodaj zjutraj infanterijski napad pod varstvom strupenih plinov, do-čim je artiljerija obenem streljala z izstrelki, napolnjenimi z dušečimi plini. Naše čete so morale par strel-skih jarkov zapustiti. Sovražnik je na enem ali dveh mestih vdrl skozi našo fronto. Boj se traja. Deli prvotne fronte so bili zopet nazaj zavzeti. Nemški zrakoplovi nad Parizom. Pariz, 25. maja. (Kor. urad.) »Temps,« poroča, da so trije nemflki zrakoplovci, ki so predvčerajšnjim leteli čez Pariz, vrgli osem bomb. Pet bomb je padlo v blizino Eifflove-ga stolpa, ena pa sredi mesta. ki k sreči ni eksplodirala. Povzročena je bila le majhna škoda. Zrakoplov je potem preletel Javel in je vrgel še dve bombi, ki sta padli v rue Chasse loup Laubat, ne da bi povzročili veČ-jo škodo. Čez par minut je zrakoplov pobegnil, ker se je dvignilo šest franeoskih zrakoplov^- Ti ^a za-sledujejo. Zrakoplov je bil tnVo napravljen, da je bil podopen franco-skemu Voisiu dvoploščniku, in so ga še le saoznalL ko so tadale bombe. , Boj za Carigrad. ANGLEŠKO LINIJSKA LADJA >,TRŠU;,1PK V SA^OSK["/.l ZALI- VLJ F-OTOPLJENA. Cangrad, J5. maja. (Kor. urad.) An^Itška linijska ladja »Triun^ph* je bila popoldnc v zalivu Saros torpedirana in se je potopila. »Triumph« je bila anp^leška bojna lud ja iz leta IC'0,3., dolua 133 m, široka 22 m in 7'5 m globeka pod morsko gladino. -Triumph- ima 1 l.JSOu ton prostorne in 14.090 konjskih sil. Oborožeiia je bila s 4 topovi kalibra 25 cm, :n topovi kalibra 1(> crn, 14 topovi kalibra 7*6 cm in 8 topovi !;;:Iibra 57 cm. Vozila je 19 mili na uro in imela pcsadko 700 i:\a?. . Fctopilev nifke bcine iadie »Pante!e!mon«. Cari^rac'i. 2?. maju. (Kor. urad.) Vost o izgubi bojne !adiie >,Pante-leimorivf ruskega črnc-mor^ega bro-dovja, ki je bih dozdaj znana le iz pariških poroci], se zUaj potriuje z uraJnim poročllom, da je namreč to bojno ladijo potopil i ( dinorski čoln, s katerim Vu* /dai razpolapa in o čejrnr eksistenci co dozJaj mo'čali, dokler ni bil znan rezultat njegove akcije. Carigrad, 25. maja. (Kor. urad.) KV.kor porcčaio je torpe-Jiral rusko oklopno krirrnrko »Pante'eiinon« dne 22. t. ni. v Crnem niorju neki turski podmorski čoln ob vhodn v Cospor. Sedai pač nihče več ne bo trdil, da ima Rusija v Črncrn morjii premoć. Tursko uradno poročiJo. Carigrnd, 24. maja. (Kor. urad.) Poročilo -A?Tenze telcrraphioue Alil-!i«: Glavni stan poroca: Ob daroa-nclski fronti pri A ribu r ti u je poskn-sil sovražnik v noči od 22. na 23. maj se približati našemu levcniu krilu a šino ga z velikimi iz'-rubami za so-vražnika odbili. Dne 23. maja je bila neka sovražna oklopna krizarka pred Kabatcrse z ognjem naše tezke ariiljjrije težko poskodovana in je en naš !etalec vr^cl nanio dve bombi. Pet vojnih ladij je poškodovano lad-jo odnelialo z cdnrte^a morja. Pred Ariburnom in Sedil Bahrom se ni ni-česar dogodilo. Število mrtvih in ra-njenih, ki jih ie so^Tažnik iz^ubil v boju pri Sedi! Bahru. se je zvišalo na -4000. Včeraj so sovražne bojne ladje brezusnešno obstreljevrJe naše pozicije ob obeb straneh vhoda v morsko ožino. Ena naših baterij ie razbila scvražno bateri'o pri Sedil Bah-ru. Na drugih hojiščih se ni dogodilo nič pomembnega. Uposle 5rnaFn?nišhili Ietni- hoy 1873. do 1890., 1802. do 189«., 1897. in 1355. do 1879. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je odredilo, da se pospeši iz-peljava ponovnega prebiranja črno-vc^inikov, rojenih v letih 1S7S. do lcS90. in 1892. do 1S94., kakor tuđi, da se na podlagi cesarske naredbe z dne 1. maja 1915, drž. zak. št. 109, izvede takojšnjo prebiranje v letih 1897. in 1865. do 1872. rojenih, kakor tuđi onih pozneje rojenih črno-vojnikov, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42.1etom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost. K prebiranju morajo priti vsi črnovojniki zgoraj označenih letni-kov brez razlike, ali sa služili ali ne. Prebiranje se vrši: Okrajno glavarstvo Kočevje: V Kočevju za sodni okraj Ko-čevie dne 25. maja za 1 etnike 1S78. do 1890. in 1892. do 1894; dne 6. ju-n??a za letnike 1S97. in 1865. do 1872. leta. V Ribnici za sodna okraja Rib-nica in Velike Lasce in sicer dne 26. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 5. juni.ia pa za letnike 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Ćmotnelj: V Crnomlju za sodna okraja Čr-nomelj in Metlika dne 28. in 29. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 4. junija pa za letnike 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Novo mesto, V Novem mestu za sodna okraja Novo mesto in Trebnje dne 30. in 31. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 3. ju ni ja za letnike 1897. in 1865. do 1872., v 2užem-berku za sodni okraj Žužemberk dne 2. junija za vse letnike 1878. do 1890., 1S92. do 1894., 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Radovijlea: V Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora dne 25^ 26. in 27. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1R94., dne 4. junija za letnike 1S97. in 1865. in 1872. Obratno glavarstvo Kranj. V Kranju /i\ sodiui okraja Kr:tnj in Tržič v dne li 28., 2C>. in 30. maja zri letnike IS7S. do 1890. in 1S92. cio 1S94., dne 3. iuniia pa za letnike 1S97. in 1^65. do^l872.; v Skofji Loki za sodni okraj Škofja Loka dne 21. maja in i. .»unija za letnike 1878. do l'V>. popoiJne v mestni dvorani. Dnevni red javne seje. Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. ittestnega magistrata po-roči'o o prošnjah za vsprejem v ob-činsl:?> zvezo. Fcrsc.nalnega in prav-ric-ga odseka poročilo o izvelitvi eiie-ga člana oclscka za nadzorstvo go-srodarstva meščanske imovine. Fi-nančnega oclseka poročila: o račun-skem sklep'i Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1914.; o računskim sklcpu kreditnega društva Mestne hraniinice za leto 1914; o dopisu ravnateljstva iUestne hranilnice gle-ć<: zvi.-anja denarne zalome kreditne-31111 društvu Mestne hranilnice; o ton.čilu mestnega fizikata glede brezplač-icga zdravi jenja ter dobave biezplaCnih zdravil niectnim ubogim zn leto 1914.; v ponlidbi \do!fa Rei-eha za nakup dela mestne parcele st. 300/9 kat. občine Poljarsko pred-nicstje, to je opusčene O?ke ulice; 0 prošnji dr. E. Ambrositscha kot 1 ravnesa zastopnika J. Elberta za i'/brisno izjavo glede 3/o potresnega .! osojila pri zemljicu vlož. št. 148 kat. občine Kapucinsko predmestje. Stavbnoga (-clseka poročili; o prošnji Jcsipine ^epic za zgradbo cestne-ga kanala v podaljšani Vrhovčevi ulici ob trgu Tabor; o prošnji tvrdke >liruscbaucr - Ton\varenfabrlk« za povračilo kavcije ter prevzetje neka] kamenitnili izdelkov. Permanent-r.ega oclscka za aprovizacijo mesta poročilo glede aprovizacije brezpo-selnih ter ubožnih slojav. — Dnevni red tajne Feje: Naznnnila predsed-stva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnoga odseka poročilo o dopisu županovem glede nekaterib snrememb disciplinarnega statuta. Finančnega odseka poročilo o nckej prošnji za odpis davščine od vrednostnega prirastka. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah ?a obrtne koncesije. — Trgovska in obrtmšfca zbor-r.Ica za Kranjsko v LjublianS ima v petek dne 2$. maja t. 1. ob pol 5. uri popoidne v dvorani mestne.ga matri-trata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: Predloži-tev zapisnika zadnje seje. Naznanila predsedstva. Naznanila tajništva. Zbornični račun za leto 1914. Volitev zboruičnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadalje valnih sol v Po-stojni, Ribnici, v Radovljici, na Ble-du in v Kropi, Kranju, Skofji Loki, Tržičiu Novem mestu, Krškem, Vrhniki, St. Vidu nad Ljubljano, Vclitev zbo-rničnega zastopnika v kuratorij slovenske trgovske sole v Ljubljani. Taina seja. — Aeroplani nad Li ubijano. C. kr. policijska, ravnateljstvo je izdalo naslednii ra?-j-Ias: Glasom semkaj do^lega obvestila podvzel bo v Ljubljani se nahajajoči oddelek letalcev s"\;e vaje iz vojaškegfa vežbalisča rri Maštah, začenši dne 25. maja t. I poroldne. Vporabili se bodo dvo-krovniki, ki ^e poznajo na tem, da imajo rdeče-bele prečne crte in dol-?o rdečo-belo zastavo. Za vznemir-jenie ni nobenega povoda. Letalne vaje se bodo omejile na ljubljansko-kamniško ravnino. — Transport raniencev. Včeraj se je raznesla po Ljubljani govorica, da prispe večji transport ranjencev z južnozapadnega bojišča. Res je le toliko, da so tekom noči prispelj semkaj štirje ranjenci z italijanskeRa bojišča. Da sedaj ni bil naznanjen še noben večji transport ranjencev. — Izkopavanje in prevoz na bo. jišču padlih in umrlih. Glede izkopa-van ja na vojnem polju padlih, v vojnih bolnicah umrlih vojaških oseb ve^ liajo sledeča določila: Prošnje za iz* kopavanje in prevoz nai stranke vlože pri pristojnem vojaškem po-veljstvu prosilčevega bivališča. V slučaju dovolitve se pozove prosilec da naznani čas nameravanega iz-kopavanja pravočasno brzojavnirn potom. Izkopavanja se smejo izvršitj samo iz posamičnih grobov. Pripom-ni se še, da je dovoljeno v Avstriji izkopavanje, oziroma prevoz mrli-čev na pegastem legarju, kerzah, ko^ leri ali kusp (na Ogrskem pa tudl na škrlatinki in davici) umrlih, sele po preteku eiiega. leta po smrti. Prošnje za izkopavanje in prevoz mrličev, pokopanih v krajih, v katerih tačas politične oblasti prve instance, oziroma vojaška uprava (okrožno povelj-stvo) še ne posluje, se sploh zavr-nejo. Občinstvo se dalje opozarja, da je najbolje, da se odloži izkopavanje in prevoz padlih in na bojišču umrlih za čas po vojni, ker nameravajn železniške uprave za takratne c*eyo- Srtan 4. .SLOVENSKI NAROD-, anc 26. maja V3ib. llb. siev. ze dovoliti 50% popust tovornine. Po demobilizaciji veljajo glede izko pavanja mrličev predpisi. ki veljajo za mirne čaše. — Krepčilna sredstva za naš« ljube na vojne^n pol:u. Občinstvo vseh slojev kaže pogosto ganljivo prizadevanje stanje svojcev na voj-nem polju olajšati s pošiljatvami raznih krepcHnih srcdstev. 2al, da se kupujejo pogosto stvari, katere se-staiajo iz raznih brezvrednih snovi, kakoT n. pr. čajne konserve. rumova kava, punčromoit* *m dr., m čegar odcedek niti ne spominja na kavo ali punč, tem več je le ta neka ne-užitna tekočina. Kot tekoči proviant za naše ljube na vojnem polju se pri-Doroča vsake vrste ničvrednih alko* hoinjh pijač navadno v obliki ene ©šminke litra, čegur vrcdnost je več-krat osmero prehranu. Občinstvo se torej opozarja, naj bode bolj previd-no pri nakupu takih daril za svojce v vojni. — Utesnitev prometa na državnih železnicah. Z včerajšnjim dnem je bila uveljavljena utesnitev prometa brzih in poštnih viakov na vseh progah c. kr. državnih železnic. Spremembe so razvidne iz lepakov na kolodvorih. — Ustavljen brzojavni promet. Od dne 23. t. m. je ustavljen privatni brzojavni promet z Italijo, na Kranj-skem, na Koroskem, na Primor-skein, na Južnem Štajerskem, v Bosni, v Hercegovini in v Dalmaciji. — Zaključenje šol. V Ljubljani so zaključili ŠoLsko leto na obeh slovenskih gimnazijah, na rcalki in na učiteljišču. V teh poslopjih sta nastanjeni poštno ravnateljstvo in ravnateljstvo državnih železnic. . — Sklep sol. Na obeh tukajsnjih gimnazijah, na realki in na obeh uči-teljisčih so pre-^hali s poukom. Spričevala dobe učenci dostavljena na dom. — Uboga begunka je izgubila na poti od Slomškove ulice do Dunaj-ske ceste denarnico. v kateri se je nahajalo ćelo njeno premoženje — 140 kron. Pošteni najditelj naj odda denarnico proti lepi nagradi ali v našem uredništvu ali pa c. kr. policijski direkciji. — Veljavnost krušnih znani k. Krušne znamke ki se izdajajo po ob-člnah na Stajerskem in Koroskem, veljajo tuđi za Kranjsko in nasprotno. — Transport blaga iz Trsta. Trgovci v Ljubljani, ki imajo morda blago, v prvi vrsti konsumne predmete še v Trstu, naj se zglasijo v pi-sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kjer dobe važne informacije. Umri je v Cerk]]ah na Do!enJ-skem posestnik in gostilničar gospod Alojzij M a r i n š e k, zvest naš so-miŠljenik. Ranjki je bil načelnik požarne brambe, predsednik Ciril-Me-todove podružnice in veČ drugih društev. Vrlemu možu bodi časten spomin. Bridko prizadeti rodbini na-že srČno sožalje! Obesil se je v Postojnj pred par dne\i 441etni posestnik Fran Ko-d e 1 j a iz Budanja na pcdstrešju. ^'zrok samotnom je že dalje časa trajajoča potrtost. Vlomi. V noči na 18. t. m. so neznani storilci, ki so imeli s seboj najbrže voz, vlomili v trgovino trgovca Ivana Zuro v Semiču in odnesli raz-nega blaga in tobaka v vrednosti 2018 K. V isti noči so vlomili tuđi pri dveh posestnicah in enemu po-sestniku v Vrtači. V vseh štirih slu-čajih so vlomilci baje cigani. Minister grof Pejačević se bo baje vrnil iz francoskega vietništva. Zagrebške »Novine« poročajo, da se bo v kratkem vrnil iz desetmesečne-ga vjetništva minister grof Pejačević. Njegov sin grof Marko Pejačević je odšel v Kreuzbiigen v švici, kjer se nahaja stari prijatelj rodbine Pejačevićeve. lastnik sanatorija, dr. Binzwanger, ki bo pomagal ministru na potu iz Francije v Švico. Kneginja Monte Cabello je samo danes in jutri še na sporedu v kino Ideal. ta drama v štirih delih je vzbudila včeraj velik uspeh. V petek >Skrivnostna jezera«. Drama v treh delih. Čevljarski princ. Veseloigra v treh delih z A. Rott v glavni vlogi. Izgubila se je v nedeljo zvečer ob pol 10. srebrna damska ura z dol-go verižico s Štirirni razliČnimi obe-skit vredna 30 kron. Pošteni najdi-telj naj jo odda v Gosposki ulici 4. Književnost. — »Veda«. 2. številka letošnjega letnika ima naslednj'o vsebino: Dr. Fran Čadež: Naravosiovje, tehnika in vojna; — Pavel Flore: O šolskih obČinah vobče in posebe; — Boris Zarnik: In memoriam A. Weiss-mann; O akomodaciji oči pri Črvih-kolobarnikih; O vplivu pomanjkanja zob na obliko lobanje; O ravnoves-nem čutu raka; O infekciji z jetrnim motiljem; C) umctrem proizvajanju teratondov; O regeneraciji očesne leće pri pupku; O ploditvi močelk; t Trnold Lang; — K. O.: Stezosled-stvo (scoutizem) med Hrvati; Si-mon Dolar: Nova knjiga (Bežek, ObČno vzgojeslovje); — Ivan Ko-štial: K. Rahm, »Talken und Oeislitz (russisch toloknć in kisćlj), z\vei alte slavische Hafergerichte; — t Stefan Witasek; — t dr. Vinko Župan. Razne stvari. * Nemski državni zbor se sesta- ne dne 28. t. m. * Bolezen grškega kralja. Iz Aten, 24. maja. (Kor. urad.) O zdrav-stvenem stanju kralja se razglaba, da je znašala danes telesna temperatura 38*1". li kralju je bil pokliean iz Bcrolina tajni svetnik profesor dr. Kraus. * Benetke — mrtvo mesto. Iz Trsta je prejela budimpeštanska ko-respondenca slcdeče poročilo: Malo-številni pripadniki drugače jako šte-vilne ogrske kolonije v Benetkah, ki do sedaj Še nišo bili zapustili mesta, so se predvčerajšnjem podali na na-svet generalnega konzulata v domovino. Pri njihovom odhodu so bile podobne Benetke v katcrih v tem času vlada najživahnci^i tujski promet mrtvemu mestu. Cisto izhnrlo je lagunsko mesto oiikar je bilo očitno, da je vojna neize^ibna. Neštevilni avstrijski in ogrski posestniki ho;e-lov, ki so že dolga leta nastanjeni v Benetkah, so svoje hotele zaprti. O tuiskem prometu sploh ni gr>v< ra. F'rebivalstvo, ki je v glavnem rave-zano na dohr>dke tuiskega prometa, se nahaja v največji bedi. Tuđi Itali-jani so zaprli svoje trgovine in tuđi trgovci z živiH, ki so dosec'ai imeli odprte svoje trgovine, so morali vsled vpeklica pod orožje zapreti svoje trgovine. Lepe Benetke. ki so po odliodu tujcev kakor izumrte. iz-gledajo sedaj kakor mesto, čigar prebivalstvo gleda v strahom v uso-depolnr> bodočnost. * Topovi velikani v pretel:!o?tl. Fden prvih topov, ki je po svoji ve-likosti vzbuial občudovanje tedanje-ga in poznejše?ra sveta, je »Divja Meta< (»Dulie Oricte;<) v Oentu. Top je bil vlit menda leta 1382. Ka-Iiber znaša 795 cm, cevr tehta 16.^00 kilogram.smodnika je treba za naboj 60 kilogramov. Cev je dol^a 6*7 metra. Top je strelial po 340 kilogramov težke karrenite krogle, poleg tega pa tuđi s kosi železa in stekla napolnjene sode, ki so imeli približno tak učinek, kakor dandanes kar-teče. — Drug tak velikan, predhod-nik naših modernih topov, se nahaja v edinburškem gradu in se imenuje »Mons Meg«, mojstrsko delo kovaske umetnosti. Kaliber tega topa meri 63*6 cm, cev tehta 6600 kilogramov, doig pa je top 5*07 m. Gra-natna krogla je tehtala 150 kilogramov. — Pred več desetletji so izko-pali iz struge svete reke Bhaghira-thi v Indiji velik top, čigar cev meri 5*1 m, kaliber pa 47 cm. — Leta 1411. so v Brunšviku vlili top »Lina Metta«, ki se pa ni ohranil do današnjih Časov. Tehtal je 9000 kilogramov. Za strel je bilo treba 35 kilogramov smodnika in kamenite krogle so tehtale po 375 kilogramov. Kaliber je meril 64 cm. »Lina« je bila znana po tem, da v 317. letih ni bilo iz nje izstreljenih več strelov kot devet, in še od teh samo štirje na sovražnika. — Kakih 50 let po vlitju »Line Mette« je vlil Urban, gr-ški livar sultana Mohameda II., veli-kanski bronast top, ki je dobro služil pri zavzetju Carigrada leta 1453. 1. Urban, kateremu so zgradili Iivarno v Drinopolu, je potreboval za izgo tovitev topa tri mesece. Prevoz topa iz Odrina pred Carigrad je trajal dva meseca. Kaliber je meril 60 cm. Top se je med obleganjem razle-tel in je ubil svojega Hvarja. — Drug tak top, ki ga je dal vliti tuđi sultan Mohamed II. po livarju Mu-nir Aliju leta 1464., je podaril sultan Abdul Aziz Angležem in se nahaja sedaj v Woolwichu. Kaliber meri 796 cm, cev je dolgo 6*56 m, tehta pa 7500 kg. Največji predhodnik današnjih topov, s katerimi pa se po vsej verjetnosti ni streljalo nikdar. je ce-sarski top, ki ga hranijo v Kremlu v Moskvi. Kaliber meri 114*8 cm, cev je dolga 678 m in tehta 39.000 kg. Vlil ga je leta 1586. iz brona Andrej čahov. — V izdelovanji velikanskih topov so se odlikovali v poznejši dobi zlasti Turki. Ti topovi so jim rabili v obrambo dardanelskih utrdb in so se s prav dobrim uspehom uporabijali leta 1807. proti Angležem. 19. februarja leta 1807. se je posrećilo angleškemu admiralu lordu Duckwortthu prepluti Dardanele z osmimi bojnimi ladjami in štirimi fregatami in naslednjega dne se je pojavil pred Carigradom. 2. marca se je Duckworth vračal. ali tedaj so ga napadle hitro pripravljene nove baterije in pa topovi dardanelskih utrdb. Na krovu ladje »Active« je napravila veliko Škode pet stotov težka granitna kroglja. Na lađii »Re- public« pa je bilo razbito krmilo in 24 mož težko ranjenih. Na ladji »VVvndhem« se je polomila glavna jarbola. Na linijski ladji »Roval Oe-orge« je bil prestreljen prednji del. Ladja se je začela potapljati in redila se je le z naporom vseh moči. Na linijski ladji »Windsor Castle« je granitna kroglja provzrocila eksplozijo smodnika; 46 mož ie bilo nesposobnih za boi. — Leta 1839. je poro-čal tedanji major, poznejši generalni vojni maršal pl. Moltke — kakor snio že obsirnejše pripovedovali — da je na dardanelskih obrežiih stalo 63 topov, ki so streljali kamtnitne krokije, težke po 1.^00 fnntov. Nekaj teh topov je imelo kaliber 70 cm. Najnovefša porcč*!a. Itaiiianski poslanik na Cavarskem. Mrnakova, 2">. maja. (Kor. ur.) Zunntre ministrstvo poroča kores-pondenci Hofmann: Tukajšnji itali-janski posianik Marquese della To-rctta je v zimaniein ministrstvu danes popoldne zaprosil za svoj potni dokument. Italijanskemu konzulu in poakonzulu, ki Fta bila pripuščena na Bavarskem, so odvzeli eksekva-turo. Itali«anr*kl porečila o >zmaj{i na m^riu«. L«-earo, 23. maja. (Kor. urad.) ICatolir-ki list »Corriere d' Italia« je v posebni izdaji izrazil veliko na-vdi:šen!e zaradi velike zrnate itali-jan^ke mornarice pred Aneono. Tako] so orfianizirnii velike rni-:^rs!av-ne fiemonstracije pred mornariskim ministrstvom. Zapjeniš??! avstro - ogrski p^rniki v liaM.ii. — Vrtaja v Lvbijl. Lugano, 25 maja. (Kor. urad.) »Corricre de'la sera■/ poroča: 7 av-stro - ojrrskih tr^ovskih parnikov, ki so se žc clol^o časa mudili v pristani^ ču v Oenovi, je bilo zaplenje-nih. mo5tvo prorlašcno za vjeto in pre'^eljano na vojno ladjo >Re Um-berto . Imena narnikov so: Dima, Hon. Minrod. Franz Mosner, Da kas, ErzherzoR Stefan in Matlokovich. — »Mes.^a^ero- hoče vedeti, da so se podali nemski in turski častniki v Lybi'o. da tainkni orrjanizirajo ljudsko vstajo in da je v avstro - og:r-skem mornariškem nacrtu, poslati flotiljo podmorskih in torpednih čol-nov v Lvbiio, da unicijo tamošnje obrežne italijanske strpzne bdije. Italijanski kralj! se poda v slavni stan. Lugano, 25. maja. (Kor. urad.) >Corriere della sera« poroča: Krali se bo podal sam v glavni stan k ge-neralnoštabnemu šefu, da osebno prisostvuje akcijam armade proti iredentičnim okrajem. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Amsterdam, 25. maja. (Kor. u.) »AUgemeene Handelsblpd« poroča iz Haaslinsa: Harwiški parnik »Cro-nier« poroča, da je bil 15 miij od Nordhinderja od nekega čolua napa-den. da pa je 'zstreljeni torpedo zgrešil svoj ci'j. Pomoč nemške vlade za Nemce iz Galicije in Bukovine. Iz Lipskega poročajo: Da se nekoliko odpmore veliki bedi v nem-ških naselbinah v Galiciji in Bukovini, je dovolil državni kancelar tu-kajšnjemu odboru za pomoč Nem-cem v Galiciji in Bukvini 20.000 K. Đeda avstro - ogrsklh vjetnlkov v SrbHl. Dunaj, 24. maja. (Kor. urad.) V razglasih poveljstva balkanskih čet se nahaja poročilo nekega iz Srbije došlega potnika, ki je imel priliko govoriti z avstro - ogrskimi vjetniki in ki poroča o brezprimerni beui ceh ubogih ljudi. Potnik je videl v Nisu vjetnike, ki so se priživ'Jali s -rw?-tanjem čest, z dninarskimi deii "n s prosjačenjem. Vsi so bili raztrgani, umazani, gladni in po većini brez prenočišč. Mnogo tisoč jih je vsled bolezni pomrlo; vsi raje umrejo, kakor da so v vjetništvu. Potnik je do-bil vtis. da te surovosti ne izvirajo iz ljudstva, marveČ od oblasti in izjav-Ija, da hoče svoje izpovedbe svoje-časno s prisego potrditi. — PoroČe-valec nekega angleŠkega lista pripo-veduje, da so za pokopavanje za pe-gastim legarjem umrlih vporabljali avstro - ogrske vjetnike. Prvotno število vjetnikov se Je vsled bolezni že skrčilo na polovico. Angleški seznam izgub. London, 25. maja. (Kor. urad.) Najnovejši seznam izgub izkazuje imena 176 častnrkov in 1500 mož. Nove odredbe. Dnnai, 26. maja. (Kor. urad.) >Wiener Zeitung« priobčuje odredbo ministrstva za deželno brambo v sporazumu z notranjim ministrstvom z dne 22. maja t. 1., s čemur se ure-iuie pristojnost političnih oblasti za administrativno kazensko postopa-nje med dobo sedanje vojne za stor-jene prestopke za crno vojno obsto-ječih predpisov. 2e!ezn*ška nc^reča. Monakovo, 25. maja. (Kor. urad.) Ko so snoči Ijudje metali v voja?ki vlak, ki je stal med Jottingenom in Bubanom, darila in cvetlice, je osebni vlak iz Morakovega zavozil v mnozico. Štiri osebe so bile usmrćene, sedem oseb je bilo težko ranjenih, več dragih pa lahko. Proti nemškim podmorskim čotoiom. Atene, 23. maja. (Kor. urad.) Angleško poslaništvo je zvišalo nagrado 7a vsako pomoč pri tiničenju nemskih podmorskih čolnov na 2000 fnntov sterlingov. Portu^aJPka zbornica. Lizbon3, 23. maja. (Kor. urad.) Poročilo »Ai^cnzc Hnvas<: Raz^las vlnde sklicuie kongres k posebnemu zasednnju nn 26. maj. Kongres bo i danes ob 5. uri popoldne mirno o Gospođu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 9. uri dopoldne. Mmm Marlnćek, soproga. — Alo|xi|f Srnst, sinova. — Marila, hčl. Cer kl je na Dolenjskem, dne 23. maja 1915. 118. štev. .SLOVENSKI NAROD* dne 26. maja 1915 Stran p. 11 Han rtik veŠč slovenskega, nemškecra in italijan* skega jezika ±eli dobiti službo ▼ kakem uradu ali večjem tr^ovsk. pod-iet'U — Ponudbe pod „IntellfJCnteal 1304" na ins. odd. »Slov. Naroda.« Lepo moderno obstoječe iz 3 sob, kuhinje, Wor>el>i, itd. z elektr. razsvetlj odđa 80 Za maje? termin) v III. nadstr vogalne hiše Dunajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na-tančnejŠe v I. nadstr. ,.Hotela pri Ma-liču" vrata št. 12 485 Poletna tauija 7, 3 in veČ sob s pritiklinami, popol-noma opravljena, sa ođclai© prav cend. Pojasnite daie : 1207 Si. č. Tauzher lesna trgovina, Dunajska cesta 47. ._______—----------------------------------~------------------------------■—----------------------------------------------------- i Prcti pramen, lnskinam i in izpadanjn Ins đeluje nafboljfie priznao« TaBna-cMniB tinta sa. Ia.©© katera ©krepčuje laslšče, odstranjuje lueke in preprečuje Iz pa da ni a las. f stel&leniea z navodom f Uro no. Raxpošii|a se z obratno po'to ne mani kot dve steklenici. Za!©ea vseh pret»yi—. trgovina z železnino w LfaiblJaBJj Marilo Terezlle eesta 1, ali Pn g. Anton Floro, vrtnar ▼ Eaamnlkn. Hataiozan Morsk« rlb« slane, brez glave in drobnih koščic, velefina kakovost, ribe 3 do 5 kg težke, 2 uri namočene pripravne za praženje ali kuhanje po K 1*40 za kg, pri zabojih po 100 kg po kg 1*25 loco Ljubljana. Naročila prosim pravoćasno. Kocke za govejo juho najfin. znamke .Globus* po 5 vin , škatlja s 300 kosi K 12, torej kocka 4 vin , franko na vsako pošto. Za uvedbo se vsaki škatlji po 300 komadov pridene *moška, pri 2 škatljah, to je 600 komadov 2 moški ali ena damska ura zastonj. Ssrdirte veleprima norveške, zaboji po 100 škatelj po 44 vinarjev škatlja loco Ljubljana. Mleko kondenzirano, prvovrstna kakovost, brez konkurence glede okusa, tolščobe in čistosti (ne posušeno mleko)! Ni treba slad-koria! Skali ja po K 1*20, znboj z 48 škatljami K 52*— loco Ljubljana. Slanlk! prima prekajeni K 9"— za 100 komadov, pod katerim Številom se ne oddaja. Salame veleprima goriške dokler kaj zaloge po K 6-— k^ In se pod poštnim zavojem, torej 5 kg iz Gorice ne oddajo. Tun v olju, najiinejše kakovosti v škatljah po 5 kg po K 5 kg loco Ljubljana. Mesne konservet dunajska pijucka ali tripe v škatljah od i kg naprej i po K 1'40 kg loco Ljubljana. Izborna kakovost. A. SVARA E agentura in komisija, Ljubljana. ■ _■ # * itk «■ tm ■■ f. K. II . puškar I LJUBLJANA — * SelenHorsova ulica xt. fi ^•^"»J^SSS?0 pulk, samokresov, lovskih potrebščin kakor tuli umetani ogenj po nafnižiih cenab. Popravila pušk, sassiokresov tciiso in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Občinstvo se v lastnem interesu or^^jurja, da se na mestnem magistratu nadrobno prodaja krompir in fižol. Kupi se labko vsaha mnotinaj tuđi pol kilograma, ker se boce s prodajo omogočiti nakup tuđi od strani siromašnejših ljudi. Bolie situirani liudje lahko kupijo večje množina, Kupi lahko brez posebne legitimacije V*a~: do, ker je prodaja splošna. Prekuncem se blaj»a ne prodaja. 1 kilogram fižola ribničana stane 56 h, 1 kilogram domaćega krom-pirja pa 12 h. ^ Prodajni prostor- ^kladisče na dvori?ću mestnega magistrata. Prodajni Čas : Od 7.—12. dopoldne. Mestnl magistrat v Ljubljani, dne 12 maja 1915. S^ZJU ■"—■__ ——"^ —'— —— - - -** — ■—*> —-——• —■----- "*—' J - *■------- — ^^ -^ Anton Bajec u metni in trgovski vrtnar Hmii »L f. i ttontft. ti u nlnii njqn 127 t cvetlični salon samo pod Irančo štev. 2. pelef C«Yllarsk*f« BMsta. Velika zaloga ini veicei. zdeloiaije Hpkn. mm. traku iti laaaaj« nr>Mi l*te«. Vrharija ea Tnaiki cesti SL 34. A. KUMST Llvtliaaa Židovska ulioa itew. 4. Velika zaloga obu val lastMm istfalka m iuu, fosp«M ta onroke }• tv^io u lxbero. Vsakrina naročiti se izTrSnjcjo točno fi f aizki ceai. Vse mere se shranjajcjo ia zazatmoiejo. — Pri zantajih utr očitih n«j se bltfOfoli tzorce poslati. 40 Haimia zaloga nnainlli do tajfifltjiik otroških vozičkov la navada« do naffftneUe time. [ M. Pakič - v L|nb!|anl. Neznanim narotnikom si Do!i ia s oomtjen. aV aat bbb H M aV au Ha! bVe. to^ aaV l£ bbb av* S I LjuJljG:'', UililUJii.n LCJiG LI. Velika zaloga steklenlne, porcela- isa, svetillc, zrcal, šlpi kozarcev, vrdkov 1. t. d. gostilniška in kavamar-ska namtzna posoda po nafnižiih cenah. Ustanovljeno 1845. Parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Anretura sukna. IOS.BEICH | Poljaci ^si'i OzKa šlica št. 4. Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ; live. meiiiii! orroke i 72 hoćete imeti? [J Potem jim dajte uživati izboljSano, aro- * matično Hbjc Olfe iz lekarne pri zlatem 4 orlu. Vs.ik otrok uživa z lahkoto to ribje * olje iz katerega je popoinoma odstranjen SJ zoperni duh in vonj. 1 stekienica K l'8O. : Zoper kašelj, zaslize-- nost ia prealafeaje J je v iem času za otroke najboljše pre-M izkušen in mnogostransko priporočen " trpotčev sok. — 1 steklenica 1 krono. J Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih do-mačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". ledBO steie gumijeff Ipedalitete OMaiai* mm t»« SatraviU za tla» Ti«h k^lnliklai bla|a|ii. Razp^iljJ te 2krat udu um »traai. Pbarm. Mag. Vinko ProhnjkD lekania pri zlatem orlu LlaMlaaa, Jartitov trf **. 2. ISANATORIUM • EMONA/ 4ZA NOTRAlsUE IN KIRURGiCNE -BOL-E^Ml. L ■ PORCDMSNICA 7 LJUBLJANA • komenskega ulica- DR' FR DERGANC ZZZ= Najboljša in najzdravejSa —. b ar va§ zo lose in brado je dr. Drallea „NERIL", k\ daje sivim in porriečelirn lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v stekienicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Strmoli Ljubljana, Pod TranĆo št. 1. Lasne kite, podlace in mrežice vseh vrst; gledallščne in toaletne ===== potrebččine itd. ---------= I Sprejme se takoj Ibrivski pomoćnik. I ALBCRT DSRGANC, 1292 || Donalska cesta, Ljubljana. obstoječe iz 4 sob, s konalno sobo ia drugim! pritiklinami, s© Od&a Z3 avgust na Resljev! cesti. Vrč v trgovini A. Sinkovic-Soss, tu. r:59 m | • v «i dobro izurjen v železnini Reflektira se tuđi na starej^o moč. Ponudbe z navedbo dosed^nip^a službovanja pod „železo 1303" na upr. »Slov. Naroda«. 1303 t Usta- t navijeno t L1642. i Mm oH to laka in iinla Telefon I 154. j ■n afw V^m ^Sm ^r^1 flV MmBm I | DAcslikana. laKErana. staYfina j Miklošičeva ulica št. 6. H nasproti hotela nUnion". LHaaa ■9 ^^ bbbI s* trjl ^ ^H Ck &■ i ih pohiMa pMftarie;. 41 DeEavnica a Igriška ulica štev, 6. Električna sila. Modni salon SU. Sefie/~Strnafi priporoča cenjenim damom ^1* ; sfmnnike le najfinejše izvršbe. : v Zidini klobuki redno na razpolago. L)ubijana, Prešeniova ulica. Palaca Meslne hranitnice. I Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo v . jueznih Me$. Mi M\\ I ^ % ^^ ia rodblao In obrt. Brezp afni kurzi za vezenje v Mi. Pisalni stroji ,,ADLER^, plctilni stroji vseh velikosti Najnltle cene. ] OstanoTlient 1847. i Ustanovljena 1847. Majsollđnelie blago. lom poilva 1. J. Haplas Ljubljana, Kongresni trg St. 12. 232 sa tpalna In ]edilne sobe, salone 1b gosposke sobo. Proprogo, sastorft; modrocl na vzmot ilnuutl modrocl, otroiU vozlfikl Itd. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1915. 118. stev. Priporočamo našim __ —^ _ - KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske * tovarne vJLjubljani Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani! ti Oelniika glavnica 8,000.000 kron. li 9vl*IV«il*JCWS UlIC«! StCVi £m Rezervni fontii okrogio 1,000.000 kron. f Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. r ~f Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in C@Sju. f Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije. Zrebanje 8. in 10. junija t. I. I CENAi '. srefta K 40*—. V* srtfk« K 20'-, '/« snikl K 10-—, "« sr«ft« K 5'—. SSpreiein« kot elan avstrijske^a konzorcija prijave za subskripcijo SVk vojnega avstrifskefa posejila iz 1. 1915 po c?igmalnih ===== pOgGfih. Suliskripcija se vrsi do 29- Hia?a t. L ===== i wske in kramshe salame; fino, sočno ftunko (gnjat), kranjske klo-fcase, prekafeno aes«, slanino s papriko, najboljši pristni emendolskj sir ter sladko : 6a|no surovo maslo priporoća tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-Vc^jc množine po najnižji ceni. 13q Stuchly■- MqschfQS /mJUOLJCLTlCl ^Priporoća: največjo hbsro slamnikcv Židovska ulica št 3 Dvorski irg t. >a dame 'n ^"" *^r fbogato ^ x % ** salcgo samih tc/obufov. ^Popravila točno in vestno- H^_. S°Mdno blago. yy Jsoosojevanje jalnih fclobukov. "^3C ćPriznano niske cene. čevljars'ii snojsfer v L|ubi:a ■!!, O?adišče <. odstranjuje tekom desetih minut. Garantira za uspeh- Izđeluie na^finefša obuvala kako tuđi prave gorske in telovadskj čevlje. Qaf^" Velika zaloga najmodernojslh slamnikov. *p| v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. fflflfc. Pristni Panama-alamnlki od 9 K do 5i K. JH Selenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine). Umetniške razglednice izbrmne reprodukcije prvih svetOTnih vmet-nikov — nad 2000 nmllepiih vzorcev — se dobć sfflT na drobno in debelo "W v prvi in eđini specijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA T1CAR, LJUBLJANA. 8v. Petra cesta &t. 26. (nasproti hotela Tratnik). ____ y 1 o^K *umi* ■** ja^ drogerija in joiomanufakiura Ljubijana, Selenburgova ul. .0 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalir, Formaiinove pastilje, karbolova kic - lina. karbolovo apno. Potrebščiae za posirežbo bolnikov in ramjencev ! obvez £n gnmastega blage konjaka, ruma in čaja. ySero/orm. fkhtinin. pcrolin. U piiko no priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgolnljei oblek za gospode in dečke ter mične novosti 309 v konfekciji za dame in Me. Ceniki zastonj in franko GORCEVfl KOieSA PPIZNAHO HAJ BOLJSA SF.DANIOSTI X A.gOREC iiuRiVan'a i«aRVfr f i*? : 7irr %t\ta u i*nqVr«i«n.' t i va fi i ppvi * 1 ow ci-'miV - ppiporoča ====== !:: „Narodna tiskarna". :: i>$et^e ur^te, epresne in neeprane l^apin) po najui$]i ceni! Prevzamem vsako množino proti gotovini. %2 Voznino po ielezcici aM pošti plaćam sam. J. UKUdLLIMSmV^ Mestni tvtj 22, Centrala v Trsta, po&ruzaice na Bnnajn, v Dabrornik«, Kotora, JiCetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. 60 8 Živahna zweza s Mmutkš. a DelnMka glavnica K 8,000.000. Makasila v Ameriko In akredlttvL Sprejema nove vloge, s katerlmi se zamore vedno razpolagatiy Z^ 1 0 brez ozira na dolodbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ^T 2 0