j ■■■■ —..... • • ... ;; • _* , ' " t __NEODVISEN LIST ZA SLOVEN SMI DELAVCE V AMERIKI_ ^la 143- . .CLEVELAND, OHIO. MONDAY»|DBCEMBER 4, 1016. LETO IX. — VOL. Mt, ■■ ■ . 1' In !• •• • •• 1 a •* - ^^ rohcija je prijela tri avtomobilske bandite I se je konečno ven-[0 uloviti tri bandi-avtomobilih dirjali idu, ropali trgovine takega, ki se je zo-En gostilničar, en :na privatna oseba/ : tich dnij divjanja ih banditov v Cle-petek zvečer je po-j tri. bandite, same i. J^ewey Sherman, stanujoč na 1558 John Kelly, 18 let Vhittier a ve. Albert it star, stanujoč na ave. Policija jiM je st na E. 40th St. w e. v katero pasi so ujeli Detektiv Res-1, da bodejo fantje dotičnega prosfo-etektivi so $e skrili Superior ave »i 40. vogalu Superior in I) 9. zvečer so ban-aikafi itiimo. l>etek* po njih in fantje so to branili. Edtn je ir. potegnil. Toda nagani in odpeljani folicijski stan, kjer ial načelnik detek-aw, ki ni sfeal /jr 36 prestano delay da ornGbilske band:te. riznali, da so i*ro-j »vine v sredo zbirni trgovino Ma-4829 St. Clair ave. avtomobil so našli rt. in 21. cesta pre-revolverski!. kro-^riznati nečejo, da r avtomobilu v peko je policija na-| ivtomobil na K. 9.' erior ave. in je bil n streljanju ustre-l li Cirl Miller. Po-i dva bandita, toda dajo, ničesar. Poli-lik Rowe se je iz-( mladina v Cleve-pokvarjena, da je ov vseh aretacij >v 18 do 20 let sta- vilom padajc), jako ja, toda vzdržno. , držav je pričela skavo v Clevelan-tega so gospodinje jkotom živil. Cena aslu je padla za 2 1 ntu, jajcem 3 cen- 1 a tu. Charles De- 1 cini agent v Cleve- i poklical pred Sebe \ -ntrolirajo cene ži- , ^Inih krogih se tr- | ladišcih nagrmade-Dne jajec in mesa, 1 ne pustijo tfeh ži-sr hočejo večje ce- < ki se snide v pon- 1 7. dec. bo Com- 1 sodnija odprta za |1 ki hočejo uložiti \ rvi ali drugi papir. J rosi, da so navzoči ker naval bo velik \ belo, da se vsem ] or nima še prošnje 1 nu bo spisala ha ( izpraševalca ni še > > navzoč ali ne, to-ilec za drugi papir o pripeljati svoje : v večerni šoli za > se preneha tli ^ e po novem letu t im podukom. f Karel Lenčeje ( ivrant v T. Staki- C na 16011 Water- F linwood v svojo š ^Ht. Rojakom priporočamo, s —V ruskem ujetništvu se j Kaja rojak M. Markič. ki u Hn je pisal, da bi rad pozve- h ■ia svojega brata Ivana s Hlrkiča nekje v Indianapolis, g raslov ujetnika je: J. Markič, A - ja pleshad, Donskaja oblast -j —Dr. L. M. Tolstoj priredi i 31. dec. v Kunčičevi dvorani t na (Waterloo Rd. v Collinwoo- - du veselico. i1 —«Fr. Marinčič je odprl v ,'Colljnwoodu na 542 E. 152nd 1 St, mesnico. Rojakom ga pri- - poročamo. -j —Fr. Zorich je pri banketu ! dr. Slovenec, št. 1. SDZ dne 25 , nov. nabral za S.N. Dom $6.85. i Ant. Stanovniik, član dr. Ja-t dranska Vila, št 178 SNPJ je t te dni oddal na glavnega tajni-1 ka Doma $2.70, kar je nabral i v veseli družbi pri rojakih Lan-1 gus in Kalan. Hvala vsem na-> biralcem in darovalcem. —-Za zastopnike k letni seji i Nar. Doma, ki se ima vršiti 13. • dec. so bili izvoljeni pri dr. Li-i pa, št. 129. SNPJ I. Avsec in . John šile, pri dr. Edinost Fr. 1 Lairrič ift John ška armada nima za svoj cilj l zajetje Bukarešta. Nemštfi generali so mnenja, da se bo Bu-[ karešt sam podal, medtem pa 1 si prizadevajo nemški generali, da uničijo kolikor mogoče vso ■ rumunsko armado. Nemci trdi-; jo v svojem uradnem poročilu, . da so dne 1, in 2. dec. ujeK 6000 Rumuncev, 151 častnikov, 49 topov in sto voz streljiva za topove. iPetrogradsko poročilo o uspehih v Karpatih, se zani-, ka v Berolinu, in Nemci celo poročajo,da so na gotovem kraju v Karpatih ujeli en tisoč Rusov. Toda v Berolinu in na Dunaju priznajo, da je ruska ofenziva prvega reda in da se Rusi poslužujejo ogromne mase vojaštva. Splošen položaj v Rumuniji. V severozapadni Valahiji, kjer zapoveduje general Kraft, se Rumunci umikajo proti vzhodu, in znamenja kažejo, da bo prišlo do večje bitke, kakor hitro se Rumunci ustavj- i jo. Dalje proti jugu, južno od ] Pitešti, so se Rumunci postavili v bojno črto in pozvali so- ] vražnika na boj na odprtem polj(t, toda rumunska' armada 1 je bila poražena in njih fronta . presekana na dva dela. Iz po- 1 ročil se tudi posnema, da si je ] Mackensen priboril nov prehod < preko Donave, pri Turtukai : mostišču. Tu pričakuje Ma- < ckensen prihod nove nemške 1 armade, ki ima s seboj velike topove za obleganje Bukarešta. Od Turtukai do Bukare- 4 sta je 32 milj. Tu imajo Ru- 1 munci v posesti še eno važno j železnico, ki vodi iz Bukarešta \ do Černevode. Ako se Nemci 1 polastijo te želeanice, nimajo i Rumunci nobenega izhoda, da ( bi se umaknili nemškemu za- 1 jetju. 1 800.000 Nemcev na Rumunskem. D oči m šteje armada genera-1. la Falkenfoayna 500.000 Nem-h cev in Avstrijcev, ^poveljuje 0 general 'Mackensen 300.000 si Nemcem, Bulgarom 1 in Tur->- kom. Proti tej sili imajo Ru- munci približno 400,000 mož ;i ali še enkrat manjšd armado, i- Vsa nemška uradna poročila I- naznanjajo, da se# Rumunci bo-!- rijo z največjo hrabrostjo fer :- izkazujejo rumunskim voja-a kom vso čast. Rusko uradno poročilo. 1* (Petrograd, 3. dec. ftuske ar-j i, made so se polastile zapadnega a dela mestu Černavoda, odkoder i-, so pregnali Nemce. Južno od 1. Bukarešta so bile nemške ar-made pognane nazaj in osvojili e sm6 mesta Tsoma in Gustina-a ri, katere so pred enim "tednom e Nemci zasedli. Na cesti med >.' Pišteti in (Bukarešt v dolini a ArgechU je sovražnik priredil - več strahovitih napadov, in prisilil oddelek runulnskih čet, da se je umaknil proti severu. V gozdnatih Karpatih se nadaljuje bitka za posest Kirlibaba " gorskega prelaza. Tu smo do-a bili več prednosti in ugodno postojanko. Rusi v Kirlibifci? e London, 3. dec. Reuterjevo 1 poročilo iz Petrograda nazna-1 nja, da so se Rusi polastili Kir-1 libaba mesta, kjer se nadalju-e jejo strahoviti cestni boji. Nemške rezerve, ki se nalia-e jajo v mestu, so zasedle posamezne hiše in se ustavljajo do zadnjega moža. Nemško po-1 veljstvo je poslalo nove čete v „ mesto. j Nemško uradno poročilo. Berolin, 3. dec. V Karpatih _ rusko napredovanje, upeljano 4 z namenom, da se pomaga Ru-muncem, ni imelo uspeha. y Nemci so vjeli 1000 Rusov v . protinapadu. V dolini Argechu, kjer se je ustavila rumunska j armada, je bila poražena in razbita na dva kraja. V Vala-t hiji se pripravlja ogromna bit-, ka. Od 1. decembra smo ujeli .6115 Rumuncev, 151 častnikov j 49 topov in nad sto voz nalože-. nih s streljivom. Na Dobrudža ; tronti so Bulgari odbili močne [ ruske napade. Le artilerijski t boji se vrše na francoski fron-; ti. Pri MOnastirju je položaj . nespremenjen. Rumunsko uradno poročilo. Bukarešt, 3. dec. V Dumobi-ca dolini blizu Pitešti, so se , rumunske čete umaknile pred , napadaj očimi Nemci. Ob reki i Nastav se vrši krvava bitka. V , Dobrudži smo napadli sovraž- • nika in razbili njegove žične • ovire, katerih smo se polastili, i [ Bombardiranje na goriiki fronti Rim, 3. dec* Laško uradno ■ poročilo naznanja, da se vršijo , jako ostri artilerijski spopadi na celi fronti med Italijani in Avstrijci. Lahi so odbili infan- 1 terijski napad Avstrijcev v Fa- ] la dolini. Avstrijski zrakoplov- j ci so metali bombe na Vicen- I zo. Nobene škode niso povzro- ( čili, razven cerkev sv. Krone < se je pošikodovala. 1 5000 mrtvih? < Berolin, 3. dec. Časopis ^ "Svenska Dagbladet" iz Stock- 1 holma poroča, da je bilo pri j zadnji razsterlbi v ruskem 2 pristanišču Arhangelsk ubitih i med 5000 do 6009 oseb. Rusko 1 uradno poročilo je naznanjalo, { da je bilo ubitih le 700 pseb. 1 Nadalje se brzojaylja, da so bi- t li trije pamiki naloženi s stre-J j Ijivom popolnoma uničeni in sedem parnikov močno poško-L- dovanih. 1- Pogreb Franc Jolefa. e Dmiaj, 3. dec. Pogreb Franc o Jožefa pretečeni četrtek se je1 - vršil brez spremstva kraljev in i 1- cesarjev Evrope. Vojlia je up-ž Ijivala na to. Niti nemškega ce-). sarja ni bilo blizu, ampak je a poslal prestolonaslednika. U->- deležil se je pa bulgarski ■r kfklj, saksonski in bavarski i- kralj ter zastopnik turškega I sultana. Jako veliko pa je bilo1 [cerkvenih dostojanstvenikov, -ipblečenih v zlato, purpur in a svilo. Španski kralj se je hotel r udeležiti pogreba, toda zavez-d niki so mu namignili, da )e boljše, da ostane doma, ker če li gre, zgubi prijateljstvo zavez-' - niikov. In Alfonzo je ostal lepo ti doma. Pogrebni sprevod je od-d šel iZiHofburga, obdan od cer-ii kvenih dostojanstvenikov. Mla-il di paži, z voščenimi svečami i- so spremljali rakev. Princ a Montenuovo, najvišji cesarski J komornik, Italijan, je imel po-1* veljstvo nad pogrebnim spre-a vodom. Iz Hofburga so nesli, rakev v cerkev sv. Štefana, o kjer je Jcrsto blagoslovil dunajski kardinal. Tu so bili navzoči diplomatje in množica kra- 0 ljevih oseb. Iz te cerkve so ne- - sli rakev v kapucinsko cerkev, " kjer so truplo položili v kripto, - med trupli cesarice Elizabete i. in prestolonaslednika Rudolfa. 60 letni starci v vojno. Berolin, 3. dec. Nemški dr-3 žavni zbor je včeraj z 239 gla-~ sovi proti 19 sprejel postavo, v l glasom katere morajo vsi civilisti, stari od 16 do 60 let stopiti v vojaško službo, če ravno 1 ne na fronto, pa na drugih me-3 Stih, kjer je potrebna vojaška - služba. Socijalisti in Belgijci. f Amsterdam, 3. dec. Pri de-» bati, ki se je razvila v nem-1 škem državnem zboru glede 1 prisilne vojaške službe za vse " civiliste, je socijalistični posla- ■ nec Haase uporabil priliko in i ostro napadel nemško vlado f radi deportiranja Belgijcev. " Haase je očital vladi, da je upe-1 Ijala prave suženjske razmere : v Nemčiji, in da je tisoče in ti-i soče Belgijcev pravih >>urnjcv " nemške vlade. Zahteval je, da j vlada nemudoma podeli svobodo Belgijcem ter odpravi ta sramotni čin. Ob začetku voj- - ne je mnogo Belgijcev zbežalo i na Nizozemsko, in ko je nem-1 ški guverner Belgije obljubil i tem Belgijcem, da pod nobenim pogojem ne bodejo depor- • tirani v Nemčijo, so se Belgij-! ci domov vrnili. Toda kakor . hitro so se vrnili domov, je 1 nemški general snedel svojo > prisego, prijfel Belgijce in jih > odpeljal v Nemčijo v sužnjost. i Grki so ae podali. 1 London, 3. dec. V Atenah je nastal mir. En dan je vladalo^ ■ klanje v glavnem grškem me- ■ stu. Pristaši Venizelosa so stre- • Ijali na kraljeve privržence, in ; grške kraljeve vojaške čete so j streljale na zavezniške armade, 1 ki so zasedle mesto. Toda se- ' daj je nastal mir. Kralj se je 2 podal. Obljubil je izročiti za- ] vernikom 6 gorskih baterij to- 4 pov. Zavezniki so jih* prvotno 1 zahtevali deset. Španski in nizozemski poslanik sta svetova- i la kralju, naj se poda zavezni- « kom. Razburjenje v Atenah je < bilo ogromno. Nad 200 oseb je 1 I bilo ranjenih ali ubitih. Ko so 1 pa dospele nove angleške čete j 1 v mesto, je nastal mir. Novo francosko posojilo. Pariz, 3. dec. V državnem zboru se debatira o novem : francoskem proračunu za dobo :(od 1. januarija do 1. aprila. Za uta čas se Zahteva ža vojaške -.namene 8,600,000.000 frankov. ■ Vsega skupaj je Francija izda-; la za vojno 72,500,000.000. Nemci in ukradeni bančni i papirji, i Pariz, 3. dec. Francoska i skrivna policija je odkrila, da » so se pojavili na nevtralnih , bančniih trgih francoski, ruski 1 in angleški državni papirji in I dolžnice. Te bančne papirje So - Nemci pokradli v onih delih s severne Francije, katere je za-: sedla nemška armada. Dolgo • časa so skrivali te vrednostne > papirje, sedaj so se pa hipoma pojavili v raznih bankah ■ nevtralnih dežel Po mednarod- ■ nih postavah je prepovedano i ikrasti privatno premoženje dr-: žavljanov. i Nova ncm&ka kazen za Belgijce Pariz, 3. dec. Nemška vlada • je naložila Belgijcem, da mora' i . jo od 1. dec. naprej plačati na-, daljnih deset milijonov fran- ■ kov vsak mesec. Ta kazen za ■ Belgijce je pole^ one kazni, katero so Nemci že enkrat na- ■ lozili, in ki ^asa^Sc^eBMMP , frankov. Nemci so pobrali že , skoro ves denar iz Belgije. ; $80,000 00 na p^tu iz Rusije. San Francisco, i. dec. V to pristanišče je včeraj japonski • parnik Shinyo Maru pripeljal ■ za $80,000.000 zlata in bančnih , vrednosti. Vse to je namenje- • no bančni firmi J. P. Morgan & Co. Trdi se, da je Rusija po- • trošila v zadnjih 25 mesecih za $360,000.000 v Zjedinjenih , državah za vojne potrebe. , RUSI PRI BUKARESTU. Petrograd, 4. dec. Ruska armada je dospela južno od Bukarešta in vrgla Mackensena— : vsaj začasno nazaj. General : Mackensen sam ne more vzeti Bukareita, če se ne>združi s Falkenhaynom.. To so Rusi se-1 daj preprečili. Glavne bitke se vrše ob Arges. Tudi Rumunci se zavedajo, da je sedaj zadnji čas in napenjajo vse sile, da rešijo glavno mesto. Rusko urad. no poročilo se glasi: Rumunske operacije juino od Bukarešta se vršijo ugodno s pomočjo ruskih čet, ki so pravočasno dospele. Bulgarske in nemške čete so bile prisiljene umakniti se. Ujeli smo isoo Nemcev in 26 topov. V .Karpatih so bfli Nemci prisiljeni k umikanju. 800 Nemcev smo zajeli tu in dve vasi. Rusija dobi Carigrad. Petrograd, 3. dec. Ruski mi-nisterski predsednik Trepov je v. soboto prcbrai v dumi uradno naznanilo, da dobi Rusija po končani vejni Carigrad in Dardanele. Ta 'pogodba se je naredila med zavezniki leta 1915 in so podpisale pogodbo Italija, Francija in Anglija. Nadalje je Trepov dejal: Rusija se mora boriti do konca. Nobena žrtev ni dovolj velika. 1 Nemški militarizem se mora zavedno uničiti, in k temu bo Rusija največ pripomogla. 1 Zmago dobimo naj velja kar I hoče. ^ ^ London, 3. dec. Katarina 1 Schratt, dolgoletna ljubica ce- 1 farja Franc Jožefa, ni dobila J dovoljenja, da vidi mrtvo truplo Franc Jožefa. Oblasti so ji namignile, naj nemudoma za- ( pusti cesarski1 grid. < •mmm Predsednik Wilson ii preiskava draginje. Washington, 3. oec. (Predsednik Wilson je zapovedal vsem oddelkom vlade, ki preiskujejo draginjo živil, da morajo njemu osebno izročiti vse uspehe preiskave. Wilson se bo ravnal po tej preiskavi in naročil kongresu kaj naj ukrene, da se vlada uspešno bori proti špekulantom z živili V New Yorku so pronašli, da dvanajst ( mor regulira vse cene za živi-i la. Iz Milwaukee se poroča, da ^ so se tam mastni zdravniki iz-javili, da mnogo otrok polago-| ma umira od lakote, ker nimajo dovolj hrane. Plače niso tako ' velike, da bi si vsakdo mogel kupiti dovolj hrane, posebno če ima številno družino. Napad na Wilsona. Philadelphia, Pa. 3. dec. Po-t licija je prijela tukaj nekega ( Jonathan Kiraussa, ki je na I Reading postaji Pennsylvania t železnice skočil proti nekemu t moiu z nožem in zakričal: "Ti | si predsednik Wilson in jaz te bom ubili" Predsednik Wilson ( je bil v resnici v Philadelphiji t včeraj, toda je izstopil na drugi postaji kot je mislil Krauss. | Zdravniki so mnenja, da se mu meša. KrauSs trdi, da je star t 136 let in da mil je mnogo stvari znanih. Kardinal in Billy Sundiy. Boston, 3. dec. Tu se mudi [ znani "Rev. Billy Sunday", ki . spreobrača grešne duše velikega Bostona. 1150 ljudi je "spreobrnil" včeraj. Govoril je prav posebno proti gostilnam. Dejal je, da bo toliko čaia agiti-ral proti pijači, dokler peklo ne ( bo zmrznilo, nakar si bo kupil , , drsalke in se bo drsal po peklu. V enem govoru je tudi.močno prijemal Nemce in se je izjavil: ( "To hell with German cul-I ture!" Kardinal O'Connor v I Bostonu se je izjavil, da je smrten greh za vsakega katoličana, ki gre poslušat Sunda-ya, kako "spreobrača duše." ' Boji v Meksiki. t E1 Paso, 3. dec. Jako zamo-( tana poročila prihajajo iz Me-ksike glede bojev med Villo in vladnimi generali. Eno poročilo pravi, da je Villa premagal Carranzovega generala Magu-ira, dočim prihaja iz glavnega I mesta uradna brzojavka, gla- ■ som katere je general Maguira j z 3500 možmi napadel Villo pri Chihuahua City in ga popolno-, ma porazil. Meksikanski trgov-| ci so ponovno naprosili ameri- ■ ško vlado, naj pusti ameriške vojake v Meksiki. v Ohio bo suha drugo Teto. Bivši guverner države Tennessee, M. R. Patterson, je najet in plačan od anti-saloonske lige v državi Ohio, da propagira za sušo. Izjavil se je, da bode prebivalstvo države Ohio ' prihodnje leto z ogromno večino glasovalo za suho, in da bodejo leta" 1920 vse Zjed. države suhe. ; Ameriški duhoven in nemški poslanik. Washington, 3. dec. Rev. Randolph MdKinn v tem mestu je bil zbran od nemškega poslaništva, da poroči tajnika nemškega poslaništva barona von Schoena včeraj. Toda duhoven je imel nekoliko pred poroko pridigo, v kateri je tako silovito napadal Nemce, da je nemško poslaništvo odpovedalo poroko in pozvalo druzega duhovna, da je poročil barona. Kongres na delu. V pondeljek, 4. dec. se odpre kongres. Predsednik pošlje posebno poslanico kongresu, v kateri bo govoril o draginji, o trgovskih potrebah, o osemar-nem delu in splošnem položaju. o ^-Društvo Dosluiencev pridi v Grdinovi dvorani 10. dec. basket. Dobra zabava se obeta. fif <' 'ii ' ■ .4' 'aSn IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. __ l NAROČNINA: Xo AmiriKo - S3.001 Za Clrifd. po polti £4.00 Evropo - £4-.001 Vofam§xna JtUxlilKja - 3c Vit |>IMU. tepla! ta na "Cl.v.UAd«k» Anwrilw" •11* »t. CLAW AVK. (i. CIJSV*LANO. OHIO. TCLBPHONK CUY. PWNCBTON It* EDWARD kAUSH. Publisher LOUIS /. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language enly Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 143. Monday, Dec. 4. 1916 Rusija in Jugoslovanska ideja. Spisal V. Kovalevsky.. (Opomba uredništva: Članek "Rusija in Jugoslovanska ideja" je izšel v upljivnem angleškem tedniku "The New Europe'*, v katerem pišejo najboljši angleški, ruski, francoski, laški, in srbski pisatelji. V pretečenih številkah tega tednika je bilo opisano Jugoslovansko vprašanje s tališča, kakor ga smatrajo laški in angleški pisatelji, sedaj pa je izšel članek, kako Rusi razumevajo Jugoslovansko vprašanje. Pisatelj tega članka V. Kovalevsky je član ruskega diržav. sveta bivši tajnik v finančnem mini-sterstvu in predsednik "Rusko-Srbske Družbe" v Petrogradu. V olikanih in izobraženih kro-| gih se Smatra Mr. Kovalevsky kot največji pisatelj 20. veka ne samo med Rusi ampak tudi med drugimi izobraženimi na-' rodi, in zato upamo, da je njegovo mnenje, kot je izraža v članku precej merodajno in zanimivo za nas Slovence, Hrvate in Srbe.) ' "Današnja vojna je uničevalna vojna". Ta aforizem se čuje na ustnicah vseh, tako silen je utis trpljenja in groze te dobe, skozi katera korakamo danes. Človeška p*unet nikakor neče vrjeti vsa dejstva. Milijone člo* vešfcih življenj— ženiji, umetnost, tehnični napredek, kultu-virana zemlja — vseise je žrtvovalo za vojno. Nemčija in njeni zavezniki so povzročili zločin, ki nima primere v zgodovini; nekateri možje so celo pričeli dvomiti, če ima današnje človeštvo moralno dovršenost, in s strahom zro v bodočnost, dočim se je v drugilh vzbudilo fanatično upanje, da ne bo več vojsk, ali pa vsaj da se vojske ne bodejo vršile na tako barbarski način. Toda vzrok te in marsikatere druge vojne, je globoko ukoreninjen v masi zgodovinskih zločinov proti inteligenci inj pravici. Današnja vojna je eno-i stavn6 naravna in logična po-j sledica. 'Bruhnila je med sveti kot božja kuga — kot lastna božja strela. Električna sila v življenju narodov se je dolgo spravljala v zgodovinskem procesu, in današnja vojna ni dru-zega kot jako tragičen tok te električne sile. Današnja vojna se nikakor ni mogla preprečiti v svoji strašni obliki pod formo navidezne civilizacije ali s prisiljenim pomirjeva-njem; potom kongresov ali po-svetovarfj glede preprečenja vojne, niti z določbami za ek-vllibrium v Evropi. Slepomišenje in medsebojno nezaupanje v mednarodnih odnošajih, umetnost državnih mej, tlačenje narodov, ki so zdihovali v tujem jarmu, eksistenca vlad kakor so Avstrija in Turčija, ki ima še danes v svoji oblasti svete dežele — eno zlo med mnogimi —vsa ta dejstva so veliko bolj važna kot plemeniti problem pravega svetovnega miru. Nemčija mora za svoje zločine, Avstrija za svojo servilnost in potuhnjenost, Bulgarija za svoje izdajstvo in Turčija za svojo blaznost — vse te države morajo dobiti eksemplarično kazen. "Likvidacija vojne" pa mora seveda pripeljati do glo-bokejsih in širjih problemov -1-kot je n. pr. absolutno prepre-čenje vojne v bodočnosti, kolikor je pač to mogoče človeški naravi in previdnosti. Preteklost je zbrala toliko eksplozivnega materijala. je zmešala toliko zavezanih vozlov, da le krvavo pfelitje je moglo razre- šiti ta materijal, razvo?ljati te vozle. In narodi bodejo prijeli zopet za meč, če današnja vojna ne bo enkrat za vselej izru-vala poglavitne vzroke oboroženih spopadov in pokopala za vselej zgodovinske laži. In če se oziramo ha današnjo vojno iz tega stališča, se nam prikazuje vojna ne samo 'kot kazen ampak tudi kot pokpra. V današnjih časih j je vojni klic v zavezniških krogih: "Vse za vojno, da zmagamo!" Toda kmalu nastane drug krik: "Vse za mir in za preprečenje bodočih vojsk" — trajen mir, ki bo izločil ponovitev mrtvih heka-tomb. Toda če bo bodoča mapa Evrope postavljena na pod-I lago neprevidnosti, krivice in 1 presodkov, tedaj narodi ne bodejo mogli živeti v miru eden poleg druzega, upanje zatira-| nih narodov bo uničeno, postane nemogoče, novi spori in novi spopadi nastanejo. Naloga mirovne konference bo silna in odgovornat in pri ustvarjanju miru bo treba 'mnogo razuma, dobre volje, moralne moči in bistre pameti. Značaj mirovne konference bodejo odločili zastopniki narodov, ki bodejo imeli odločilni glas. »Seveda, predno oddajo ti zastopniki miru svoj glas, bodejo morali poslušati in se ozIs rati na nauke preteklosti in na nauke današnje vojne. Na vsak način pa mora mirovna konferenca delovati na to, da postanejo te vojske, kot jih imamo danes, v prihodnjosti nemogoče. Mirovna konferenca, mora delovati z vsemi silami, da se enake vojne nikdar več ne ponovijo. 1 . Jaz kot Rus in Slovan se v prvi vrsti zanimam, kaj dobijo Rusi in Slovani v odškodnino za vse njih žrtve in trpljenje tekom te vojne. Kar se tiče Rusije, mora ta vojna rešiti sledeča pereča vprašanja, nam-I reč: posest morske ožine Dar-id?nel in posest Carigrada; in- Il.orporacijo z Rusijo Male Rusije (Rutenov), prebivalstva v Galiciji, na Ogrskem in v Bukovim. Armenija mora priti pod rusko državo. Poljska se mora ponovpo zjediniti, in dočim bo tvorila del ru»ke države, pa se mora ^Poljakom dati svoboda v najširjem pomenu besede. Ker je fondumentalni in vodilni princip v načrtu zaveznikov princip narodnosti, se moramo/držati tega principa v polnem pomenu besede, odobriti ga in uveljaviti brez vsakega kompromisa ali pogoja. Direktna posledica tega načrta je, da se Avstro-Ogrska monarhija popolnoma zbriše iz evropske niape, kajti avstrijska država tvori danes večje politič-' ne geografične in etične meša-' nice kot vsa Turčija (ki se mora po tej vojni omejiti edino na turško prebivalstvo.) Avstrija se mora zrušiti ne samo ra-ditega, da se gotovim narodom v Avstriji kot Rumuncem, Slovanom in dr. podeli popolna politična svoboda, pač pa tudi raditega, da. se zmanjša upljiv Nemčije kot garancija za bo-, doči mir. Avstro-ogrski južni' Slovani,'Srbi, Hrvati in Slovenci skupno s pravimi Srbi in Cr-no^urci. morajo tvoriti eno edino, avtonomno državo, rav-'110 tako kot Cehi na Češkem. Moravskem s Slovaki morajo ustvariti svojo lastno državo, t. ' ; Zgodovina Jugoslovanov je . jako podučna. To je zgodovina starodavnega in neprestanega boja heroičnega in jako nadar- jenega naroaa za pravico življenja in svobode na zemlji; zgodovina starodavnega muče-nistva narodnega življenja od strani države. Nobenega naroda na svetu ,ne dobite, ki bi v imenu "pravice" pretrpel toli: ko krivic in trpljenja kot so Hrvati in Slovenci. Noben drug narod ni bil neprestano pro-, blem diplomatičnih intrig in političnih eksperimentov. Na razbitem in krvavečem narodnem telesu Jugoslovanov so se delali mirovni dogovori in strašna igra "ekvilibrija" se je igrala. Kongresi na Dunaju in Be-rolinu so obžalovanja vredni dokazi te politike. Bismarck je leta 1878 z brutalno in nemp: ralno silo oropal Rusijo sadov njene zmage, in pele danes je zapadnji svet sprevidel, kako velikega pomena je bila Bis-marckoya politika v škodo Francozov in Angležev. Današnja vojna nam budi klic, da uničimo te momente sužnjosti in jih nadomestimo z drugimi, različnimi — da oprostimo Slovane sužnjosti — spominek, ki je vreden velike vojne, nič manjši kot sijajno skupno delovanje zaveznikov. Današnja vojna se ne vodi samo zategadelj, da se rzadavi nemški militarizem, ne samo iz pohotnih o'zirov, kdo bo vladal na morjih in v teritorijih dru-fcih, ne, današnja vojna je tudi smrtni spopad Nemcev s Slovani. In v tej vojni bo ta konflikt finalen glede usode Nemcev napram Slovanom. Nemčija in Avstro-Ogrska ste imeli od pamtiveka posel/ no sovraštvo napram južnimi Slovanom. Jugoslovani so Nemcem direktno na potu njih svetovne vlade. Jugoslovani niso hoteli biti gnoj za razširjanje nemške oblasiLin ekonoM mični blagoslov ' Tevtonov in 'Ma^jwov, In razlitega moramb Jugoslovane ujptotrebiti kot močno balanco, za varnost miru in da se v bodoče stara politika ne bo nadaljevala. -In* to se more zvršiti le, če združimo vse Jugoslovane (Slovence, Srbe in Hrvate) v eno neodvisno državo, kjer bodejb skupaj živeli, ne samo raditega, ker so en narod, ker imajo en jezik in isto historijsko tradicijo, pač pa tudi ker bodejo imeli močno zavest in prednost, ne fotrebo, da so združeni v eno močno politično skupino. Bodoča država s svojim številnim petnajstmilijonskim prebivalstvom, bo predstavljala mlado in upljivno silo. Duševna narava Jugoslovanov nam to garantira. Jugoslovani ljubijo svobodo in neodvisnost brez meje, imajo največji pogum, so strpni v verskih in političnih vprašanjih, imajo jako demokratično mišljenje in se znajo zatajevati — to so glavne karakteristike Jugoslovanov. Večji del jugoslovanskega prebivalstva se še ni dvignil iz patriarhalnega »sistema srednjega veka, in njih življenje je jako priprosto. Tlačenje stoletij ni uničilo njih duševne moči, pač pa jo je še pomnožilo, da se borijo za neodvisnost in narodni ideal — njih politično m gospodarsko zjedinjenje. Ta ideal, podoben verskemu prepričanju, je vzdržal Jugoslovane v času njih najbolj bridke preskušnje. Zgodovina srbskih bojev za svobodo in jugoslovanska ideja je vzbudila silno zanimanje občudovanje celega sveta. Majhna po ozemlju, toda velika na duhu, je Srbija, navdahnjena s plemenitim patnjotizmom, pokazala svetu vzgled epične čednosti in poguma, dokazala je, da je zmožna živeti v največjih zaprekah. Srbsko ljudstvo vrjame v pravico in konečni triumf jugoslovanskega ideala, in dočim so se zanj borili, so podali močne vzglede višjega heroizma in mučeništva. V njih narodnih pesmih, ki vtelesujejo njih patriarhalno življenje, orientalske 'vtise in plastično moč he-len.ske umetnosti, živijo ti mu-ceniki in junaki ponovno pred našimi očmi. Velika prihod-njost je pravična dedščina takega naroda. Oproščena Srbija mora postati ognjišče in središče vseh Jugoslovanov. Vsako razjfdinjenje in razkosanje jugoslovanskega ozemlja ne bi bila samo proti narodnostnemu nasprotju z nameni in cilji te vojne ter bi dajalo Nemcem v njih "Drang nach Osten" nove moči in večje upe. Toda če se bo v( prihodnjosti ravnalo po principih narodnosti, bo treba precejšnjih žrtev.' * Italija je z velikimi žrtvami dosegla svojo edinost, in zahteva sedaj "terre iirredente" od Avstrije. Tudi Rumunija se je postavila ,za zje-J dinjenje j {umunskega naroda, f Resnica je samo ena iti zadnjo besedo pri ustvaritvi Jugoslavije z naravnimi narodnostnimi in gospodarskimi mejami, 1 bo imela politična pamet in višja pravica. In potem bo slovanski narod imel priliko razviti svoja sijajna bogastvat v korist človeSkegft rodu, za ustvaritev miru, pravice it\ civilizacije. Ko bo prišel čas, da se reši Jugoslovansko vprašanje,! se bodejo .domislili slavnega izreka, ki ga je spregovoril Taine: "Plus on est puissant, plus on est tenu d'eetre ju^te, et l'hon-neur finit toujurs par devenir la meilleure politique." — "Dobili smo največjo zmago,— zmago had samim seboj!" j Rusko ljudstvo bo pozdravljalo ustvaritev Jugoslavije z ogromnim veseljem. Rusko ljudstvo se je dvesto let borilo za jugoslovanske ideale, žrtvovalo se je brez vprašanja, da reši svoje brate iz sužnjosti. Rusko ljudstvo je označilo svoje moralno stališče s tem pregovorom: "Resnica je svetlejša kot solne e" — in resnica mora konečno premagat*. o Slmnsko zavetišče. Počasi se giblje, ampak giblje se pa vendar. Po šunu^pi pojavi štiri leta nazaj je prišla doba mit ru. Prispevki so bili umrli, navdušenje je umrlo in kazalo je, da bode vsega koriec. Nekaterim je bilo žal, drugim je'bilo vsejedno, tretji so privoščili. V splošnem je pa bilo vse mirno. Le zdajpazdaj se je kdo oglasil, včasih z škodoželjnim nasmehom, jrčasih z nedolžno radovednostjo, kje in kaj je z denarjem. Z vzprejetjem resolucije v prid Zavetišču na konvenciji SNPJ v Pittsburghu, Pa. je stopilo Zavetišče v nov stadij. Prej brez podpore in skoro brez prijateljev je naenkrat zadobilo odobravanje skoro petnajstih tisoč članov. • A to je bilo šele začetek. Čakati je bilo tijeba prilike, da se spravi podobna resolucija še na konvencije drugih organizacij. In ta prilika je prišla to Jeto. ! Zborovale so štiri podporne or-; ganizacije: JSKJ, SS4>Z, SDZ inj sveta Barbara. Ker se je zborovanje vršilo skoro v enem in tistem Času v različnih krajih, je bilo nemogoče, da bi se bil tajnik vdele-žil vseh zborovanj. Pisal je na SSPZ, SDZ in sveto Barbaro obširna pisma s kratkim utemeljevanjem za Zavetišče in priložil povsod resolucijo, podobno oni, ki jo je vzprejela SNPJ, Rezultat je sledeči: vzprejela je Zavetišče Jugoslovanska Katoliška Jednota, katera je zborovala v Eveletu, Minn in katerega zborova-vanja se je tajnik Zavetišča vdele-žil, utemljeval potrebo Zavetišča in priporočal resolucijo. Ta je bila vprejeta. S tem je bila pridobljena druga organizacija. Na elevelandski konvenciji je nadalje vzprejela Zavetišče Slovenska Svobodomiselna Zveza in Slovenska Dobrodelna Zveza. Glede svete Barbare nismo mogli najti v zapisniku druzega, kot da se je prečitalo in vzelo nažnanje. AH se je glasovalo o resoluciji ali ne, tega ne vemo. Na Tiaše tozadevno vprašanje na glavnega tajnika sipo ostali tudi brez odgovora. Za to organizacijo torej ne vemo. Ker pa smo prepričani, da je ta organizacija tudi za Zavetišče in je biloi mogoče samo prezrto ali pomotoma izpuščeno, je gotovo, da ga bode vzprejela lahko potom splošnega glasovanja, če ga ni že vzprejela na konvenciji sami. Pogejte napredek. Leto dni j nazaj je bilo Zavetišče še ideal v zraku, danes pa stoji za njim že skoro trideset tisoč članov. In če teh trideset tisoč članov zbira samo eno leto po 5 centov na mesec v ta namen/ imamo v enem letu osemnajst 'tisoč dolarjev. To je pa že svota, s katero se kaj začne. • O potrebi Slovenskega Zavetišča !ne bomo razpravljali več, ker število ljudi j, ki stoji danes za Zaveti-fščem, najbolj jasno priča, da je Zavetišče potrebno. je tako, kakor hipno navdušenje. , Pred vsem moramo počakati, da damo vsem našim podpornim organizacijam priliko, da se izrazijo, ali žele pristopiti ali ne. Tiste, katere niso imele ne lansko ne letds-' nje leto konvencije, bodo zborovale v bodočem letu. Treba je poča-| kati do tedaj, medtem pa študira-: ti načrte in vse drugo, kar bo potrebno. Kdor bo z nami, je dobro, ko-j gar ne bo, tudi dobro. Nasprotni-, ki bqdo prej ali slej prišli do pre-; pričanja; da' je Zavetišče potrebno in da ga oni ne bodo preprečili. Zavetišče je torej v novem stadiju. Poprijele so se ga naše podporne organizaciji, ker vedo, da je potrebno. Z naglimi koraki se bliža čas pri naših podpornih organizacijah, . ko bodo ftele med svojim članstvom večje ali manjše šte-j •vilo staHh članov. Kot Človek, se stara tudi organizacija. In za starost je treba rielUj storiti. Posa-rpezU\, ne zmoremo veliko, vsi skupaj pa Vse. Kaf bi bilo veliko breme za eno organizacijo, to bo nekaj lahkega za vse skupaj- Ce smo pri zdravju in moči vsak ■ zase, je prav, da smo zjcumjeni tam, kjer se gre za to, da se olajša trpljenje tistih, ki so že dali svoje moči za Človeštvo. Dovolj hudo je človeku, če pomisli, da sadove ^ njegovega dela vživajo drugi, da j ni bil druzega kot trpin in strdj, ki je trpel, da je drugim lažje. Obvarovali bomo naše reveže pred tistim ponižanjem, ko je prisiljen na koncu svojega življenja stopiti pred družbo, za katero je žrtvoval vse, da ga ohrani toliko časa, dokler ne pride naravni konec njegovega življenja. Naše podporne organizacije so , bile prvi korak na polju našega združevanja, Zavetišče pa je na-daljni korak do centralizacije .podpornih organizacij za slučaje bolezni, starosti ali onemoglosti. Trpin te ali one podporne organizacije je navse zadnje naš trpin, podpirati ga mora nekdo. Upamo, da pridejo še organizacije, ki jih ni poleg, do prepri-ča-nja, da je Slovensko Zavetišče potrebno, da je v korist vsake organizacije in vseh skupaj, da je edi-. na in daleč najboljša pomoč, ki jo moremo dati vsem, ki so jo potrebni. "ČAS". ■ o Spremembe pri krajevnih društvih sdz meseca okt. 1916. Asesment št 36. zopet' sprejeti. Slovenec, št. 1. — c. 99 A. Femec, 104 F. Mam, 802 L. IBrule, 994 J. Tramte, 1006 A. Koci, 1033 J. Hren, 1034 F. Bradač, 1047. P. Klun, 1206 J. Lušin, '1256 J. Ponikvar, 1758 R. Benedičič, 1830 A. Pirnat. Svob. Slovenke, št a. — c. 729 J. Pečan, 1067 J. M'eden, ( 1144 L. Jerše.» Sv. Ana, št. 4. — c. 285 M. < Krašovec, 341 F. Stare, 414 F. Suhadolnik, 440 M. Jerina, 441 M. Jenskovič, 447 A. Kuhar, 452 I. Umek, 471 M. Cugel, 477 F. Kozoglav, 777 J. Podobnikar 826 M. Rihtar, 1016 M. Vintar, 1105 A. Jaklič, 1148 M. Urba-nič, 1225 F. Okički, 1238 J. 1 Vegel, 11114 M. Znidaršič, 1247 I. Eržen, 1271 M. Kurant, 1275 M. Knaus, 1294 J. Vajs, 1391 M. Bizil, 1416 M. Telban, 1428 M. Ziberna, 1447 A. Rebol/ 1489 F. Strnad, 1490 Al. Pakiš, t 1523 K. Matoš, 1546 J. Samsa, I 15511 A. Furlan,11589 F. Žnidar-šič, 1647 F. Kovač. . Napredni Slovenci, št 5. — s c. 1090 F. Kadunc, 1148 Kuhar, 11802 G. Dodic. Kras, št 8. — c. 365 F. Valencia, 949 A. Kržmanc, 1318 F. Rajer. Glas. Clev. Delavcev, št. 9. 1 — c. 611 A. Škulj, 1169 J. Za-1 'krajšek, 148(8 A. Kotnik. Mir, št. 10. — c. 632 J. 'Mau-' sar, 634 J. Rogel, 1628 A. Cer-ne. Dalje na tretji strani. >1 ■ ' ...... — . V/no/ 0 I SLOVENSKA $ 1 GOSTILNA, g ^ Točn« poatrciba, po- i aebito M delme. > Ruralam Tiiw>, !»!▼• in if »nje na 1 J. Kozely, I- ^ 4734 Hamilton av. ^ Vino! (Wed.-Frl.) m r A ^' ... ' - ^ . .v'ifHH P l Ustavite vaš 1 1 KAŠELJ I m mtm^^^mmmmmmmmmm''¥9019 » k prtdno t# dobro poprim* TMVift - J J Žmaniajto Ur uUiit* razdre 1 P i«nj* z rabo I CEVERA'S ! LJ Balsam lor Lungs i « m*-.. • * >.: ,hjtffr.vi* vk | (Severovega Balzama za Pljufia). K matu bota priznali vredtaoat tega zdravila pri zdravljenju kalija, p rahla da, hripavoati* , W krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. w Cena SB in 60 centov. • ^ Ako dvomita Dala teaadfe. tltaJU atadaSa stana, fcktamrao pnd k rutic tm a ptajtfH In kalaro potrjuj« kar ml trdlm<>: "Hoeara van naananttl, d» Je Savaror • W Balca.n aa Ptjufia aalo uapalno uf InkoviU. Takoj po pvvani počitku ao mm» a otroci boljfte počutili. Pomagalo Jim ja odpraviti katalj in prapwfet je tadl na- ' F daljna mi im< I«. Rabili imo ca tudi v alufiaju «alovaka«a kalij« »rad dveml lati | tarJatudlpuuiacaL * J. Kowalakl. Cutchogua, N. T. | l -:---—— Radar potrebujeta sdravlla. vprmlajt« sa flwaww v takarot. GlaJtad* doMh fl m tatUtapo katerih povpr:iAuj«te. Zavrnit« nadomaatltva. Ako Jih aa moreta : F dobiti v lekarni, naročita Jih od naa. I W. F. SEVERA CO^ CwUr Rapid* km. DELAVCI Dobra plača. Fine delavske razmere. Willard Storage Battery Co. 274 E. 131»t St. vogal Marquette Rd. in Lakeside Ave. ■J. S. JaftlonsM# ....................1 '^^"iPrTH " Slovenski,fotograf «122 St Clair Ati MM Bf*alw»y Isdeluje alike ta ienitbe in draSinake alike, otroOrt alike, po najnovejši modi in po niakib cenah. Za $3jOO vrednostnih slik (en duoat), naredimo eno veliko tliko t naravni velikosti zastonj, NT VSE DELO JE GARANTIRANO. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST 1 Varnostni bond! sa društvene uradnike po 26c. od $100.00 mm lato. — Jami notar. - PoJaaalla in nasveti aaatonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road « "H IAQIP Clovenski po. JVull »Jgrebni zavod, zaloga nnv n pohištva, pečij in barv. / r r Kopije in avtomobili za LiLliJnjj poroke, krste in druge wa p"like- 6108 St Clair I & w . za naklonjenost in podporo! ro- Avenue. strežba vedno točna in poltena. ^__ —■ .. i.i i iiiiiiiMM^aiirfl Čistenje in likanje obleka mmmmmmmmammmmmmmmmmm^i, DOBRO DELO, NIZKE CENE. Moške "obleke................$1^>0 I Ženske kiklje.. ...................50c Moške anknje ................$1.00 Ženake dolge suknje.......$1.00 JopiH................................50c I Ženske obleke.................$1.00 The DAMM DRY CLEANING Go. Cant 730-w 1574 E. 55th ST. 2024 A. J. DAMM, poslorotfa. _________i___ (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSTi)! I Ustanovljene13. dot. ^^^^^ Inkorpor. 13. marca Sedež: CLEVELAND, OHIO V R-H OVNI URADNIKI: PRHJDSBtoNlK: JOHN QORN1K, 6105 Iff. CLAIR AVBNTJm PODPREDSEDNIK: PHajtfOi K O Q O J, 3904 ST. CLAIR AVB. TAJM1K: FRANK HUDOVBRNIK, 1062 BAST WttdW. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STRESJT. H VRH. ZDRAVNIK: J. M. S B LlSfK AR. «127 ST. CLAIR AVB. ODlOiRN I Ki: Frank M. JAKflie, 1208 Norwood Rd. Jo«. ROS 6©19 Bonna ave. 1 Prank ZORIC, 5»09 iBrossfer ava. Frank OBRNE, 6032 8t. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clalr ave. Ignac P MUK, 10B1 Addifton Rd. Anton O ŠTOR, 1168 E. 61»t St [J, so)e vrhovnega odbora »o vršijo vsako fiMrto nedeljo v mesecu R ob 9.80 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. H Pisarna vrhovnega urada U052 B. 62nd St drago nadstropje, sa- *aj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R. H Val dopisi, druge uradne atvari in dennrns nakaznice, naj is potlljajo na rvrhovnega tajnika. I Zveslno glasilo: "CUBVBLANDBKA AMBRIKA" , Nsdaljevsnje is s. strani Danica, št. 11. — c. 102S A. Korošec, 1268 A. Tekavčič, 1591 U. Polanc, 169(5 F. Cam- pa. . Ribnica, it ia. — c. 1.314 J. Boldan. 'Clev. Slovenci, Št 14. — c. 302 OU Hrovatin, 582 F. Nahti-gal, 1155 F. Spek, 1388 J. Kir-| ■s biš, 1485 F. -Česen, 1511 J. Čr-talič, 1580 h. Kastelic, 1767 M. Birtič, 1768 T. .Stekal. France Prešeren, It 17. — c 1$ 747 J- Werner. SUSPENDIRANI. Slovenec, It 1. — c. 36 J. Mervar, 91 'M. Jalovec, 97 F. Klope ič, 159 J. škvarca, 265 J. ' Vintar, 981 F. Senica, 996 A. Semel, 1000 .• jfv"* »v , j Cenjenemu občinstvu uljud-no naznanjam, da sem prevzel restavrant v T. Stakičevem sa-loonu na 16011 Waterloo Rd. Collinvvood, v svojo last. Vodil bom najboljšo kuhinjo, vsakovrstna jedila bodo od Jutra do noči na razpolago. Kosilo stane 15 in 25c. Se priporočam, za obilen obisk. 045) Karol Lenče. I ^^ba Pohištvo za novoporočence se poceni proda radi odhoda iz mesta. Vpraša se po 6. uri zvečer. 3837 St. Clair ave. (144) J , ......— Mesarski pomočnik dobi dobro in stalno delo. Oglasi naj se takoj na 542 E. 152nd St. (145) Soba se odda v najem za enega fanta. 1153 Norwood zgorej. A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL B® priporoča oioTvnccni ▼ obli«* obisk. Točna postre-Iba. Vedno sveše pijače. National Drug Štora I Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceite S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) liTaapm, da S« ■! racaipt aalaa* te* aw*i«a ia Mj2lst«jlik adravIK d« ?m a« sin NdnvU. VOi adravaHki rampti mmnbmrW» aal# lahai aa. kja badajv idtliai ■*4sw8a# p* IslJl adravattuu Iniii tiuii p*p#lao,salo. I> laaUnlk prtdattor, toalataJfc pdNb* Kia. diiav, cigar la akdlnrj*. Guenthers Sloven. Lekarn, Addison Rd. vogal St Clair Ats. FINO VINO vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno > ženskam je moje vino zna- \ no. Po stari navadi Josip j Kozely, 4734 Hamilton ave SLOVENSKA GOSTILNA A 11 — kjer dobite fino pijačo, dobro postrežbo. Prodajamo iganje in likerje tudi is domaČe potrebe ne steklenice in gelone. Cene šmarna I Dobra salof a I JOSIP KALAN, S101 ST. CLAIR AVE. Kadar potrebujete ženske ali otročje spodnje obleke, noga-J" vice, rokavice, itd. to vse dobi-te vedno po najnižji ceni pri l" Beno B. Leustig, 64214 St. Glair "' ave. (Mori.'xi 16) L- -——--- Otroci ljubijo 1 \r » THoJiNE ' ■ ' \ — Notranje zdravilo ca prehlajen vrat, tonsllitis in vnetje ust in vratu. Ne rabite crgralnih sredstev, kjer J je večina železa in neprijetno za usta. Vzemite Thoxine, ki Je prUetno in hi-21 treje kot graranje. Kupite steklenico danes, mogoče vam prihrani mnogo ur trpljenja. J. Thoxine Je prijetno uživati vfcak otrok Ima rad to zdravilo. (1), Poskusna steklenica 26 centov. 1- Vaš lekarnar jo garantira. ^ Izgubil se je Boston bulldog, dne 30. okt. Kdor mi ga pripeki lje nazaj, prejme lepo nagrado. I 5385 Stanard ave. (144) - En ali dva fanta se sprejmeta e na stanovanje in hrano. 1388 l E. 53rd St._(143) rtrjjt - • SV. MIKLAVŽ. . I Ata, mama, kaj bode meni I prinesel sv. Nikolaj? se glase I po hišah otročji glasovi. Neiz-■ Vnerno veselje vlada pri mlade-I žu s polnim zaupanjem, da bo-i I de gotovo prišel z veliko ko-I šaro, posebno ie pridrti in ubo-I gljivi otroci, poredneži vedo, da I ne dobijo druzega kot šibo in I korenje. I To leto bo imel sv. Mrklavž I velik šotor, cele avtomobile naložene finega blaga za pridne 1 otroke, kakor n. pr. konje vo-. ' zove, lokomotive, ognje gasilne j stroje, lopate, ki same naklada- j jo zemljo in enake stvari kakor ( še nikdar poprej. Ako bodo ■ stariši napisali kaj otroci želi- ( j jo dobiti od sv. Miklavža, bo- ^ do gotovo uslišani, pri nas bo- } mo sprejeli taka pisma in na- . ročili sv. Miklavžu. j 1 Anton Grdina, .trgovec 1 6127 St. Clair ave. j " NAZNANILO. | 1 Vsem članicam dr. Carniola, j ) št 493 L.O.T.M se naznanja, j 1 da se vdeležijo glavne seje, ki J ■ se vrši 5. decembra ob 8. uri j zvečer v John Grdinovi dvora- j ni, ker bodejo volitve uradniq ■ za bodoče leto 1917. S sestrskim pozdravom Julija Brezovar, tajnica1. 1 (143) "73 E. 60th St. jj Potrebujem dobrega fanta za [j mesarijo takoj. Fr. Vesel, 4030 D St. Clair ave. ; (1143) jj Najnovejše in najlepše ženske jj bluze v vseh velikostih in bar- g vah dobite vedno po najnižji j ceni ipri Beno B. Leustig, 6424 jj St. Clair ave. (Mon. xii6) S .________ 1 1 _i •. -i i M (t i OBRESTI l i SE ZAČNEM VSAK DAN t k I VLOŽITE DENARNA | \ LAKE \ I SHORE S [ BANK ta p« pravi lib plafamo do 5 dneva, ko potegnete denw ! - i I A% . 3t. Clair aad SBtbi'St | Prospect aad Huron Superior and Addison. I_:___1 Dr. L L SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDC. 746 EUCLID AVL blixu E. 9th St. 1 \ KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in 1 istimi aparati kot »zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradne a r ei 9. a)< d« 4. pop. 7. mi. do 8. svei. 10. do 12 dop. ob nedeljah. Izršiit* -ta oglas, da 119 poxabit* naslcda NAJCENEJŠE VSE! Edini prostor, kjer lahko kupite popolnoma vse pijače, karkoli želite po najnižjih cenah je GEO. TRAVN1KAR, 5500 St. Clair Ave. Išče se zastopnik (agent). Lahek zaslužek $20 do $35 na teden in več. Katerega veseli naj se oglasi pismeno na Naglich & Hartman, ol»oliQnevrMlgijo. ir V vseh lekarnah po 25 in bik. Pazite na aidro /I \ na steklenicah. twffs^^ ^B j|L P. Ad. Richter & Co. T WJ 74-SO Wuhington SL 1 ^JL NEW YORK ^Xil , 1 as Ali vas veseli narava? I teL>ll Tedaj si preskrbite fotografski II nR^rl^ aparat, s katerim lahko delate najle- I I |'l 11 pse slike mravt« Pa tudi slike valih IN j|| U prijateljev in snancav. IH«1LI» NajboUie eperete dobite pri F. B R A U N L IC H i ibsir^^ ■ lekarna, 1383 B. SSth ST. __:_:_!_:__ : ■.' - a Slovenska Društva ———— po vaeh Zjedinjenih državah imajo n geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI drultvene tlakovine, m vselej obrnejo na slovensko onijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Ml isdslajaam tss droltvene, trgovske la privatne tiskovine. Naia tiskana j« najbolj tiskana v Ameriki. ' Pilite aa csas vsska tiskovina aaa, predao m obrnete kaatdn-K«n. Pri nas dobite lep«e, cenaji« ia boljie tiskovina. CLE VELANDSKA AMERIKA PJRVA SLOVENSKA UNUSKA r TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pošiljateljem denarja! Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljali zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu. . Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. ✓ Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, edtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdila za izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastno-točnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter, jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu posla-4* ti le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.-000 kron. Za take pošiljatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-dere in denar vgotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 ZA BRZOJAVNE STROSKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno. . K: 100.00...... 13.00 K: 600.00....$ 78.00 , K: 200.00..... 26.00 ( K: 700.00____ 91.00 K: 300.00..... 3900 K: 800.00_____ 104.00 K: 400.00..... 52.00 \ K: 900.00____ 117.00* K: 500.00..... 65.00 K: iooo.oo.... 129.00 TVRDKA FRAttK SAKSER, 82. Cortlandt Street, New York, N. Y. ' . . ; % . 1 • .a •• . if' • t • .'• 1 . ' ' * .■. .j. Zvezdana. Ljudski roman Splaal Anton Koder Ijovorivši ulovi nekako si-dekličino roko, stisne jo tno, upre globoko pogled no nedolžno oko in vzklik-'Gospica Zvezdana, isti, ki jubi tako nepopisljivo, ki ipravljen darovati vam vse življenje, stoji pred vami; :jte mu v obraz, le en Iju-v pogled in dovolj je. Le ti vas je ostal on na kme-prijaznil se z ubogo kmc-vašo prijateljico, da bi mu ažje odprta pot do vašega u In verujte mi, moit na ega mislite vi sedaj, ni en osrečiti vas, on si mora v daljnem svetu iskati , vam pa blišči že tu. Sa-iina besedica "da", in skle-je vse." co je govoril gospod Sko-v nepopisljivi strasti ho-! poobjeti nežno gospico,, se mu izvije iz rok, zble-krije obraz, in potok svet-lz se ji vlije po Hcih. tonj se trudi Skovir po-zdramljen iz nesramnega ja in se nesramnejše e do svojega prijatelja, ilti svojo družico. Jeza in in morda tudi vzbujena ja omami naposled. Ka-uo doneči moški glas se p po tihem gozdu,, j zdana povzdigne glavo in ta, znan ji je ta glas, pre-sšilni glas njenega Vrati- 1 vir še bolj zbledi. iNade- 1 ni na tem potu srečati ilava, ker vodil JČ Zvez- : z namenom po napačnej kajti iskal je priložnosti t nežni deklici gorečo do | vzkipelo ljubezen svoje- 1 lislil pa ni ali pomisliti 1 el, kako nesramno zlora- J jateljstvo in odkritosrč-/ratislavovo. 1 čuje v dalji znani glas, I mu pogum, strah prokle- 1 ajice mu prošine ude in 1 :, da gre iskat Vido, odi- ! ____ r stranskej stezi, izgovar- j jajoč se, da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega var- i stva. ] Kakor okamenel ostrmi Vra- 1 tislav, ko zagleda v daljnem I gozdu nenadoma Zvezdano i pred seboj. Ali je mogoče, dete moje, da te najdem na taki samoti? za- 1 čudi se on in poobjame deklico. jazljivo se oklene ona nje- 1 gove pazduhe in niti besede ne 1 more izpregovoriti. ; ' pijače. £ "Sem le k meni prisedite, pa j: tako čmerikavo se ne držite, r mladi gospod grajski," pravi s smeje in z nekakim ironičnim \ glasom prvi piyec, ko Skovir polno kupo med prsti in košče- k ni postrežni starki niti na ii zdravje ne na pije. s Strupenega pogleda se ozre zdaj Skovir k nasprotni mizi. u Nekaj trenutkov molči, kakor s da bi se hotel prepričati, ali je predrzni pivski tovariš vreden r njegove druščine, a potem pra- g vi maščujoč se nad prejšnjo ti predrznostjo: i; "(Mislil sem, da je ta beznica I ta gadji brlog le pribežališče I pijanim ljudem in tujcem, a I zdajci vidim, da ga obsikuje I celo gospoda in gTajski pisar- I ji-" "In pa v gorske dekline po H nepotrebnem in brez uspeha I zaljubljeni in užaljeni mestni I gospodje. Ha, ha, to je je kaj I vredno to, to so posebne časti I za mlade kavalirje," odvrne še bolj porogljivo prvi pivec, si-e vobradi grajski pisar. a Skovir se zgane in ostrmi. Kako je znano staremu njego-' vo današnje kritično stališče, ' to mu je uganjka in prejasno je tudi, kam merijo njegove strupene besede. Razvnet po ne-" pričakovanem odgovoru zgrabi 1 zdajci pijačo, prinese jo k nai-j 1 protni mizi ter prisede k star-' cu. * "Gospod, vi ste nerazumljivi I 1 govorite jasno f' pristavi po-1 " tem in čisto izpremenjen napi-' je smejeJčemu se starcu. 1 "In vi ste čuden človek, po-ji vem vam naravnost v obraz. I ' Prej ste hoteli smešiti sivola-|, sega nasprotnega pivca, zdaj ' pa ko vam je razodel vašo last-1 no smešnost, klanjate se mu in K mu kadite. V resnici slabo ulo-| go igrate, prav nič boljšo,] kot ste jo v gozdu danes po-[ poldne v druščini iste mlado-1 letne črnolaske iz Zabrdja, le zapomnite si to. Vendar, dal vam kar naravnost povem,"čel ste prav slabo začeli in svojeI ljubezni vosT vozili na napačno! cesto, izgubljeno še ni vse, ako1 hočete ubogati in verovati terl ne več svoje prejšnje razžalitve! ponavljati." ^^ : Izgovorivši zgrabi Starec ku-| po, trči s svojim tovarišem in f vzklikne: *'Na zdravje, mladi I znanec, trčite s starcem, kil vam je po usodi brat, torej tudi! vaš prijatelj in pomočnik, ka-| dar ga potrebujete." Skovifr molči, zre začuden v svojega tovariša in pristavi: ''Ko bi ne vedel, da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližju Pasjaka. dejal m bi, da sem zašel v hudodelsko] gnezdo med zaklete čarovnike ! Tako pa je interesanten moji položaj, katerega si ne venif tolmačiti." "Tudi črnolaska si je mislila tako nekako, ko ste ji v gozdu njenega ljubimca začrnili, prijateljstvo ostrupili in deklici svoje skrivne želje izrekli. Politično ravno to od vas ni bilo. | Lahko bi bili počakali boljše priložnosti, preurno ste ravnali, prihranili bi si bili lahko se- | danjo težavno nalogo. A kaj ne stori ljubezen, česa ne obljubi, česa ne pozabi! Vendar | izgubljeno še ni yse. Dekletce i je lepo, premožnja ima in vredno je, da stori človek nekaj I več stopinj za njo, kot za kako I j drugo brez enakih lastnosti.!] Vendar zdaj pijte, pol skrbi iz ( glave in meni glavno stvar pre-1 i pustite! Poravnati moram še j nekaj starih dolgov, zaklel sem ' se o tem in ravno zdaj mi prav j pride tako naključje." Tako beseduje starec z ne-1 1 kakim posebnim navdušenjem! i in pogleduje jako pogosto v J svojo kupo. Svetilnica jame med tem! I ugasovati na mizi in kuštraval J starka dremlje za durmi. "Pozno je," pravi potem ^ta-| I rec, "in tu ni. kraja za take po-l i govore. Tudi stene imajo sem! . ter tja ušesa in mrtvo zidovjenl izdaja pogosto." 11 Prati starokrsjski brinjevec Cena 6 steklenic . , $6.50 Cen« 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Vinska posoda eb } do 10 gal. velja $1.00, za 25 gel. posoda $2.00. Pri vetjih naročilih je sod brez- pleten. Te ceno so samo sa na debelo. Naročilu naj se priloii denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Pra slovenska dražba aa prodajo finih ptyač. 6102-04 Si. Chir Ave. - • Cleveland, 0. a Po teh besedah vrže starec e nekaj desetič na mizo, prime a mladega toVariša za roko ter e ga na prosto j>elje. Temna je - bila noč in luna se je skrila za oblake, ko stopata naša znan- 0 ca potem po kameniti stezi a .proti )Fasjaku. 1 Ko prideta do starodavne, j pol razrušene kapelice na raz-i potju, ustavi se starec ter zre e z mračnim 'očesom v sivo ka- - menje in pravi: "Zagotavljam vas, jaz sem že jel pozabljati, . kar je bilo, rad nisem mislil v - minule dni. A v zadnjem času, , ko mi je prišel zopet in pred s oči, peče me kakor žareče og- • lje; kadar zagledam to razruše- { - no kapelo, divje mi zopet oživi i prejšnja strast, in moč, juna--Iško, mladostno moč čutim v svojih žilah. Povem vam krat-ko, jaz že pol življenja sovra-i I zim in preklinjam posestnik^ • na Zabrdju, in odpustiti mu ne 4 - morem, akoravno mi je morda lie škodovalj bolj po naključju I kot z namenom. A vse eno. (Dalje prihodnjič.) |y -« Telovadno in podporno druttvo j -SLOVSNSKI SOKOL" ' star. J. Kite, 1101 BL Clalr avo. t*), r. Hvdovaratk toss k. «t. st blag. John Fakolj, 6011 Bonna avo. adrav. F J. Kam 6101 0L Clalr 1 f Drflfttvo BbQTttJe vuko drago f>s-deljo r mesecu ob 1. uri dop. v mall flchwalbovl dvora*!- doc.-16. dvorani. avg. 1 DRUŠTVO SV. BARBARI ST. S. I Spadajoče v Forest City, 7Fa. ' preda. J. Kramar. »98 E. 6Srd BL I L taj. Joa. Terbovec, 163« H 11 BL I Redne meeoCne aeje so vrte I vsako 6«trto soboto v mesen v John Grdtnovl dvorani. OR SLOl. SBSTRE, 120 SSPZ. ^ preda. A. Lunder, 1372 B. 47th BL | podpredaednioa Agnes PrevdvAek. taj. Ang. M ar kič, 1863 B. 53rd BL ' blag. Fr. Vesel, 4030 SL Clalr ave. sdrav. F.J. Kern, 6204 St.ClalrAv. Druitvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. »večer v GrdliDovl dvorani. m,---|i | DR. Z. M. B. 1 Nač. F. H. Mervar, 1861 B. 66. BL podnačetnlk Andy Sadar, podna-čelnlkdr namestnik Jos. Veael. preda; J. Megllč, 6614 Bchaefer Av i podpredsednik; Mike tele, I. taj. L. Mrbar, 1169 B. 58tb St a tajnik Joa. Glavič; blagajnik Math Glavlcb, 6305 Glass ave. brultvo Zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knauaovi dvorani. aug. 16. M» .................{ ■ EDINOST. Slov. Nar. Pav. Pod. Sam. druitvo preds. MIh. Kos, 14?0 B. 49th SL ,taj. John Jadrlč, 1426 B. 40th BL , blag. A. Zavtrflek, 3332 St Clalr Av. [ zdratr. F.J. Kent, 6204 St.Clalr Av. Društvo zboruje drugo nedeljo v n>68ecu dop. na 3044 SL- Clalr ave. Sprejema rojake ln rojakinje od 16—40. leta, Peveke vafe vsak torek in Četrtek zvečer na 6025 [St. Clalr ave. » ■iti « ____ Sam. K. K. Podp. druitvo :r sboruje četrto medeljo v mesecu , e ob 1. url popoldne v J. Grdinovi dvorani. — Vstopnima od 18—26. a lota proeta, od 25—85. leta |2.00, i- od 35—40. leta $2.50. Rojaki se vabijo k obilnemu prtatopn. » Predsed. F. Koron, 1688 B. 41 BL, I. taj. F. Koimerlj, 455 B. 152 Bt U. taj. J. Stampfl, 6117 Bw Clalr. blag. John Germ, 1089 B. 64th SL :- Zaatopnlk aa sapadno stran, Geo. p KotfalL 1018 W. 105 BL m Nowburg John Lekaa, 1514 B. 80 BL l- j | ........m a, Samoetojoo tens ko podporo drv n SRCA MARIJ« (etaro.) l, SYedeedndca Marr XHCar, 11« B. Slat BL tajale* Fannie Trbetnlk, v 1177 Norwood Rd. blagajni oa I," Kac. Parme, 1118 Norwood Rd. I Druitvo sboruje vsak drud 6e- II trtek oh 1. svečer v Grdinovi \l I M, , * F. In F. dr. VRH FLANJN i ima svoje redne aeje vaako prvo . nedeljo v meeecu ▼ Jnratovae dvorani. 1SS10 Calcutta ave. ■ preda. J. 16706 Waterloo taj. M. F. Intlhar, 15711 Waterloo blag. Fr. Mramor, 411 B. lit Bt. > _JMLOI17 !'DRUŠTVO CARNMLA *T. 401' L. O. T. M. M. proda. Fr. Batelk, 11U B. 48. SL taj. Jul. Bresovar. 1178 B. 60. BL i finančna tajnkm ln biagaltdca: Uury Do]ee, 1019 B. 75th Bt. zboruje vaakl prvi ta tretji torek (v meeecu oh 8. zvečer v John Qr» dinovl dvorani, 6016 BL Clair ave. •ep. 16. 1 ' DR. BV. JANKZA KRST. ST. 17. J. S. K. J. prede. A. Brantaelj, 1046 B. 61. BL taj. R. Perdan. 6014 BL Clalr ave. t>lag. Al. Bakrajiek 1016 B. 61. SL mamtop. Fr. MlMvee, 10X9 BL 61. SL ' Sdrav. F-J. Kara 6204 Bt d^ Ar- , Druitvo sboruje vaafto treUo ne- 1 deljo v J. Grdtnovl dvoraht 6026 ' Bt Clalr ave. i i-;-d Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DP2. 1 NEWBURQ, O. 1 prede. Fr. Kokotoo, 8103 Marble t ' taj. Jak. Volcantek, B.82dn BL i blag. J. Slmončlč, 8711 B. 77th St Dr. W. Hopkins, 1011 Jonee Rd. i Druitvo je vstopnino zaklalo za t večer v John .Grdinovi draanl 6011 BL Clalr ave. "RIBNICA" SL IZ preda. Fr.