ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Amerike
Vol. хххуш.—leto xxxviii.

CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 22, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 121

prank okicki
Po težki operaciji v Mestni o nisnici je preminil Frank 65 let, stanujoč na f , . 67 St. Bil je samski. V ° nstown, Pa., zapušča brata oseph in več sorodnikov. Po-I4n	danes popoldne ob
tL	pogrebnega zavoda
eph žele in sinovi, 6502 St.
Vary	pokopališče Cal-
vera skebe
lezn? "mesecev trajajoči bo-n, preminila Rose Vera
na 17Q1C	svojega brata
17816 Marcella Rd. Rojena
to 3e Ma
chapi ® • ^JGni starši, Mi-Turk) % , Gertrude (rojena
Pmnkmso
je v ,	več leti. Delala
Ndaptrk
cha^^^. ^^P^šča tri brate: Mi-i^tje 'Plumbersko pod-kakemu je Jennie C	Sestra Mrs,
kaj leti	umrla pred ne-
zjutraj ob°|?n ^ ^ petek ga Lake 4h	Grdinove-
^oda, 17009T,
v cerkev On ® ^hore Blvd., Help ob ih	of Perpetual
kopališče sv. p^vla
po ne ne
bi
^ i voznik
hajal	^ass., je ob-
Albert w;ir svojega rojstva »om g,*'"«- Albert je s pono-teklost Pr,i	svojo pre-
kt je vozil -da bi oo_ ^^estah in ulicah, da bi	kako nesrečo, :
Prometni ^ spor s cestno-aH ^ bi
Bvojea, "^P^cnega parkiranja ®Pfevidei kaznovan. Ko je 9o Ig.' ^ vsled svoje staro-se i:	več varno vo-
kar jg ° in je tudi storil P'^odal	da je
^°%ači ћу. ^ osebni avtomobil, komisiji pa vr--°'jenje za vožnjo.
91 • ••
^fvo ^p,	б1. junija—
^oWeria u Predsednika Eisen-^Go 12	J® vrnil v presto-
je podni.T"^^^^^' j® to,
^јц Carin v, . r^^vini in o zniža-Prihaja _ ^ inozemsko blago, ki ^^°dno8y t .''^eriški trg. Te ^ takrat	veljajo
^омедЛ """
s »5
^ E]asf T . J^Oftioviraio^^®*"^' Michigan, je ktna A državni univerzi v.'^^Poznoi	Linch. Nikdar
^^Jensko sesln	^i^no
^ta igoc- ^ ® Moz ji je umrl
^.^^ok, kateT.?^^"®^'^ ji je pet in , _ Je bilo treba vzgo-
Pmwy^k d ^
^^^okošokL-^ dohodki oddaje sob ?trok. gjj ° Vzgojila vseh pet . ^olo žo vpisala na viso-zadni; 1901. Potem, ko 1 ^®ko ignk^ končal visoko-•jevaia	Је sama nada-
Sqj .' ^jer je nehala letla ^5 let, končala v starosti
Konferenca ZN v San Franciscu le priprava za ''štiri velike
WASHINGTON, 21. junija—Nastop predsednika Eisenhower ja na zasedanju Združenih narodov v San Franciscu komentirajo v prestolici tako, daje tudi Eisenhower smatral to zasedanje Združenih narodov le za neko pripravo za sestanek "štirih velikih," ki se bo začel dne 18. julija v Ženevi v Švici. To se pravi, da je na ta sestanek "štirih velikih" polagal večjo važnost kot pa na sedanje formalno zasedanje Združenih narodov. Ko pa je Eisenhower govoril o bodoči seji v Ženevi, je nastopil sicer previdno, vendar poln optimizma. Ta sestanek naj skuša rešiti vsa sodobna viseča sporna vprašanja na svetu.'
Združeni narodi ne predstav-"^
Ijajo vseh držav sveta.
Nekaj pregleda:
Združeni narodi so se porodili dne 26. junija 1945 v San Franciscu., Namen te ustanove je bil ta, da mirnim potom reši sporna vprašanja med posameznimi državami.
Prvotno ustanovno listino je podpisalo 5L držav. Danes je 60 držav članic te organizacije. Na svetu je 82 držav, ki nosijo ia zaslužijo ime države. V Združenih narodih manjka še 22 držav, če naj bodo vse države zastopane in bo ta organizacija res svetovna.
Sedež Združenih narodov je mesto New York. John Rockefeller je dal na razpolago zemljišče, Združene države pa posojilo v višini $65,000,000, da se je lahko zgradila in moderno opremila sedanja palača Združenih narodov.
Združeni narodi zaposlujejo okrog 15,000 uradništva. Vsaka država članica ima po kvotnem sistemu pravico, da imenuje svoje uradništvo pri ZN. Po kvoti se tudi plačujejo vzdrževalni stroški. Združene države plačajo letno okrog 14,000,000 dolarjev, Sovjetska zveza pa za sebe, za Ukrajino in Belorusijo okrog sedem miUjonov dolarjev. Ameriških uradnikov pri ZN je okrog 400, sovjetskih okrog 200.
Vsi za mir—vse za mir
Britanski zunanji minister Harold MacMillan je v svojem govoru trdil, da se je svetovna napetost zmanjšala in je pozval vse navzoče, da z vsemi močmi delajo za mir.
Danes nastopi ruski minister Molotov, ki je že v naprej napovedal, da bo predložil resolucijo, katero naj sprejmejo vse države članice Združenih narodov za mir.
Tudi v Moskvi je Bulganiri pohitel z izjavo, da je Sovjetska zveza za mir.
Kongresniki v Evropo
WASHINGTON, 20. junija— Ameriško državno tajništvo in vojaška poveljstva so oblegana s prošnjami za izdajo potnih listov raznim senatorjem m poslancem, pa tudi vojakom, da lahko potujejo to poletje v Evropo. Ko se bo v poletju kongres odgodil, bodo imeli kongresniki precej počitnic. Treba je vzeti v poštev, da leto 1955 ni volilno leto, poslancem in senatorjem torej ne bo treba agitirati. Veliko število kongresnikov si je izr bralo Evropo, da tam prebijejo več časa in se skušajo udomačiti v evropske razmere.
WARREN V EVROPO
NEW YORK, 21. junija — Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Earl Warren je odpotoval v Evropo na počitnice. Warren bo obiskal najprej skandinavske države, odkoder so prišli v Ameriko tako njegovi starši, kakor njegova žena. Warren je naglasil, da je ta dopust v njegovih 30 let javnega delovanja—prvi.
OGENJ V VLAKU
V italijansko postajo Novar-ro je zapeljal brzovlak, katerega goni električna sila. Potniki so urno poskakali skozi okna in vrata. V vlaku jih je bilo kakih 80. Vlak je namreč gorel. Sreča v nesreči je bila ta, da ni bil nobeden med njimi težje ranjen.
SODOBNI FORD
Henry Ford je odgovoril tistim, ki plašijo Amerikanc6 s socializmom in komunizmom, z naslednjimi besedami: "Jaz v resnici ne vem, kaj naj bo plazeči se socializem, o katerem se toliko govori. Moramo iti s časom naprej. Vsakikrat pa, kadar napravimo ta novi korak, nekateri začnejo z vpitjem, da smo ga napravili za socializem ali komunizem."
KAJ NAS ČAKA V LETU 1975
Prvič se računa s tem, da bo mir.
V	teh dvajsetih letih pa bomo tehnično napredovali, kakor pravimo, da se bodo uresničile tudi najbolj drzne sanje. Napovedi so iz vrst strokovnjakov in ne iztrgane iz zraka.
Iz New Yorka bomo prišli v London v Anglijo v štirih urah.
Letala, pilotirana avtomatskim potom, bodo letela dva tisoč tnilj na uro.
Telefonski aparat bomo nosili s seboj.
Avtomobile bo gnala in šofirala avtomatska in atomska energija.
V	kolikor gre za današnjega voznika, bo njegova naloga samo ta, da avtomobil postavi na cesto, drugega nič več.
Letala na atomski pogon bodo nosila lahko dvesto potnikov. Letala na atomski pogon, lii bodo v službi oborožene sile, bodb lahko v 24 urah napravila pot okrog sveta.
Standard, da je pri hiši en telefonski aparat, bo zastarel Imeli ga bomo v vsaki sobi. Kakor sedanji mali radijski aparat, ki ga vzamemo s seboj, če gremo na sprehod ali na potovanje, pa lahko poslušamo različne oddiaje, tako bo v letu 1975 že na razpolago tak "portable" telefonski aparat. Da bo kmaJu на razpolago telefonski aparat, ki bo kazal tudi sliko kdo govori, to ni več muzika bodočnosti.
ARGENTINO JE ZA VSAKO (ENO OBVAROVATI PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO
Prememba na Social
Security uradu
Mr. A. W. Boehringer, dis-triktni poslovodja urada socialnega zavarovanja (Social Security Office), sporoča, da pričen-ši s 5. julijem bo njih urad na 10406 Euclid Ave. odprt od 8.45 ure, zjutraj do 4.45 ure popoldne.
V področje tega urada spada ves vzhodni del Clevelanda in Cuyahoga okraja. Kdor ima opravka v zvezi s socialnim zavarovanjem, najsibo, da želi svojo karto ali podatke o pokojnini, se lahko obrne na tozadevni urad.
ŽALOVANJE ZA AMERIKANCI
Avstrijska republika je postala svobodna. Tudi ameriški senat je odobril pogodbo o neodvisni Avstriji in ameriške čete se selijo iz Avstrije. Kakšen spomin so zapustile v Salzbur-gu, v Linzu ali na Dunaju?
Ameriški časopisi in magazi-ni so polni pisem iz Avstrije, iz teh pisem pa izhaja, da je Avstrijcem žal za Amerikanci, ki so odšli in ki odhajajo. Eno od teh pisem iz Salzburga pravi:
Avstrijska mladina ne bo imela več prilike, da posluša ameriško glasbo, kakor tudi ne, da ima na razpolago televizijske apafate, katerih so se posluževali skupno z Amerikanci in ki so prenašali vesti in druge oddaje Glasa Amerike. Avstrijci so vzljubili ameriško muziko
boogie-woogie. Avstrijci so imeli radi ameriške vojake, ker so ti storili mnogo dobrega za otroke. Avstrijci priznajo Ameri-kancem, da so s svojim nastopom, oblekami in obnašanjem marsikaj doprinesli k temu, da so se podrle okostenele stare šege in navade v Avstriji. Mnogo deklet joka za ameriškimi Jim-mys in Tommys. Ni vse zlato, kar se sveti in tudi avstrijska svoboda ne pomeni sreče za vse.
Objavili smo dopis iz Trsta, da je Tržačanom silno žal za Amerikanci in da so prepričani, da se Amerikanci v Trst zopet povrnejo. V tem dospisu je tudi stalo, da če se Amerikanci vrnejo v Trst, bodo v Trstu tudi ostali. Tržačani jim bodo raje polomili noge, kakor pa dopustili, da odidejo.
NEGOTOVA USODA UPORNIH, PA POBEGLIH LETALCEV
MONTEVIDEO, Uruguay, 21. junija—Oddelki argentinskega letalstva so poskušali z- državnim vdarom pretekli četrtek, pa se je poskus ponesrečil. Večina upornih letalcev je pobegnila v sosednjo državo Uruguay in sicer v prestolico te države Montevideo. Zunanji zastopniki tiska so se za pojasnila obračali v prvi vrsti na te letalce. Iz njihovih izjav izhaja, da se je v Argentini ponovila zgodovina, ki se tudi sicer večkrat ponavlja v južnoameriških republikah, da razni vojaški polkovniki poskušajo priti do oblasti, pa so revolucije pogostne. Nekateri od teh pilotov se priznavajo za katolike, drugi pravijo, da se za politiko ne interesirajo, kakšna bo skupna usoda teh pobeglih pilotov, pa nihče ne Ve.
To je gotovo, to potrjujejo+
tudi zunanji diplomatski zastopniki v Uruguayu, da ima oblast v Argentini v rokah domača kopna vojska, na čelu general Franklin Lucero. Kaj je vloga Perona, se ne ve. Poleg generala Lucero se imenuje tudi general Sosa Molina, ki je znan tudi v Združenih državah, kjer je večkrat zastopal Argentino pri raznih vojaških prireditvah.
Vojaška uprava pa hoče za vsako ceno preprečiti državljansko vojno.
malno stanje. Vojaštvo je opravilo svojo dolžnost. Peron bo ostal na svojem mestu, le da bo spremenil nekaj članov svoje vlade.
SPREMEMBA VLADE V RIMU
RIM, 21. junija — Sedanji predsednik italijanske vlade desničarski krščanski demokrat Maric Scelba ima težave s koalicijskimi strankami. V tej vladni koaliciji so bili tudi italijanski republikanci, ki so navadno v povojnih italijanskih vladah imeli v vladi važno ministrstvo -vojno ministrstvo. Republikanci so sedaj izstopili iz vladne koalicije. Mario Scelba prenavlja svojo vlado, to pot brez republikancev. Dosedanji zunanji minister Gaetano Martino svoje mesto obdrži tudi v bodoči vladi. Mario Scelba se bo predstavil pred italijanskim kongresom z novo vlado v četrtek in bo iskal zaupnico vladi.
ŽENSKE PREVLADUJEJO
Tudi uradna ameriška statistika dokazuje: da se je število nad 65 let starih v primeri z letom 1900 podvojilo, da pa so v tem številu starih ljudi ženske nadmočne. Tudi to drži, da so se ženske kot delničarke ameriških industrijskih družb polastile večine delnic.
Ameriški krogi v Montevideo gledajo, kakor izhaja iz njihovih političnih izjav, na položaj v Argentini takole;
Diktator Juan Peron, ki je prišel na oblast v Argentini ji leta 1946, si je znal spraviti pod svojo kontrolo vse argentinsko življenje, razen cerkvenega. Katoliška cerkev v Argentini ji po svoji visoki duhovščini je hotela na vsak način obdržati svoje tradicije, tudi moč in oblast. Po vzgledu Francije in Italije, je skušala organizirati tudi v Argentini katoliško politično stranko. In je začela z organizacijami delavskih unij, pa je bil Peron takoj pozoren na to politiko.
V Argentini obstoja "Splošna delavska zveza" kot matica delavskih unij, ta zveza pa je strogo na strani Perona. V njej se je udejstvovala pokojna žena Perona Eva Peron. Krščanske delavske unije naj bodo začetek političnega gibanja, da se ustanovi splošna katoliška politična stranka, to pa je hotel Peron preprečiti za vsako ceno.
Druga važna okolnost je ta, da sta hotela oba. Peron Juan in njegova žena Eva uvesti v državi nek državni socializem. Ta državni socialize mbi bil istočasno narodni socializem. S to
politiko sta Peronova v živo zadela domače in inozemske kapitaliste, ki so se poslužili cerkve in jo v boju med Peronom in cerkvijo tudi podpirali.
Peron je napovedal cerkvi boj. Argentinski kongres je sprejel razne zakone, ki so šli očividno proti tradiciji katoliške cerkve. V Argentini je bila uzakonjena razporoka in to prvič v njeni zgodovini; v Argentini je bila zakonita dovoljena prostitucija. (Ta je zakonito dovoljena in urejena tako v Franciji, kakor v Italiji.)
Peron je odvzel državno podporo katoliškim šolam, katoliške učitelje, ki so poučevali na javnih šolah verouk, je pognal iz javnih šol. Katoliško premoženje ni uživalo več davčnih olajšav in predpravic. Katoliška vera ni bila več pripoznana za državno vero. Peron je prepovedal vse verske javne manifestacije, kar je dalo povod, da so se vršili, ker cerkev ni ubogala, krvavi nemiri. Peron ima svoje nasprotnike tudi v vrstah viso-košolcev, to pa ne radi svoje socialne in verske politike, marveč radi tega, ker je ukinil štu-dentovske svoboščine in upravo visokih šol podredil centralni vladi.
Amerikanci priznavajo Peronu, da je znal dvigniti splošni standard življenja, ki je danes med južnoameriškimi republiki ravno v Argentini najvišji. Začel je vpeljavaQ sistem, ki je v Združenih državah znan pod imenom Social Security.
Peron ostane
BUENOS AIRES, 22. junija —Argentinska armada je z današnjim dnem umaknila svoje čete iz vseh javnih mest, ulic in cest in je izšlo poročilo, da vlada v Argentini ji popolnoma nor-
Zadnje vesti
Prvi poletni dan bo pravi poletni dan. Navišja temperatura bo 82 stopinj, najnižja 56 stopinj. Vlage ne bo.
Delavstvo v podjetju Ford na Walton Hills je bilo na dopustu za kratko dobo in to, da se oddolži spominu inženirja Shep-parda, ki je bil v tovarni po nesreči ubit. Danes zjutraj se je delo v Fordu normalno nadaljevalo.
Mesto E1 Paso, Texas, je prvo na ameriškem jugu, ki se je izreklo zoper ločevanje po plemenih po šolah.
Predsednik indijske (vlade Nehru je ob odhodu iz Sovjetske zveze priznal, da sta se dogovorila s predsednikom sovjetske vlade Bulganifiom, da prihodnjo zimo obišče Indijo.
V	Italiji imajo z današnjim dnem pravo k Jino kri^o. Dosedanji predsednik italijanske vladk Mario Scelba je dobil nezaupnico tudi v vrstah lastne krščansko demokratske stranke. Bil je prisiljen, da poda ostavko na svoj položaj in je danes dopoldne to tudi storil. Predsednik republike Boncai je stari nasprotnik Scelbe in je ostavko sprejel.
V	Washingtonu so izdali zanimivo statistiko, da se je v Ameriki v zadnjih 18 mesecih 1,500,000 kadilcev in kadilk odpovedalo kajenju. V Ameriki še kadi 38 milijonov ljudi, 25 milijonov moških in 13 milijonov žensk.
ZAKAJ NOVI KABEL Z EVROPO
Vest, ki smo jo prinesli v Enakopravnosti, da bodo položili nov kabel, ki bo vezal Evropo z Združenim državami, se potrjuje. Novi kabel bo dolg 2,250 milj, služil bo samo telefonskim razgovorom in bo šel preko Nove Funlandije na Škotsko. Podjetje bodo financirale skupno ameriške, kanadske in britanske telefonske družbe.
Ta kabel v službi telefona je brezpogojno potreben. Leta 1927 smo začeli telefonirati iz Amerike preko Atlantika v Evropo. Teh razgovorov je bilo na leto 24,000. Ti razgovori so se pomnožili na—en milijon. Mnogo je prijavljenih telefonskih razgovorov, pa želji ni mogoče ustreči, ker s sedanjimi sredstvi lahko napravimo istočasno le
14 telefonskih razgovorov. Ta telefonska sredstva pa bodo omogočila, da se bo ob istem času lahko vršilo 36 telefonskih razgovorov.
Radio—telefonska služba preko Atlantika bo ostala kot je. Telefonski kabel ji bo prišel le na pomoč. Garantirajo tudi, da se bodo telefonski pogovori po novem kablu slišali tako razločno, kakor če bi govorili s sosedom. Novi kabli bodo položeni globoko v morje in to v globino dveh milj, tako, da ne bodo izpostavljeni raznim motnjam. Za dobo dvajset let jih ne bo potreba popravljati. In stroški?
Ne bodo dražji kot so danes. Triminutni telefonski pogovor med New Yorkom in Londonom bo stal $12.
17-LETNE MORILKE
V Clevelandu se je začela kazenska razprava zoper dvoje 17 letnih deklet, Roxie Watkins in Daisy Williams, ki sta stali že pred mladinskim sodnikom, pa je bil njun slučaj, radi katerega se morata zagovarjati, prete-žak. Gre za zločin, ki se je izvršil dne 18. decembra lanskega leta na^ Quincy Ave., v baru R. & A., kjer je prišlo do gostilniškega prepira, v tem prepiru pa sta obe obtoženi z nožem zabodli 31-letno Willo Rideaud. Baje je obtoženi nadlegoval neki moški, v spor pa je posegla tudi pokojna Rideaud, pa sta Watkins in Williams nastopili tudi proti njej. Kakor se razvidi iz. kazenskih spisov, bo šlo tudi za vprašanje, v kakem duhovnem stanju 'sta obe obtoženi izvršili zločin.
PRIJATELJSTVO S ŠPANIJO
Ameriški general Maxwell Taylor je imenovan za šefa glavnega štaba ameriške kopne vojske. General Taylor je napravil vljudnostni obisk Španiji in imel tam sestanke z generalom Prancom, kakor tudi z šefom generalnega štaba in vojnim ministrom. Amerika ima v Španiji svoje pomorske in letalske vojne baze.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________________
..$10.00 .. 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) _______________________________
For Six Months....(Za šest mesecev)_______________
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZAKAJ "DELAVCI IN KMETJE"
(1)
Zveza med delavci in kmeti se naglasa tako v komunističnem, kakor v socialističnem svetu. Ta pojav potrebuje nekega pojasnila. V Sovjetski zvezi so bili pravi kmetje, ne bajtarji ali najemniki, pregnani s svoje zemlje, ker so pač hoteli ostati kmetje. Tak kmet ne gre v račun ne komunistični, ne socialistični državi. Vidimo torej, da fraza: delavci in kmetje skupaj! ne velja za pravega kmeta, farmarja, marveč bolj za tistega, ki sicer na polju dela, pa ni kmet, kakor ga mi pojmujemo.
Tudi v Ameriki opažamo, da gresta delavec in kmet roko v roki. Vsaj po izjavah organiziranega delavstva. Delavci se zavzemajo za podpore kmetom, delavci iščejo politične zveze s kmeti. Ali je tudi pravi ameriški farmar v resnici odrinjen in ameriški delavec, kadar izusti besedo farmar, ne misli na pravega ameriškega farmarja, marveč na tiste, ki bi po starih pojmih ne pomenili pravega kmeta, katerega grunt ima korenine do pekla?
Ameriško delavstvo in ameriški farmarji imajo hude boje pred seboj. Pečajmo se z delavstvom. Ko se je v avtomobilski industriji izbojeval en boj, da je delavec v slučaju brezposelnosti vsaj za polovico leta kolikor toliko za-siguran, je šlo za pojem garantirane letne mezde. Unije so povdarjale, da je začetek na tem programu storjen. Obe glavni avtomobilski industriji, Ford in General Motors, sta bili oči vidno tarča industrijskih napadov od druge strani. Zakaj si/a šla podpisati tako pogodbo, zakaj nista raje dopustila stavke, saj je na primer ameriška industrija jekla računala z gotovostjo, da bo v avtomobilu stavka in je pripravila vse potrebno za ta slučaj! Ameriške industrijske družbe so že napravile račun, ki ga bo plačati, če bo treba tudi pri njih zasigurati delavcu brez posla dostojno, četudi le polletno življenje. Te industrijske družbe so dalje pohitele z objavami številk, koliko manj bo dobička, pa tudi s številkami, kako se morajo znižati produkcijski stroški, da bo končno le nekaj dobička. Očividno pod topovskim ognjem ostalih ameriških industrijskih družb sta se General Motors in Ford začela opravičevati, vsaj za javnost, da pri novi mezdni pogodbi ne gre za nobeno garantirano letno mezdo, marveč le za nekaj več priboljška delavcu za dobo 26 tednov, če je ta brezposeln. Brezposelni delavec itak dobiva nekaj podpore od strani države; dajanje teh podpor je bilo do sedaj izključna dolžnost in delokrog države, industrija pa je zdaj del teh obveznosti prevzela nase.
Znano je geslo o "pravici do dela." To se pravi borba proti unijam. Tako imenovani "union shop" naj bo prepovedan. Delavca, ki nastopi kako delo v podjetju, kjer žet obstoja unija, naj nihče ne sili, da se po preteku meseca dela mora vpisati v unijo. V slučaju stavke, če in kadar bi jo unija napovedala, bi neorganizirano delavstvo lahko delalo.
V republiki je bilo do sedaj 17 držav s tako zakonodajo. Ta zakonodajni val pa ne pojenjuje, marveč celo narašča. Država Utah je sprejela enako zakonodajo in je sedaj 18 držav s "pravico do dela." Moramo pa tudi nagla-siti, da je mnogo ameriških držav, ki imajo na svojem programu isto zakonodajo, pa še ni padla končna sodba.
Ko govorimo o 17 oziroma 18 državah, ki nastopajo zoper delavstvo, naj omenimo, da je enako število držav, ki so v bojih zoper druga plemena. V Ameriki je znan boj za in proti diskriminaciji. Po 17 ameriških državah še vedno točno ločijo belce od črncev. "Gliha vkup štriha" pravi slovenski pregovor v popačenem jeziku. Drugo besedilo je čisto slovensko, da ptiči iste vrste skupaj letijo. To oj)ombo smo dodali, da vidimo, da delavska zakonodaja nima lahke poti pred seboj.
Je sicer v ameriškem političnem življenju tako, da obstojata le dve politični stranki, organizirano delavstvo pa išče med politiki obeh strank le svoje prijatelje. Taki prijatelji naj pridejo v vse zakonodaje. To je ameriška delavska tradicija. Kakor je pokazala praksa, pa na ta način delavstvo še ni dobilo dovolj prijateljev, da bi v kongresu v Washingtonu, v državnih zakonodajnih telesih in v občinskih upravah prodrlo s svojimi zahtevami.
L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
Piknik Vipavskega raja,
CLEVELAND, Ohio — Ob pikniški proslavi društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. naj mi bo dana častna prilika, da vsem našim znancem in prijateljem citiram Vipavsko pikniško himno:
Zbirajo se dekletca in ženice, da na, S.N.P.J. farmo hite, ker vedo, da tam je zabava za nje.
Le pridi, le pridi, tudi ti naš
bratec Dolenje,
ker tam bo tudi Tvoj in moj
prijatelj Gorenje. Ker bratje smo po rodu in krvi,
zato smo tudi v veseli družbi prvi,
Ne zgubljaj preveč časa doma,
ker zadnje čase smrt preveč
z nami rešeta,
Vipavski raj je veselje,
tam si podaljšaš življenje, . kaj naj ti bo nedelja,
če pa ti ne prinese veselja?!
Priprave za ta piknik so v velikem razmahu, pa kaj bom pravil, saj vsak, kdor pozna te vipavske Kraševce ve, da znajo tudi brez ognja hruške peči—in kdor je čital zgodovino, je tudi opazil, da pod orehovim drevesom so se že v davnih časih razvijali romantični dogodki. Farma S.N.P.J. je polna takih dreves in ker pride poln bus s&mih vdov iz Pennsylvanije (vsaka pa je za devet), tudi ne bo kar tako. Tudi po soteski bodo donele lepe slovenske pesmi pozno v noč.
Kaj pa postrežba? To bom pa kar na kratko povedal. Godba bo fina—klobase dolge—kozarci veliki — sendviči okusni — moški vljudni—ženske prijazne —postrežba točna—zamere no bene.
Na svidenje to nedeljo gori na farmi S.N.P.J.!
Tone Skapin.
"TAMDOLI ZANASO VASJO...
rr
Vabilo na piknik
EUCLID, Ohio — Društvo "Jutarnja zora" št. 337 H.B.Z. je dobro poznano v naši naselbini. Bilo je z društvi Slovenski dom št. 6 S.D.Z. in Zavedni sosedje št. 158 S.N.P.J. ko зе je 25. maja 1919 ustanovilo naš Slovenski društveni dom na Recher Ave. še danes sodeluje naše društvo s slovenskimi dru štvi. Ponosni smo, da ima naša naselbina tako krasen Slovenski dom. To je mogoče, ker je sloga med Slovenci in Hrvati.
Pruštvo "Jutarnja zora" priredi svoj piknik v nedeljo, 26. junija na Krainčičevi farmi. Prijazno vabimo brate Slovence, da nas obiščejo in vidijo kako se koštruni pečejo na ražnju. Vsega bo dosti za stare in mlade. Igrala bo godba Franka Muža in njegovi tamburaši.
Prijazno vabim v imenu društva vse Slovence in Hrvate, vse naše prijatelje in znance, da se nam pridružite na ta dan in se z nami poveselite!
James Robich, predsednik.
i I CINKOVITIOJŠK OD ISALKOVEGA CKPIVA?
I Avstralski strokovnjaki so j izdelali novo cepivo proti otro-ški paralizi, o katerem pravi predstojnik neke bolnišnice v Sydneyju dr. Walters, da je učinkovitejše od Salkovega. V avstralskem cepivu so v na-sprotju s Salkovim živi virusi. Ker pa avstralski zakon prepoveduje preizkušanje novih zdravil na ljudeh, bodo avstralsko cepivo bržčas preizkusili naprei v ZDA.
Oglašajle v Enakopravnosti
1№1н№м1№м11#ш№1н!тји1ш11:№1н1т1н1ш1н)т1н1т1н1ш
Ljubljana, 29. maja 1955.
Dragi rojaki! Do konca maja računamo, da se nahaja v Sloveniji na obisku že okrog 200 naših rojakov iz ZDA in Argentine. V vsakem kraju v Sloveniji že naletiš na koga, posebno mnogo pa jih srečuješ na ljubljanski ulicah. Naši rojaki imajo letos nešteto možnosti, da se na raznih rastavah, ki so jih delovni ljudje Slovenije priredili v okviru velikih proslav desetletnice osvoboditve, seznanijo z gospodarskim in kulturnim napredkom svojega starega kraja.
Tako so bile sredi maja odprte v Ljubljani kar tri pomembne razstave, ki si jih je ogleda* lo tudi mnogo naših rojakov iz ZDA.
I. Jugoslovanske lovske in ribiške razstave v novih prostorih Gospodarskega razstavišča ob Vilharjevi cesti se je udeležilo skoraj 40,000 ljudi. Ob desetletnici svobode kaže razstava, kolikšno skrb posveča nova Jugoslavija varstvu prirode in vzgoji divjadi, saj so bila po zadnji vojni opustošena vsa lovišča in požgane lovske koče, lovski tatovi in živali—ropari-ce pa so pretile pokončati še tisto divjad, ki je preživela vojno pustošenje. Jugoslovanske trofeje vzbujajo ueliko pozornost doma in v tujini.
Na letnem telovadišču "Partizana" v Tivolskem parku je bila odprta tudi mednarodna kinološka razstava, ki jo prireja jo slovenski lovci vsako drugo leto. Ta razstava je bila tretja po osvoboditvi. Na njej so sodelovale razen Jugoslavije še Zahodna Nemčija, Avstrija, Švica in Italija. Enajst komisij je ocenjevalo štiridest različnih pasem ali 657 psov.
Tretja pa je razstava Pomorske srednje šole v Piranu. V tej šoli, ki je bila ustanovljena že leta 1945 so se doslej izobrazili 104 pomorski strokovnjaki. Velika večina teh strokovnjakov je vkrcana na ladjah jugoslovanske trgovske mornarice, nekaj pa jih nadaljuje študij astronomije in ladjedelništva na fakultetah. V sklopu Pomorske srednje šole deluje tudi Ribiška šola. Razen dejavnosti šole je na razstavi prikazalo sedem podjetij, ki so neposredno povezana z morjem in pomorstvom v severnem Jadranu, svoje uspehe v zadnjih desetih letih. Prikazali so delo in življenje gospodarskih organizacij, podjetij in ustanov, ki se ukvarjajo s pomorstvom, dalje je razstavljena maketa pristanišča z vsemi napravami in modeli raznih vrst.
Pomoč goriškim brdoni xaradi škode po toči
Kmete v Goriških Brdih je dne "*19. maja doletela nesreča, kakršne mnogi ne pomnijo. Toča je uničila skoraj ves pričakovani vinski pridelek. Področje Goriških Brd je pogosto izpostavljeno nevarnosti toče. Zato so se začeli braniti proti toči z izstreljevanjem raket. Toda nevihta tega dne je bila tako huda, da tudi streljanje ni pomagalo. Z raketami so začeli že ob četrti uri zjutraj. Toda do pravega viharja z uničujočo točo je prišlo dve uri pozneje. Toča je v" osrednjem predelu Brd povzročila predvsem v vinogradih pa tudi na poljih okrog pol milijarde dinarjev škode.
.Po ugotovitvah komisije je 800 kmetijam toča uničila 80 in še več odstotkov pričakovanega pridelka, 350 kmetijam pa 40 do 80 odstotkov. Strokovnjaki iz Instituta za vinarstvo so takoj odšli v Brda, da pokažejo kmetom kako obrezovati po toči poškodovane trte. Preskrbljeno je, da boda Brda dobila gali-co, gnojila, zaščitna sredstva, semena iu sadike, zlasti sadike paradižnika. Gospodarski odbor Izvršnega sveta LRS je odobril določena finančna sredstva
za prizadeta področja, za hudourniška dela in za obnovo kmetijstva.
Na Mednarodni konferenci
0	uporabi atomske energije
ki bo meseca avgusta v Ženevi in na kateri bodo sodelovali znanstveniki iz 60 dežel, bodo referirali tudi jugoslovanski znanstveniki. Kakor je znano so v Jugoslaviji na 200 mestih naravna ležišča urana. Sodelavci Instituta "Boris Kidrič" v Vinči pri Beogradu pripravljajo sedem referatov, Instituta "Rudjer Boskovič" v Zagrebu sedem referatov. Instituta "Jožef Štefan" v Ljubljani pet referatov ter Instituta za geološke, mineraloške, in tehnološke raziskave v Beogradu pa dva referata. Vsi ti instituti v Jugoslaviji proučujejo atomsko energijo.
V	Kranju veličasten zbor slovenske mladine -
Mladinskega slavja ob desetletnici osvoboditve se je 22. maja v Kranju udeležilo nad 15,000 mladincev in mladink. Prispela je tudi mladinska delegacija iz Trsta in Gorice, delegacija koroške mladine, povabljeni so bili mladinci izseljenskih kulturnih društev iz Francije, dva zastopnika Zveze demokratične mladine iz Nuerenberga. Na predvečer slavnosti je trboveljska mladinska godba izvedla kvaliteten program na Trgu svobode, v petih dvoranah pa. so nastopale kulturne skupine iz Celja, Maribora, Šoštanja, Krškega in kulturna skupina Zavoda za glasbeno vzgojo iz Ljubljane. Kulturne skupine so s svojimi koncerti prikazale, da med svojimi člani gojijo narodno pesem in ples.
Drugi dan se je po Prešernovi ulici in na Titovem trgu začela parada. Prvj so v strumnem koraku stopali obvezniki pred-vojaške vzgoje iz Gorenjske, Maribora, Trbovelj in Kočevja Sledili so jim mladi športniki iz Kranja in Gorenjske, gorenj ski taborniki in nekateri mladin ski kolektivi. Po paradi pa se je začelo slavnostno zborovanje. Ob zaključku svečanosti so pos lali maršalu Titu pozdravni telegram, istočasno pa je odletelo 33 golobov, ki so prav tako po nesli pozdrave Maršalu Titu ob njegovem 63. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval dne 25. maja.
Sledili so nastopi pevskega zbora "Slavček" iz "Trbovelj, pevskega zbora Gradbenega tehnikuma iz Ljubljane, pevske ga zbora "Slavček" iz "Trbovelj, pevskega zbora Gradbenega tehnikuma iz Ljubljane, pevskega zbora "Svobode" Laško, godbe na pihala iz Trbovelj, in litostrojske godbe iz Ljubljane. Popoldne so bila na kranjskih igriščih športna srečanja v košarki in nogometu, na Savskem otoku pa se je razvilo živahno
1	mladinsko rajanje.
Beograjski sestanek
Prav v teh zadnjih dneh maja se v Beogradu odvijajo jugoslo vansko — sovjetski meddržavni razgovori, na katere so prišli najuglednejši državni voditelji Sovjetske zveze. Beograjski sestanek ima namen razčistiti doslej sporna vprašanja med tjbe ma državama, zboljšati medsebojne stike in s tem pripomoči k nadaljnemu popuščanju napeto-
V	svetu. Do beograjskega sestanka je prišlo v času, ko v mednarodnem dogajanju dozoreva ugodnejše vzdušje, ki vzbuja upanje, da bo naposled moč urediti pereča mednarodna vprašanja po poti sporazumevanja.
Sporočilo, ki' je napovedalo ta dogodek je naletelo na silovit odmev po vsem svetu, saj je v Beograd prišlo, razen Molotova, najvišje politično vodstvo, kar ga trenutno premore Sovjetska j zveza. Na splošno so to sporoči-i lo sprejeli z razumevanjem in z! oceno, da je današnja Jugoslavi-I ja takšen činitelj v mednarod-j nem življenju, da je treba z njimi (Dalje na 3. strani)	1
Ob Atlantskem oceanu
Piše JOHN GORJANC
Razvoj tehnike je tista sila, katera nam daje v Ameriki teške probleme. Naši administraciji dela velike skrbi in jo sili, da vedno govori o vojni! Nekaj je treba narediti, da se pospeši biznes in ohrani demokracijo, ali kar že je.
Za Ameriko je sedaj precej teško vprašanje, ko mora s silo nadaljevati "privaten enter-prajz" v času, ko ni miru ne vojne, naša nadprodukcija pa silno potrebuje iztoka, in zaradi tega nekateri naši kongresniki rožljajo s sabljo.
Največja propagandna točka je, da Rusija hoče zasužnjiti celi svet, in Amerika naj podvzame gotove mere, da to zasužnjeva-nje prepreči in ohrani demokracijo, vsaj v tistih državah, ki še niso pod rusko peto.
V	zadnjih 100 letih so Združene države napredovale v in-dustrijalnem razvoju in to zato, ker je naša Amerika del sveta, kjer so veliki naravni zakladi, katere industrija potrebuje za svoj razvoj. V tem času so nastale male depresije, ki pa so se kmalu omilile, ko se je preobilica delavcev selila na zahod proti Californiji. V zadnjih 50 letih se je v Ameriki veliko spremenilo, in Amerika je postala premajhna, treba je bilo .ti čez ocean, da se razplete biznes.
Pred letom 1900 se niso Združene države veliko brigale za ostali svet, to se pravi, da nismo vtikali nos v inozemska ekonomska vprašanja. Tudi se ni Amerika brigala za milijone, kateri so bili zasužnjeni in umirali od lakote na oni strani oceana. Sedaj smo pa postali tako usmiljeni do teh ljudi, da bi jih radi rešili iz sužnosti in lakote! Ali je ta dobrota z dobrodelnega ali bizniškega in političnega stališča, se sprašujejo po različnih državah tam za oceanom.
V	zadnjih 35 letih je ameriška industrija producirala za $500 bilijonov za vojno in popravilo, kar je vojna uničila, in za $500 milijonov naročil za ameriško industrijo niso mačkine solze. Od leta 1918 in do sedaj so bile vojna in priprave za vojno glavna opora industriji v Ame riki! Ker politikaši in velebiznes nočejo spremembe v našem načinu življenja, imamo naše vojaške trupe po celem svetu. Sedaj je veliko vprašanje, kdo naj preživlja otroke, ki so jim naši vojaki očetje.
Če ne bi imel privaten biznes vojnega blagoslova, bi že davno morali spremeniti naš sistem, ali bi bili prisiljeni iti tam, kamor so šli kralji in cesarji. Pod sistemom kot je, je nemogoče porabiti to, kar je Amerika zmožna producirati. Vojna prinaša velike dobičke, in to je, kar si nekateri želijo. V prvi in drugi svetovni vojni nam je bilo povedano, da se Amerika bori, le za to, da ohrani demokracijo. Sedaj v mrzli vojni, smo se pa znašli v takšnem položaju, da se borimo proti vsemu, razen proti fašizmu.
Gotovi politični voditelji nas strašijo, da nas bo Rusija napadla z A- in H-bombami in to mogoče prav v kratkem času. Ameriško ljudstvo naj bi v tem strahu pozabilo na bresposel-nost in pomanjkanje, medtem ko se produkcira preobilico z avtomatičnimi stroji.
Ko se je unijski voditelj Reuther pogajal z avtomobilskimi magnati, mu je industrijalec pokazal dolgo vrsto avtomatičnih strojev in ga nprašal "Kako boš kolektal unijske prispevke od teh, ki stojijo v tej vrsti"? Reuther je pa odgovoril: "Še težje je vam odgovoriti na vprašanje, kako boste prodajali avtomobile tem le, ki stojijo v tej vrsti"?!
Za dokaz kako smo napredovali z strojnim delom v zadnjih 100 letih, naj vam predočim statistiko, katero je podal Mr. Clyde Wilson.
V vse, kar se je produciralo v letu 1850, je bilo vprezene 22% človeške energije; 47/f konjske in 31% strojne energije. V letu 1900 pa človeške energije 10%, konjske 20% m strojne 70%. V letu 1950 e ške energije 1.7 %, 0.6%, strojne pa kar 97 7" • son nadalje lačuna, da bo v ® 1960 strojna energija produ№ rala 98%. Po tem računu ^ industrija porabila konjske človeške sile bora dva procen
Stroj in avtomobil sta sp<>" drinila konje iz ameriških ce^ kam bo pa šel človek,
stroj prevzel njegovo delOj govor bi bil le ta, da bo ^ ^ precej v mladih letih v po dobrim penzijonom!	^
Časi se spreminjajo, je F premalo ljudi, ki to vidijo-bodo morali nekdaj	(j),
smo si kedaj mislili, v \ časih ko smo mi sem priM ' da bodo unije kdaj boj za letno garantirano P in to, če delaš ali ne?
Ford Motor Co. jo to pog'
odbo
podpisala in njej je sledua -Corp., ki je zaradi kompeti^J^
sledila G-^'
lei
led je
bila prisiljena slediti Ji,
torej prebit in z pogajai^i^^g garantirano letno plačo soočene tudi druge indus Ne zaradi tega, ker nekateri čejo to spremembo v nase* cialnem življenju, pač P^' se je nekaj moralo nare i ^ se pospeši prodaja avtonao katere delavci potom avto® . "mečejo na trg. Pred 25 le sanjali nismo o tem.	^g.
Avtomobile se ne dela s po šeno hitrostjo samo ^ага i ^ ga, da se delavce'zaposli, se jih tudi prodati. Komu n ^ jih proda, če jih tisti jih izdelujejo, ne morejo vati? Toraj naj dobijo P^^*^ ' delajo ali ne!	pji-
Država kupuje farmske delke, d» farmer je ohrani v biznesu, ker ne bi mog" P dati preobilice na prostem Ali naj država kupuje tudi mobile in jih spravlja v sk % kakor pšenico in druge
#0
pridelke? Če hočemo na producirati, da delavce
mo, potem moramo imeti
10
,eti
naj
i te
veliko distribucijo, ali P^ kar naprej vojno, katera produkte uničuje. Zdi se da se tega bojijo, ker je da bi tudi velikim lahko s .
vala H-bomba! Toraj zgJ
lad&i
đ»
loW
so se znašli na sredi med S kim morem in črnim ^ naprej ne morejo, nazaj J razvita "avtomacija" P Sprevideli so, da je pripoznajo delavcem no letno plačo, če se hocejo y neljubega teškega poIožaJ^^ katerega so se'zapletli, če bil avtomat in stroj tako polnjen, bi delavci prav S . ^ tega ne izvojevali. Toraj ^ delavci zahvalijo avtoma<^^^g|, naprej delajo za razvoj avtomacije, pa bodo imeli bolje in lažje življenje. ^
V preteklosti, ko jc el" g. delavna ura nekaj štela ^ ducirati potrebščine, je ^cij" goče nadaljevati z distr' na podlagi delavnih uri io ® ^ zaslužkom kupovati to, ^ je produciralo, ko pa se Ј®
čala produkcija potom
tičnega stroja v škodo del^
ur^
vih ur, je jasno, da delav^^^^^j ne morejo kupiti to, kar J® .^jti
gP'' ■
produciral. Da bi šel ta
d
1 gt:
nemoteno naprej bi mora* kupiti tisto kar je sam ^i-Delavcc nima od stroj® kakšnega dobička, pač P^ ^o' kateri ta stroj lastuje, in biče k se ne more kupiti n®
dati in tudi ne razdeliti,
d»
šel nazaj v nakupno
0OC
Ki

praznil velika skladišča, povsod prenapolnjena.
Taka je karekteristika gC
da-
nega sistema in drugače®
mora biti, pa naj ga vod'^.j|er
mokratje republikanci,
Mussolini ali sam železni
If'
Sistem je vsega nespora^ kriv, ne pa ljudje
X
r
ENAKOPRAVNOST
BTRAN B
Potreba narekuje gradnjo glavne mestne pošte v Novi Gorici
Vsako mesto se rado ponaša z glavnim poštnim poslopjem, KI daje običajno poudarek prometnemu središču mesta. Naša večja mesta imajo arhitektonsko lepa poštna poslopja. Z go-spWarskim razvojem in industrializacijo, s povečanjem števila prebivalstva v vseh naših "i^tih, so se povečale tudi splošne prometne potrebe po modernizaciji in povečanju postnih in tehničnih naprav. Čeprav se je po osvoboditvi v smislu mnogo storilo, da se zadovoljijo vse potrebe tudi z obrimi poštnimi in še bolj z dobrimi in sodobnimi avtomat-Kimi telefonskimi in telegraf-s imi napravami, postaja to Prasanje posebno v Novi Gorl-И zadnje čase zelo pereče. Nagel azvoj trgovine in industrije in
varno gMpmbrsko m
ui'no središče severne Pri-orske, narekuje potrebo grad-izpr^ poštnega poslopja. Z bo ^ poslopja (pričelo se graditi predvideno še letos)
vsegT^pTf avtomatizacija s telefonskega omrežja, v ero bo vključen tudi šempe-Pn Gorici in Solkan. Novo
s 400^.?nn°	centralo
čki	telefonskimi priklju-
Dov»" »ložnostjo nadaljnjega
Podi?-"^^' Izdelalo domače J J6, predvidoma "Iskrat."
števila med-. telefonskih vodov z
in	fG predvideva
PodrcČja°^r	vsega
mrefnr: , fkuPno telefonsko deli v	2 drugimi pre-
Po dogr2%!^^' ^ izvedeno
ia. I ''oSfies*' Poslop.
'ličnih Л	obširnih teh-
korist t katerih bo imelo
prav 7af„	. ^"vesticije, m
^interesiraS°^^^°
činitelii %- .! gospodarski važna točl^TJ^ ^ poslovanju Vezava z '	dobra po-
ji drugih ^^Podarskimi področ-pokrajin.
pisja L ^evoz dnevnega časo-
je Še vedn?^ •	pošiljk
čih reHn.-u odvisen od obstoje-'liških „ avtobusnih in želez-katerp	prihaja v ne-
dnevna pošta šele
Priditp ir, • - I
SI )ih samo naberite.
m,"" "".'t farm
pu ""M'® vzhodno od
KUPITE I . ' PLANINSKI ČAJ
Škatljico
6407 St. cT»- !;
Cleveland 3. O.
Poši i! "^'><^erson 1-5296
GovnH° po pošti —--^^0 slovensko
v naj^M
s 3 lepimi so-^'■^dnjih	zakonski dvojici
Poki' Gorkola vključena. Po 4. uj.j popoldne. EX 1-0566
SE	SOBO
Mu MroYr najem POŠTENE-2a ^^^nemu moškemu. ■
zvečer in jo prebivalstvo prejema od pismonoš naslednje dne z enodnevno zamudo (Kostanjica, Čepovan, Trnovo pri Gorici Ka-lu nad Kanalom.)
Prevoz poštnih pošiljk je v Novi Gorici do kolodvora in tudi drugod še nesodoben. Tudi poštne zveze med Solkanom, Novo Gorico in Šempetrom so odvisne od prevoza po železnici, kjer se oddaja po^šta samo enkrat dnevno. Šempeter je pomemben gospodarski center, ki sestavlja z Novo Gorico in Solkanom eno gospodarsko enoto, ki se bo z zgraditvijo ceste in predora pod Panovcem bolj povezal z mestno občino Nova Gorica. Ravno zato so današnje poštne zveze potom železnice med na^redenimi kraji neprimerne in se bodo izboljšale samo z uvedbo avtomobilskega prevoza pošiljk. To je že predvideno in bo s podporo OLO Gorica v kratkem tudi to vprašanje zadovoljivo urejeno.
HLOD GA JE UDARIL
Dne 15. maja so v Vrtovinu na žagi razkladali hlode s kamiona. Med razkladalci je bil tudi delavec LIP Ajdovščina tov. Stanko Cermelj iz Vrtovina.
Zaradi dežja, ki je v nedeljo lil, so bili hlodi mokri in čim so odstranili stanice za razkladanje, so hlodi podolž spolzeli s kamiona in pri tem ranili Čer-melja v desno nogo. Po poškodbi je bil pripeljan v vipavsko bolnico, kjer se bo moral zdraviti zaradi preloma desne noge.
Pdizve v uradu tega ' pa pokličite EX 1-1113
NEKAJ DROBNIH . . .
Čeprav je pri nas krompir zelo razširjena in priljubljena hrana ga v primeru z prebivalci drugih držav pojemo zelo malo. Na enega prebivalca pride poprečno le 50 kilogramov letno, na Holandskem 443 kilogramov in v Bslgiji celo 500 kilogramov krompirja.
V odnosu na skupno površino naših gozdov je najbolj bogata Clovenija. Slovenija ima 53% svoje površine poraščene z gozdovi. Srbija ima komaj 19%, Hrvatska 31% in Makedonija 32% gozdov. Od vse naše površine je skoraj 31% gozdov.
DELO DOBIJO MOŠKI
Dekle iz Indije
"Kaj neki je moji najemnici iz tretjega nadstropja, da že tri dni ni zapustila sobe? Morda bi šli vi pogledat, ko se lažje pomenite z njo," tako mi je dejal gospod Leroux, pri katerem sem stanoval v Parizu tik pred drugo svetovno vojno.
Po kosilu sem potrkal na njena vrata. Tiho so se odprla in znašel sem se pred indijsko izseljenko Džajno Haiderati. V medli zimski svetlobi, ki se je usipala skozi rahlo zasneženo okno, sem zagledal mlado žensko, oblečeno v škotski plašč in svilen sari; halja se je gubala prav do tal. Temnorjavi, s črnimi lasmi zastrti obraz bi bil lep, če ga ne bi kazila komaj zace-Ijena rana na levem licu. Izpod tenkih obrvi me je začudeno gledalo dvoje globokih oči.
"Če se mi je pripetilo kaj hudega, ste prišli vprašat? Oh, čisto nič." Ponudila mi je stol in sedla na pručico poleg postelje. Samo malo sem se oprasnila. Veste, ko ni bilo v Parizu več dela, me je neki Španec pregovoril, naj se odpeljem z njim v Lyon, češ da ima tam predilnico za bombaž in me bo lahko zaposlil. Spotoma je postal tako nasilen, da sem morala pograbiti za volan in avto se je zaletel v drevo; tedaj se mse lahno ranila, zbežala sem mu pa le. Ker imam temnejšo polt kakor evropske ženske, je najbrž mislil, da me bo imel za sužnjo."
"Kakšno delo pa iščete?"
"Doma v Bombayu semi bila predica. V Lahoru sem vezla kašmirske ogrinjače. Tudi slono-vo kost znam rezljati. Tega sem se naučila v Dera Ismailu pod Himalajo. V Parizu sem delala nekaj časa v pletilnici, zdaj je tudi tega konec."
"In—ste se zaradi skrbi zaprli v svojo sobo?"
"Kaj še! Skrb je sicer taka kakor morski pes: najrajši golta žensko meso. Toda meni ne bo prišla do živega. Bom že prebila. Streho imam še nad glavo in nekaj stvari tudi še lahko pro-
dam. V indijskih mestih spi na tisoče ljudi kar na pločniku in vsako leto umre več milijonov ljudi od lakote. Kaj bi se potem pritoževala ?"
"V okolici Pariza imam prijatelja, ki mu je nedavno umrla žena. Gotovo bi vas rad sprejel v službo, da bi mu gospodinjili in pazili na otroke. Boste videli, kako bo spomladi lepo. Velik vrt ima, rože, troje ljubkih otrok, pa še nekaj domačih živali za zabavo. Saj sem že dostikrat bral, kako Indijci ljubite naravo in živali, otroke pa še pra\^posebno.
Džaina Haiderati je vstala: "Da, res imamo radi otroke; a zdaj me bolj zanima družba ... odrashh ljudi. Ne zaradi zabave, temveč zaradi borbe. Družba bo morala priznati pravice tudi takim trpinom, kakršni smo mi Indijci."
S temi besedami me je spremila do vrat in meni se je zdelo, da slišnim glas Indije, ki se prebuja.	Črnogoj.
—"Delavska Enotnost"
"TAM DOLI ZA NAŠO VASJO ..."
(Nadaljevanje s 2. strani) resno računati. V Sovjetski zvezi si ne dejaloj posebnih utvar o tem, da bi bilo mogoče v Jugoslaviji kazalec ure potegniti nazaj . . .
Za Jugoslavijo pa je že naprej spregovoril predsednik Josip Broz-Tito na zborovanju v Puli:
"V bodoče prav tako kot danes ne želimo, da se kdorkoli vmešava v naše .notranje zadeve, ■ kajti vprašanje naše notranje ureditve, je naše lastno vprašanje .
K temu pa je še dodal: "Mi bomo govorili pred vsem svetom . . . ker ne mislimo zakulisno manevrirati in delati na račun kogarkoli .
Te besede maršala Tita povedo veliko. Jugoslovanski narodi imajo dovolj izkušenj, da tem besedam verjamejo in da se nanje zanesejo . . .
Mila Šenk.
-TOMORROW NIGHT!
Charlie Spivak
and HIS ORCHESTOA

Prilika za prodajalca
Imamo izvrstno priliko za mladega moža, ki želi napredovati na polju, ki skokoma napreduje. Mi govorimo o transportacijskemu biznesu v kolikor se tiče gotovih produktov, v katerih mi specializiramo. Ti so v glavnem kolesa in obodi za kolesa, ki se sedaj premi-njajo v novo opremo za gume brez tubov, in vedno večji bizncs v za-vorih, v glavnem zračnih zavorih.
Mi se nahajamo v biznesu še od 1. 1908 ill zastopamo mnogo znanih družb". Vse prijave za delo bodo zaupno sprejete. Pokličite
MR. JONES na PRospect 1-2424
ali pa pišite na
MR. Е. M. JONES c/o The MOTOR RIM Manufacturers Company
1825 Е. 24 St., Cleveland 1, Ohio
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
ON-iAKE-ERIE
NOW GREATER THAN EVER! Recreation for the entire family... swimming, fishing, boating, moonlight cruises, tennis, picnics.
Free movies, dancing, and spectaculars. New Midway attractions. Good restaurants, bars, popular prices. Children's playroom, sitter service. Sunday services for all faiths.
Ml) АштоМт HOTEl BREAKERS
Cleveland Office: Superior 1-7270 AMPLE PARKING
U.S. Highway 6, six miles east of Sandusky Passenger Ferry Service from Sandusky
finest bathing beach in the world!
MUSICARNIVU
THEATRE IN THE ROUN;
NOW!
KISS ME KATE
un	/	X Thru Sunday
3-9550 / ^No rcNervatlons takrn at this priccN. JUNE 26 "COMING JUNE 27—"SOUTH PACIFIC^
VEVERY NIGHT "RAIN OR SHINER
w near
^thistledown
4401 Warren Ctr. Rd.
Warrensvilleilu., O.
phone rcaervationi
L Curtain 8:30 nightly. 7:30 Sun. \Ticket«: .$1.50*, $2, $2.50, $3.00 IFri., Sat.: $2*. $2.50, $3. $3.50 JCharge them at HAW.LK KKOS. /Also on bale at HUKKOWS.
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
EINSTEINOVA OPOROKA
Sloveči znanstvenik dr. Albert Einstein je zapustil oporoko, iz katere je videti, da je bilo njegovo premoženje v primerjavi š pomenom njegovega življenjskega dela skromno. Oporoko je napisal marca 1950. Za glavni dedinji je določil svojo pastorko Margot Einsteinovo in svojo tajnico Eleno Dukas. Vsaki je zapustil po 20,000 dolarjev. Razen tega je določil, da dobita tudi vse avtorske pravice za objavljanje njegovih znanstvenih del. Po njuni smrti pa pripade vse njegovo premoženje, kar ga bo še ostalo, židovski univerzi v Izraelu. Einsteinove knjige in druge osebne stvari dobi njegova tajnica Dukasova, njegova pastorka pa vso opremo njegovega stanovanja.
Svojo violino je zapustil svojemu nečaku Bernhardu Einsteinu, ki študira v Švici. Njegov v Zurichu živeči sin Edvard, star 45 let, je dobil 15,000 dolarjev, drugi sin Albert, profesor mehanike na univerzi v Ber-keleyju, pa 10,000 dolarjev. Einstein je v oporoki določil, naj jo izvrši profesor gospodarskih ved na univerzi v New Yorku dr. Nathan.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
19880 Tyronne Ave., Euclid, Ohio
Hiša za eno družino; sprejemnica, obednica, kuhinja, kopalnica in dve spalnici spodaj; zgoraj ena spalnica in prostor še za eno. Dve garaži. Pokličite IV 1-4318
Hiše naprodaj
Zidana hiša za 2 družini na
Bulevarju. Zelo lepa.
Blizu E. 140 St.—hiša za eno družino, 6 sob, garaža, plinska gorkota. Samo $13,500.
Blizu Bulevarja in E. 140 St.— Lepa hiša za 2 družini, po 4 in 4 sobe. 2 nova forneza na plin. Cena zmerna.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
AMERIŠKI ATOMSKI BOMBNIKI SO POMANJKLJIVI
Angleški letalski strokovnjaki, ki so nedavno trdili, da bo angleško letalstvo kmalu prekosilo ameriško, imajo najbrž za svojo trditev tudi dokaze oziroma tehtne podatke. V sporazumu s komandantom ameriških strateških atomskih bombnikov generalom Curtisom LeMayem so pristojne ameriške oblasti izročile Beli hiši in Kongresu strogo zaupno poročilo, obsegajoče ostro kritiko ameriških atomskih bombnikov. V poročilu je rečeno, da bi bili tako imenovani atomski bombniki ZDA v primeru vojne povsem neuporabni, in sicer iz naslednjih razlogov :
B-36 lahko sicer doseže z ameriškega opozorišča poljuben kraj na svetu in se vrne, toda ta bombnik leti počasi. B-47
sicer po hitrosti in akcijskem radiju ustreza zahtevam, njegova velika napaka pa je v tem, da je treba v zraku popolniti zaloge kuriva, sicer se bombnik ne more vrniti na oporišče, ne da bi se vmes spustil na tla. B-52, ki je za njegovo konstrukcijo dala ameriška vojska nad štiri milijarde dolarjev, ima isto napako kakor B-47. Tudi ta bombnik se ne more vrniti na svoje oporišče, če med poletom ne polnijo zalog pogonskega goriva.
Ta ostra kritika kaže, da so porabili ameriški letalski strokovnjaki v zadnjih petih letih velikanske vsote, da bi izpopolnili letalstvo. Zdaj pa je videti, da bi ameriška vojska v primeru vojne ne mogla uporabiti z atomskimi bombami opremljenih letal.
Oglašajte v Enakopravnosti
effpi-SSK'-FFrr
EEžEEES^tS:
ALL NEW 10.3 cu. ft. DELUXE
FRIGIDAIRE
Combination Food Freezer-Refrigerator
Here's a "kitchen-size" sepa-| rate food freezer and a huge self-defrosting refrigerator section that has Roll-to-You Shelves, big Meat Tender, and 2 gliding Porcelain Hydrators. The Storage-Door has butter and cheese compartments, lots of tall-bottle space, new Egg Server and left-over contain-^ ers. See it nov/l
Cene na FRIGID AIRE ledenicah
so od $18195 naprej — Lahka mesečna odplačila —
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE EN 1-3634 JOHN SUSNIK Odprto zvečer
Just what Is the
Ground Observer Corps?
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. CiOLLINWOODSKI URAD;
«52 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop. .
IVanhoe 18288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thursday. Friday--9 'A.M., to 9/P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
The Ground Observer Corps is the grass roots element of the nation's air defense. It is the hundreds of thousands of Americans who have volunteered to help protect our nation from a surprise air attack.
In observation posts and air defense filter centers throughout the country, these patriotic men and women stand ready to give the alarm should hostile aircraft invade our
skies. The information they relay to the Air Force may some day give our interceptor pilots the warning they need to combat enemy aircraft and give civilians more time to reach shelter.
Won't you join in our nation's air defense? Volunteer today to wear (he wings of the Ground Observer Corps and help safeguard your home and your country.
Keep your eye on the sky in the
Ground observer corps
JOIN TODAY-CONTACT CIVIL MFENSE
Telephone Number Contributed oi a public servic#
Wako Up I OIgn Up / Look Up t
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Kam pa ste dali stvari, ki smo jih včeraj poslali?" je vprašala Manica ključarico, ki je še vedno stala tik vrat.
Preden je le-ta zganila stisnjene ustne, se je ponudilo brhko dekle s čipkasto belo avbico na glavi;
" "Pridite z menoj, vam jaz pokažem. Zgoraj v prvem nadstropju smo vse spravili v sobo poleg kapele."
"Mhm! Kdo pa si ti? je vprašala Manica mladenko.
"Lina me kličejo. Hišna sem."
"Mhm."
Odšli sta po stopnicah za gospodo, za njima sluge s kovčki in ostalo prtljago.
Občutki, s katerimi je stara, zvesta varuška poizkušala urediti kopico novih vtisov, so bUi njene mlade gospodinje precej podobni. Takole je sodila sama pri sebi:
"Mladega pastorka bo naša Iza že ovila okrog prsta. Tistega se nič ne bojim, če se prav na vse načine napihuje in krotoviči. Gotovo ga je kdo naščuval zoper mačeho. Morda ona stara so-
Chicago, Ш
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
FOX LAKE — Modern 4 room ranch. 95% finished. 1 block to lake. — 71 Eagle Point Road. See to appreciate.
call — Mulberry 5-3820
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK—Light laundry, cooking. Care of 1 year old child. Responsible references. Live in. Good salary.
WHitehall 4-4245
HELP WANTED MALE
TRIM PICKER
Young Man for Millwork House Experience necessary Good starting salary Company benefits
Call MR. ROBERTS
Townhall 3-0700 1315 S. 55th Ci.
CICERO
AUTO MECHANICS (3)
FORD
EXPERIENCE NECESSARY also
BODY MEN (2)
CLEAN MODERN SHOP EXCELLENT WORKING CONDITIONS 50-50 BASIS
Call Mr. Cooper AUsiin 7-4422
SHEET METAL WORKERS
AND
SOLDERERS
LIGHT BENCH WORK
5 DAY WEEK
STEADY EMPLOYMENT Apply in Person
AJAX CONSOLIDATED CO. 4615 W. 20th St.
va s potuhnjenim pogledom in stisnjenimi usti?"
Ključarica Manici odločno ni bila všeč.
V prvem nadstropju, na širokem in dolgem mostovžu, okrog katerega so se vrstile sprejemne sobe, je služinčad razpostavila prtljago. Langer pa je odšel z ženo in hčerko v drugo nadstropje, da razkaže Izi sobe, ki jih je dal pripraviti zanjo.
Odprl je najprej veliko vogalno sobo, Svetlo se je zableščalo Izi nasproti.
"Tvoja spalnica," je rekel Langer.
Iza je vstopila.
"O, kako lepo!" je vzkliknila. Svetla oprava v novem empir-skem slogu s pozlačenimi vložki, postelja, stoli in blazinjaki, prevlečeni z nežnobarvno rožasto svilo.
"In kako prijazno svetlo!"
Stopila je k enemu izmed štirih oken.
"Kako lepo!" je zopet vzkliknila. Razgled je bil za Izo, ki je prihajala iz puščobe mestnega zidovja, zares čudovito lep. Spodaj pod oknom so se zibali vrhovi osvežujoče duhtečih smrek iz grajskega parka, ki se je začenjal na pobočju tik grajskega poslopja in segal spodaj do ceste in potoka Težka voda. Pod parkom se je videla streha grajskega mlina, onstran potoka pa travniki, polja in gozdovi—vse v svežem pomladnem zelenju in cvetju.
"Prosim, Iza!" jo je poklical Langer in odprl visoka vrata v sosedno sobo: prijeten budoar s pozlačeno opravo v rokoko slogu, z modrorožastimi prevlekami na stoleh in blazinjaku in z istobarvnimi zastori. Nad lično pisalno mizo je v novem rokoko okviru visela oljnata slika Izi-nega očeta in tvorila z opravo harmonično celoto.
Hvaležno je Iza pogledala svojega moža.
"Kako si dober!" mu je prišepnila vsa zardela od presenečenja.
"Mamica Iza, poglej!" je klicala Cili s praga tretje sobe.
Prijetna, udobna domačnost je bil vtis, ki ga je na Izo napravila tretja soba. Tu je zavzemala na levi skoraj vso steno knjižna omara iz rdečkastorjavega svetlo likanega lesa, ob robovih okrašena s svetlejšimi intarzijami, v spodnjem delu pa razdeljena v predale, na katerih so se bleščali okrogli reliefni okraski z medeninastimi obroči. Ob drugi steni je stal širok predalnik istega izdelka, na njem pa lepa ura s slonokoščenimi re-
Chicago, m.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Executive, wife and 4 children, need 3-4 bedroom unfurnished house. Prefer suburb.
DElaware 7-2841
BUSINESS OPPORTUNITY
SCHOOL. STORE near 53rd and Kedzie — Good income from 2 apartments plus receipts from store and own apartment. — $12,000, best offer.
5241 S. Sawyer Portsmouth 7-8969
TAVERN AND LIGHT LUNCH — In Cicero manufacturing ' district and good home trade.
Call — OLympic 2-1181
CONFECTIONERY toys, drugs, dairy products, school supplies. Must sell account of illness. Busipess established 15 years.
EVerglade 4-9076
lief i, ebenovinastimi stebriči in z vložki iz bisernice v podstavku. Poleg ure je stala na predalniku vaza, polna rožnobarvnih svežih mandeljnovih cvetov, vzgojenih v grajskem cvetlič-njaku.
Sredo sobe je zavzemala velika okrogla miza z vloženim robom. Na njej je v široki nizki vazi duhtel velik šopek vijolic, okrog mize pa so na mehki preprogi stali štirje udobni naslanjači. Ob steni je poleg okna stal visok pisalnik z neštetimi predalčki, na drugi strani poleg vrat, ki so se odpirala na balkon, je Izo pozdravila lična šivalna mizica, pred njo pa visok naslanjač, na katerem je slonela blazinica z vezenim šopkom rdečih rož.
"Cili ni mogla dočakati, da ti predstavi svoje lastnoročno izdelano darilo," je Langer z nasmehom pokazal na blazinico.
"Ali res? To si meni naredila?"
In ko je Cili z žarečimi očmi prikimala, je Iza prijela njeno glavico z obema rokama in jo poljubila na čelo.
"Hvala, ljuba Cili I Medve si bova najboljši prijateljici, ali ne?"
"Da, mamica Iza. Že dolgo sem si želela imeti prijateljico," je Cili vsa srečna objela Izo okrog pasu in je ni izpustila niti, ko so nadaljevali ogled ostalega nadstropja, kjer so bile gospodarjeve sobe, sobe obeh otrok in sobe domačega učitelja Naposled je moral Langer hčerko kar nagnati, da se je mogla Iza preobleči in pred večerjo od-počiti od dolge vožnje. Vendar je otrokova prisrčnost — dasi res že utrudljiva — zabrisala v Izi tesnobni občutek, ki jo je obšel, ko je vpričo sovražnega pq-gleda starikave ključarice prvikrat stopila čez prag svojega novega doma.
Tesnobna slutnja glede ključarice mlade poganške gospodarice ni varala. Skoraj sleherni dan se je ključarica pritožila zaradi tega ali onega izmed slu-žinčadi, ki je imel zdaj to, zdaj drugo napako: Kuharica Ančka in kuhinjska dekla Lenčka sta bili baje sladkosnedi, ki sta kradli slaščice, vkuhano sadje, pečenko in druge dobre reči kar na debelo. Stari sluga Andrej, ki je z gospodarjem vred prišel na posestvo in bil doslej vedno pošten, je baje gospodu kradel turški tobak, ki ga je ta potreboval za pipo. Kravji dekli sta kradli maslo. Hišno Lino je videla ključarica že dvakrat švigniti iz Izi-ne spalnice in se pri tem previdno ozirati—gotovo je ukradla oni ducat čipkastih robčkov, ki je Izi izginil iz omare. Lina je bila sploh ničvrednica. Strežaj Miha se je že pritožil, da se mu vedno vsiljuje in nima nikjer miru pred njo, dasi je z lovcem Koširjem zaročena.
"Človek se ne more na nikogar več zanesti," je hitela praviti ključarica. "Pomisli, stari vrtnar Jože vozi vsak dan zelenjavo v mesto, pa niti enkrat še ni prišel na obračun v grad. In tvoja Manica—kar pazi nanjo! Davi sem jo videla, kako se je s polno košarico sveže natrga-nih češenj splazila iz gradu — kdo ve, kam jih je nesla . . "
"To ti pa lahko povem," je mirno rekla Iza. "Nesla je češnje, ki mi jih je naflrala Cili,
SPARKY SAYS
Keep Matches Away from Children!

Don't {in tin a place to start!
stari Oblakovki, materi našega mizarja. Starka je sočnega okrepčila gotovo bolj potrebna kot jaz."
"Hm! Če bomo tlačan^o drhal krmili s češnjami, potem jih vsekakor sami ne bomo jedli," je jedko pripomnila Klotilda in rožljaje s ključi odšla iz Izine sobe.
Iza je globpko vzdihnila in zmajala z glavo. Po sodbi ključarice je torej kradla vsa služinčad, kar vsi vprek! Kako je to mogoče? Oskrbnik Belingar je vendar poštenjak in vtsten služabnik. Gotovo bi bil kaj opazil .. . Sklenila je, da, svojega vedenja proti služinčadi niti malo ne izpremeni, pač pa se bo bolj zanimala zanje.
In opazila je nekaj, kar jo je presenetilo. Ali- si je le sama domišljala, ali je bilo res, da so jo nekateri služabniki gledali bolj in bolj nezaupljivo, skoraj že sovražno? Zakaj?
Le slučajno so se ji nekoč odprle oči. Prišla je po stopnicah navzdol in slišala v poselski sobi krik in vik. Spoznala je Klo-tildin glas, ki je hreščeče prekri-čal glas kuharice Ančke:
"Tako boste kuhali, kakor gospa želijo, pa nič drugače! Za služinčad med tednom nobenega mesa več! Gospa so rekli, da je to potrata."
"Pritožili se bomo gospodu! Da veste!" je kričala kuliarica. Tedaj je Iza odprla vrata.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Teb ENdicoti 1-3113
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. , KE 1-6681
For Your Vacation . . . Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Don^inik and Agnes Krasovec<
Proprietors
Rt. 1, Box 248
EdwaTdsburg, Michigan Phone 9126 F5
Dva pogrebna lavod«
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
pe
CENAH. KI ЈШ
DOLOČITE pokliči*#
ACNHNAtfSONS
tum-.
"Zakaj se boste pritožili, Ančka?" je vprašala Iza.
Za trenutek sta obe onemeli: kuharica in ključarica. Potem se je Ančki odprla zatvornica in ploha očitkov se je zlila na presenečeno Izo: Razen ob nedeljah služinčad že tri tedne ni dobivala nobenega koščka mesa in nobenega vina. Kuharica Ančka je morala svojo sobo odstopiti za razširjenje shrambe, čeprav je v atari shrambi dovolj prostora. In stari sluga Andrej spi zdaj v temni gospodovi predsobi, njegovo lepo sobo nasproti gospodove pa je dobil strežaj Miha, ker je gospa tako želela.
"Jaz?" se je začudila Iza. "Kdo pa vam je to rekel?"
"Gospodična Klotilda so rekli. Vse so po vaših željah tako uredili."
Izi se je posvetilo . . . Tako torej!
Ne da bi spregovorila eno samo besedico, je Iza premerila podlo bitje od dolgih ozkih nog do šiljastega dolgega nosu. Potem se je obrnila k Ančki, ki se ji je spričo ponosnega gospoda-ričinega pogleda tudi že začelo nekaj svitati.
"Ančka! Povejte vsem: Moja prva in edina želja na tem gradu je, da si življenje v našem skupnem domu uredite tako, kakor ste ga bili vajeni pred mojim prihodom, če pa si kdo želi kaj izboljšati, naj se oglasi osebno pri meni."
Odšla je s prijaznim nasmehom za Ančko. Za ključarico ш imela nobenega pogleda več.
Zvečer—tako je v poselski so bi povedala hišna Lina јб go® pod poklical gospodično Klo i do v svojo sobo in imel z 40 vpričo oskrbnika Belinga^ prav kratek razgovor, od ka e rega se je pa starikava gosp® dična vrnila objokanega obra
za.
Zjutraj se je pred gra o ustavil poseben poštni voz, P katerega je šel streZaj Miha. vozu se je nekaj minut pozne] odpeljala sorodnica prve Lan gerjeve žene, ne da bi se bi a o koga poslovila.
(Na dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMI N
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBUENI, NEPOZABNI SOPROG, DRAGI OČE IN STARI OČE
Joseph Plevnik
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 22. JUNIJA 1953.
Dve dolgi leti sti minili,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te ves ta čas.
Ostal nam je le grob teman,
kjer večni dom je Tvoj mir an, tam Tvoje zlato spi srce,
rešen si vseh skrbi.
Položili bomo šopek cvetja lep, ker spomin nam je na Te svet.
žalujoči:
FRANCES, soproga	' "
JOSEPH, sin	.
PAULINE BURJA, EMMA JEVNIKAR, ALICE KOGOJ
in BETTY KAZEN, hčere CAROL DIANA, CHARLES JOSEPH in CHARLOTTE ALICE, vnuki
Cleveland, Ohio, dne 22. junija 1955.
Are your U. S. Savings Bonds maturing tiiis month ?
the same bond/ held for lo more years/ will earm a total-
will
of	interest!
Yeu can more than double your
original Interest!

Now your U. S. Savings Bonds earn more money than ever before. They can pay yqu back as much as $1.80 for each $1.00 you originally invested. And all you have to do is sit back and let the extra money pile up.
Under the present Bond law, the earning power of U. S. Series E Bonds is extended ten years past the original ma-turit.y dale. So a Bond purchased for $37.50 in 1945 is worth $50.00 today, but in ten more years it will be worth $67.34—a net return of $29.84.
Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning for you, just hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
p Л R ~
Keep your future in mind when your Bonds mature. Hold on to them. And invest in more at your bank or through the convenient Payroll Savings Plan where you work.
Want your interest paid as current income? Invest in 3% Scries H
Dnited States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $5Q0 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000.
The V. S. Government docs not pay for this aUvertmng. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Aduertising Council and
ENAKOPRAVNOST