The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Ivjedium enakopravno EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOV^SKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. mUNUANE MISLI NA GENE RAUlOSTAVKO CLEVELAND, OHIO, WEDNESD#, (SREDA) JANUARY 6, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 4 Drugi newdealski kongres se Hitlerjev Wajalec v unijinI HltC S v ^ ^ trlarlfk L'i*inlran « pošiljkami za Španijo loteva dela In dela mu ne bo manjkalo, kajti pripravljenih je že nad dva tisoč predlog, katere bo moral prerešetati. Zasedanje bo trajalo najmanj pet mesecev. Administracija ima kontrolo, toda presenečenja niso izključena. WASHINGTON. — Včeraj o-*—-- Novi nobene&j na madi napad r b prinesli LANSING, Mich. — Proti f -šistom'preteklega meseca je bil, ' " . razkrinkan kot špijon , v službi | Toda predsednik unije Martin pravi, da bodo izbruhnile nadaljne posamezne: poldne se je sestal k rednemu ■ stavke, dokler ne bo pro- zasedanju 75. kongres Združe-dukcija pri General Mo držav Mirna naMjuJejo KARDINALI ČAKAJO BERLIN, je včeraj izda,a i'j lo, da je poveljnik vojnega brodovja^ vodah naslovil uli na. de permanentno obliko za Roo-i seveltov "New Deal", reši važne VATIKAN. - Kardinalom, J vlado, v Iterem ^ah- kongre- svobodscm, pozval, da nastopi raznim tors popolnoma ustavlje- i^^^^^T^ TivT.... [gacijam in eksekutivnim ^B'^'-'iteva, da vrne Nem de '' korporacije General Motors biv-1 Spustih SO S© V dirko Z ZVeZnO vlodo, ki bi , J ši blagajnik tukajšnje podruž-j , ^»'i y.,. . . .. ''"9^!nice avtne unije (u. A. w.) Ai'rado preprecilo posil|an|e oroz|a m municije tiZS/ Spamio. Californijski vojni dobavitelj je atum "a Er! dobil dovoljenje za pošiljko orožja in municije v vrednost štiri in pol milijona. an zaplenje- ' . 11. ian. pred tem odsekom kot I ni tovor in priiet-ia potnika Z. ., - ^ ^ ^ ...... .T, ^ . orica. Ocividno le to Mr. Knud-., .. : preprečenje zapleta , prišlo do sestanka: y vojno. Njegovo prvo de-' nn^labšmfi eksekutivnim podpredsed-l^^ amendiranje nev- ^ mkom korporacije General Moy^^^g^nega zakona, da bo imel I Kongres bo v najkrajšem času sprejel zakon proti pošiljanju orožja in municije v Španijo. . ' partmentom rimske cerkve, ie',,.™xi.o toriHo « innn- delavske, relifne m ekonomskenaročeno, da ne zapuste: • sicer'bo W ^ "V isenova ideja kolektivnega poga-, probleme m poišče sredstev za:y^tikana zaradi bolezni papeža ^^' - MJa". so menili k odkritju tu- ----------7HT-n?ATiiVi i ^didui ooiezru pdpe/,ci,,^.2adni tovor"- ladj Aragon m J J . ^Pija XI., ki se utegne vsak časij^j^^^^ Janquera f^tom. Ob- ^^jsnji unijski uradniki. (Knud-j NEW YORK, 6. jan. — Sino- predložil obema kongresnima - španski&iadi, da bo j® eksekutivni podpredsed-iči je bilo nenadoma ustavljeno 'zbornicama osnutek zakona pro- nemška bojna m.^arica pod- G- M.) "To je lep pri-i nakladanje vojnega materijala,ti pošiljanju orožja, municije in mer razmerja med delodajal- na špansko tovorno ladjo Mar , drugega vojnega materijala tors Knudsenom in predstavniki Roosevelt moč, pre- Bernard piše, piše . . . | vzela nadaljne kors mije aA^ih delavcev, ki jo sku-; ^gj^ti izvoz orožja in vojnih! Frančiškan p. Bernard iz Le- j vladne sile ustavid a aranara i zvezni delavski po- ipg^^ebščin v Španijo; to delo bo monta. 111., skuša v dolgovez- nemško ladjo. (\, ^ovalec James F. Dewey, M ^ nemara še ta teden. nem članku dokazati, da je bila ^ Bilbau se vedno ga ]e poslala sem delavska taj- in senatna zbornica sta infamna brošurica "Ultimatum"; j® m%.Perkinsova Ali bo konfe-j^g^^^j zborovali vsaka zase, da- napisana v korist in ne proti |traband m ga sepif' ^^7 nes pa zborujeta skupaj, da "Enakopravnosti". Mož trdi vprašanje, na katero bi predsedniške elekto-, povsem resno, da je videti, da: ^ , "T". , I ralne glasove in slišitapredsed. I nemara celo sam verjame ^ Dolfi5 ljudje, katerim letno poročilo. V petek I čemer se morajo tudi vrane sme-' v^^to silovitih na komni. ' bosta obe zbornici slišali pred- jati. Komaj pa se znebi te smeš- ht^ai ^ "^^^"'^^^"^^'isednikovo proračunsko poroči- ne trditve, že nnvzdig-a. zonet.Ji so Dih zelo k^ umaknejo "sede-i; tovo pokazalo i glas proti ci stavkarji" IZ vseh njenih to.l^^^težek deficit. jčeš, dana_ __ _______________ nar varn, ki so jih okupirali, preden začno pogajanja, in da unija i pogoja ne bo sprejela. • ne trditve, ze povzdiga zopet, "Enakopravnosti", rebelm j češ, da napada katoličanstvo! hladne čete izve Predsednik Roosevelt bo dru-: (to se pravi, da noče ubogati. Protinapada ;gič vstoličen kot predsednik;frančiškanov), nakar poziva na-; t^ :Združenih držav 20. januarja in!še naročnike, da "napravijo dru-i 240^^ Včeraj je izbruhnila stavka v bo prvi predsednik, vstoličen 20. gi korak in list ustavijo" (pri "aiialjnih štirih tovarnah kor-ijan. po volitvah, kakor določ» tem pa pozablja, da šc ni bilo ° J n . POfacije General Motors in si- 20. dodatek k zvezni ustavi, k' nobenega "pn^ega koraka"). ■ c%.±mznM,ah Chevrolet in Fi- (Dalje m i. : Vse kaže, da so si dobri patri . •!, v Jinrs.nin. Mich., --- - vtepli v glavo, «;■ morajo na."^ ; ' . / " !45(rW.lv w. »»«»•» C- obetajo in j pgy zbora "Zarja" sporočamo, | n« J , ^ fJlna ustavitev I J- — --j--- —=_ h ^"^cije pri General Motors. ^ uai..;' npodi^ci^ popolna ustavitev; gg sedaj minuli božični in i General Motors, novoletni prazniki ter da stopa: .Homer Martin, predsednik u- Slovence pod svojo copato, da i' bodo plesali, kakor bodo žvižga-' Polnoma oni s svojima trabantomai%^t,^^^^= iPircem in Debevcem, delali sa- VALh,j\LiA. ako bodo iiicu uciuuajai- spansKo tovorno laojo mar, arugega vojnega materijala v še kako in delavcem, za kakršnega; Cantabrico. Okrog pomola št.' Španijo, tako vladi kot rebelom, e oblasti' vnema vodstvo te korporaci-135 y Brooklynu, kjer je ta ladja in ki bo retroaktive, kar pomeni, trajajo, da 1^ " , zasidrana, se govori, da se je da bodo v slučaju, da bo ta za- vojni kon- Woodruff je bil zlasti aktiven to zgodilo na povelje iz Wash- konski osnutek sprejet, vsa že 'jo vrniti tedaj, ko je bila avtna unija pod: ingtona. Material, ki so ga na-j izdana dovoljenja za izvoz voj-^ Francisom Dillonom, katerega: kladali, je bil namenjen za span-1 nega materijala v Španijo u- j so rebeli J® nastavil William Green. Ko, gko vlado. maknjena ali preklicana. Spre- uprizorili so avtni delavci lansko spomlad; WASHINGTON, 5. jan. — A-ljetje Pittmanovega zakonskega [dov, ki so vzeli svojo unijo v svoje roke,! meriška vlada in izvaževalci voj- j osnutka bi torej pomenilo, da bi [alovili. Bo- Dillona in njegovo admini- nega materijala so se spustili v i Cuse in Dineley ne mogla več i. Ko so stracijo, vključivši Woodruffa, zanimivo dirko, ki nima prime-; odposlati njunih vojnih pošiljk odbiti, so odslovili. Woodruff je bil svojjre. Gre se za to, ali bo Roose-jv Španijo, razen, ako bi se ji-a uspešna -as tudi predsednik avtnega i veltova vlada prej pripravila : ma posrečilo spraviti tovor na bitke so sveta v Lansingu, lani pa je bil' kongres do tega, da bo poobla- ladje in bi se iste oddaljile tri li mesto % zastopnik za Delavsko federaci-1 stil predsednika, da lahko usta- j milje od ameriškega obrežja. 60 ljudi, jo v Lansingu. U. A. W. zdaj j vi pošiljanje vojnega materija-! preden bi bil zakon sprejet in To je bil zahteva, da se ga odpusti iz to- ■ la v Španijo, ali se bo ameriš-! podpisan od predsednika, 'ni zračni vame Olds M<^r Works, kjer kim vojnim dobaviteljem prej Dineley je povedal n [wi l, : -. .mb je dela. - posrečilo natovoriti pripravlja- jem, da ima naročil v skupni / ame- --^— ni vojni materijal ter ga poslati vrednosti nad 9 milijonov, vklju- ro sc SKf>K iZ 12. NADSTROPJA y Španijo. Robert Cuse, izvoz- čivši plinske maske in dntge po- . Em ¥OkK. _ V mideijo ^ Jpr^py Cityja, ki je prpd trebSČinc, za kateic ni potrebno je po- 2jutraj je 25-letna Marie Alpe- i kratkim dobil dovoljenje za iz-1 dovoljen je državnega depart-palačo gj^ozi okno v voz rabljenih letal in letalskih menta. Tudi je povedal, da re- dvanajstem nadstropju hotela, motorjev v vrednosti $2,777,000 prezentira družbo Consolidated vV,;! na ses?!^ delavcev, je včeraj, s časnikarskimi po-tak ^ izjavil, da unija kot sta^^^ misli proglasiti splošne proti korporaci ji Gene- Skupina 18 Square ter_ostala ži- ^e žuri, da prehiti zvezno vlado, Industries, katero je imenoval ..... v,. . j''"'^''''^i"^P^'^''lva.Trinad8tropjamžjesejije!modpošlje8vojv^mtovorp^i'Uutko''zavečmunicij8Whfirm^ 8 prihoc^im četrtkom nase de-; ^ Bilbao ob zataknila v obroč,:tl Bilbau, preden bo zvezna vla-iPogajanja za dobave vojnega lo pri Zarji v redni tir i ^odo oni dovolili. Bole-I^iskajskem zalivu ter ga bom- ^^daja žlebovo cev ter obvi- da to lahko preprečila. j materijala so-se začela pred več Pravzapravbomo imph prihod- J ^^^ ^^ ^^^^^^^Ibardira^a. Vzr^so se dvig. Medtem jevčerajstopil na|me^GiyiedqalDineIey,komše njih par vaj dela cez glavo, ker I J . _ , nih tudi vladni k^alci in vnel x,.i •- - • nhče slutil, da se bo zvezna vla- imanm v januarju več Lstopov;, ^«1» mi smo prepričam, da,_ _____pomoč je cul neki hotelski urad-, pozorisce se en izvoznik m si-; najprvo pri obletnici S. N. Doma i najhujšega da bo I katerega je bi- kateremu se je posrečilo, da | cer Richard L. Dineley iz Sani*^^ vmesevala. 'Denar je zdaj lo symoglavljemh na Ua troje muč- Prancisca, ki je zahteval in do-l^^ ^ prepozno, da bi , ronomin m pnn vloHrjn lAT9 In , »j i -iiw^nlrvtili i v fA -i^ ku sicer grenkih, toda zdravil-;: S' imi'M' p,S I vu CaSa' 'Knt "i288 ^ "tt K" Jenkih, toda zdravil-; jri^Zlltwwt# % Nato so® jil f f 'i,'^™ga departmenta! ter Si dl Pravljajo nekai takeg-a" oi ■ior.i.ov.-.-o ;« to nih pilul ter ga privedel na pot v, . u skozi okno v sobo. Mato so jo dovoljenje za izvoz vojnega ma-1i-t i^v ai, ua iavii >i . J Ld-K-ega , je iz-j dne 31. januarja m zadnji te- ^ ^ ■, • nemških pilotov, od katerih se u^i^iSniVn irAr ci ip . - - i , . j„ °i-- o, bo municila iutri poslana v Ve- n "»'je rekel, da den smo dobili povabilo še od '-kmvanja. Ta zdravnik je -, v enem spoznalo nekega nem- '' Menjala ,^skupm vrednost. ,$4,. ^ruz v Mehiki odkoder bo ! ^S^'o^l.V'dne posredoval-,nekega drugega društva. Prl- ^^S »ovek, k. še od daleč m ta- armada Irtalca "°g° ' a je unija vsak Čas priprav- dite torej gotovo vsi in vse na ko neznansko zabit, kakor mi- CASABLANCA, Maroko. — na sestati se z upravo korpo-; vajo v četrtek 7. januarja in slijo naši učenci Dollfussa m ^ije, čim bo slednja priprav- sicer točno ob 8. uri zvečer. Še Mussolinija in Franca, temveč, na kolektivno pogajanje tudi za nove pevce, ki žele so- nasprotno, mnogo bolj brihten ^ splošni podlagi. O pismu, ki delovati pri pomladanskem kon- in inteligenten, kakor so si kdaj je predsednik ' 507,050. Tudi ta pošiljka je na . _ menjena španski vladi. Dineleyiodpravljena v Spamjo. '^Isem je prispelo poročilo, da so Poročilo tajnika Cankarjeve! ima pripravljenih za izvoz v se domačini v gorah Marianne blizu Tetuana v Španskem Maroku, ki ga kontrolirajo faši- ustanove Španijo 47 letal različnih tipov, starih in novih, 7 tisoč pušk, ti- STAVKA V AKRONU AKRON, O. — Okrog sedem Ta te^n smo dobili lepo šte strojnic, 50 ročnih strojnic, :gto gasolinskih postaj v Akronu novih članov, ki so ze plača-7nn nnn nahn-iev tri tisoč okraju Summit je danes za- Sina' ----------- korporacije certu v aprilu, je čas za pri- želeti ti volčje v ovčjih kozu-,^..^. ^"ali%'zrezali Dlačati''i^%-''*^'^^^'.^^ nabojev, oan naslovil na delavce korpo-i stop. ščkih, ki zdaj tulijo po volčje, I gospodar jem. , . . ', : „ magazinov za strojnice m 501 prtih, ker so šli uslužbenci na ^^cije, je Martin dejal, da ga ne: 16. januarja imamo pa "Zar- zdaj pohIe\mo meketajo, posne-| -!-^ vustanove % va^^^^ 'Odgovornost za nadalje-1 mača. Tozadevna vabila dobite no uhaja grozeče renčanje . . " ^»^36 stavke leži popolnoma na | pri pevcih in pevkah. - Publi-i Lausche nastopil novo službo bolnišnici Universi'v poznana ^ Rebal, Frank Zafred, Vincent | (Halje na 2. str.) prometne aretacije policija je vče-7g /"^ sinoči prijela nadaljnih Prert mestnih prometnih *2% v Pondeljek jih Je 135 -I v tekom praznikov pa Vari f- se je moralo zago-^ 1 pred mestnim sodnikom cijski odbor "Zarja." Mraz je šel mimo I niso utegnili založiti z gasoli- ne morejo odreči dovoljenj, da; p Friela od zveznega delavske-p , i fiT T v i^ent I ni v skladu s smernicami j gg^ departmenta, je bilo zaman. Irojakmja Mary Po.^orelec, roj. Coff, John Zaic, Joseph _^rnjRo^seveltove administr acijej^^ mestnih ulicah stoji več sto Sajovec, Zlf de^vski zbor S g vojnega materiala v | avtomobilov, ker je prišel štrajk novala je na 690 «ast 159 st. v kampanjski fond pa so da-, pošiljka bo šla, _____L L Sodnik Frank J Lausche društva "Mac^be^j,^^ ^ Vremenski napovedovalci izvoljen T (začasni sedež španske\^^ včerajnapovedalizadanesmrazj%i^';^P^%Z r I"^SZaitz$2inFrankyoIkar $325^^ _ rVtoda i sodnika v Clevelandu, pri voU- p^tajenTtolniik |^;telj'i L_^Taj^ik =P""'''eg. poslan.ka v Čitalnic. SDD landu, toda vetrov, so pognal,v zadnjem novembru P» dolgo ča»a, in sina Frank« Lb- ' Čitalnica Slovenskega Delav- mrazm va , se je bližal iz pre-^ veliko večino za okrajne-1 Bila je članica podruž- Sulzmann v pokoju Očitno je, da je malo izgledov, j skega doma na Waterloo Rd., je rijskih rzav, nazaj proti seve-;gg^ sodnika, je danes nastopil g g z. Pogreb se V nedeljo o polnoči je šerifi da bo ta pošiljka kdaj prispela I na letni seji izvolila sledeči od- ru. Mraz pod ničlo so : svojo novo službo v civilnem od-1 ^ pg^ek zjutraj ob 8:30 John M. Šuizman izročil ključe: y Španijo, ako se bo kongres i bor za leto 1933: predsednik Pr. včeraj v eve i državah, v "'delku okrajnega sodišča (novo ■ gvetkovega pogrebnega zavo- okrajne ječe svojemu nasled-j odločil za takojšnjo akcijo. Do- Barbič, podpredsednik L. Elo- j - mestnim sodnikom T Wiscon^nu. i g^dnijsko poslopje na Lakeside i 473 East 152 Street v niku Martinu L. 0'Donnellu ter ; biti ladjo, jo natovoriti in ure-jvar, tajnica Anna Princ, 378 E H. Silbertom 125 ob-l_^:^' >ve.) Zaprisežen je bil že pred}^a Holmes Ave,, potem 1 se po 26 letih javnega službo- diti vse potrebno za odhod, vza-1161 St., zapisnikar Louis Elo- ^ # je bilo JTSLi? i".~.««^|P.~•>• p.'h. , lani, Wyomingu in Nebraski _ uocim lih ip bilo v « ^ ^.Litim ucuiu i** ^x«, uiiAv^xx*, fe »»■ N,jteijo kazen,%,% "T!" dobil ki Je 26-letni Andrew Na- Umrla v trgovini v , v i mraz se imeli v Bemidji, Minn., JG vziic tpm ^ ^ ^ kjer je toplomer pokazal 37 sto- "lomov dv' - P ni Fahrenheita pod ničlo, pri t pijana tovariša ter ' prezrl signal promet-®^*'ažnika in zbežal, ko je ^ea drug avto. Zaradi ga d ker ni imel vozniške-tfj °^o'jenja je bil obsojen na stn prisibie delavnice in ^ dolarjev globe. Računi za plin 18604 Včeraj je padla na tla m umr- ^oad, je bil odpeljan s la v neki trgovini s pohištvom na W. 25 st. neka neznana ženska, stara okrog 40 let, ki še vedno leži neidentificiraria v o-krajni mrtvašnici. Žena je bas vanja umaknil v privatno življe-i nje. Sulzman je bil šest let šerif in frazarstva, s katerim navad-; Barbič je bolan ; okraja Cuyahoga in znan po no mučijo ljudi ob takih prili-i Mrs. Barbie nam : poroča, daigy^j^j^ prizanesljivem postopa-kah. JG njen mož Frank žc od 26. dec. j ^ju z jetniki. Ob slovesu je dejal, V bolnišnici Albert Semich ml.. me namreč precej časa in kon- var, nadzorniki John Zaic, An- ton Zupančič, in Prank Dacar. Seje se vršijo vsako 4. sredo v gres med tem lahko prekriža račune izvozniku. Dinley je vsled tega zahteval, da se mu izda do-! čitalniških prostorih, voljenja za izvoz takoj in dr- bolan in da ga vslet tega, naj- ] gg bo najprej pošteno oddah-; gavni department mu je moral brž ne ho na si in Cirnšt.vfi "V i _:i __»r. , y- Svetkovo ambulanco v Glenville bolnišnico. Nahaja se v oddelku 4. i cam omenjenega društva mno-: V bolnišnico go sreče vi. 1937. brž ne bo na sijo Cirušt\'a "V ■ potem se bo pa še vrnil na boj , št. 53 SNPJ, v nedeljo 10. j politično pozorišče. jan. Muči ga hudo trganje in; zdravnik ne ve, kdaj bo ozdra- Za obrambo španske demo vel. Bolnik želi elanan in člani-; kracije ustreči Med tem, ko se je Dineley mudil v prostorih državnega departmenta, pa se je na drugi strani ulice, v Beli hiši vršilo Tony Valenčič iz 15622 I?ol-1 posvetovanje med predsednikom Y • j je prišlo slalx) in se je zrušila ^ uradu lahko plačate, na tla. Ko je prodajalec skotil ® 2a elektriko in plin. j k nji, je bila že mrtva. ogledovala neko svetilkOr ko -ji V pondeijek zVečer je bil odri Doma iz boli^nice pel jan z Grdinovo ambulanco v Mrs. Pozun, 8opQ%a Franka St. Luke's bolnišnico John Torn-1 Pozuna, je bila pr%eQana do-sič, 5211 Luther avenue. i mov iz Woman's bq^Uinlce. mes Ave. je daroval svoto pet dolarjev za obrambo španske demokracije. Najlepša hvala! Da bi bilo še več takih. — L. Z. taj. Rooseveltom, posle vodečim dr zavnim tajnikom R. Waltonom Mooreom in senatorjem Key Pittmanom iz Nevade, ki je po konferenci izjavil, da bo jutri Seja Danes zvečer ob 7:30 zvečer se vrši važna letna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde pri Turku, 16011 Waterloo road. Na dnevnem redu bodo volitve in druge važno zadeve. Seja Seja ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave., se vrši nocoj ob 8. STRAN 2, ejnakopravnost 6. januarja, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TIIB AMERICAN JUGOSLAV PTG. A FUB. CO. VATRO J. GRILL, PresldenI IVAN JONTEZ, Editor tW31 ST. CLAIR AVE.—HEncierson 5311 - 5312 Isbued Evury Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za culo U'lo ..........$5.50 £a 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelu.'tlu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 ca 6 mesecev ........S3.25: za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4-50 ca 0 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države la 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. UREDNIKOV PRIVATNI KOTIČEK DANIEL W. MacCORMlCK, zvezni priseljeniški in naturalizacijski komisar, je mrtev. Bil je velik prijatelj tujeiodcev v Ameriki, ki ga bomo zato pogrešali. Kajti MacCormick je bil tisti, ki je i-eor-g-aniziral in humaniziral zvezno priseljeniško in naturalizacijsko službo, ki je bila postala pod Hoovrovim delavskim tajnikom Doakom brezčutna mašina, ki je poznala samo mrzlo črko zakona in videla v tujerodcih "nadlogo," katere bi se bilo najbolje popolnoma iznebiti, brez ozira na dejstvo, da je ta "nadloga" mnogo prispevala k izgradnji današnje Amerike. MacCormick je bil tisti, ki je zopet vzpostavil načelo, da smo tudi tu-jeiodci ljudje, pošteni ljudje, ki smo že marsikaj storili za to deželo, vsled česar zaslužimo, da se z nami poytopa kot z enakovrednimi ljudmi. Delavska tajnica Perkinsova je storila tujerodcem veliko uslugo, ko je imenovala njega za priseljeniškega in naturalizacijskega komisarja, ko je izročila vodstvo te važne zvezne agencije možu, ki je bil poleg vestnega uradnika tudi človek srca in duše, ne zgolj neobčutljiv uradniški a\'tomat, ka- l*ris?ljeujški in na-; n: adniki pofl njim »- ivC: - člcveškiin tJ'-ceni pod uradniško uniformo. Razne ši-kane in zapostavljanje tujerodcev so bile pod njim odpravljene. Ob kratkem povedano, MacCormick je bil mož in človek na svojem mestu. Bil je vesten, za svojo službo vnet in uspešen javni uradnik, ki ni nikdar pozabil, da so tudi tu-jerodci ljudje in to večinoma pošteni in delavni ljudje. Tujerodci mu moramo biti zato hvaležni in ohraniti njegovo ime v lepem spominu. WESTBROOK PEGLER, ki piše dnevne članke za Scripps-Howardov časopisni sindikat in ki je bil našim čita-teljem že večkrat predstavljen, je pred nekaj tedni napisal članek, v katerem je ponovno komentiral položaj v Španiji, obsodil oba tabora, češ. Španija bo dobila diktaturo, pa naj zmagajo fašisti ali levičarji, nato se je pa vprašal: "Kako je mogoče, da je toliko sovraštva proti cerkvi v Španiji, ki je že toliko stoletij katoliška država in ki je imela popolno kontrolo nad vzgojo ljudstva?" Odgovor na to vprašanje, pravi nato Pegler, mu je dal jezuit Wilfred Parsons v reviji Columbia. Ta odgovor in Peglerjev komentar sta res zanimiva. v v v JEZUIT PARSONS (ne kak ateist, socialist ali komunist, prosim!) je zapi-sal: ''Velika tragedija Španije se je začela v devetnajstem stoletju, ko so španske delavske mase začele odpadati od katoliške cerkve. Dobro si je treba zapomniti, da so bili vzroki tega odpadanja revščina, brezupnost in krivičnost. Zasovra , žili so cerkev zaradi tega, ker so sovražili prijatelje cerkve, ki so jih izkoriščali in cerkev ni storila ničesar, da bi bila preprečila ali ublažila to izkoriščanje. Danes pa cerkev žanje sadove, ker je zanemarila svojo dolžnost," In Pegler nato z grenkim sarkazmom pi'istavlja: '*Iz gornjega sledi, da končne odgovornosti (za civilno vojno v Španiji) ne nosi Moskva, temveč jo nosi tista špan-(Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠT^ -ir Tir-n y av.^-r- Unteištvo "EukopntTnosti" ■ re* wllem priobčk dopise narodnikoT, kmr p* ne pomeni, da se strinja % Izjavanl ali trditvami dopisnOioT. CredniitTO pnvt iToje mnenje o vsem na dmgem Diestu, v prvi vrsti v nrednlšld koloni. Uflknpisov sc ne vrača. Načrt za vzdrževanje soc. urada | Slon na ulici i prijateljica za samo ob sebi u-! mevno, da bi doprinašal zanjo finančne žrtve, čeprav niso nje- V _Bombayu se je vrml Cle\t-lanU, O. ni obhod nekega bogatega In- dijca iz mesta Indore. Vprašanje je prišlo pred ohij- \*odu je bil med drugim-sko državno eksekutivo socija-1 mi tudi slon, ki je iz r listične stranke, kal^o dobivati j vzioka pobesnel, žival dohodke za vzdržavanje uradov na hrbtu dva nečaka in tajnika. Izdelan je bil načrt, i tega ženina. Sorodniku da bi člani prispevali mesečno spoznala grozečo nevaria-v sklad, iz katerega bi se potem se hitro spustila s sir) stroške plačevalo. hrbta na cla. loda gie je namreč urad-, niča v neki kemični tovarni — vid gotovo nič manjši od mo-l ■ 1, sem rajši napravil konec s' spre m razmerjem. In neka dama končno veli. "Galantnost moškega, da pla- sledeče: ■ v gostilnah za nas, smemo .»puščati le v tem primeru, če L gotovo vemo, da ta galante- ŠKRAT Ni bilo tako hudo Nek list je poročal pred krat- "Strašna železniška nesreča. Dne 10. t. m. okoli 23. ure je trčil na odprti progi pri Ochsen- 1 se je prav zaradi tega i .ilžsVi«. zanj ne pomeni težke ^"jhausenu na Pruskem brzovlak Načrt je sledeči: Ako člaii panika. Slon je zbezlj. in žit\c. jiz Berlina v potniški vlak iz zasluži, ali so njegovi dohodki j ^^ed množico. Tam se .ie Ijtil I Bremena. Posledice so bile ne- do $80.00 mesečno, in da nima nekega gkdalca s svojim itioč-' Drugi newdealski kongres nikogar, ki bi bil odvisen od nje- nim rilcem. Moža je vrgel ' b; se loteva dela ga, bi on plačeval mesečno S2, kjer jc obležal ne:f:!'vr.< c... (Dalje s 1. strani) od $80 do $100 pa $4 — od $100 ^^to se je slon znesel ki d S'/e-je odpravil zasedanje "krulja-do $150 mesečno $8. jtilko ob ctsti. Izruval jo j iz yjjj jn pomaknil nazaj čas Ako ima enega odvisnega, i zemlje in vrgel daleč 'id ^ vstoličenja predsednika s 4. mar-dva, ali tri, bi plačeval mesečno Množica se je tedaj . ;;i ca na 20. jan. $1. od mesečnih dohodkov $80. " Nižja zbornica in senat sta se do $100 bi plačeval, ako je e /^«: m je to priloz;^^,. ^ sporazumela glede orgamza- ^^.^fk jezuitski pater m katoli- den odvisen od njega $2, dva od- ^rabi, da se je vrni. k svt)]i rutine. Veteranski kon- ^ župnik iz Kraehwinkla. - .... _ _____vrf In ir |p7,Jim sp b--.' . 04-^^, ^ vf la ^1/% -furli visna $1.50 $150 cd enega popisne. Naenkrat sta bila oba vlaka v plamenih in povsod so se razlegali obupni klici. Kmalu so prišli reševalci, ki so potegnili izpod razvalin razmesarjena in močno ožgana trupla. Med ponesrečenci sta bila žal i dva frančiškanska patra, nada- od njega $2, dva od- T-i " T .cijske rutine. Veteranski kon- ™pniK iz i^raenwinKia - m tri $1, od $100 do ^ " meniti napoveduiejo, da b„lStrašno smrt je našlo tud, 12 :g. odvisnega $4, od na tleh Dv,g,ulge,^^j^ zasedanje trajalo pet P»tnikov drugega razreda, iv, «9 «1 Fin moža visoko v zrak, ga trebil;_____^ •; ^ Naslednjega dne pa je pisal dveh odvisnih $2, in treh $1.50. To se podaja v javnost, da bo- v • • do člani čitali in razmotrivali o ^ svojimi utrasnmii nogami tem. Radi tega se opozarja, da j to prinesete pred vaše seje, in poveste vaše mnenje. j A. B. , 'mesecev ali še dali. Dva tisoč ob tla m ga nazadnje pobqjiL . , • , Sodobni bonton Naslednjega dne pa je pisal predlog I'e že pripravljenih za . predložitev kongresu. Edina "Železniška nesreča pri Och-.sprememba v vodstvu kongresa senhausenu, o kateri smo p^oro- čali včeraj, ni bila zdaleka tako strašna, kakor smo prvotno domnevali. Ponesrečila se nista namreč dva frančiškanska patra, temveč samo dva protestantska pastorja. Ponesrečeni mož k sreči ni bil jezuit, temveč je bila izvršena, ko je bil izvo- ! ______; Ijen za voditelja demokratske 'Neki pariški list je vprašal ^ pečine v nižji zbornici kongres- ___svoje čitateljc in čitateljice, la-nijj g^ni Rayburn Iz Texasa, za li še spadi. med pravila bonto-predsednika nižje zbornice pa je ^ An mora gospod za dano bji imenovan kongresnik Wil- V3705T0Van|e oioven- pia^ati račun v javmm loksi,, g Bankhcad iz Alabame. I "Zrifiriina \/ Piirlirlu pravilo zavoljo spre-: Newdealski voditelji so oblju-;^^ superintendent (prote- ske /.adruge v tuclldu ^^enjenih gospodarskih razn-er biu, da ne bo kongres razpisall^taiitski škof). Župnik iz Kraeh- Minul je Božič, minulo je No- Postalo že zastarelo. P.ejJ je!,,obenih dodatnih davkov, zatol^inkla je živ in zdrav. Smrt v leto, ni pa minula plesna ve- vrsto odgovorov, ou ' ibo imel sedanji kongres opra-jP^^^^®'^'^ P^ našel e ne vse- ....... " iti z drugimi problemi, ki pri-iUČ™ profesor iz Filadelfije, > a deva jo skoro slehernega pre- m imel prave vere. Umrlo tu-IvalLv Lc dežele. V ».tni in to- di 12 poWkov drugega raz- reda temveč samo 12 delavcev vo selica, katero priredi Slovenska j® objavil najbolj . zadruga v Slovenrkem domu na' Tako pravi natakai Rechcrjevi cesti lo soboto zve- i>'Si.or;in:i \ Hc.ivsnuir čer. Infui macije do danes ka- ••oi .iiaai znu ? • žejo na euo—velika udeležba. --o i-iiuu. Korpoiijtivna aJi Lžba vseh cu ni-u -ljin m . .. lavskemu podjetju naklonjenih .kar mrgoii zč.ijuui :.i Euclidčanov, kaierih je prav le- l^arčkov. Prihajajo i' i '.V( . po število. i študenti in nameščene^ s sv( :mi prijateljicami. In tu iiv.. ga (lini industriji jo nastalo nc-,' arno vrenje, i'oleg tega i-e an- J .žele pojavlja manj.- .u 'ki so Sv vozili v o. razredu." spon med delavci iii delodajai- ^ ei. Delavski voditelji so začeli Avtna unija ne misli na ge- nanevrirati, da piipravijo pred- neralno stavko .r . . . . , . - jednika do akcije z ozirom na rrmino « " \(xktvo zadiugc je to potu- do,olj pogosto priliko kampanjsko obljubo,! (DeZ;««.. aCOMV redilo, da vsem servira prosto kako izroča dekle deloval za krajši delovni upravi korporacije General Mo- okusno večerjo. Vse to ni za- ^^Icu na diskreten nari - dnni. višje mezde. Obljuba de-!tors." O posameznih točkah dosti, pa je poseglo po treh le- ^o plačal, zanjo, '-'iucl "-'la dole in čas je napočil, da se! Sloanovega pisma je Martin iz-pih Door Prizes, Katere se bo pogostoma celo to. da jo plača. javil: ^■ocilo srečnim dobiteljem. Tr. svojemu kavali j-.t| ^ j^ar se tiče kongresa, je pred- "Njegova izjava, da se kom- je ena iznie mnog. po ov, aa hitio nekaj drobiža, ko se J*--! gednik lahko kolikor toliko brez kateri zadruga vrača stopro- približala kakšna prodajalk"! Demokrati imajo v obe- centno lojalnost m podpiranje,,Madadamas Vsi demokrati sicer niso enih misli o vsakem posameznem zadružne trgovine, katere je v odreči tega. da bi ji gospod ae iz-ponos Euclidčanom. Milo za majhno pozornost — če- drago je naša parola, in ko se še niora za to pozornost pla- malo okoli zasukamo, smejo vsa gaina." okoliša zadružnih trgovin pri- ^^^o dekle, ki se predatav- ca ko vat i veselo \ i acanje stalne n*.^TYip5p*^nkfi v vplilci «10- - ^ , . t- ,. v v . , - ,, . ,. ija /a admesc.nko \ vtiiKi 1 " 1 lahko dosegel od kongresa mno-1 nja. Kar se tice vprašanja, ah na onjeno jw dajalni, piše: dobrega za ameriško Ijud-ibodo obratovale tovarne Gene- Na ta zadružni plesni večer s '"Moj prijatelj poučuje kl-ivir. prosto večerjo je vabljen vsak. Zasluži manj nego jaz in jar b'. bodisi odjemalec delničar ali les ne mogla zahtevati od nje-morebiten bodoči odjemalec, o- naj si naprti zame mat.'fial-sobito pa vsi prijatelji zadružne ne žrtve, naj mi kupuje listkt ideje. Vabljeni ste spet, da se za podzemeljsko železnico,- za pozabavate v domačen krogu, kino, za giedalicče in naj }.»o da pravilno začnete novo leto—' ravnava moje račune v n-stiHa-z zadružno plesno zabavo! :nih. Ker pa velja za vite^;i'.o. da vah po varčevanju na račun re-lifa in relifnih del. V tem pogledu so novi kongresniki večinoma zelo občutljivi, ker se zave- . : " xvei VILCU. da bodo morali čez dve le-i plačuje moski za žensko, se dr-i ■'__. Kuharice pravijo, da večerjaAkcija. Svojemu pr ijatelju ^do navdušen za ne bo navadna stvarca, ampak,postane kmalu moj zai jčc-da 86 bodo dobro postavile. To'^^^ dajem določeno %, .uti. o se pravi, posti oženi boste so- vodiva strog račun lidno in pritožbe ne bo nobene. | g^ara dama, vdova |X, -su-kajti organizirano bo tako, da uradniku, obžaluje ispt-', boste 100^ f zadovoljni, ter da čase, ko je bila g;;l.ii'it-| bo žal le onim, ki bodo doma samo ob sebi umevna zastali. Rad bi povedal kaj vse i se bo serviralo, pa mi je strogo' sem guvernanta in m.,j! prepovedano zinit samo eno. No ^ jg bji majhen uradnik, ko pa bom tih, saj itak vem, da n<3 spoznala. Toda nikoli hi more biti drugega kot najbolj- prišlo na misel, da 1 I obiskal brtz nekoliko rvcllic ali j Samo za žejne in lačne po- ^ konbonov. Rajši bi bil j atreči bi ne bilo pravilno, za- ko dni stradal, nego ii ' i '' torej bo mlad Barbič gledal na nedeljskih izletih, v i ' to, da nam ne bodo noge odre-'in gostilni ne plačeva' venele. Plesali boste tako, pra- Moj zaročenec bi bil s, i vi, da še nikdar prej ne. Bomo žaljen, če bi se jaz pos-; videli?! 'stališče, da boni zast ^.Uama ... Bil je pač š, .. Iz vsega tega se da razbrati „ ena: Nadaljujudneje ste vabi je-, go,;pod, ki sc ] ni vsi, da se udeležite domačs ^"stalno plačane; plesne veselice zadruge v Eu- . clidu v soboto 9. januarja v blo-j "j^oji dohodki mi ne venskem domu na Recher cesti, y; plačeval za Joseph .4. Hkhovv-h. tajnik bi. Ker je pa ' varčevanje na njihov račun, brezposelni delavci gotovo niso. NAJVEČJO POZORNOST v pogrebni službi sc daje navadno yamo tedaj, kadar lastnik sum nudzuruje vsako posameznost. In ker veinu to, smo ml osebno na ra^jpola^o vsem, ki nas pokličejo, da smo tako gotovi, da je vsaka utvar izvršena točno in pravilno. Kvetkov.t služba je VEDNO zanesljiva. AUGUST F. SVETEK licensed funeral director 41« kast 15:jud STlttET KEnuiore %01U sa: JOS. ŽELE IN SINOVI PQGBEBNI zavod 6502 ST. CLAla AVE, SNdloptt tSSS Avtomobjll Ui bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolugo. Ml smo vedno pripravljeni z najboljio poscrežbo COtLINWOODSKI URAD: «52 East 132nd Street . . . Xel.: Kfrnmore tlU panija ne bo pogajala kolektivno z nobeno unijo kot edino posredovalko med njo in njenimi delavci, je v diametričnem nasprotju z zakonom te dežele. Obe-problemu in možno je, da bo pri- i nem nasprotuje tudi zdravi paslo do presenečenj, toda nobene- i meti in splošno sprejetemu po-ga dvoma ni. da bo predsednik! jmovanju kolektivnega pogaja- stvo, kadar bo zahteval. Pred-1 ral Motors unije ah uprava, lah-vsem pa mora predsednik raču- i ko rečem samo to, da je precej nati na močan odpor v kongre- i očividno, da korporacija tre-su, ako bo šel predaleč v zahte- j nutno ne obratuje svojih to- varn. Mi nismo nikdar zahtevali niti ne zahtevamo, da bi vodili posle korporacije ali obratovali njene tovarne. Mr. Sloan lahko verjame v poštenost in pravičnost sedanjega starostnega sistema, ki temelji na določbi o zaslugah, toda v praksi ta sistem ni pošten niti pravičen." Kaj delajo ženske drugod v Avstraliji se ženske organizacije bore predvsem za ustanavljanje novila bolnic, za izboljšanje zdravstvfivh razmer na deželi in za vzgojo (lo])rog'a bulniškega stvcžnist-va. Zanimivo jo morda uidi dejstvo, tla imajo avstralske ženske od leta 190"J volilno pravico, a .se še nobeni ženski ni posrečilo, da bi zasto))ala ženske v parlamentn. V Franciji je sicer Ijndska fronta dvignila tri ženske na ministrska mesta, toda državljanske in politične enako])ravnosti ženske napredne in demokratične Francije še niso deležne. A največja anomalija je dejstvo, da je tam še vedno v veljavi zloglasni Code Napoleon. V Avstriji .sedanji režim sicer ni naklonjen emancipacijskim težnjam žensk, vendar pa se nekako sramuje odpraviti pridobitve prejšnjili demokratičnili režimov. ()-membe vredne pridobitve ženskega napora so: gospodinjska zbornicaj ženska policija, tržno nadzorstvo, obvezno šolanje vajenk in druge. Belgijske ženske so se borile za uredbo, da se obvezna šolska dol)a raztegne od 1-1 ]ia 16 let, ter so zlasti jjazile na to, da so se uveljavile za dekleta iste mere kakor za dečke. Ko je izdala vlada 4 odredbe na škodo žensk v poklicili, so ženske dvignilo lak protest, da so vse štiri uredbe preklicali-Vztrajno delo belgijskih žensk dokazuje tudi dejstvo, da i-ase število zastopnic v javnih korpo racij ali. Finske ženske se ponašajo s 16 ]poslanka m i v parlamentu, ki vse vneto delajo zlasti za zaščito matere in otroka. Portugalske ženske .so dosegle med drugim uzakonjenje ločljivosti zakona. Kstonske ženske so dosegle, da novo rodbinsko pravo njihove države temelji na popolni enako])ravno.«ti obeli zakoncev. Posebne uspehe dosezajo njihovi higienski potovalni tečaji i;o deželi in mladinske ])osve-tovalnica, ki nudi mladim ljudem i)omoč v vseh mogočih potrebah, zlasti pa jim pomaga v pi'imerili brez;)oselnosti. Tudi Estonke so si priborile gospodinjsko zbornico. liomuuska ženska zveza največ deluje \ socialno smer. Xjena posebnost je socialna šola, ki, vzgaja vethio nov« 'l"lavke »la _tndi išoeialiH' institucije, ki ii"- .jo pomoč siro' umsilJtll s'ki ;, -ij|. Z\ C/«. > - l t irlU! sexuanj;- \ li- terarnimi deli, nju prevajajo v romunski jezik. Kakšno stališče imajo f'ehiuje v svoji državi, dokazuje najbolj obljuba ministrskega predsednika, ki je izjavil, da ne bo padla nobena odločitev v zadevah, ki se tičejik žensk, ne da Iti bila |)rej o lem obveščen) in kousultirana ženska zveza. Indijska ženska zveza se p,osebno trudi za izboljšanje položaja tvorniških delavk v nacionalnem in higienskem oziru. Naznačila sem .samo ono vrsto prizadevanja, ki je za posamezne države najznačilnejša. V ostalem je ])odročje dela posameznih nacionalnih ženskih zvezah precej enako: povsod se bore za enakopravnost, za mir, delajo za zaščito matere in otroka, za izboljšanje higienskih razmer, za ureditev ])oklicne izobrazbe. Povsod pa se žrtvuje mnogo časa individualni ]jomoči posameznim osebam, ki sc obračajo zelo pogosto a" ženske organizacije in lo v iiajrazličnejšii' primerih. (Dalje is 1- kolone) ska katoliška duhovščina, ki je služila i%' koriščevalcem in ignorirala reveže. Morda bodo zdaj odpadniki pripeljani nazaj k ljubemu Odrešeniku z — nemškimi bombami in bajoneti v rokah moha-medancev iz Maroka. . S simpatijami do fašistov prežeti slovenski listi v Ameriki ("A. D." je vključena!) pa zdaj lahko zacvilijo, da jo Pegler falot, ker je citiral jezuita Par-sonsa (tudi falot?), ki je bil tako odkritosrčen ali nepreviden, da je priznal, da je odgovorna za krvave strahote v Španiji predvsem španska katoliška cerkev, ki je, zaslepljena od neidealističnega pohlepa po dobrinah tega sveta popolnoma pozabila Kristusovo naročilo: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Dejstev tako cviljenje ne more spremeniti. In eno teh dejstev je, da je bila katoliška cerkev največji in najbogatejši veleposestnik ^ Španiji in da je katoliška španska hierai'' hija samo zato prestopila na fašistično stran, kei- se je zbala za svoja velepose-stva, za svoje ogromno cerkveno premoženje, ki si ga je španska cerkev nagrabila med tem, ko je špansko ljudstvo trpelo najhujšo revščino. zcnsice s liijitui žen < I;; m i. .liki se jjo lljoneiii jj. i.:vid''Va- 6. januarja, 1937. ENAIiOPRAVNOST STRAN 3. LOJZE NOVAK: Slap in Slapljani Jurij Kosanc je plačeval najemnino za ribolov od Ljubljane <^0 Zidanega mosta baje prav neznaten iznos za več let, gra-ščaku grofu Codelliju, ki je bil lastnik vode in obsežnih poses-tcv. Nekaj odškodnine pa je dajal onim Slapljanom, katerih posest je bila združena z vodno pravico, ki so si jo pridobili v časih, ko so se tudi Slapljani opirali tlaki in se pridružili u-Pornikom. Grof Codelli je takratne tlačane, ki so bili brez ^sake posesti, zadovoljil s tem, jim je prepustil koče v Sla-Pah in dodelil vsaki koči nekaj polja in vodno pravico. Jurij Kosanc je pripovedoval, kako hudo je bilo v časih popolne tla-Opravljali so težka dela, za so stali vedno priganjači y^ti in jih tolkli z biči. Tla-"^ane so vprezali v težko nato-^Ofjene vozove in jih priganjali Pfav kakor živino. Tudi še po-ko so bili deloma osamosvojeni in so dobili svoje koče 'n nekaj polja, so morali vsako mnogo dni na tlako. S da so si Slapljani pridobi-'I delno gospodarsko osamosvo-pa niso napočili zanje nič bo^ši časi. Gospodariti niso ^fiali, ne vnovčevati pridelkov, ker jih ni nihče priganjal na so rajši lenarili in uživali ^ato svobodo. Edino veselje je bil ribolov in tovorjenje Savi. živeli so se od rib, Mirkovega kruha in ajde. Krom-takrat še niso poznali. f'o Juriju Kosancu je prevzel Ribolov v zakup njegov sin An-Oženil se je z Benaufo-^'0 Marjanco iz Device Marije ^ ^^olju. Imela sta sedem otrok: sina anceta in hčerke Micko, Mino, Francko, Nežo J, Vfi! su bile 'nijolice, ^ .ntje ud ualcč hodili va-ill se ženit. Micka je vze-^ ^čka in pe postala Mačku-1," Johana—Celarca, Mina— °®enca, Neža—Kogovka, Jeri-^^--Bezovka. Vse so ostale v %&h in dale življenje nino-ttiladim ribičem in ribič-am. Franca pa je bila pohab-in gluhonema. Neža je 'ftiel; ei a gostilno v kateri so ribi-in drugi popili kar neverjet-. ftinožine žganja. Baje več, akor steče na en dan Ljublja Hice So miir.o Slap. Vsa dekleta morala pridno pomagati pri ^ olovu. 'Neža pravi, da oče poznal nobenega obzira. V fju, burji ali še tako hudem 80 morale iti "mrežo di' ■ Mokre, pozimi so jim vi-, ® ledene sveče od kril, in vse ^^rsžene so pomagale, pa G lovili podnevi ali ponoči. kakor so ^Andrejčkov oče, Odreja, imenovali, je v svojem tolikoletnem ribištvu potegnil na suho baje 54 utopljencev. Ko je kot deček hodil v družbi s svojim očetom na lov, sta potegnila na suho v letih 1810 do 1812 tudi nekaj Francozov. Andrej je pripovedoval, da je imel njegov oče navado, kq j6 utopljenca potegnil na suho, reči: "No, pa si opravil ta svoje." Francozom, ki so imeli močno potolčene glave, pa je še dodal: "Pa tudi dobil si ta svoje." V letih 1864 do 1865, ko so lovili fante za ekspedicijo v Mehiko, je Andrejčkov oče vlovil mnogo utopljencev "Meksikajnar-jev." Mnogo onih, ki so se prostovoljno javili v mehiško vojno ali pa so bili s silo uvrščeni v njo, se je vrglo v Ljubljanico. Andrejčkov oče, ki je dossgel starost 96 let in je h koncu svojega življenja popolnoma oslepel, je pripovedoval svojim hčeram in tako tudi Neži, da so meksikajnarski slamniki "kar tako" plavali po Ljubljanici. Seveda ni bil pod vsakim slamnikom meksikajnar, vendar jih je bilo mnogo. Svojci utopljencev so objokovali svoje sinove, misleč, da so pokopani tam v daljni Mehiki, med tem pa počivajo pri D. M. v Polju, v Šte-panji vasi, ali pa pri Sv. Urhu nad Dobrunjami. Kako je Andrejčkov oče "sortiral" utopljence, ne vemo. Vemo pa, da je bilo od njega odvisno, kje bo kdo pokopan. Če ga je potegnil na levi breg Ljubljanice, je bil pokopan pri D. M. v Polju. Prej, ko so Slape še spadale pod šentpetrski zvon v Ljubljani, so jih pokopa-I vali pri Sv. Petru, če jih je pa I potegnil na desni breg, so jih 'pokopali v Štepanji vasi ali pa I pri Urhu nad Dobniitjami. I A.ndi^jčkov oče je bil zelo strog s svojimi lepimi hčerami. : Ni pustil vasovalcev k hiši, toda ljubezen tudi takrat ni poznala ovir. Lepo Nežko je ! vzljubil Kovačev iz Dravelj, Ko-jgovšek, prav fest fant. Daleč je moral hoditi pod okno in hudo sc je lepa Nežka bala odpreti. Neke pustne nedelje, pozno zvečer, je potrkal izvoljenec na Nežioo okno in pridno prigovarjal, naj bi šli Neža in Mina z njim na ples k Benaufu v Polje. Sreča je hotela, da je bil oče v gostilni pri Grahku v glapah. Hitro so se oblekle in . smuknile iz hiše. Lepo je bilo jia plesu; vrteli so se, da je bilo kaj. Pozno ponoči so se vrnili v spremstvu svojih fantov. Da ne bi zbudile strogega očeta, je Mina, ki je bila izredno ko-rajžna, zlezla skozi podstiešno okno in dospela pravkar v vežo odpirat vrata, ko ss je oče pre- budil in začel vpiti: "Cigani, ci-'čoln in vse ribiške potrebščine, gani!" že je snel puško s stene.' P a dec skale je ^otresel vso Mina je hitro skočila v klet in j vas. C e r a r je ves pro-se skrila za kad. .'Neža in oba strašen tekel na dom fanta pa so stekli ven v sneg, ko je oče ustrelil. Trcnotek za strelom, je padel Nežin fant v sneg, se hitro pobral in tekel zopet naprej. Sam sebi je dejal: "Na, pa sem ustreljem, saj tudi zajec, ko je ustreljen, še teče nekaj skokov naprej." Pozneje se je izkazalo, da ni bil ustreljen. Vrnili so se v hišo in tudi oče jih je lepo sprejel, ker se je vse srečno izteklo. Še dolgo so se Slapljani smejali Kogovškvi razlagi, po čem je sodil, da je ustreljen. Andrej^ovemuočetu. Ta je trdo spal. Cerar mu je povedal, kaj ss je zgodilo, in ga vprašal zakaj ga je prišel klicat, ko zdaj tako trdo spi. Andrejčkov oče se je zaklel, da ni zapustil postelje. Ta dogodt^ je razburil vso ribiško naselbino. Krn pokopanega čolna pa je še do nedavnega gledal izf^d skale. Starejši Slapljani še danes radi postajajo na bitgu nad pogreznjeno skalo, ki ja tako očitno napovedala skorajšnji konec lepih ribiških časov- Molče, s spoštovanjem m ljubeznijo-zre-Mma je bila res jedrnato de- j jc«." j" ■' JO na nekdaj tako trden skalni kle. Ko je neko jutro z vozom peljala ribe v Ljubljano in si izbrala za prodajo ugoden prostor, je pristopil h konju neki moški in odpeljal voz na slabši prostor. Mina je kar vzela bi-čevnik v roke in z debelim koncem vsekala moža čez hrbet, nato pa stekla po policaja in mu natvezila, da je možak njo udaril z bičevnikom. Vsi pričujoči so potrdili Minino izpoved in tepeni mož je moral s stražnikom kjer je prejel kazen za dejanje, ki ga ni storil. strop, pod katerim so njihovi predniki, v najlepši vzajemnosti, opravljali ribiška in čolnarska dela ter se preprosto izživljali v svojem ribii cem življenju. Da, da, nihče ania nad seboj tako trdnega stiopa, da ga ne bo mogla usoda .rušiti, čim se ji bo to zljubilo. Andrejčkov oče je tudi na poseben način končal ? ribolovom. Ko je bil že star, je ponoči peš in utrujen vračal od Fužin proti Slapam .dočin so ostali ] povedal, kako je Andrejčkovega očeta spravil ob velikega, 10 kg težkega sulca. Nekega večera, ko so terice trle lan pri An drejčku, je šel Pratkar, ki je bil takrat v najlepših moških letih vasovat k Andrejčku. Ko je prišel v hišo so terice pravkar odložile žlice. Pratkar je dejal Andrejčkovemu očetu: "Daj jim še kaj jesti, saj vidiš da so še lačne." Terice so hitele zatrjevati da so site in da ne vzamejo niti grižljaja več. Tudi Andrejčkov oče je naštel vse rihte s katerimi jim je postregel. Pratkar, hudomušen mož, pa je dejal: "Če mi daš sulca, ki si ga danes ujel, ti pa dokažem, da še niso site." "Pa ti ga dam, samo doka- ii" Strašno noč je preživel An- ribiči nalovi jene ril.e v čolnu drejčkovega očeta zet Cerar.' pripeljali po Ljubljanici v Sla-Preden se je vlegel nekega ve-1 pe. Vlegel se je na Samonetti-čera spat, se je domenil z An- jevi senožeti, da bi malo počil, drejčkovim očetom, da to noč Ležal je znak in gledal v nebo. ne pojdejo lovit in je brez skrbi trdo zaspal. Ob eni uri ponoči pa je, tako je potem vse življenje trdil Cerar, Andrejčkov oče močno potrkal na okno in zaklical: "Pridi, gremo lovit!" Naenkrat se je nebo močno zasvetilo in kakor je p-avil, so se g čudnim treskom oiprla nebeška vrata in videl je Jezusa, kako je šel tja in ?em, nakar so se vrata spet zaprla in ss je Cerar ju se je ta sprememba j znova stemnilo . . . domenka zdela zelo čudna. Hi-i Hitel je domov prepovedovati tro je vstal zlezel v hlače, po- j kaj je doživel. Nar«čil je: Ka-veznil star klobuk na glavo in dar bo umiral, naj l iprejo ok- na. Tudi je pravil, a bo doživel visoko starogt v radi t:;ga, ker je videl Je?u~c. Od tega dne dalje mu je je" vid do končne oslepitve, ovak ' - je treb^čme." Pfavkdi''^ ura uda-j starost 96 ";ct, Ti.nv: v več, rila dve, ko je prišel k sk:i Ji. j le mrežice ra io\ljf.n.e ptiče'-' je še pletel za Rodtt«- ■? t Fran- odšel k veliki skali, ki je tvorila ogromen strop veliki votlini pod bregom, v kateri so bili priklenjeni čolni in spravljene, mreže, saki in druge ribiške po- Zemlja se mu je stresla pod nogami, s strašnim gromečim glasom je skala spregovorila: "Dve je ura, človeka pa nikjer" in se je s strahotnim truščem zrušila in pokopala pod seboj celjna ker ta sicer ni lotel dona-šati krme za ribe (čieva, kri in drugo drobovje), če ni dobil mrežic. Stari Pratkar je večkrat pri- zi Pogovor se je zasukal v drugo smer in Pratkar je šel malo na vrt. Kmalu so odšle tudi terice. Ko so stopile iz hiše na vrt, so se z bližnje češplje usuli številni sadeži na tla in priskočile so terice in hlastno hitele zobati sočni sad. Iz hiše je stopil stari Andrej, pa zasliši samozavestno vprašanje, ki je prihajalo s češplje: "Oče ali bom dobil sulca"? "Boš!" Od takrat so Slapljani dejali velikim jedežem; Nisi nikoli sit kakor terica. Andrejčkov oče je pripovedoval Neži tudi o časih francoske vojne. Slapljanom se takrat ni dobro godilo, saj so se veliki boji vršili okoli Slap in na Sa-monettijevih senožetih v smeri proti Sneberjam. Slapljani so si izkopali velik lov, ki se je začel pod sedanjo Kumreževo hišo in je šel v smeri proti Polju. Ko so Francozi pridrli v Slape, js mnogo Slapljanov zbežalo v rov. Vzeli so s seboj v j rov tudi kuretino da bi imeli j kaj za pod zobe. Enega pete-1 .lina j4oW L. \ I if Tore. rvrrtf tVKNiHC Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršeiii, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKD KATERO JE SPM. Louis Adamič 'Avtor 'The Native's Return,' 'Laui/hhiy :• the Jmcjie' in 'Dynamile' prasici od 150 do 500 funtov težki, živi ali zaklani, se dobijo pri Anton Babiču, Hubbard Rd., Madison, Ohio. ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? M EX, bocause Uiey are men, cau never uudcrstaacl a throe-quarter wife—a wife vfho is all love and kindness three weeks in a mouth and a hell cat the rest of the time. Ko matter how your hack aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. l-'or tteee generations one w oman has told another how to go "smii-ing through" with Lydia E. Pmk-ham's Vegetable Compound. It helps Ivature tone up the system. thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life; 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle ag@." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." LONCI po samo 29c (Držijo 2 kvarta) Ti lonci so vredni 50c, pri nas jih pa dobite sedaj po znižani ceni — 29c. Obiščite našo trgovino in prepričali se boste, da je naša zaloga popolna in vse blago prvovrstno. SUPERIOR HOME SUPPLY CO 6401 Superior Ave. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Yc-^r Kidneys contain 9 million Uny tubes or lUters which may bo endangered by neg-Iect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffpr from Getting Up Nights, NervouanoHS, Loma of Pep, Leg rains, Rheumatic Pains, Dixzlnoss, Cir-(des Under Eyes. Neuralgia, Acidity, TBurning, Smarting or Itching yvu don't need to take chances«. All 'iruggists now have the most modern acivanced treatment for these troubles—ix Doctor's Tres-rription called Cystex* fSlsa-TexV Work# fast—safe and sur In 4S hours it muHt bring new vitality and is guaranteed to make you feel 3 0 years younger in ono week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. e OITB BY MILllONSi akcf coiHfoiZ L A vs Tc je puvest treii vnukov siovensktt,.. izseljenca v Ameriki. §ji m M iji Its iti ^ gjS gjS gjS SjS mj# y if mm ■Ip KAJ SE JE ZGODILO iti ii Ig EH iti i| 11 ■Š gK ^ l!l iti M ^ iti iS #{#0 0 M il sic -I f Cena lepo vezani injigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. • h NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 11 M ii it! M il #0 |t: i STRAN 4. •flIvAKOJ-RAraOST 6. januarja, 1937, Zgodovinski roman — Zli se mi, da je silno nesrečna ! — zašepeče Lalinka svojemu zaročencu. — Dany, ali je res mogoče, da bi moglo biti življenje breme, katerega bi se človek rad znebil? — Mogoče je, — odvrne mladi cigan tiho, — mar bi ti živela če bi jaz umrl? — Ne, ne, — vzklikne Lalinka in se strese. — Dany, če bi ne imela več tebe, — bi umrla tudi jaz! — Vidiš tprej, — nadaljuje mladi cigan, — tudi to nesrečni-co je moralo nekaj strašnega u-dariti, — morda je tudi ona i-mela koga, ki ga je ljubila, katerega pa so ji ugrabili! — Oh, sedaj se mi še bolj smili, kakor prej! — Kako se počutite? — vpraša stara ciganka, ko je stopila k postelji, na kateri je ležala bolnica. — Zebe me, — odvrne rešena. — To sem tudi pričakovala, — odvrne starka, — pijte hitro iz te steklenice; zagotavljam vam, da vam bo takoj toplo! Rešena vzame majhno ste-kleničico, katero ji je ponudila starka in jo prinese k svojim ustnicam. Zdajci pa se premisli in vpraša pridušeno: — Strup? — Nesrečnica, — vzklikne stara ciganka, — zakaj naj bi te zastrupili? Kako moreš tako iz-praševati ? — Morda vas je najela carica! Te besede so nepopisno vplivale na cigane. Sedaj so vsaj malo, četudi nejasno spoznali skrivnost, ki je ležala kakor žejna pijavka nad usodo te nesrečne žtm«-. Nesrečnico torej niisli, da jo preganja carica, da preži Katarina na njeno glavo? To je potrdilo cigane v njih domnevi, da je to neka odlična dama, ki je v zvezi s carskim dvorom. — Umirite se, ne bojte se! — reče poglavar ciganov s pokroviteljskim glasom, carica vas tukaj ne more preganjati, če pa bi to le storila, bi vas mi cigani rešili! Kajti vas je prinesla reka, ciganom pa je svet tisti, katerega so jim izročili valovi! Neka stara bajka pripoveduje, da je Bog poslal prvemu možu po valovih Volge prvo ženo! Obupan je stal prvi človek na obali, čutil je, da ne bo brez žene nikdar srečen in glej, sveti valovi reke Volge so nenadoma vrgli na obalo k njegovim nogam prekrasno belo ženo. Bila je naga in lepa, — prvi človek jo ves srečen vzdigne in jo odnese globoko v gozd. Tako je prvi cigan našel prvo ciganko. Od takrat so vse žene in deklice, ki jih prinašajo valovi svete, — vsaj nam ciganom so svete! Toda povejte mi, kako se imenujete? 666 Tekočina, tableti, mazilo, nosne liapljicc MAZILO PREHLAD cena 5c, lOc, 25c PAIN-EXPELLER 1 ThwOmrl lo dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah vnetih milic — ■ par Tdrgnenjl. PAIN-EXPELLER C Twritreno snamko Sidro T rabi 70 let. — Pusti jo, — reče stara ciganka, — naj najprej izprazne to stekleničico, to ji bo prijalo, potem se pa lahko z njo pogovarjaš. Rešena žena izprazne sedaj stekleničico brez skrbi. Hvaležno pogleda staro ciganko, potem pa zapre svoje oči in majhna usteca. — Sedaj bo spala do jutra, — reče stara ciganka in se zadovoljno nasmehne, — to spanje pa jo bo bolj okrepčalo, kakor vsa zdravila na tem svetu. Ko se zbudi, Nikita, jo vprašaj, kar hočeš in kolikor hočeš, sedaj pa ji privošči malo počitka! — Odidimo iz te sobe, — konča starka. — Samo Lalinka naj ostane pri njeni postelji. Prepričana sem sicer, da se nesrečnica ponoči ne bo zbudila, kljub temu pa je bolje, da ostane kdo pri njej. Po teh besedah so vsi odšli iz sobe. Dany seveda ni odšel prej, dokler ni svoje lepe in mlade ljubice toplo poljubil. Ko se je naslednjega dne zdanilo, so cigani prišli zopet v sobo. Neva se je med tem časom popolnoma pomirila, nebo je bilo jasno, niti najmanjšega oblačka ni bilo na njem. Lalinka je sedela ob postelji nesrečne žene, ki je še vedno trdno spala. — Lalinka, ali je govorila kaj s teboj? — vpraša stara ciganka svojo lepo vnukinjo. — Z mano ni spregovorila niti besedice, — odvrne deklica, — pugovarjaL se jr s snmo seboj. - Ah, govorila y v sanjah, — Li-linl;: , si li lu/.umela, kar je govorila? Ali bi mogla ponoviti njene besede? — Govorila je vedno eno in isto, — odvrne Lalinka. — Vedno je ponavljala ime Potemkin, toda vsakikrat ga je izgovorila na drugačen način, tako da ne vem, če tega človeka ljubi ali sovraži! Vedno so šepetale njene ustnice to ime. Zdaj ga je obupno klicala, zdaj so njene ustnice zopet sladko in nežno šepetale, zdaj je jokala in se pri tem strahovito smejala! Poglavar ciganov se zamisli. — Potemkin? — spregovori naposled Nikita. — Saj to je lepi caričin miljenec! Hm, če se ne motim, mi je sedaj vse jasno. Čez dobro uro se je rešena žena zbudila. LINIMENT DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. Oz njeni postelji je sedela Lalinka, poleg nje pa so bili njen oče, njena babica in Dany. Naši bistroumni čitalci so že zdavnaj uganili, da je bila rešena žena nesrečna Elizabeta Vo-roncov. — Lalinka, hitro, — pripravi močan čaj, — ukaže stara ciganka svoji vnukinji. — Dokler pa naša bolnica ne bo popila tega čaja,; naj nihče ne, spregovori z njo niti besedice! , ■ — Kje sem? ^— zašepeče rešena in se z nezaupanjem ozira po sobi. Opazovala je bradatega Niki-to in njegovo staro mater, —. sedaj pa je zopet pogledala odkritosrčni obraz mladega Da-nyja in lepo mlado Lalinko. — Kaj se je zgodilo z menoj Mar nisem več v Petro-pav- lovski trdnjavi? — Klarisa, -kje je Klarisa? Oh, sedaj mi je jasno vse! -- Gorje mi!— Potemkina so mi ugrabili, — Aleksander — Aleksander — ljubljeni moj — edini moj! Solze so nesrečni Elizabeti Voroncov zalile oči in revica pritisne svoj obraz na mehke blazine. Poglavar Nikita povesi glavo. Lalinka se je vrnila s čajem, pokleknila je k Elizabetini postelji in ji ponudila čaj. Bolnica je pila toplo tekočino v dolgih, žejnih požirkih. Njen bledi obraz je postal zopet rožnatordeč, pa tudi njene oči so se zopet zasvetile. — Nikita, sedaj govoriš lahko z njo, — zašepeče stara ciganka svojemu bradatemu sinu. — Neznanka, — reče poglavar ciganov in stopi k Elizabetini postelji, — nismo radovedni. če pa hočeš, nam povi-i, kako se imenuješ. —Ime mi je Elizabeta! — Kako pa si prispela v Novo? — Na caričino povelje so me prijeli, čeprav nisem ničesar zakrivila. Vrgli so me v vodno celico Petro - pavlovske trdnjave, kjer sem našla še neko drugo jetnico. Tam naju je našlo neurje, voda je prodrla v celico, naposled je prodrla zid, — zgrabili so me valovi in me odnesli, — kaj se je potem zgodilo, ne vem! — Ti bom pa jaz povedal, kaj se je potem zgodilo, — odvrne poglavar ciganov, — naša otroka sta te našla. — Baš v tistem času, ko se je podiral zid Petro - pavlovske trdnjave, sta se nahajala s svojim čolnom tam v bližini, — videla sta te, ko si se borila z valovi in te izvlekla! Prinesla sta te v to hišo, — to je gostilnica, kjer smo se samo mimogrede ustavili, — vi- diš. tako W prispela k nam ciganom. Cigtjjni 30 te rešili. —. Kf'ip naj se vam zahvalim? — vzklikne Elizabeta in ponudi poglavarju Nikiti svojo roko. Kapetan ciganov stisne s spoštovanjem malo roko. — Oh, kako (iražestn.) dete, — kako lepa deklica! Lalinka se imenuješ? Eli%: položi svojo desnico na i^Itakinc glavo. Peki/a pri 1,1 njeno roko in ji jo poljubi. — - Ta mladenič, — nadaljuje Eli^-jl'i i-* - ta mladenič in La-lin!.! » ?otovo srečen par? Poglavar ciganov nagrbanči sicer čelo. toda Elizabeta si je s temi svoji«ii besedami pridobila ljuWzen riladih zaročencev. Dany pogleda Elizabeto toplo in hvalijo, Lalinka pa ji še enkrat po!jubi belo desnico. — Sed^ pa mi povej, gospa, — reče i "»glavar ciganov, — kam naj te odpeljemo? Tvoji sorodniki Ae imajo brez dvoma radi, gotc o jih skrbi, da te ni, pa te bodi' z veseljem pozdravili in bodo srečni, da te bodo zopet videli. Čimprej se moraš vr-piti na sv)j dom! ! Vzel te X)m na svojega konja, odjezdil s teboj v Petro-grad, povq mi torej, kje je tvoj pom ? j % ! Elizabeti si zakrije obraz z rokama in zašepeče: i — Dom,' — \ Nikjer nisem doma, nimam svojega doma! — Vse so mi vzeli, vsegL so me oropali, nikogar niman, — tisočkrat slabše se mi godi kakor vam, — čeprav ste tudi vi brez doma, brez domovine, — toda vi imate vsaj svojo obit-lj, imate nekoga,, ki vas ljubi, jaz pa sem sama na tem most! — Nisi amn : — vzklikne poglavar t i} msk: družine, — če ho ' . !■ ' : .1.1:' ■ ' r, je ' iiuciL kcj ..<1 . ■ 1 ■ Vii'nHa*-! oi- Odda se v najem se odda 4 sobe, spodaj, nizka najemnina. — 965 Addison Road. CTMPERMAN COAL CO. 1361 Marquette Avenue HEnderson 3113 Dober premog — hitra postrežba. J. J. FRERICKS Pečlar išče stano-anje dve opremljeni sobi ali večjo bo-bo z upprabo kuhinje (zjutraj, zvečer in ob nedeljah), pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. Pustite naslov pri "Bnakopravnor sti", 6231 St. Clair Ave., telefon HEnderson 5311 in 5312. gar in PH. Eliziibeta s strahom gleda. — Vem, da vi odlični ljudje prizirate cigane. Vi mislite, da smo samo potepuhi, malopridneži in tatovi in da ne vemo, kaj sta čast in poštenje. Toda motite se! Moja četa je poštena. Čeprav nam dajejo ljudje denarja in drugih stvari, to ni miloščina. Kar dobimo, si pošteno zaslužimo. Mi razkazujemo ljudem svoje znanje in svojo spretnost, naši medvedje plešejo in če bi hotel pravilno imenovati svojo družino, bi moral reči, da smo neke vrste potujoči cirkus. Jaz se produciram na konju, Lalinka pleše, ta starka pa prerokuje ljudem bodočnost z dlani. Dany pleše na vrvi boljše kakor marsikateri slavni potujoči umetnik v Rusiji. Pa tudi vsi ostali morajo vsak po svoji moči doprinesti, da se občinstvo čim boljše zabava. Če hočeš potovati z nami, te bomo že česa naučili, da si boš zaslužila svoj vsakdanji kruh. Priznavam, Elizabeta, da ti to ne govorim radi tega, ker bi ti rad pomagal, temveč zato, ker sem dober trgovec. Lepa si, tako lepa, da še nikdar nisem videl na svetu lepše žene od tebe. Ljudje bodo radi plačali svoje kopejke samo zato, da te bodo lahko gledali in občudovali tvojo lepoto. Če se boš torej odločila in se priključila naši družini, ti zagotavljam, da ti bo naše svobodno in nevezano življenje zelo uga jalo. Pri nas ni sovraštva, mi ne poznamo preganjanja, čeprav se moramo odreči marsikaterega veselja, čeprav ne poznamo dobrot, ki jih imajo drugi ljudje, — vendar ne živimo tako slabo. — Počakajte, da si premislim, — reče Elizabeta. — Hvala včsm lA vaš predlog, mislim, da va boui sprejela. Ssj nii ne y^reo^taja ničesa" dri' t^ira Izobčena sem iz človeške družbe. Caričino povelje visi nad mojo glavo kakor meč, — pa čeprav bi tega ne bilo, se ne bi nikdar več vrnila med ljudi. Izgubila sem, kar sem ljubila, kar še vedno ljubim in kar bom ljubila do groba, ni stvari pod božjim solncem, ki bi mi mogla izgubljeno nadomestiti. — Odidimo odtod, — reče zdajci stara ciganka, — naj si premisli, takšna odločitev ni lahka. Kajti kdor stopi v vrste ciganov, se odreče človeške družbe, raztrga vse vezi, ki so ga doslej vezale s starši, sorodniki in prijatelji, — kdor postane cigan, podere vse mostove za seboj in se ne more nikdar več vrniti! Biti cigan — se pravi biti pre-ziran in zavržen! Premisli dobro, Elizabeta, iz-1 prašaj sebe samo, — odločiti pa 1 se moraš preden bo solnce zašlo, j kajti v tej krčmi ne moremo predolgo ostati, kmalu moramo zopet nadaljevati pot. — Kam pa potujete? — vpraša Elizabeta. — Sedaj smo namenjeni proti severu, — odvrne poglavar ciganov, — potovali bomo vse dč morja. Svojo četo nameravam odvesti v arhangelsko gu-bernijo, tam imamo posebno važnih opravil — moram namreč v Arhangeljsk. — Meni je vseeno, kamor nie peljete, — odvrne Elizabeta. -Sedaj pa me pustite, — pustite me samo, ta mila deklica pa naj ostane pri meni, če hoče! — Zelo rada, — vzklikne lepa Lalinka, — vedno bi hotela o-stati v tvoji bližini, vedno bi vida poslušala tvoj glas. Zdi se mi, da slišim godbo, ko poslušam tebe, kadar govoriš. (Dalje prihodnja) Oglašaj+e v — "Enakopravnost Ciste, svetle, zdrave KRASNE OČI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posli jemo brezplačno na zalitevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago Millions prefer it to* mayonnaise- # Miracle Whip is deli- cious! Tile time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. G'vcn the ' 'iig, ;horo".,.h ;)e.-i';risthsf Krenrh hefj r( io''imend -Vr ideal fLutr snioothn'i.'"''— in the Miracle Whip -.Wl .6«!tcr thr«t's /i'h Kraft. Ne bodite sužnji neprebave IPRMER S ELIXIR OF BITTER WINE želodčno zdravilo iskreno priporočano i — Pišite po brezplačen vzorec — , Triner's Bitter Wine Co. ' 544 S. Wells St., Chicago, III ' Send me a free sample. ' Name , I Address NAZNANILO Tem potom se sklicuje za dne 10. januarja 1937 ob 1. uri popoldne LETNO DELNIČARSKO SEJO SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. Podani in odobreni bodo letni računi. Delničarji naj vzamejo to naznanilo za uradno obvestilo. Direktorij Slovenskega Doma, sklicatelj. Li Za društvene ^.iredl+ve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Cldir Ave., HEnderson 5811 m PRECUAJTE m A TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASI-w FICIRANI Pri vseh drugistih IŠČEJO SE 1'OVEUJENCI za nabiittnje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano opobo. PIŠITE! [YAM N,, amNfo Mik NewYork.N 156 Fifth Ave LIFE'S BYWAYS ELCHOKOS JlCN TJIIMTINC WntwwwiNC VARMIiMINC rfruxvA-y. HauK "K