102. številka. Ljubljana, v četrtek 6. maja 1897. XXX. leto. khaia vsak dao «ve*er. izimsi nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■TaJec 1 Vid 40 kr — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. Za o na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofttnina znafia ■ nanila plaCuje ae od stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, iu po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frenkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresuem trgu St. 12. Dp ravniatvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Proč z versko šolo. N hče ne mere tajiti, da je organizacija in disciplina avstrijskih klerikalcev izvrstna. Kakor se v dobri, naviti nri suče in vrti mnogobrojno, majhno in veliko kolesje z najfinejšo točnostjo in z naj večjo skladnostjo, tako deluje z najbolj So harmonijo v klerikalnem tabora vse, od največjega gospoda pa do najnižjega hlapca, cd kardinala tja do slovenskih kapelančkov in njim podložn b cekvenikov. Ta velikanska nčrna vojskaa ima v Avstriji neizmerno oblast in prav slabotne so proti nji vse druge stranke, ako se ne združijo v trden odp?r. Delavnost, organizacija in disciplina avstrijskih klerikalcev more biti pač vzgled vsem ostalim političnim skup .iva na. Njihove takt ke, njihove slovite neisbirč-nosti v porabi sredstev pa seveda ne moremo priporočati prav nobeni stranki, k i si hoče ohraniti glas poštenosti in značajnosti. Klerikalna ura, na-fta od mojsterskib nrarjev, od avBtrijsk:h škofov, je f kr j s pcčetkom novoga parlamenta začela kazati, kako zanesljiva in točna je. Jedva je preteklo par državnozborskih sej in že so pri ii klerikalci pred zbor s predlogo, ki bi pG-Bto a, ako bi se sprejela, za politični in kulturni razvoj avstrijskih narodov nedoglednega pomena in seveda neizmerne važnosti za klerikalne smotre. V državnozborski soji, ki se je vršila minuli torek, so predložili poslanci Ebenhcch, Dipauli, Kar-Ion, Kaltenegger in tovariši šolsko predlogo, ki je Še hujši n> psd na sedanjo šolo, kakor se je pričakovalo. Ti predlog podaja deželam izredno velik noliv na šolsko zakcncda;o, upliv, ki bi redil v deželah s klerikalno večino kmalu pristno versko šolo. Ker bi se po kler kalni šolski predlogi izročila deželnim odborom še večja moč pri določanju učne tvariue, učnih načrtov in pri določunjU vse notranje Ijudskodoluke uprave, bila bi v nekaterih avstrijskih pokrajinah klerikalna večina za sedanjo šolo uprav usodna- Klerikalci bi bili, kakor v tistih žalostnih, jedva preteklih časih, gospodarji v ljudskih šolah. Na škodo realijam bi se nerazmerno raztegnil pouk krščanskega nauka, naravoslovje in zgodovina bi postala pravcata pastrka v učnih črtežih, brez klerikalcev bi se ne smel izdelati nikak nčni red in ne smeta bi se upeljati nobena učna knjiga, katerih bi ce potrdila najvišja cerkvena oblest. Kakšna bi bila potem ljudska šola in kakšni bi bili njeni uspehi, si labko mislimo! Ljudska šola bi postala prava valiinioa klerikalizma. A ne ms.u o to! Po sprejetja šolske predloge, katero je stavila katol.'ška Ijuiska stranka, bi prišli (udi ljudski učitelji iz nova pod cbh st cerkve. Učitelji bi izgubili vso svojo srd*»jo neodvisnost ter prišli, prav kakor so bili pred še ne tridesetimi leti, v roke dubovništva. Kolikega moralnega upliva na izobraževanje, na vse mišljenje ljudskih učiteljev, in kolikega upliva bi bilo klerikalno varoštvo na politično delovanje in nastopanje ljudskih učiteljev, si vsakdo, ki ve, kako so ravnali xgCppodjuu s svojimi — služabniki — nčitelji svo|e dni, ptav lahko predstavlja. Ker pa jo v predlogi D paulija in tovarišev tudi točka, naj bi se ca nastavila na uči te'j'Hčih nc bena učna moč, z imenovanjem katere bi ne bil deželni odbor povsem zadovoljen, je razvidno, da stegejo klerikalci evcio dolge prste tudi že po učiteljiščih. In ker bi radi klerikalci omedli obiskovanje ljudskih šol samo ni šest lot, otežili bi tudi s tem v premnogih kraji h ljudsko izobraževanje ter pripomogli do večje sarovosri nižjega naroda, v kakuršci je marsikje narod še pii sedaj obstoječ: h šdekh drločb&h. Nu, klerikalci že ved'.), zakaj so jim ljubši nevedni in omejeni ljudje, nego proavetljenci! Prvi so v njihovih rokah najboljša orožje napram strankam, ki se potezajo za narodn; napredek! Očividno je torej, kako kvaren je predlrg k ■-• toli f ko ljudske strai-ke i v kulturnem i v političnem oziru. Predlcg Ebenhocha, Dipaulija in tovar;sev ee poteza za upeljavo reakcijona^ce verske šole, kat morajo poslanci vseh nipredn h strank kar najod ločneje pobijati. Da bi postala ljudska šola kcefe-sijonelna, da bi postali učitelji zopet duhovniški hlapci, temu se mora upreti vsaki poslanec, ki ima vsaj nekaj smisla za narodno prosveto in za politično svobodo. Vsi svobodomiselni časopisi in tudi češki „Narodni Listyu so proti taki klerikalni preosnovi ljudskega fiolatva, kakor jo predliga katoliška ljudska stranka. Na, kakor sporoča „Reichspost" ji tudi v vladnih krogih niso naklonjeni. Tako toiaj moremo menda reči, da bo naskok klerikalcev na novodobno šolo kmalu odbit in da jim ne bo mogla pomagtti pri tem niti njihova izborna organizacija! Ebenhochov šolski predlog. Načrt premembi Šolskega zakona z dne 14. maja 18G9. I., kateri je v zadnji seji poslanske zbornice predložila nemška klerikalna stranka po posl. Ebenhochu, se glasi: Člen I. Naslednji paragrafi zakona z dne 14. maja 18G9. 1., naj se v prihodnje glase: § 1. Ljudska šola ima nam« n, vzgajati otroke nravno po naukih njih vere, razvijati njih duševno delavnost, jim dajati za njih napredovanje iu dalnjo izomiko za življenje potrebno zoanje in izurjenost ter ustvariti temelj za vzgojo koristnih Članov človeške družbe. § 2. Vsaka ljudska šob, za katero ustanovitev in vzdrževanje plačuje troske država, dežela ali občina, bodisi popolnoma ali deloma, jo javen zavod iu kot iak pristopeu vsem otrokom, kateri morajo šolo obiskovati. Na drug način ustanovljene in vzdrževane ljudske šole so privatni zavodi. Intor-konfesijcnalne razmere ljudske šole ureja deželno zakonodajstvo. § 3. Učni predmeti na ljudskih šolah so: Ve-ronank, Čitanje in pisanje, učni jezik, računanje v zvezi z naukom o geometričnih oblikah, kar je iz naravoslovja najpotrebnejše iu otrokom umljivo. priredopis, zemljepis in zgodovina o posebnim ozi-rom na domovino in na nje u .tavu, risanje, petje in telovadba, katera je za dečke obligatna, za deklice neobligatna. Koliko je vsacega teh predmetov učiti, določa deželni šolski svet dogovorno z dež. odborom. § 4. Učne načrte za ljudske šole iu vse, kar se tiče notranje šolske uredbe, določa naučni mini- LISTEK. Znamenje ljubezni. (Humoreska. Spisala Bertha Katschcr.) (Daljo.) »No, hm h j imam pa tega dosti", sem rekla karajoče, „v istini me še razsrdiš. Ne bodi tako nespametna, Katica! Tvoj mož ti je že zadostno dokazal svojo ljubezen. Od svoje gospode si je pridobil običaje izobraženih Ijudij in opustil surove narodne šege. Ne zahtevaj nič krivičnega od njega!" »Jeli krivično, ako želim da me kaznuje, kadar sem kazni vredna? Veste, milostiva gospa, kak odgovor je dal moj oče nekoč gospodu župniku, ko ga je ta opominjal, da naj moje matere, ki je bila na pol gcspodBka, n s pretepa ?" »Kaj je rekel tvoj oče?" Katica je mogočno stopila pred me in pričela z globokim glasom: „To je vse prav lepo, kar mi pravite, gosped župnik, ali jaz se vender ne bom ravnal po tem. Ravnam se po dobrih starih oger-skih običajih, kakor moj oče in njegov oče in vsi Madjari na Pusti. Mi tepemo svoje žene in otroke, kadar kaj zagreše zato, ker jih ljubimo, kajti ako bi nam bili le malo na mari, bilo bi nam vse jedno, kaj store" ali opuste. Dokler svojo ženo ljubim, jo bom tepel, kolikorkrat zasluži. Tako je rekel moj oče, in zato naj tudi Janoš mene tepe." Dobro mi je bil znan ta dokaz ljubezni mej kmeti na Pusti. Mlada zrna se mi je smilila in Bklenila sem, da ji i saj za jedenkrat in v poučilo pripomorem do tolikanj zaželjenega tepeža. To pa se je dalo doseči le s posredovanjem baronice. Porabila sem prvo prosto uro, da sem povedala prijateljici pogovor s Katico. Naš načrt je bil kmalu gotov. Baronica je poklicala služabnika. „Janoš", je pričela s prihlinjeno resnostjo, „nezadovoljna sem s teboj in spregovoriti moram rt'Bno besedo". Ubcgi revež je ves prebledel in v stiski jecal: „Že vem, zaradi britve ! Gospa baronica, nikdar več se ne pripeti". „Ab kaj, to je neumnost! Kaj briga mene britev? V mislih mi je Katica, ki je nesrečna". Postal je še bledejši in cdgovoril prav tiho: „Neerečna? In vendar jo ljubim bolj nego svoje življenje*. BLažeš ! Zi nič se ne brigaš! — Ali ne zapaziš, kako je prej od jutra do večera žvrgolela kakor škrjanec, kako pa zdaj hodi otožna? Janoš, Janoš, poboljšaj se, dokler je še čas, in povrni Katici srčni mir!" Veliki in močni mož se je moral na vso moč premagovati, da pred svojo gospodinjo ni izgubil zavesti. S tresočim glasom jo je poprašal: „Kake naj to storim, gespa baronica ?" „Pietepi Katico !" mu je odgovorila gospodinja. Kakor bi gi kača pičila, re je zgrozil Janoš. A le za trenotek. Takoj so jo ponosno vspel in spoštljivo, a odločno odgovoril: „Ne, gospa baronica, tega ne storim! Dobro vem, kaj sem svojema stanu dolžan. Karacrni služabnik barona B. ne pretepa svoje žene, to stori samo neumen . . . .* „Kmet, hočeš reči", mu je segla baronica v besedo. „Pozabljaš pa, da sta tvoj in Katic a oče kmeta. In koliko časa je od teg?, od kur si postal gosposki ? Dovelj besedij! Katica .tli, da jo pretepeš, in jaz ti zapovem, da uotrežeš njeci želji. Ali si me razumel?" Razžaljen ponos, užaljena ljubezen in brezpogojna pos'umost svoji gospodarici so se borili v prsih ubogega Janoša. Da bi kdo mogel naslikati njegov obraz! Slednjič je premagal v njom služabnik. Nemo se je priklonil in šel k vratam. Baronica mu je še zaklicala, naj Katici od tega razgovora ničesar ce razodene, in proceduro kar n? j preje izvrši. — Zvečer je Janoš došel ob ob. čuj:-.i ari domov, ženica ga je, kakor zmerom, pričakovala pi*ed vrati in rcu ponudila usta v poljub. Kakor bi tegi ne opazil, je šel mimo nje in ater, zaslišavši dež. šolsko oblast in s privoljenje« đež. odbora. § 5. Veronauk oskrbujejo in nadzorujejo pristojna cerkvena oblast ? a (predat oj niš t va židovskih verskih občin) Deželna šolska oblast določa, dogo-vorivša z dež. odborom, koliko ar je namenjenih vpronanku, a najmanj morata biti namenjeni dve cri na teden, določiti pa mora to tudi dogovorno 8 pristojnim cerkvenim ob'astvom (predstojništvom židovske verske občine), koder to zahteva deželna zakonodaja. V koliko naj učitelji u Se veronauk, do loča dež. zakonodajstvo dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom židovske verske občine). § 8. Naučni minister določa, zaslišavši deželno flolako oblast in dogovorno z dež. odborom, a kjer to zahteva dež. zakonodajstvo, tudi dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom ž dov-ske veiske občin?), katere učne knjige in čitanke je dovoljeno rabiti v šoli. Iimej dovoljenih u>nih knjig in čitank izbere dež. šolska oblast dogovorno z dež. odborom tiste, katere je rabiti. § 21. Dolžnost, obiskovati šolo, začne se z dovršenim šestim letom in traja za vsakdanji pouk Vdaj šest let; vse druga odredbe glede časa in načina obiskovanja šol določa dež. zakonodajstvo. § 35 U-no osobje učiteljišč sestoji iz ravnatelja, kateri vodi zsjedno vadnico, iz dveh do štirih glavnih učiteljev, iz učitelja veronauka in potrebnih pomožnih učiteljev ; imenuje je naučni minister na podlagi terna-predloga, kateri sestavi dež. šolska oblast dogovorno z dež. odborom. Učitelje veronauka imenuje najvišja cerkvena oblast, v katere okrožju se nahaja doti'ni zavod. Vadnični učitelji so dolžni sodelovati pri vzgoji učiteljiičniko v kot pomožni učitelji. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo začetkom Šolskega leta, katero sledi razglašenju. V IJ ubljuili, C. maja. Klerikalni šolski predlog Kakor Č^hi, tako tuli Poljaki niso zadovoljni s klerikalnim šolskim predlogom. Po njih mnenju ss vse premalo ozira na deželno samoupravo. Poljaki imajo torej iste pomisleke kakor Čehi. Seveda Slovenci moramo la nasprotne pomisleke proti temu predlogu imeti. Poljski listi mislijo, da se je s tem predlogom le fe bolje zmešal že tako zamotani politični položaj. Ž nim se jo nekoliko nameravalo odvrniti pozornost od jez*kovnih naredb, kateri namen se pa ni dosegel. — Češki in poljski poslanci pa proti temu predloga še niso zavzeli nobenega stališča. V prvem branju bodo najbrž zinj glasovali, e, da bi se zado- nl ji le pokimal, naj pride za njim. Z glavo zmajajo mu je sledila, prinesla večerjo na mizo in sku šala pričeti pogovor. OJgovarjal ji je le na kratko in jedel nenavadno malo. Po večerji je rekel mirno, a odločno: „ Prinest šivanko in sukanec ter mi zakrpaj moje hlače !* Jeli prav Čula? Janoš, njen Janoš ji je velel, naj krpa V Ona, ki se je že štela mej gospodo, ki je bila tako ponoBna nato, da je „gospa" naj opravlja tako zaničevano delo, in njen mož zahteva kaj ta-cega! To je bilo nečuveno. „Ali srček. .." BKaj srček! Ziodej je tvoj srček! Comu sem se oženil? D-lam naj od jutra do mraka, in slabše sem na tem, kot Bem bil samec .... Vse žene niso za nič . . . ." S trdimi koraki je meril sobo, Katica si ni niti upala, da bi ga tolažila, ten več ga je le prestrašena in začudeno ogledovala, kajti v taki nejevolji še ni nikdar zazrla svojega moža. Kaj se je neki pripetilo, da mu je provzročilo toliko jezo ? Kar se je hipno ustavil in zakričal nad njo: „ Takoj mi doneeeš spkanec in iglo i a zasiješ to luknjo na kolenu . . Seveda, milostivo gospo igrati je prijetneje nego izpolnjevati svoje dolžnosti! ... Ali to je zdaj pri kraju za večne čase ... Ti si zopet kmetica in jaz kmet, čuješ? . . . Kaj še stojiš tu? Prinesi iglo in snkanec! . . . Kaj, ti tega nočeš? Le počakaj! Učil te bom, kako se sluša moža". (jjoneo prih) voljili z izjavo uianosti kroni, kakor so se pred šestimi leti. Seveda za novo veJino bi to bilo alabo znamenje. Osnovala se je proti volji vlade in ss js kazalo, da bode dajala smer bodoči avstrijski politiki, pri adresni raspravi v odseka pa naj ss pokaže, da mej njenimi frakcijami ni nobene prave jedinosti v političaih načelih. Taka večina ne bode za nobeno vspišao pozitivno delo, prej ali slej mora postati orodje vlade. Proti jezikovnim naredbam V liberškem mestnem zastopa je dr. Jennel predlagal, naj mestni svet izdela spomenico na cesarja, v kateri naj razbži nedostatke jezikovnih nsredeb, njih nezakonitost in krivice, ki so se zgodile ž njimi Nemcem. V spomenici naj se vlada prosi, da svojim ministrom ukaže, preklicati jezikovna naredbe. Ta spomenica naj se pošlje potom magistrata občinam in občinskim nastopom, da jo podpišejo. Ta nujni predlog se je jednoglasno vzprejel. — Pruscfilski Liberčanje so se torej postavili na čelo ag tacije proti jezikovni naredbi, kar je že samo na sebi jako pomenljivo. — Da bodo skoro vse nemške občine in občinski zastopi na Češkem to spomenico podpisali, zato bodo že skrbeli nemški agitatorji. Dvomimo pa, da bi vlada zaradi tega že svoji jezikovni naredbi preklicala. Da bodo Nemci ž njimi zadovoljni, na to pač poprej ni dosti računala. Turki in Grki. Turčija hoče baje ostati z vojaki v Teaaliji, dokler Grki popolnoma ne osta-vijo Krete in ne priznajo, da je turška. V Teaaliji se torej sedaj prav za prav bije boj z* Kreto. Ko bi 1» I; Grki zmagali, bi bila Kreta tudi z\ Turčijo izgubljena. Tako pa dobi Kreta samo neko samoupravo in bode Turčiji morala plačevati nekaj davka. V Carigradu upajo, da bodo v bodoče Kre-čani bolj mirovali, ko so jih poslednji dogodki prepričali, da jim Grška nikakor ne more pomagati. Grška jih tudi ne bod« več hujskala k vstaji, sedaj ko se je prepričala, kako slaba je njena vojna moč in ko ve, da se nima več zanašati na pomoč Evrope. Ris ee govori, da mislijo na Grškem vso vojno organizacijo preustrojiti, a bode minulo gotovo mnogo časa, prodno se bode v tem ozira zares kaj storilo« Turška grozodejstva. Ž dovski listi hvalijo Turke, da jako človekoljubno postopajo v Tesaliji. Povsod Torki skrbe neki za varnost in red. Z »res, grozno bi se bi ee bili morali Turki premeniti, če bi to bilo resnično. Poročila z drugih stranij pa že zatrjujejo, da turška vojska nikakor tako I,udomilo ne postopa. V Lariai in sosednih krajih so Turki oropali vsa krščanske hiše, po cerkvah poškodovali in pokrali vso cerkveno obleko in posode. Samo so dosedaj skrbeli, da njih početje ni prišlo v javnost. Nekako pa 8/oja dela izvračajo na Grke. Z\to so bili razš rili novico, da so grški kaznjenci ropali v Larissi pred prihodom Turkov, kar pa ni popolnoma gotovo. Na vsak način so največjo škodo kristijanom potem napravili Turki sami. Tudi so več kristjanov pobili. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 5. maja. (Konec.) Potem sledilo je posvetovanje o stavbinskega odseka poročilih. Obč. svet. Subic poročal je o prošnji m tae občine zi stavbinsko dovolilo mestni elektrarni ter predlagal, naj občinski svet v zmislu § 101. stavbinskega reda podeli stavbinsko dovolilo. Občinski svet je predlogu soglasno pritrdil* Obč. svet. dr. Požar poročal je o g. Josipa Stadlerja rekurzu glede zgradbe dvonadstropnega trakta pri hiši na :-. are u trgu. Dvonadstropni zgradbi pa ugovarja sosed dr. Ahazhizh, češ, da bi njegovo dvorišče vsled tega izgubilo zrak in svetlobo. Mestni magistrat, uvaževaje to pritožbo, ni podelil g. Stadlerja stavbinskegega dovoljenja, valed česar je le ta uložil rekurz na občinski svet, ki je rekurzu ugodil, ogovore g. dra. Ahazhizha pa zavrnil na pravno pot. Obč. svet. dr. Majaron poročal je o rekurzu g. Josipa Poka, hišnega posestnika ua Starem trgu, proti stavbinskemn dovolilo, ki se je za zgradbo nove hiše podelilo g. Josipu Umku. Gosp. Pok kupil je od SDSBda Blaznika, in sicer ob moji Blaznikove in Umkove hiše, 70 centimetrov širok pas zemlja, in zahteva sedaj, da ee stavbinsko dovoljenje Josipu Umku prekliče z ozirom na to, da je za oni kraj določen etrnjeni sistem zazidavanja in se ta sistem v tem slučaju ne da izvesti, ker rekurent ne da zazidati svojega 70 cm Širokega pasu. Poročevalec pojasnil je zadevo s pravnega stališča ter z ozirom na to, da reknrent ni dokazal svoje lastninske pravice na oni pas zemlje, predlagal, naj se rekurz odkloni. Obč. svet. Subic je naglašal, da se pač često dogaja, da sosedi včasih drag drugemu nagajajo, da je pa to oprav sla5aj izreda* nagajivotti, in obžaluje, da se najde tak rekarent , in še bolj, da najde advokat, ki zastopa tako po-čenjanje. Ce bi imeh redovne globe, glasoval bi govornik prvi za to, da tak advokat zapade redovni globi. Sicer pa priporoča predlog odsekov, naj ss rekurz odkloni. Predlog obveljal je brez ugovora. Mestni inžener Sbriza j poročal je o nunskega samostana rekarza proti nekaterim predpisom mestnega magistrata, tičočim se stavbinskega d »volila za novo župniiče. Mestni magistrat podelil je namreč etavbinsko dovoljenje pod pogojem, da se odstrani stranišče, ki se nahaja na voglu Gradišča in Nunskih alic ter preloži drugam, in da se nad«Ije odstrani zid ob vnanji samostanski šoli od Grališča do Stedrvjeve hiše. S tem bi bila vsaj deloma omogočena regulacija in razŠirjanje]Naaski bnlic, ki so sedaj le 5 m široke. Proti tej določbi mestnega magistrata vložilo je vodstvo samostana rekura na občinski svet, ki pa je i« javnih ozirov pritrdil določbi mestnega magistrata. — Končno dovolilo sa je tesarskemu mojstru Ivana Zakotniku, da si sme na prostoru gospe pl. Zbubrove ob Novih ulicah zgraditi provizorično barako, a le proti reverzn, da jo odstrani takoj, ako bi to zahteval mestni magistrat. Obč. svet. dr. Maj ar on poročal je v imena policijskega odseka o delovanja mestnega policij-fik- g i urada v leta 1896. Is poročila — o katerem bomo še spregovorili — je razvidno, da je delovanje mestne policije v letu 189G. bilo jako obsežno in da se mestni policijski urad polag ima preureja modernim zahtevam primerno. Vse delovanje mestnega policijskega urada vtši se točno in hitro, kar je posebna zisluga načelnika tega urada. O očinski svet vzel je poročilo o delovanju mestne poboje na zuanje ter gosp. mestnemu policijskemu komisarja Podgoršku izrekel priznanje za njegovo uspešno delovanje. Obfl. svet Subic poročal jeo prošnji gospe Josipine Zakvvvste za določitev c^n*, po katere] bi jej mestna občina dajala vodo za Marijino kopališče. Ker se nahaja kopališče ob periferiji vodovodne mreže, kjer je treba zaradi večje cirkulacije vodo večkrat spuščati v Ljubljanico, nasvetuje poročevalec, naj bi se do preklica voda v knptliščoe namene prepustila po 6 kr. kubični meter. S tem ustreženo bode tuli tamošnjemu prebivalstvu, ker bode dobilo boljšo pitno vodo. Predlog poročevalca bil je brez ugovora vzprejet. Pred zaključkom seje odgovoril je župan Hribar na dve interpelaciji, kateri sta v poslednjih sejah stavila obč. svet. dr. Gregorič in Kozak. Z asti obširno odgovarjal je gospod župan na interpelacijo obč. svet. dr. Gregoriča g'ede oddaje del za električno razsvetljavo. 1) la bila so razpisana s pogojem, da se odJajo lahko skupno ali posamezno, kakor bi to ugajalo interesom mestne občine. Ob čin8ki svet odločil se je za to, da se oddajo dela tvrdki Filip Supančič, s pogojem, da mora zgradbo dimnika in uzidanje kotlov nadzorovati specijalist. Ta pogoj zahtevala je tvrdka Semena & 1 laske, ki je odgovorna za d >bro funkcijoairanje elektrarne, vendar pa gospod Supančič tega pegoja ni hotel vzprejeti, ker bi tak specijalist provzročil baje čez 1500 gld. stroškov Dela oddala so se vsled tega „Kranjski BUvbingki dražbi" pod istim pogojem, pol •••ganje k..'.)'jflv. glede katerega je bil stavbi tiske rtružbe of«rt predrag, pa Dunajski tvrdki Wagen-fiihrer. Gospod župan navajal je cene posameznih ofertov ter konečno konštatoval, da so se razpisana dela oddala za 783 gld. ceneje, negoli jih je bila voljna prevzeti tvrdka Supančič. Postopalo ss je povsem pravilno in so torej pritožbe v tem ozira neutemeljene. Da se v prihodnje izognemo takim nepotrebnim interpelacijam, prosi gospod župan, naj bi se gospodje občinski svetovale: redno udeleževali sej ter vselej pri dotični raspravi izrazili svoje želje. Na interpelacijo obč. svet. Kozaka navaja gospod župan, da se je pri tovarni za klej vršil komisijski oglnd, ki je dogaal, da v zdravstvenem oziru ni povoda nadaljnjemu postopanju. Smrad provzročnje le izpraz.ienje ponikovalne jame, ki pa so vrši le jedenkrat na leto. Sicer pa se bode poskrbelo, da ne tudi vsebina te jame z apnom razkuži. Občinski svet vzel je odgovor na obe interpelaciji v znanje. Potem zaključil je gospod župan ob osmih zvečer javno sejo. V sledeči tajni seji razpravljalo se je o personalnih zadevah. Dnevne vesti. V Ljubljani, G maja — (Revizija zemljiško davčnega katastra.) Za Kranjsko voljeni član osrednje komisije za revizijo zemljiško davčnega katastra, gosp. baron Bergt se je odpovedal, vsled česar bode poslanska zbornica volila v to komisijo jednega namestnika. — (.Dramatično društvo") Kakor smo še naznanili, vršil se bo redni občni zbor »Dramatičnega druStva" v soboto dne 15. maja, in sicer ob 8. uri zvečer v citalniški kavarni v „Narodnom domu". Na dnevnem reda je poročilo intendanen in dopolnilna volitev v odbor. Ker je ta občni zbor velike važnosti za razvoj slovenskega gledališča v fjođoči ipioni, prosimo druitveae člane, naj ee ga po1oc*tevilno udeleže. _ (Položaj hišnih gospodarjev) je sedaj v mirim mestn vse prej kakor ugoden. Ljnbljana ee poonlaja in preaavlja, kamor se ozremo, povsod vi-d»oao veselo stavbinsko delavnost, mnogo hiS je že ograjenih, a mnogo se jih todi Se zgradi. Stanovanja ao eeveda draga, a kdor nvažnjs, kake materijelna posledice ja imel potres za hišne gospodarje, se tema ne čadi. Sicer pa ni dvoma, da pade cena stanovanj in da postane v kratkem primerna raz-zneram. Stanovanj je že zdaj mnogo na razpolaganje, Jo jeseni jih pa bode še veliko več, zlasti pa veliko weč, nego je sedaj v našem mesto najemnikov. Potres je več sto rodbin pregaal iz mesta, katore se doslej še niso vrnile, in ker postane do jeseni tudi Število stanovanj znatno večje, nfgo je bilo pred potresom, zamore za hišne posestnike nastati velika in matsrijelno jako nevarna kalamiteta, da namreč teb stanovanjne bodo mogli oddati. Po našem mnenji Ibi z osirom na to eventuvalmat bila kaj primerna večje, preudarno uprizorjena akcija, kateri bi bil namen, privabiti zopet v Ljubljano tiste rodbine, katero so po potresu mesto zt postile, pa tudi še Jraj dragih. Obč. svet je v tem o..mi že storil, kar -se je dalo. Zavzel se je za napravo mbaničnih de-lerntc drž. železnic v Ljubljani, katera zadeva je zrj*j pri železniškem ministerstvu, iapan H ibar pa je 'iH.ii sam na raznih krajih posredoval, da bi se v Ljubljani naredile kake naprave, vsled katerih bi 3e preselilo mej nas kaj ljudi. Uspehi teh prizado-v- i.! se pokažejo v kratkem, vendar bi kazhlo, da ji tadi hišni posestniki sami, kateri so pač najbolj inferesovani, ne d ž Ji dlje križem rok, nego se zavzeli ter brez odlašanja skupno na primeren način delovali v dnnpgo r* čenega smotra. — (M u ženino društvo za Kranjsko) je imelo v lanskem leta 1907 gld. 28 kr. doh dkov, n»«j njimi članarine in naročnine 487 gld. 15 kr, subvencije pa 750 gld., cd katere je dalo naučno ministarstvo 200 g!d., deželni zbor kranjski 400 gld. in kranjska hranilnica 150 gld., troškov pa 197'J gld. 26 kr., torH nri-Jiaikjaia 72 gld 3 kr. — (Odbor akad. fer. društva „Sava") se stavil se je pri zadnjem občnem zboru takole: Predsednik ing. Vekosiav Kajzel ; podpredsednik jur. Vuktor Sušnik; tajnik jur. Vinko Dtltič; blagajnik ing. Janko Krsnik; odborniki med. Fran Sabec, jur. Fran Stup ca in jur. Anton Svetek; preglednika pb.il Fran J senko in pilil, Ivan Knšnik. — (I hrvatsko društvo bioiklistov) na zibanja, da je vsled nepremagljivih zaprek odgodilo 11. narodno dirko, katfra bi se bila imela vršiti đue 9. t. m, na nedeljo dne 16. t. m. Odbor k hiba slovenskih biciklistov vzorejema torej prijave adeleimkov še do 11. t. m Soditi po velikih pri pravab, katere se delajo v Zagrebu, uspela bode ta **Avnost prav Fepo; zato bi bilo pač želeti, da ne bi nobeden slovenski kolesar, kateremu razmere to dopuščajo, zamudil prilike, prsetiti bratski nam narod. — (Cepljenje osepnio) Mestni magistrat naznanja: Vs^k četm k popoludne ob 3 uri S9 bodo brezplačno ptavile koze v mestni dvorani. — (Prememba posesti ) Hišo umrlega vrvarja :Knerleria v Krekovem kupil je mestni jetničar g. Martin 3 ter k. — (Tujci v Ljubljani) Tekom meseca aprila h.h) je v tokfcjšnj h 1« leUi in gostilniških prenočiščih 1777 tnjcav, 35 manj nego v istem mesecu lanskega leta. — (Konja splašila) sta ss danes dopoldne na dvorišč i M*rijanišča in zdivjala skupaj prive t»r,a po Poljanski cesti na Poljanski trg. kjer je jeden konj padel na kup opeke in ju je bilo tukaj mogoče ujeti. — (Napaden bioiklist) Včeraj so v Trsina r »padli fMntje nekega ljubljanskega biciklista s kamni. Boki sta je zadel kamen v glavo in ga tuko nevarno ranil, da se je bati, da izgubi biciklist oko. Sploh je varnost za bicikliste v ljub Mauski okolici, eosebno na lepi gorenjski cesti proti Bi Vidu dvomljiva, in Is želeti je, da bi kompetentni organi tukaj skrbeli bolje za varnost. — (Izgubljene reči) Tekom meseca aprila biEo so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-fcene naslednje izgubljene reči: J-dnajst deoarnio a ukupnim zneskom G5 gld. 99 kr., zlata ura za *fc*me z verižico, dve srebrni Žepni ari, zlata broša, »Sat pečatnik s črkama E, H , srebrna zapestnica, zlata zapestnica, srebrn obroček in dva metra blaga an ženeko obleko. . — (Najdene reči) Pri mestnem magistrata TjnbSjanskem bde so tekom meseca aprila zglašene n - ednje najdene reči: Dvs denarnici s skupnim Kcrakom 4 gld. 59 kr., žepna ura za dame, 6 dežnikov, srebrna ura z veti žico, alat naprsni gumb, vreča koruze, plaid, vreča rožičev, kukalo, zagri-*j«£o za kočijo in konjska odeja. j— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Te-i izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine inske od 25. aprila do 1. maja kaže, da je bilo novorojencev 14 (=»20"79 •/„), mrtvorojenca 2, umrlih 27 (=40 09 Vn). mej njimi je umrl za duši j ivi m kašljem 1, za vratioo (davioo) 1, za jetiko 5, za vnetjem eopilnih organov 2, za raz ličnimi boleznimi 18. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=29 62°/«)i iz zavodov 12 (=44 4«/e)- Za infek cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarla-tico 2, za t fuzom 1, za dušljivim kašljem 5, za vratico 2 osebi. — (Redki gostje v Postojini) Včeraj po-poludne cbiskaia jo Postojinsko jamo redka družba: Kralj romunski s kraljico, nadvojvoda luksemburški z nadvojvodinjo in knea Hohenzodern s spr m tvom. Goste sta pozdravila okr. glavar Lischan in Župan Vičič, katera sta bila tndi povabljena na zajutrek. Po zajufreku so si gostje ogledali jamo in se vpi-tali v sp< ninsko knj'go. — (Prva javna telovadba „Sokola* v Gradou) bode, kakor boqo že naznanili, v nedeljo d n> 8 t. m. zvečer ob p-^'a 9. uri v dvoranah SteiuMd*ke pivovarne (Mii izgrabenstrasi) Opozarjamo še jrdenkrat slovenske rojake v Gradca na ta prvi javni nastop bratskega Cilko* slovanskega drašt-sa, katerega naj se udeleže v obilnem ŠtOvliU. — (Namestniška kriza v Trstu) Kaže se, kakor da je staliAče tržaškega namestnika viteza R naldinija vendarle omajano in da utegne odstopiti. Poroča se, da je bil te dni poklican na Donaj tržaški namestniški svetnik baron C o n r a d, in sodi se, da postane ali on ali dunajski namestniki svetnik G i o v a n e 11 i namestnik Rinaldinijev. — (Izjemno stanje v Kopru ) Čudna so pota usode. L i In so napadali in pobrali slovenske učitelj'ščnike kukor pse, jih preganjali in zasramo-vali, a kaznovani so za to — slovenski dijaki. Laškim izgrednikom in njih hujskačem 8* ni skrivil las, preganjani slovenski dečki pa so prišli v pre iskavo in ustavile so se jim celo štipendije, dasi brez njih ne morejo živeti. Naiveč je tega kriv ravnatelj koprskega učiteljišča M rkelj, kateri postopa tako čudno, da mu bodo morali slovenski poslanci pri razpravi o pr morskih razmerah posvetiti posebno poglavje. Mož ni doma samo iz Pungarta, kakor je konstatoval „Siovenec", nego tudi iz „ Alojzijovifiua", v katerem se pa ui naučil krščanske pravilnosti, kaj še domoljubja. Kot dijak je bil že jako samoljuben ter se je že v tedaj na vso moč laskal součeucu baro u Conradu, m m o ostalih pa prezirno hiteval. Conrad je zdaj njegov „M klavž" v Trstu, Markelj pi igra v Kopru ulogo „parkelja" in trobi v rog laskih izgreduikov, ker mu koristoljubje pravi, da it u to ne bo na škodo. Vsled tega je tudi pripomogel kolikor mu je bilo mogoče, da se je za koperske učiteljišnike razgla-fiilo nekako iz;enno stanje. — (Razpisani službi.) Pri državnem stav binstvu zu Kranjsko d/e inžeueraki mrsti (jioviao-ričm) z dohodki IX. in razreda. Prošnje do die 25. maja dež. predsedstvu v Ljubljani. ' (Pariška žaloigra,) ki je zahtevala vsled požara v dobrodelnem ba«»rju skoro "JOO mrtvecev in približno toliko ranjencav, napolnuje vse evro pejsko časop sji z najglobočji:n sočutstvom. V prostoru, kjer so prodajale mnogoštevilne pariške generalice, baronice, grofije, kneginje in princesinje v dobrodelne namene ii o perilo, čipke in različne nakite, je zgorelo v kratkem čanu tobko lepib, zdravih, plemenitih ljudij iz najbogat j3ih in najelegantnejš.h krogov! Ves Pariz je rasžaloščen; minisierstvo se poavetuje radi katastrofe, v industrijski palači, kjer leže v treh vrstah strašno obžgana trupla, često bres udov in glav, pa se vrše najpretrssljivejši prizori. Trume elegantnih dam in gospodov se dovaži s kočijami, iščočih svojcev in jokajočih poleg strašno smrdečih trupel, katerih navadno niti ne spoznajo. Mnoge so agaoscirali po prstanih in drugi drago-tinah. Nekatere tudi po ostankih obleke. Marsikatero trsplo pa je toli sežgano, da se ne more do-gaati niti epol. Mej zgorelimi jo tudi sestra naše cesarice, vojvodinj?. Alen^juška. Kati strofa je nastala vhl-.l eks ilozije. * (Skrivnosten umor.) V Budimpešti so našli 2 t. m. gledališkega garderobirja Štefana Na-gyja v njega stanovanju mrtvega na tleh v prsih pa mu je tičalo bodalo. Poletja je zgrabila 25latno njegovo ljubico, Irmo Kovačevo, ločeno ženo in mater treh otrok. Ta pa prisega, da ga ona ni umorila, nego da se je Nagy zabodel sam iz ljubo sumnoflti. * (Gr>ka Jeanne d' Aro) Iz Aten se poreča: 2000 prostovoljcev je odšlo iz Aten na bojišče. Njihov zastavonoša je bila 1 Dietna dekle v uniformi prostovoljcev z imenom Helena Konstantini d e s. * (Usmrćeni anarhisti) 7. junija 1896 so vrgli v Barceloni anarhisti bombe mej procesijo, ki je šla po mesta na praznik sv. Rsšnjega Telesa. Bombe so ubile in ranile veliko ljudij. Španska policija je dobila 5 anarhistov, ki so bili obsojeni na smrt. 4. maja t. 1. so anarshiste, mej katerimi se je spravil a Bogom samo jed-n, ustrelili. V noči pred smrtjo so obsojenci peli anarhistične pesmi ter pušili. Ko so jih peljali na dvorišče, da jih nstrele, so se anarhisti veselo smejali ter pozdravljali prisotno občinstvo. V hipu, ko so počile vojaške puške, so vsi zavpili: „Živela anarhija!" Pri prvem strelu je padla četvorica mrtva, le oni anarhist, ki se je skesal, je ostal neranjen. Pri drugem strelu se je zgradil na kolena, in šele po tretjem strela je bil mrtev. Strašna, pa tudi ostadna smrt! * (Angleške kolesarioe) so jako pogumne dame. Mmolega petka so nastopile angleške bicik-listinje v večjem Številu brez spremstva gospodov preko srednje Nemčije; peljal« so se iz Koblenca v Mainz, v H^idelberg, dalje skozi Črni gezd, p tem nazaj čez Frankobrod, 'fz gorovje Tuinm ter v dolino Aare in Lahne. Vsekakor treba za tako dolgo, pr^ko samotnih gozdov vodečo pot angleškim damam krepkih miSic, zdravih pljuč, pogumaega srca in — polnih novoark! * (Najnovejša iznajdba) so gumbi in biljarda« kroglje iz kromp rja. Nekemu kemiku se je numreC posrečilo sestaviti kislino, ki napravi krompir tako trd, kakor da je slonokoftčea. Ksr je krompir cenen in tudi kislina ni predraga, pravijo, da pridejo odslej v rabo krompirjevi gumbi na hla »• in is < tuke krnglj* na biljarde * (Kuga mej podganami in miši.) V Ta-matavu, na ototu Madagaskarju, je i-a t la kuga mej podganami in miftj. Na tisoče in tisoče poginja ondi teh gnusob. Franconki naseljenci so v velikih skrbeh, ker po taki kngi začne vedno razsajati Črna kuga tudi mej liudmi. Književnost. — »Izvestja muejskega društva za Kranjsko". Letnik VII Vseb.na l.sešitka: Fr. Ko-mntar: B iron Ž ga Josip N >vak. — Fordnand Saidl: Potresi na Kranjskem m Goriškem 1. 1896. — VI. Lwec: It'gesti in drobtinice ir. gra-skpga arhiva v Smledniku. — Muli zapiski. Uradna slo venšć-ina iz I. 1811. — Janko Bare: Rjkopisna bolniška knjižica. — Rimsko grobišče pri M-d-vcdfth — „Stenograf''. Gbs lo hrvat, stenograf-ikega društva u Zagrebu. God. VI. Br 5. Viebioa : N-što iz posjesti stenografije. — Hrvat stenografija u p rak i. — Iteraciia i kombinacija glasiva. — Obuka u stenogr; fi i u šk god. 189G 7. — S enogr. Prilog. Dunaj 6. maja. Današnja Beja poslanske zbornice je bila izredno burna, tako, da jo je bilo treba dvakrat pretrgati. Predsedoval je Abrahamovvicz, ker Kathrein in Kramuf tega nista hntela storiti iz ozirov na povod zatožbi ministtrstvs, na jezikovne naredbe. V debato o I predlogih, naj se ministri obtožijo, je prvi po-1 segtl ministerski predsednik Badeni, kateremu je levica ves čas ugovarjala. Bodeni je v svojem govoru dokazal zakonitost izdanih jezikovnih naredb Za njim sta govoril Kai-ser in W o 1 f. Slednji je imenoval nenemške narode manj vredna, globoko pod Nemci stoječa plemena, kar je obudilo viharen, več minut trajajoč prizor. Desnica je ogorčeno protestovala proti takemu insultiranju Slovanov, Nemci so zopet ugovarjali, tako da je Abrahamowicz pretrgal sejo. Ko se je seja zopet začela, je predsednik poklical AVolfa k redu. Nadaljuje svoj govor je rekel Wolf, da Badeni nima pošteuih namenov z Avstrijo, vsled česar mu je predsednik vzel besedo. Nemci so zagnali tak krik in so tako divjali, da je moral predsednik zopet sejo pretrgati. Ko so ministri zapustili svoja mesta, so jim Nemci ironično ploskali, kličoč: Abzug! Po daljšem presledku se je seja zopet nadaljevala. G ros s je predlagal konec seje. Pri glasovanju po imenih je bil ta predlog odklonjen, na kar je začel govoriti dr. Funke. Dunaj 6. maja. Nadvojvoda Oton se odpelje k pogrebu vojvod i nje d'Alenoon. Pariz 6. maja. Doslej je agnosciran 101 mrlič, pogreša se še 146 oseb. Cetinje 6. maja. Kralj Aleksander je bil sijajno vzprejet. Po slavnostnem obedu ga je oduševljeno ljudstvo opetovano s knezom priklicalo na balkon in mu prirejalo presrčne ovacije. Carigrad 6. maja. Edhem paša javlja, da se je pri F a r s a 1 u u ti e 1 a bitka, v kateri je bila grška vojska prema- ina. 1 1 Slovenci in Slovenke! ne zabito družbe sv. Cirila ln Metoda 1 I I Metcorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. ar J^as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 'c Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah B 9, zvečer TMVO 98 ar. jvzh pol obl. 6. 7. zjutrBJ 733'4 75 er. jvzh. del. obl. o-i ti 2. popol. 783*8 1- s sr. szah. pol obl Sreduja včerajšnja temperatura 12"4», za 03* pod nor nulom HD-u-na-jslsa, "borza, dne 8 maja 1897. skupni državni dolg v aotah .... •'•knp:ii državni dolg v srebrn . . . Avstrijska zlata renta ... . . Avstrijska kronska renta 4°/, . . , Ugeiuka zlata renta 4°/0.......122 Ogerska kronska ronta 4n. . , , avstro-ogorske bančne delnice Kreditne delnice ... .....3H1 i.oudou vista.......... :J ina M'.i drž. bankovci ta 100 mark . K) mark ........ UO fr?nk« v.......... i}, kr. cekini . Dne" 5. maja 1897. državne srećke iz I. 1R54 po 900 gld. Državne srečke li I. 1HS4 po 100 gld.. . Donava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 2*nilj. obč. avstr. 4"tu'0 j-lati zast. listi Kreditne srečke po lOO gld...... Ljubljanske srečko.........22 Bndolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-a-> str. hanke po 200 gld. . TranivvRv-dnitit. volj. 170 gld. a. t- . . i apirnati roheli........ 101 gld 80 kr. 101 r» 65 * 122 ■ 56 A 101 ■ 40 122 H 20 99 80 a 953 ■ — 3U1 50 b 11» a 55 58 m 621 1 * 11 a 72 9 52« 1 n 17' S ' ■ 65 154 gld 50 kr. 190 s* 25 a 127 n 50 ti 99 'j 80 m 197 S) 50 22 m 25 S 2« e — ■ 153 0 75 li 4J5 » — * 1 27 t Od najirlobojSe boli potrti javljamo s tem, da je preminul n.*a iskreno ljubljeni oče, tast in stari oče, gospod Frančišek Fleischer ki je včeraj ob 1 t6. uri zvečer pO kratkem, jako hudem trpljenji, previden s sv. sakramenti za umirajoče, v 77. letO svoje d6b« mirno v Gospodu zaspal. Tiizetuski ostanki dražega rajnrega se bodo v petek, dne 7. maja. oh 1 6. uri popoludne v hiši žalosti, Gospodska alice St. 6, .slovesno blagoslovili in potem na pokopališči pri sv. Krištofu položili v lastni grob. Svete male zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Za tiho sozalje prosijo (688) žalujoči ostali. V Ljubljani, dne 6. maja 1897. Gostilna v. zemljiščem ali brez njega, blizu večjega podjetja, ki se ima v kratkem pričeti, se daje ceno v najem. — Naslov se izve pri uprav-ništvu wSlovenskega Naroda". (620—2) &8&8Q8S8S88£ SESE^SKSSffiSSS; V Latermanovem drevoredu je Traberjev k!uMio/.MMiii anatomični muzej in panoptik. Nad 1000 umetnostih in naravoslovskih preparatov, mej temi 50 figur v življunski velikosti. Odprt je panoptik od 9. uro zjutraj do 10. ure zvečer. Ob petkih samo za damo. (603—5) Vstopnina 20 kr. Vojaštvo in otroci plačajo 10 kr. Katalogi v slovenskem in nemškem jeziku. Velika hiša na prodaj. II 'a v najboljšem atann ▼ velikem trsju na Dolenjskem, nasproti farni cerkvi, v koji je gostilna, ledenica in že nad 30 let obstoječa trgovina, proda se ls proste roke. Pripravna je za vsako kupčijo. Cena 3600 gld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri nprav-ništvn „Slovenskega Naroda". (502—9) Izvod iz voznega reda velJaTmegra ©d. 3.. maja. 1897, Odhod tm L.|abl|s»n<-> (jnž. kol.). Prog:« des Trbli. (15-102 Ob II. ari 5 min. po n osobni »l»k t Trbli, Bsljak, Oaloroo, Franaenafeste, I.jutmo ; cea Selathal t Antuna, Iaohl, Omnndta, Solnogratl, .-!•» Klaln-Italfllng t Sf.vr, i,in.-, na Dunaj rla Amitr.tt.Mi — Ob T. url r> min. ajntrkj oaobnl rlak ▼ Trhli, Pontabal, Beljak, OoIotm, fnritm-'■■«*•>. Ljubno, Dunaj ; 6ea HelathaJ t Holnofrrail, naa Klaiu-Rnltliiitf t fiteyer, Line, TSudejovie«, Plzenj, Marijine rarl, II.-b, Francuvo v.in, KurloTO viin, 1'rago, Iiipako. — Ob 11. uri M) min dopolnilne oiobni Tlak ▼ Trhla, Pon tabel, Beljak, Ce'.ovae, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. url 3 min. popoludne) oaubni vlak t Tri la, Ileljak, Celoreo, Franzonifaste, Ljubno; vrta Hslathal t Solnogratl, Lend-Oaatein, ZeU na jemeru, Inomoat, Hm^eno, Ourlh, Oenevo, Pari s; ćea Kleln-Ralfling t H»eyr, Lina, Budeje-Tioe, PlaenJ, Marijina Tare, H oh, Kranoora Tare, Kuri,.»a Tare, Prstjo, T.tpako. litmaj Ti a Ajnstetten. — Ob T. uri 46 min. ivn »r osobni Tlak t Lasce-Itlcd. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob H. url 16 min. ajutraj meiaul Tlak. — Ob 13. url 56 min. popoludne moajtnt Tlak. — Ob 8. url 80 ni In. iTeoer mešani Tlak. Prihod ▼ Izpilil (niso ''jnž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob is uri AS min. sjutraj osohnl Tlak * Dunaja rla Amstotton, 8olno(rrknienafoate. — Ob 7. uri M min. zjutraj oaobnl Tlak iz Lnsec-llln.lti. — Oh 11. uri 'JO min. dopolua* a osobni Tlak a Dunaja Tla Amstotton, K ir lovi h vii rev, Ileha, Marijinih Tar.v, Plutja, Iltulejavlo, Bolnoffrada, Ijinoa, Mtnjrra, Parisa, Genove, Ourlha, Bi o^enoa, Inomosta, Zella na jeaeru, liond-Gastoina, IJnhna, OoloTca, Lil.ca, Pontabla — Ob 4. nri 67 min. piipiilinlua osobni vlak a Onnaja, Ljubi a, Uslsthala, Beljaka, OoloToa, Fransonafpsto, Pontabla. — Ob D. url 4 Bfa . sTei.or osobni vlak a Dunaja Tla Aniatotton in Ljubno, la Llpskega, l'rago, Kranoovili varov Karlovih Tirov, 11,•».*., Marijinih vaiuv, Planja, Budejerio, Linuit, Stoyra, Bolnogmđe, Beljaka. 0«l< ven, Pontahla. Proga lz Novegra meata tn ls Kooevja. Ob 8. uri 19 min. sjatraj meianl vlak. — Ob 3. url 93 min. popoludne nioaaui Tlak. — Ob 8. uri 36 min. STeoer meAanl vlak. ~>m1)I|i,iio (drž. kol.) Is KHiniilfea. Ob 6. uri 66 min. ajntraj, ob II, uri 8 min. dopoludue, ob 0. ori 30 min. r.vo. pr, ob B. uri 66 min. iveoar. (Posloilnji vlak leob nedeljah 1 ♦ Prvikrat tukaj I V Lattermannuvera drevoredu. Parna U ; gorska in dolinska železnica z električno razsvetljavo. Vsak dan od 4 ure popoludne odprta. Jako zabavno za odrasle in za mladino! Za mnogobrojni poset prosi udani «04—5 Imef ltelj. Traber-jev muzej v Latternianovem drevoredu. Jutri v petek le za dame? Išče se neineblovana soha. Vefi se izv6 pri npravnistva ,SIov. Naroda". (633-1} V moji tovarni la stroje se vzprejme maoBcifler m spedicijslci nradnit ki je zmoten nemškega in slovenskega jezika. Izvedenci %■ stroki imajo prednost. r>.)i—i) G. Tdnnies v Ljubljani. I«<3C5 s«e poHten, oženjen brez otrok. — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (629—2> Stanovanja. Po rpnovaciji hiae na Mestnem trga fit. 3 se odda z dnem 1. avgusta več stanovanj 8 treme sobami, kuhinjo in pritiklinami. Več m izve na Mestnem trgu fitev. 24., pri "Karolu Recknagrel-u. (626—3) Izurjena šivilja za 4»l>IcE*c in perilo Slovenka, s primernim šolskim podukom, želF lj«uii: 2. maja: Marija I3onča, hisinja, 86 let, KnžcvniSke ulice St. 7, j> tika. 4. maja : Alojzij Zjraja ir, posestnikov sin, 2leti,Ilovoa st. 51, jetika. V deželni bolnici: 1. maja: Frsn Kavčič, .s:51 glidn in m lahko vidijo vsak dan v navadnih uradnih urah. Brdski okrajni cestni odbor eklepa o sprejemu posameznih ponudb ne glede na vinokost ponuđene svote in s pridržkom, da sprejem ponudbe odobri visoki deželni odbor. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, kakor hitro je isto izročiL 01«:i*«vjiii oos^tni otlbor nn, JEJt-tlii. dnu 1. maja 1897. Franc Cerar 1. r., načelnik. Obrazec Z£t ponudbo. Jaz podplsaneo, stanujoč............hiš. 6t. . . ., potrjujem s tem, da sem videl črtežo in splošne tor nadrobno pogoje gledo zgradbo okrajne ceste iz Žolod-nik;'. v Moravče, in se zavezujem, da bom izvršil vsa dela brez napako natančno in tako, kakor to zahtevajo črteži in zpradbeni pogoji za poprečnino.....gld. . . kr., z bose- ,l;tmi:............in prilagam v ta namen petodstotni vadij v znesku 1292 gld. v goto7ini (ali pa v državnih papirjih po kurzu). (Sledi bivališče in datum ter ime in priimek, kakor tndi značaj ponudnika.) Naslov od xnnaj: Okrajni coNtulodbor Ponudba Brdu. za izvršitev okrajne ceste iz Želodnika v Moravče. (v notarski pisarni). Priloženih jo v gotovini.....gld. . . kr., z besedami:...........(ali državni (Glf)—2, papirji itd.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".