/O ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE LETO XXVI. — številka 8 KRANJ, sreda, 31. 1. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od t. januarja 1964 kot poltednik* in sicer ob sredab In sobotah. SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO a«»emt!?teIJI: obe' konferenc* SZDL In TJ*' Kranj, Radovljica, Sk. Loka KrnQ?t~ lzd»J« CP Gorenjski tisk Od avnl urednik Anton Miklavčlč govorni urednik Albin Učakar LSTRAN i KajjelSO-SPAN? AN Teden slovenske drame ILSTRAN: spomini na Antona Janšo 22: STRAN: Palestinec: »Kar pri vas ^ ostal.« 21STRAIM: Posojila še po starem V kranjski podružnici Ljub-ljanske banke smo izvedeli, da trenutno dajejo enaka potrošniška posojila in pod enakimi pogoji kot pred Poštnino iča upokojenec Od 1. februarja 1973 dalje bodo poštnino za pokojninske nakaznice plačevali upokojenci sami. Sklep o tem je sprejela skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro vanj a v decembru lani. S tem so prenehale veljati pogodbe, ki so bile sklenjene s pristojnimi PTT podjetji in komunalnimi zavodi za socialno zavarovanje. Doslej so poštnino za pokojninske nakaznice PTT podjetjem plačevali Komunalni zavodi za socialno zavarovanje. zvezno odredbo. Tako je za nakup domačega avtomobila moč dobiti 10.000 novih dinarjev posojila, prav toliko tudi za garniturno pohištvo, za splošno domače industrijsko blago pa 6 tisoč novih dinarjev. Pri vseh posojilih je 20-odstotni polog. Posojilo za nakup avtomobila je treba vrniti v 30 mesecih, za garniturno pohištvo in za sploš- no industrijsko blago pa * 24 mesecih. O predlogu, da bi se gleda na odredbo o dajanju posojil občanom višina posojil spremenila, pa bo sklepal in dokončno odločil zbor Ljubljanske banke, ki bo marca letos. Pred tem bodo tudi zbori vseh podružnic Ljubljanske banke. Zbor kranjske podružnice bo 22. februarja. Obvestilo OZP Elektro Kranj, Kranj obvešča občane v naseljih Labore, Planina in Primskovo, da bo 1. februarja pod napetostjo ltOkV daljnovod, ki poteka o{i Labor do Primskovega. Opozarjamo prebivalce omenjenih naselij, da je vsako približevanje in dotikanje teh naprav smrtno nevarno. BLEJSKO JEZERO ZAMRZNJENO — Po zadnjem obilnejšem sneženju je pred dobrim tednom zamrznilo tudi Blejsko Jezer« čeprav so se v nedeljo najbolj drzni že podali na ledeno ploskev, so nam na turističnem društvu Bled povedali, da drsanj« in sprehajanje po ledu Se ni varno. Ledena ploskev je namreč debela le okrog A cm, 4 cm pa je zmrznjenega snega. Zat« turistično društvo priporoča drsalcem, naj raje obiskujejo umetno drsališče na Bledu. — A. 2» — Foto: F. Perdan Potem ko so v Železarni Je-BBSBBaEMmB senice podpisa!] dokument o ustanovitvi TOZD v Železarni, se tudi pri osnovni organizaciji Sindikata pripravljajo na nujne organizacijske spremembe. Predlog, da bi v vsaki TOZD delovala osnovna organizacija sindikata, ki bi jih povezovala konferenca, Sestavljena iz predstavnikov vseli TOZD, bodo dali v javno razpravo. V vseh organizacijah pa naj bi delovale tako kot do sedaj komisije sindikalnih organizacij. {j} Na prvem sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev kluba prijateljev koroških Slovencev, ki bo na Jesenicah predvidoma februarja ali v začetku marca, so se menili o programu dela kluba, pravilih in o članstvu. V klub bi se lahko vpisali vsi, tudi kolektivi in organizacije, posebno šole. D. S. Delegatski sistem Na razširjeni seji se bo jutri popoldne sestal izvršni odbor ne zveze* Na seji bodo razprav-podarskega in družbenega raz- občinske konference socialist ljali o ključnih problemih g voja kranjske občine. t£} Danes opoldne se bo pri občinskem sindikalnem svetu sestal organizacijski odbor zimskih športnih iger in razpravljal o pripravah na šeste zimske športne igre. 0 Pri občinski skupščini pa sc bo danes dopoldne sestala komisija za gospodarstvo in ocenila stabilizacijski program iz leta 1971. $ Kranj, 30. januarja — Dopoldne se je na drugi seji sestal iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjsko skupnosti. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi razprava o izhodiščih za organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. A. Ž. raidovliica Radovljica, 30. januarja — Na razširjeni seji se je popoldne sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in skupaj s predstavniki nekaterih večjih sindikalnih organizacij v občini ocenilo delo občinskih organov v minulem obdobju. Dogovorili so se tudi za delo in na*loge posameznih organov do aprila meseca. @ Danes popoldne bo skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red seje ima tokrat deset točk. Med drugim je odbornikom predloženo tudi celotno gradivo s področja stanovanjske problematike. Tako naj bi danes sprejeli predlog akcijskega programa stanovanjske gradnje v občini do 1976. leta in druga določila o stanovanjski izgradnji v občini. Poleg tega pa je na dnevnem redu tudi sklepanje o predlogu družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini. A. 2. V petek, 2. februarja, ob 17. uri popoldan bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka prva redna letna konferenca pred meseci ustanovljenega aktiva mladih zadružnikov; Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o dosedanji dejavnosti in 6 pripravah za akcije v prihodnjem obdobju, razprava in volitve članov odbora. Da bi srečanje čimbolj popestrili, nameravajo ob koncu prirediti kratek kviz z naslovom »Kaj veš o kmetijstvu«. Sodelujejo trije mladi zadružniki — Milan Bogataj, Franci Miklavčlč in Ivan Dolenc — ki se bodo konec prihodnjega meseca udeležili istoimenskega republiškega tekmovanja v Žalcu. (-ig) Jutri zvečer bo v Tržiču redni občni zbor folklorne skupine Karavanke, ki je med najbolj znanimi folklornimi skupinami na Gorenjskem, znana pa je tudi prek meja domovine, predvsem v Franciji, Italiji in Avstriji. Pri folklorni skupim deluje tudi narodnozabavni ansambel, »pred kratkim pa je začela vaditi tudi skupina najmlajših plesalcev. $ Včeraj je bila v Tržiču 37 skupna seja obeh zborov skupščine občine. Odborniki so sprejeli vrsto odlokov s področja nove stanovanjske politike in urbanizma. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ išče v Kranju ali bližnji okolici za svoje delavke večje število prostih sob za dobo enega leta Ponudbe oddajte pismeno, osebno ali po telefonu v kadrovskem oddelku kombinata do 6. februarja 1973. V ponedeljek je bila v Tržiču seja konference občinske organizacije SZDL. Udeležili so sc je tudi najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja občine ter članica republiške konference SZDL Silva Jereb, ki je imela uvodni referat o vlogi krajevne skupnosti, statutih krajevne skupnosti in o novem delegatskem sistemu, ki ga bo utemeljila nova slovenska ustava. Predstavnica republiške konference Silva Jereb je najprej pojasnila, zakaj spreminjamo in dopolnjujemo republiško ustavo, nato pa je obširneje razložila načela novega delegatskega sistema, ki bo nadomestil sedanji predstavniški sistem v skupščinah temeljnih samoupravno organiziranih skupnostih. Mednje sodijo krajevne skupnosti, občine, republike, interesne skupnosti itd. Ko je govorila o položaju krajevne skupnosti in občine v delegatskem sistemu, je menila, da krajevne skupnosti in občine ne bodo smele biti zaprte samoupravno organizirane skupnosti, temveč se bodo morale odpirati navzven ter sodelovati s sorodnimi skupnostmi v regiji. Pomembno vlogo bo odigralo načelo solidarnosti, ki bo pomembno predvsem pri financiranju krajevnih skupnosti. Le-te naj bi imele pri občinskih skupščinah tudi poseben zbor delegatov. Silva Jereb je menila, da bo nov sistem učinkovitejši, saj ima v njem pomembnejšo vlogo dogovarjanje in samoupravno sporazumevali j e. Na konferenci so se dogovorili, da bodo potem, ko se bodo v občini pri uvajanju delegatskega sistema pojavljala konkretnejša vprašanja in problemi, Silvo Jereb še enkrat povabili na pogovor« Ponedelj kova konferenc21 SZDL v Tržiču bi morala » voliti tudi novega predsedn1" ka in sekretarja konferenc (kandidata sta Milan OgrlS in Zora Šemrl), sprejeti de* lovni program za letos tj# potrditi lanski in letošnji vf nančni načrt konference* Statut SZDL zahteva za sklepanje o tako pomembni*1 vprašanjih dvotretjinsko ve* čino. Ker pa le-tc na pori6* del j kb vi konferenci ni b»° (prisotnih je bilo 32 član0* konference, moralo pa bi biti 38), bodo konferenco p£ novno sklicali v ponedelie*' 5. februarja. Košnje" V novi osnovni v Žirovnici tudi varstvo za V programu občinske gradnje šol na jeseniškem območju je tudi gradnja nove osnovne šole v Žirovnici, ki jo prav zdaj tudi gradijo. Predvidevajo'", da bodo z graditvijo pridobili osem novih so učilnic, ki bodo namenj' . sodoben kal?1' Šoli predvsem za netni pouk, ki ga v stari zaradi pomanjkanja uč'1 niso mogli uvesti. Z no^0" gradnjo bodo v Žirovnici bili tudi veliko telovadnico V3r' do-in Družbenopolitična organiziranost žensk V jesenski občini je 27.509 prebivalcev, od tega je 14.106 ali 51 odstotkov žensk. Vseh zaposlenih delavcev je 12.619, od katerih je 4405 žensk, kar predstavlja 34,9 odstotka. Iz teh podatkov bi pričakovali, še posebno ob dejstvu, da število zaposlenih žensk v jeseniški občini nenehno narašča, da so ženske dokaj številčno zastopane tudi v skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in njihovih vodstvih ter organih interesnih skupnosti. Podatki pa kažejo, da ženske v razmeroma majhnem številu sodelujejr v teh organih. V občinski skupščini so od 74 odbornikov le 3 ženske ali 0,4 odstotka; od 1490 članov ZK je 322 žensk ali 21 odstotkov, ki pa so v svojih organih zastopane takole: v sekretariatih osnovnih organizacij je 109 članov, med njimi 19 žensk aiLi 17 odstolikov, medtem ko je v občinski kon. ferenci ZK med 67 člani le 7 žensk. V odborih krajevnih organizacij Socialistične zveze je od 107 članov 15 žensk, od 45 članov občinske konference pa le 4 ženske. V vodstvu občinskega sindikalnega sveta so med 32 člani le 3 žensk. Od 2054 članov zveze borcev je 736 žensk, v občinskem odboru so med 31 člani le štiri ženske, v občinski konferenci ZM je med 82 člani 45 deklet, v občinski zvezi DPM je med 1597 člani 1055 žensk, od 38 članov skupščine temeljne izobraževalne skupnosti je 15 žensk. ' D. Scdej prostore za predšolsko « stvo. To bodo obenem tu prvi prostori za otroško stvo v Žirovnici' nasploh, ^ ti Žirovnica kot edina jf*!j jevna skupnost v jeseiW»*J občini, še nima urejen®*, otroškega varstva. Z dograo> tvijo novih prostorov bo obenem lahko prešli tudi 11 enoizmenski potlk. Gradnja bo veljala oko 9800 N dinarjev. D. S. Trgovsko podjetje nuaninm Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja za BLAGOVNICO ŠK. LOKA prosta delovna mesta 1. prodajalcev živilske, tehnične ali oblačilne stroke 2. snažilke delo za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec Pogoji: pod 1.: prodajalec in 1 leto prakse; pod 2.: 6 razredov osnovne šole. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. Od hvale do graje ^ve različni oceni za direktorja Svita ^vgusta iand je industrij- kombinat Svit slavil de- SSlf0 podJetja. V tovar- dai iU glasiIu Svit smo ter J *ahko prebrali naslednje: J- avgusta je minilo 10 let, kar Ute . Je sPrejel direktorsko rine V pe,Ju Maks Lav" ^ ga uspešno vodil vse _ današnjih dni. Besedi mo v H° vodil lahko uP°,rao akcijo za Proti I:!n'e Ccste z Visokega Dev, ."Cl"'!ii in asfaltiranje *ah/ t odsckov v Hotema-»«Pravn!?°vaU so ^osvhr^ »bralj Jdlnc odbore, ti pa so Se L PodPise, s katerimi so do nr- va,ci obve?ali. da bo- Jonov TV*ul °kros 10 mi,i-faltir- nn dinarjev za as- Proti « °este z Visokega bi i9u, neui'i11. Pravijo, da rih m-v- ZbraU §e "ckaj sta- *ina n 10nov' če bi tudi ob- lež ln xSpevala ustrezen de- Čila v bi se v akcijo vklju- Se krajevna skupnost Šenčur, bi bila cesta lahko letos asfaltirana. Predračun za asfaltiranje in druga dela okrog 2,5 kilometra dolge ceste med Visokim in Šenčurjem znaša nekaj manj kot 50 starih milijonov dinarjev. Ne glede na ustrezno udeležbo občine pa so se v krajevni skupnosti že odločili, da bodo aprila od vseh podpisnikov v skupnosti pobrali denar, maja pa cesto asfaltirali. Kako dolga bo asfalt na prevleka, pa bo takrat seveda odvisno od zbranih prispevkov ter morebitne udeležbe občine in krajevne skupnosti Šenčur. Prebivalci lloternaž pa so se s podpisi obvezali, da bodo prav tako prispevali za asfaltiranje v Hotemažah okrog 6,5 milijona starih di narjev, manjkajoča dva stara milijona pa jim bo najbrž prispevala krajevna skupnost. Ker je krajevna skupnost Visoko na svojem področju s svojimi sredstvi, prispevki in prostovoljnim delom občanov razrešila precej komunalnih problemov (kanalizacija, asfaltiranje, urejanje cest, javna razsvetljava Itd.), upajo, da bodo tudi pri naslednji akciji naleteli na razumevanje vseh. Trenutno pa je njihov glavni cilj. da bi bila cesta Visoko—Šenčur čimprej asfaltirana, saj je zadnje čase vse bolj obremenjena. A. Zalar m ^ 1 ni ■ l ■ Gospod zdaj pa priložnost za vas, ki je ne gre zamuditi Ta teden — do 3. februarja 1973 v Bfagovnici m Škofja Loka Gospodinjski teden popust za nakup # posteljnine: metraže in konfekcije # namiznega in kuhinjskega perila # zaves, dekorativnega in pohištvenega blaga © odej in pregrinjal # preprog in oblog za tla # frotir brisač in 5°/0 popust za nakup # kuhinjskega pohištva # gospodinjskih aparatov Gorenje Skupščina osnovne organizacije RK Zlato polje ove zamisli e boljše de! 79.150 v Osnovnia organizacija Rde-Hfega križa Zlato polje pri Kranju je na svojjj redni ^skupščini konec prejšnjega ledna pregledala svoje delo v zadnjem obdobju. Čeprav Število članov RK nepresta-Do narašča, pa se jim /di, da organizacija številčno Še vedno ni zadosti močna, Ti ennt-no je na področju Zlatega polja 1224 članov RK, kar tO Organizacijo uvršča na trinajsto mesto v občini. Med bodočimi nalogami norega odbora, ki so ga izvolila na tej skupščini, bo med drugim tudi skrb za povečanje števila članstva. Predvsem se bodo prizadevali za vkjyučevanje mladine, saj je lahko elan te humane organizacije že vsak, Iko ddpolhj 15 let starosti, Z mladimi ljudmi, ki bi jih sprejemaj i v članstvo takoj •po osemletnem šolanju, ko prenehajo delovali v organizaciji mladih članov RK, naj bi pomladili tudi odbor. Organizacija na Zlatem pe'ju pa se lahko pohvali z največ; ijim številom podpornih članov RK v občini, saj jih iima 256. Več podpornih članov v Sloveniji iima le še osnovna Organizacija RK Stari Vodni a t v Ljubljani. JVled pomembnimi nalogami vsake organizacije RK je seveda organiziranj« krvodajalstva. Lani je na področju osnovne organizacije RK Zlato polje dalo kri 240 krvodajalcev, kar je za 31 odstotkov .(več kot predvideva občinski plan krvodajalstva. S takim uspehom so bili lani in pa leto prej kar zadovoljni. Na Območju organizacije je Bilo v letih 1964 do lani evidentiranih 550 krvodajalcev. Od leta 1967 pa do lan j je za večkrat darovano kri prejelo odlikovanje 181 krvodajalcev, samo lani pa 37. Zadnji čas si organizacija Rdečega križa, vse bolj prizadeva z zdravstvenimi predavanji presveti jc vati občane. Osnovna organizacija na Zlatem polju se je tega lotila temeljito. O tem, kakšna predavanja si želijo, so povprašali 452 gospodinjstev. Na anketo je odgovorilo 333 gospodinjstev. Največ ljudi zanimajo bolezni srca in o.' ;j.i, poleni rakasta "obolenja, nevroze in drugo. Te odgovore bo organizacija upoštevala, ko bo pripravljala program predavanj za letošnje leto. Zmenili so se, da bodo ta predavanja na vsakih 14 dni. Prvo predavanje o boleznih srca je bilo prav po zaključku redne skupščine. . Tudi na ostalih področjih je. osnovna organizacija RK Zlato polje v zadnjih dveh letih dosegla kar lepe uspehe, za kar je dobila tudi občinsko priznanje. Naj tu omenimo, da ta organizacija že nekaj let pošilja otroke iz socialno ogroženih družin na svojem območju na zdravstvena letovanja, to pa mislijo nadaljevati tudi v prihodnje. V delovnem programu, ki so ga Sprejeli na zadnji skupščini, je tudi nekaj novih svežih zamisli za poživitev dela organizacije. To, da želijo kar največ mladih vključiti v organizacijo, smo že omenili, nova pa je oblika dela z mladimi. Nameravajo namreč ustanoviti aktiv mladine RK v okviru organizacije. Za- nimiva je tudi ideja o poživitvi dela organizacij RK v mestu Kranju. Odbor osnovne organizacije RK Zlato polje bo predlagal odborom osnovnih organizacij RK v mestu Kranju, naj bi ustanovili Mestni svet RK kot nekak posvetovalni organ. Mestne organizacije bi tako lahko usklajevale svoje delo. Še posebne pozornosti pa naj bi bili v bodoče deležni mladi krvodajailci in aktivni mladi člani RK sploh. L. M. Široka akcija, ki so jo na Jesenicah začeli že lani za to, da bi jeseniška podjetja namenila denar, Iti bi ga sicer porabila za novoletne čestitke, v sklad za varstvo otrok, je imela do sedaj primeren odziv, saj se je na skladu že zbralo 79.150 dinarjev. Prispe, vala so jih podjetja, ki imajo sedež na Jesenicah in tista, ki imajo na Jesenicah le svoje poslovne enote. Med prvimi je prispevala jeseniška špecerija, pa Ljubljansk* banka, Emona, Viator, VoAff vod, Lekarna, Iskra, Mesa*' sko podjetje, živila, LIP Bi«*1' Murka, SGP Sava, Zarja med posamezniki Albina Ti*' šar. V zadnjem lednu pa se akciji odzvali tudi pri Si* venijaavtu na Jesenicah Ijj prispevali 500 dinarjev, P*1 Gorenjki z 2000 dinarji, G°" renjskih oblačilih Kranj ' 590 dinarji in trgovskem V°^. jetju Rožca z 10.000 dinarji« D. S. ganizacija organizacije ZK na Plavžu V četrtek so se sestali na Jesenicah člani 'komisije za kadrovsko politiko in sekretariat krajevne organizacije ZK Plavž in razpravljali o nujni reorganizacije kraljevne organizacije ZK na Plavžu. Za reorganizacijo so se odločili predvsem zaradi tega, ker je na Plavžu in v Centru preveč komunistov, kar je eden izmed vzrokov za pasivnost članov. Izhajali so tudi iz sklepov 27. seje CK ZKS, ki vsebuje zahtevo po učinkov Jtejši organizi ranosti organizacij ZK. Dogovo.ri.li so se, da bo odslej na Plavžu delovalo osem organizacij, v vsaki volilni enoti krajevne skupnosti po ena. Deloval tudi svet, v katerem bodo kretarji organizacij, vodil P3 ga bo sekretar. Na četrtkovi skupni, seji s° že izbrali člane ZK, ki jih b^* do predlagali za sekretarje i" sekretarja sveta. D. S. e lov na čar že dobra dva meseca v kranjski občini deluje sedemčlanska komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Predsednika komisije Pavleta Bajžlja smo poprašali, kakšna je vloga in delo te komisije. »Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je uprav-nopolitični organ. Že sam naslov pove, kakšno je njegovo delo. Gre namreč za ugotav- ljanje primerov, ko so posamezniki prišli na nepošten način do denarja in premoŽenja, Zdi se mi, da ima danes precej ljudi zmotno mnenje o tej komisiji, saj 4e večkrat zgodi, da navajajo konkretne primere, ki z našim delom nimajo nič skupnega. Za razne primere nepravilnosti imamo namreč tudi druge organe, naša komisija, kol sem že rekel, pa ugotavlja izvor premoženja. Zato bi bilo nesmiselno pričakovati, da bo ravno ta komisija razrešila vse nepravilnosti, ki se dogajajo. Razen tega bi rad povedal, da je delo komisije sistematično in da je zaradi te- ga včasih tudi dolgotrajno/ Vsak primer je treba teme!.!1' to preveriti in če je potreb* no, morda tudi koga zaščitil'; Skratka, delo komisije 1,1 usmerjeno na lov na čafOT niče. Doslej smo obravnavali Št** ri primere, kjer gre za LZVO* premoženja, in sprejeli sklep* da se proti njim uvede P0* stopek. V prihodnje namer** varno pripraviti poseben P0* svet s predsec .-iki krajcvnjjj skupnosti, na katerem bi jfl seznanili z vlogo komisij* Hkrati pa želimo, da bi s k p* misijo v prihodnje tesneje sodelovali tudi občani.« A. i" Odbornik skupščine občine škofja Loka Lojze Filipič Je 20. septembra lani, na 33. seji obeh zborov, zahteval oceno del, ki jih v Škofji Loki opravlja Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Občani šo namreč negodovali, ker odkopavanja in razne konservatorske akcije strokovnjakov ne potekajo v skladu z načrti in ker grozi, da bodo arheološki in kulturni spomeniki dočakali tlsočletnico napol urejeni. Vprašanje je pristojni organ posredoval zavodu za spomeniško varstvo SRS, od koder so odgovorili šele po štirih mesecih. V pojasnilu piše, da »... dela potekajo v skladu s programom. Prišlo pa je do večjih zastojev in zamud, ki so Verjetno posledica intenzivnih raziskav, nujnih spremljevalcev vsake konservatorske akcije."- Avtorji dokumenta nadalje pravijo, da imajo arheološke najdbe na območju škofje Loke prednost pred vsemi podobnimi odkritji drugod in da potekajo po internem strokovnem programu, ki pa je verjetno premalo usklajen s pričakovanji občinske skupščine, kulturne skupnosti in prebivalcev — pli točneje: premalo obrazložen. Lep primer so razkriti temelji osrednjega grajskega stolpa. Loški muzej kot lastnik oz. upravljavec zemljišča je namreč v nezavidljivem položaju, saj ne more v polni meri prilagoditi svojih načrtov z načrti spomeniške službe. Odbornik Lojze Filipič z odgovorom ni bil popolnoma zadovoljen, kajti manjkale so številke o stroških investicij ter o višini deleža, s katerim je v njih soudeležena komuna. Pristojna občinska služba bo zato do prihodnjič pripravila zahtevane podatke in članom obeh zborov tudi obrazložila, v kolikšni meri so sredstva že izčrpana ter kam vse je šel denar. (I. G.) gospodinje NISO več v zadregi odkar pekarna »žito" peče hm prodaja« TAJNOST SEDEM ALpsfel Bpbtod •»"—— W BpfcJrt lip bled b^tfm^ & liDbl«* 2GRADI- ^ Indul. -1972 je Podjetje Lesna deloval^1 LIP B,ed * linen^ nove vrste zidakov, ^clS?Va,ne IS0 SPA^ opažal hodnn„!me je P°vzelo po za-bo?n "C"\Ški firmi ALPINE s «r Ti» •m-b- il. °«kate- Wo lic^ Blcd leta 1971 ku" zitlakov "C° Za izdelavo teh SradA ' * Zanotlni Nemčiji let e s tcm zidakom že 15 ^no^ti:Avstriji Majhna reklama — ^velika prodaja Up t 197,2' SL> J° I»dje*jc svoio r m ajkrat Plavilo s na Iv- ° za te zi,!ako *i stre!" V gradbe-bii,; kai S iaki doma pa niso virr, * tl()sii seznanjeni z no-*n n;, adbenim materialom danr ?V:,ni kvalitetami T,»-kar n 80 300-000 zidakov, 70oy poni(-'ni približno 400 hiš; *Jo°Ko<Š!o za zasebno grad-Za ? '",za "tokovno in 15 % vc •t°dpoda^ka poslopja, hi* 2* zdaj najboljši Porabniki v Prekmurju ^rSPAMSki delavc» s« s* > opaznimi zidaki se- znanili ». Ji u,1 IUt,» na delu v Avstri Bled3d S Peljejo iz LIP v p_ , a° 4 avto vlaki dnevno fehka ?UrjC- Poceni, hitra in VsaJ m^? "ja Je to in če si «am ° roče», kaj hitro hlev i :idaS h3šico, garažo Posl «n dru: opja ia gospodarska lr^Sen je ta ziclak? Za nfje *»20m( Širok 24 cm J7*2!*2fe zidovc a'lL Pa iikosti Si ,an,5c- Za obe vc" ^dolujejo tudi vogal- nike, in sicer za debelejše zidove 114 cm dolge, za tanjše pa 107 cm. Višina pa je za vse enaka — 25 cm. Za oblaganje vezi pri stropni konstrukciji, oblaganje eventualnih zunanjih stebričkov, izolacijo preklad, izdelavo robov pri okenskih rolojih itd. pa izdelujejo izolacijske plošče, debeline 4,5 cm, dolžine 120 cm in širine 25 cm. Iz česa je? Osnova je les. V podjetju so se prav zaradi tega odločili za ta proizvod. Lesni ostanki, ki se nabirajo pri vsakem lesnem podjetju, so se kopičili. In ker se danes povsod trudimo, da bi kar najbolj ekonomično in rentabilno gospodarili, so tudi v LJP prisluhnili, kako te ostanke uporabijo zunaj. In našli so ISO-SPAN. Kako ga izdelujejo? Na posebnem rezalniku s ciik-cak noži les zdrobe v pa-ftčaste oblike, tako da zrna-tost lesenih delcev omogoča dobro vezavo s cementom in optimalen pristop mineral iza-torja in zaščitnih sredstev. Zdrobljeno maso namreč potope v posebno koloidno-kc-mieno tekočino potem, ko so ji s posebnimi separatorji odvzeli ves prah. Tako obdelano iverjo je sedaj sposobno za vezavo s cementom in les je omrtvičenj ne odziva se zunanjim spremembam: temperaturi, vlagi in v njem se ne morejo zarediti insekti, glive itd. Uporabljajo le smrekov les, ker je od vseh najbolj primeren za te vrste obdelave; pri mine-raliziranju se najbolje prepoji. Tako zaščiteno maso /.vežejo z odličnim porlland-comentom in poseb- nT V Radovljici grade nov blok, tokrat iz ISO-SPANA. na stiskalnica da IZ modela gotov izdelek — zidak z vmes-n'mi prečnimi vezmi. Kako zidamo? Podlega mora biti gladka, če ni, jo Izravnamo s slojem malte. Kot pri vsaki gradnji začnemo tudi tu z vogalom. Prvo vrsto je potrebno z vodno tehtnico točno izravnati in nato zaliti z betonom do nekako 5 cm pod vrhom. Beton je Ireba s primerno letvico ali železno palico dobro zbiti in zgostiti, tako da se pojavi na betonu značilno cementno mleko. Vse naslednje sloje pa zidamo »na suho«, t. j. brez malte, nato pa po dva sloja skupaj zalivamo. Postavljamo jih enega na drugega tako, da gornje glede na spodnje za 30 cm zamikamo. Pred postavljanjem vsakega naslednjega sloja moramo posebej paziti na čistost gornje površine spodnjega sloja, kajti če enkrat pogrešimo, bo steno težko aH pa sploh nemogoče spet izravnati. Ga«-aža k ISO-SPANA, zgrajena že iz »paketa«. POZOR! Zidati moramo vse zidove hkrati. Tudi dimnike, le da jih ne zidamo z ISO-SPANOM, temveč z opeko varno pred ognjem. S tako gradnjo dobimo trdno povezanost vseh delov zidu na stavbi. Prednosti ISO-SPANA Strokov njaki, ki so preizkušali ta zidak, so u gotov M i, da bodo lastniki stanovanj, grajenih s temi oblikovni ki, prihranili pri kurjavi, pridobili na prostoru, kajti debelina zidu 24 cm ustreza opečnemu širine 30 cm in v tem zidu se ne bo nabirala vlaga, razen če niso napravljene grobe napake. Pa tudi drobne z.Aalice se ne bodo zare-jale. Materiail je izredno pripraven za izdelavo utorov za električne i'1 vodne inštalacije. Utore lahko napraviš z malo tršim ali ostrejšim predmetom, za večje utore, kot na primer za (kanalizacijo, odtoke, pa zidake enostavno prirežemo za širino utora. Da preprečimo izLekainJe betona, moramo v utor vložiti opaž, ki ga po zalivanju oz. vezanju betona vlečemo navzgor za betoniranje naslednjih slojev. Ce pa hočemo imeti pri zidanju krajše konce, zidak enostavno prelagamo z običajno žago za les. C« prav je zidak iz lesa, je zelo odporen proti ognju in spada glede na to v i. vrsto teh materialov. Vse potivbne preizkuse o nosilnosti, prevodnosti toplote in širjenju plamena je izdelal Zavod za raziskavo materiala in kon- strukcij v Ljubljani. Dobili so same odlične rezultate. Pa Se nekaj. Ta gradnja nI občutljiva za manjše tempo-ture pod ničlo. Do —5° C lab> ko mirno zidamo. Cement se Strdi prej, kot pa bi lahko zmrznil, ker je toplo!na izolacija tako močna, da cement prej veže. S tem materialom bomo torej lahko gradili p rok cele zime! • • • ISO-SPAN je eden redkih* materialov, ki združuje v sebi kar 3 elemente: nosilnost, toplotno in akustično izolacijo. Izredno pripraven je za pre. važanje, kajti pri opeki nI vprašanje teža, ampak prostornina. Prej je bilo potrebnih 10 kamionov zidakov za hišo, danes pa en sam. Investicijski prihranek pri zidavi cele hiše m prihranek na gorivu in prostoru pomeni 80—100 din prihranka pri m' zidu! Sedaj pa samo še poglejmo, kje se ta novi material dobi in koliko ga je na tržišču. Letna proizvodnja je sedaj 530.000 kosov, z uvedbo druge izmene pa jo bodo povečali na 1,200.00 kosov. Zidaki pa se dobi pri SLOVENIJA-LESU, LESNINI, GRAMENU, v Ptuju pri PANONIJI, na Gorenjskem pa za zdaj v domači prodajalni na Rečici prt Bledu. In cene so glede na velikost zidaka res nizke. Načrti Podjetje LIP Bled bo najprej povečailo proizvodnjo, poitem pa začelo najprej prodajati garaže, potem pa tudi stanovanjske hiše v paketih. in potem, saj poznate tisto — naredi si sam ... Domačega gosta ne gre zapostavljati Ker lani inozemski turistični promet ni izpolnil pričakovanj, so se mnogi turistični kraji v Sloveniji izvlekli prav na račun domačih gostov Verjetno so pretekla leta, posebno pa lansko, pokazala, kako pomembno je gojiti ln razvijati domači turizem. Na Žalost domač gost ni vselej deležen taksne pozornosti, kakršno bi zaslužil. Kadar pa z&skriplje v turističnem poslovanju s tujino, kakor je na primer lani /aradj znanih vzrokov (črne koze), so tudi Jugoslovani dobrodošli gost-Je. Slovenski hotelski, gostinski in turistični delavci so spoznali, da bi bilo treba domačim gostom poslreči prav tako kot tujim. Uvideli so, da je nesmiselno gledanje, ki se Je porodilo v nekaterih glavah, da so hoteli in znani turistični centri le za tujce, domači gostje pa naj uporabljajo le običajne prenočitvene zmogljivosti v manj znanih središčih. Enakega načela so se dolgo držale tudi potovalne agencije, ki so organizirale potovanja Jugoslovanov v inozemstvo. Zanje so ponava- di rezervirala usluge slabše kvalitete. Lani so se mnoga turistična središča v Sloveniji Izvlekla prav po zaslugi domačih gostov. Za utemeljitev nekaj podatkov, število prenočitev tujih gostov je padlo za 3 odstotke, medtem ko se je hkra. ti število prenočitev domaČih gostov povečalo za 7 odstotkov. Primerjava bo prepričljivejša, če povemo, da je bilo lani v Sloveniji do konca avgusta registriranih 1,970.')00 prenočitev tujih in kar 2,310.000 prenočitev domačih gostov. K temu dodajmo še, da je število domačih gostov poraslo v tem obdobju v Portorožu za 20 odstotkov, v radovljiški občini za 26 odstotkov, prav toliko v Kranjski gori, v vseh slovenskih zdraviliščih pa za 12 odstotkov. Torej, podatki kažejo dovolj zgovorno, kako pomemben je domači gost. Organizirat) je treba zanj primerne aranžmaje za letovanje ob morju ali v planinah. J. Košu jek IMa Kokrici želijo rekreacijsko središče 06 opuščenih glinokopih v Bobovku pri Kokrici je okrog 7 hektarov neurejenega zemljišča, poraščenega z bičev-jem, mahom in drugim napol močvirnim rastlinjem. Tod sta nastali tudi dve nmetni jezeri, kamor je kranjska ribiška družina že pred časom vložila precej rib. Kljub neurejenemu predelu semkaj radi zahajajo ribiči, poleti se v topli vodi ohladijo in okopa jo domačini in drugi, pozimi pa zamrznjeni jezeri obiskujejo drsalci. Pododbor kranjskega turističnega društva na Kokrici skupaj s krajevno skupnostjo je že lani želel to zemljišče urediti. Vendar so pred začetkom del želeli dobiti ustrezna dovoljenja, člani pododbora društva in drugih krajevnih organizacij so bili že malce nestrpni, ker dolgo niso dobili odgovora od pri« »tojnih organov. Zato so konec minulega tedna povabili p/edstavnike skupščine, da bi sc dogovorili o možnostih za ureditev omenjenega zemljišča. Na sestanku so ugotovili, da je na podlagi urbanističnega programa področje ob opuščenih glinokopih v Bobovku predvideno za rekreacijo občanov. Pred začetkom urejevanja tega področja pa je treba izdelati zazidalni načrt. Tako so na seji pododbora, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in organizacij, sklenili, da bodo izdelali program del v prvi fazi, le-tega pa posredovali oddelku za gospodarstvo. Vsi so se strinjali, da bi bila izdelava zazidalnega načrta upoštevana že v letošnji resoluciji o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občini. Če bo občinska skupščina podprla njihov predlog, bi že letos lahko uredili okolico obeh jezer in okrog 40 metrov jezerske obale za kopanje, zasadili bi okrasno grmičevje in opravili več drugih del. Predstavniki organizacij in društva so prepričani, da bi mladina in drugi v krajevni skupnosti radi pomagali, da bi zemljišče uredili. Na sestanku so tudi ugotovili, da bi v drugi fazi izgradnje oziroma ureditve tega rekreacijskega področja uredili kamp, ki bi bil prvi v kranjski občini. A žalar V zimskem turističnem in rekreacijskem središču Hraste nad Tržičem že stoji nova vlečni^ Novina, ki je dolga 450 metrov, v eni uri pa bo lahko potegnila na vrh 617 smučarjev. Ker Ji snega premalo in proge še niso urejene, nova naprava za zdaj še ne obratuje in bo zanesljiv stekla prihodnjo zimo. Nova vlečnica je začetek urejevanja zimskega središča v Hrastah, ki po mnenju tržiških turističnih delavcev obetajočo prihodnost, saj nameravajo Tržičanl v H*V stali zgraditi še eno vlečnico, sankaško progo, drsališče ter ostale potrebne objekte, (jk) Foto: F. Perdan zg radnja v turističnih objektov Kranjski gori V petok, 26. januarja, so se v prostorih hotela Larix v Kranjski gori zbrali na ustanovnem zboru konzorcija za izgradnjo turističnih objektov predstavniki tistih podjetij, ki bi kakorkoli rada sodelovala pri nadaljnji izgradnji Kranjske gore in vse gornje savske doline. Zbrali so se zalo, da bi podpisali pogodbo o združitvi sredstev za izgradnjo turističnih objektov v zgornji savski dolini. V uvodnem nagovoru je predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Zvan poudaril, da jc nekdanji konzorcij dokaj dobro uresničil svoj program, a so še težave, kj terjajo nujno rešitev. Med drugim je v zadnjih letih dobila Kranjska gora pitno vodo, zgradila so nov vodovod in novo razdelilno postajo, most čez Pišnico in cesto ter Zgradili več hotelov najvišjih kategorij. Tako ima zdaj Kranjska gora 1100 postelj, tri bazene, savne, avtomatska kegljišča in postaja prava podoba turističnega središča. Tudi po številu prenočile v je med prvimi, saj je lani število prenočitev naraslo kar za 25 odstotkov. Še hitrejši turistični razvoj pa čaka Kranjsko goro v primeru, ko bi po programu izgradnje turističnih objektov zgradili še nekaj slaščičarn, samopostrežnih restavracij, rekreaciij.sikih objek tov, priircditveno dvorano, nekaj servisnih delavnic, parkirne prostore, predvsem pa sistem žičnic, med katerimi je najpomembnejši sistem vršiških žičnic, saj na Vršiču traja ziauska sezona veliko dlje. V razpravi so predvsem poudarjaj i, da bi se moral konzorcij ponovno sestati in so bolj temeljito pogovorili o pravicah in dolžnostih podpisnikov pogodbe. Menili so, da bi morali največ poudarjati pomen smučišč, ker so sedanja prenatrpana, ob novih objektih pa bodo še bolj. Razšli so se s sklepom, da ^ do do konca februarja "g najkasneje do začetka ma!^ pripravili potrebno grad^Tj in osnutek nove pogodbe, *! naj bi združevala 9rec^L»' podpisnikov in s tem om°^ čila Kranjski gori in ^ gornji savski dolini hiti*J turistični razvoj. . D. SedeJ IMovosadčani na gorenjskih smučiščih skih smučiščih kar 2500 H* vosadčanov. Nastanjeni *° blejskih hotelih KomP* Krim, Jelovica in Park« Stanetu Žagarju in Mladij' skem domu v Bohinju, kranjskogorskih hotelih * ^ ■ ka, Prisank, Lariks in R*z^/ in v hotelu Triglav ter v & sebnih sobah v Mojstra«---i* Kompasova poslovalnica v Novem Sadu organizira že peto leto zapored med polletnimi počitnicami smučanje na gorenjskih smučiščih za novosadske učence, dijake in študente. Akcija, imenovana »zimovanje«, poteka pod strokovnim nadzorstvom smučarskih učiteljev. Letošnje »zimovanje« je rekordno, saj je na gorenj- Bohinj biser Slovenije Če jc bil Bohinj lani proglašen za Biser Slovenije, potem si moramo še naprej prizadevati, da bo ta naslov obdržal tudi v prihodnje. Takšno nalogo si je zadala komisija za varstvo okolja, ki jo je imenoval upravni odbor turističnega- društva Bohinj. Dogovorili so se, da bi v prihodnje del odgovornosti za varstvo okolja prenesli tudi na krajevne skupnosti v Bohinju in na delovne organizacije. Tako naj bi v krajevnih skupnostih ustanovili enake komisije. Menili P*A, tudi, da bi pri varstvu o* lja in urejenosti kraja li sodelovati vsi; tudi V? ^ valci, ki bi s popravil0"? podrtih ograj, plotov, stranitvijo odprtih gnojišč.V, s čistimi dvorišči lahko v«1 ko prispevali k lepšemu dezu. K sodelovanju pe 'j-meravajo povabiti tudi Sols^. mladino, lovce, planince druge. Predlagali pa bodo * di, da bi pooblastili zdr» stveno službo, da bi ob nih nepravilnostih lah ukrepala. Večer opernih arij in solospevov dvoran"^U *** V petek' 2- februarja, ob 19. uri v Renesančni bosta čl mestnc biše večer opernili arij in solospevov. Pela tenor? . «a ^"bljariske opere sopranistka Vanda Gerlovič in "s* Rudo« Franci. ^opianistka Vanda Gerlo- Akadem[?dirala solo^k na liani J1 za glasbo v Ljub- *Ph l Ua Dl,naiu- Kot °Peri J_\ koncertna pevka je na- Ropala JUski zvez}. Na tekmova- kov vJ"g0slovanskih umetni-n^rado'aSJ,eprCJCla prV° da. "eSernovega skla- StlSaf** Rudolf Francl je glasbo rna ^ademiji za Pri t«.J LjublJani, solopetj a leta7^ Ju,iju Be"*tu. Od ^4 Je bil solist opere lJ-Jubljani, Beogradu, Zagre- ni ^ , LJubljani. Kot oper-Konccrtni solist je go- Ura Pravljic 197-1 S* februarja »irski W °b- Uri v Pi0" za otro-leta. Vab- ijo I^"1^1^1^' *• februarja, ob ^TEK K0LEKTIVI-CE-VDova t^T Bea,co-Ruzzante: SNg ^ ANKONE; gostuje pETEk- 'ama iz LJubljane; !9.30 ' 2- februarja, ob TEK rCd K°LEKTIVI-PE-VDovaTi Boalco-Ruzzante: skg _ ft ANKONE; gostuje — "rama iz Ljubljane; Jezik hi kar odD!itVna doba leta 1950. toliko časa r se mu šteje m°ral 7ni Uko časa "M Je 0Q čat,°^ raztt>lmačiti. rVak^-SumUJC m0" VoIitienem **" doZbuTkotaJem ^a2pis^ se je naučil bodo skušali •erante. bodo skušali N^ sodelavce. biva na°Ilnjskerri šah prido-Na G popu,ar«osU. žah vednnTl,em je (Postaja) Ogleit" ' ****** bcsede in Sl mocncJe tiskane in Popravljene stavke. stoval po vsej Evropi, Ameriki in Aziji. Za umetniške dosežke je bil nagrajen z nagrado zveznega izvršnega sveta, prejel je tudi Prešernovo nagrado in prvo nagrado pevskega tekmovanja v Vervier-su v Belgiji. V prvem delu koncertnega sporeda bodo na sporedu so-lospevi, komponirani na besedilo dr: Franceta Prešerna. V drugem delu pa operne arije iz oper skladateljev Gcorga Bizeta, Giacoma Pucclnija in Giusepa Verdija. Solista bo spremljala pianistka Zdenka Lukec. Pianistka je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Imela je več samostojnih koncertov Slovenske filharmonije in RTV Ljubljana. Uspešna koncertna nastopa je imela tudi v Avstriji in Italiji. Sedaj je korepetitor v ljubljanski operi. Pred koncertom ob 18.30 bo v galeriji mestne hiše otvoritev razstave del SKUPINE PREKMURSKIH SLIKARJEV. Ta razstava bo v okviru vsakoletnega srečanja gorenjskih in prekmurskih umetnikov. P. Lipar Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega na Jesenicah Po uspeli uprizoritvi Rozmanovega Čudežnega pisalnega strajčka na odrih jeseniškega gledališča, po Vidi Grantovi in gostovanju ljubljanske Drame z Vdovo iz An-kone, prihaja na deske jeseniškega odra Se Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Dušana Jovanoviea Življenje podeželskih plojbojov po II. svetovni- vojni ali Tuje hočemo — svojega ne damo. Mestno gledališče ljubljansko se bo s to komedijo z malce nenavadnimi naslovom. a polno humorja, predstavilo ljubiteljem gledališča drovi v dvorani amaterskega gledališča Tone Cul'ar. V komediji bo nastopilo več igralcev, ki jih že dobro poznamo: Poide Bibič, Janez Skot', Majda Grbčeva, Majda Kohkova in Marija Lojkova. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo tudi tokrat Jeseničani napolnili dvorano do zadnjega kotička, saj zanimanje za gledališke uprizoritve na Jesenicah v zadnjem času zelo narašča. D. S. Uspešna gostovanja tržiških upokojencev Dramska sekcija Društva upokojencev iz Tržiča nadaljuje z uspešnimi gostovanji po Gorenjski. V nedeljo, 28. januarja, so se z veseloigro Freda Hirsta Presenečenja predstavili na Brezjah pri Tržiču in v Naklem. V Naklem jc bil še posebno do- ber obisk. Tržiške upokojence čakata še dve gostovanji v Skofji Loki. Igralci tržiške upokojenske dramske sekcije pa so se pred kratkim začeli učiti novo veseloigro. Odločili so se za komedijo Dve nevesti. -Jk V kinu Center od 2. februarja Varuj se prijateljev Režija: Terence Young Gl. vloge: Charles Bronson, Liv Ullman, James Mason Terene - Voung je še enkrat dokazal, da je mojster svojega p.»klica. Tokrat nam sicer ne ponuja umetniško dovršenega ali pretirano dobrega izdelka, ampak film, ki prav gotovo izpolnjuje precejšen del komercialnih zahtev.' Dejanje je enostavno, a razburljivo in izredno razgibano ter na trenutke hitehockovsko napeto, kar gledalca priteguje in mu vznemirja živce. Zgodba je m filmsko vsakdanja, usode Ijiuli in njihove lastnosti so podrejene vešče postavljenim in razgibano razporejenim zapletom. Čeprav film tehnično ni dovršen, pa se odlikuje z dobro posneto vratolomno vožnjo po vijugasti gorski cesti z gibljivo kamero. Glavni junak se mora spoprijeti z nekdanjimi prijatelji, ker jih je pustil na cedilu ob pobegu iz zapora. Tako so morali presedeti še nekaj let in sedaj, željni maščevanja, ga obiščejo. Skušajo ga vplesti v svoje pridobit-niške načrte in ga tako prisilijo, da jim pomaga na oni svet. Torej enostavno, jedrnato, brez nepotrebnih dodatkov in vznemirljivo zabavno. M. G. Teden slovenske drame 73 V Prešernovem gledališču bo od 7. do 16. februarja že tretjič TEDEN SLOVENSKE DRAME 73, in sicer pod pokroviteljstvom kulturne skupnosti Kranj in v sodelovanju z naslednjimi delovnimi organizacijami: Sava, Iskra, Planika, Tekstilindus, IBI, Eiektro Kranj. V smislu združevalnega značaja, ki ga obeležuje posvetitev spominu in tvorni misli dr. Franceta Prešerna, sodelujejo vsa vplivnejša slovenska gledališča, poklicna kakor tudi nepoklicna. Prvič sodeluje na tej prireditvi tudi izvenrepubliško gledališče z uprizoritvijo slovenskega dela in na ta način v imenu Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda izpričuje vsesplošni značaj te vse pomembnejše kulturne prireditve. PROGRAM TEDNA SLOVENSKE DRAME 73 Sreda, 7. februarja: Mestno gledališče ljubljansko Andrej Hieng: Lažna Ivana Četrtek, 9. februarja: Slovensko ljudsko gledališče Celje Ivan Cankar: Romantične duše Petek, 9. februarja: Slovensko gledališče Kranj Ivan Cankar: Za narodov blagor Sobota, 10. februarja: Jugoslovansko dramsko pozorište Beograd Vitomil Zupan: Bele rakete letijo nad Amsterdam Nedelja, 11. februarja: Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica France Prešeren: Krst pri Savici Ponedeljek, 12. februarja: Slovensko narodno gledališče Maribor Levslik-Griin: Kastelka Torek, 13. februarja: Slovensko narodno_gledališče Drama Ljubljana Josip Tavčar: Luna v megli Sreda, 14. februarja: Stalno slovensko gledališče Trst Filibert Benedetič: Pravila igre Četrtek, 15. februarja: Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice Ferdo Kozak: Vida Grantova Petek, 16. februarja: Eksperimentalno gledališče Glej Rudi Šeligo: Kdor skak, listi hlap VLOGA IN POMEN GLEDALIŠČA V NASI DRUžBi — Uvodna beseda: dr. Mirko Zupančič — Razgovor TEDNA SLOVENSKE DRAME 73 prireja Prešernovo gledališče in bo v torek, 13. februarja, ob 16.30 v kadilnici gledališča. Pričetek predstav ob 19.30, v nedeljo 11. februarja pa ob 16. uri. Vse gledalce, ki niso zajeti v abonma TEDNA SLOVENSKE DRAME 73, obveščamo, da si zaradi relativno majhnega števila vstopnic v prosti prodaji zagotovijo ogled predstav s pravočasno rezervacijo. Od ponedeljka, 5. februarja dalje si je mogoče na upravi Prešernovega gledališča ali po telefonu (21-355) od 9. do 13. ure preskrbeti še razpoložljive vstopnice. Q Dramski odsek žirovniške Svobode spada med najbolj delavne odseke. Zdaj so uspešno gostovali s Komedijo o komediji v Zasipu, Bohinjski Bistrici in na Češnjici, pripravljajo pa se že na uprizoritev Mišolovke, ki jo bodo predstavili ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja. Tedaj nameravajo pripraviti lepo proslavo, na kateri bodo sodelovali tudi pevski zbori in recitatorji. 9 Tudi na Hrušici so že pripravili pogovor o kulturi v občini. Med drugim SO menili, da bi morali v občini bolj smotrno deliti dohodek, ki je namenjen za kulturno dejavnost, rešiti mnoga nerešena kadrovska vprašanja in posvetiti več pozornosti amaterskim skupinam in društvom. D. S. Spomini na Antona Janšo Anton Janša Letos potoka 200 Jot, odkar ■e je na Breznici rodili prvi učitelj čebelarstva v svetu •ploh Anton Janša. Potem ko se je doma dobro naučil čebelarjenja, saj je dneve in dneve presedel pred domačim čebelnjakom ali opazoval svojega očeta, kako je ravnal s čebelami, je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na bakrorezno risarsko šolo. Prav tedaj so na Dunaju ustanavljali čebelarsko šolo in Janša je prek razpisa dobil mesto čebelarja v toj šoli kot prvi in edini učitelj. Tedaj je bilo naravnost presenetljivo njegovo praktično znanje in njegova nenehna želja po izpopoljevanju. Napisal je tudi nekaj knjig in zanimivo je, da so nauki te teh knjig še danes zelo poučni in uporabljivi. »PO BCELAH SE VIŽEJ« Janša ima danes v svojem rojstnem kraju rojake, ki so ostali zvesti njegovemu spominu, njegovi zapuščini in njegovi ljubezni do čebelarjenja. Združuje jih čebelarska družina, poimenovana po njem, družina, ki aktivno deluje in ki ima v svojih vrstah tudi precej mladih. Člani te družine, posebno pa Valentin Razingar, so postavili na Brczniei nov čebelnjak, prav tam, kjer je je stal nekdanji Janšev. Ob letošnjem Janševem letu pripravljajo dostojno proslavo, ki naj bi bila na Brczniei in na Dunaju, kjer je Janša pokopan. Z avstrijskimi čebelarji so se že dogovorili, da mu bodo postavili na Breznioi in- na Dunaju lep spomenik in zasadili lipe. pogovori z avstrijskimi čebelarji so nasploh potekal) v prijetnem in prijateljskem vzdušju, v vzdušju, ki ga ni motilo nekdanje namigovanje ndkaterih, da o rojstnem kraju Janša ni podatkov in je ■»torej modno, da se je rodil nekje na Avstrijskem. Rojst- nega lista res ni ohranjenega, vendar je brez vsakega dvoma, da se je Janša rodil na Brczniei in tu tudi trideset let živel. In dokazovanje, prepričevanje in prizadevanje, da bi svet spoznal, da je bil prvi čebelar Slovenec, je bilo glavno poslanstvo nekdanjega dolgoletnega predsednika čebelarske družine Anton Janša, Valentina Razingarja. »Anton Janša je res dolgi deloval na Dunaju, a s čebelarjenjem se Je ukvarjal že doma, pridno nabiral izkušnje očeta in drugih vaških čebelarjev. In te svoje izkušnje le kot odrasel In zrel Čebelar prenesel na Dunaj, že davno so naši čebelarji vedeli med drugim tudi to, da se matice oprašijo v zraku,« pravi Valentin Razingar, ki se edini v čebelarski družini ukvarja še s pridobivanjem matičnega mlečka in je nasploh velik ljubitelj čebel. »Naša čebela je sivka, izredno delovna in prilagodljiva. Večkrat so že delali teste s čebelami in vselej ugotovili, da je najboljša naša, alpska, ki so jo sprejeli že domala Po vseh evropskih deželah. Zanimivo je, da naša čebela, ki potuje v svet pod imenom carnica, povsod zelo dobrodošla, da je odlična v severnih deželah, da pa je uspešna na jugu, na primer v Italiji, le nekaj let. Tam nabira vse leto in je zato po treh letih popolnoma izčrpana.« JANŠEVA SOBA Tudi drugi kot Ciril Ja'len, oskrbnik plemenilne postaje na Zelenici, poleg Razingarja Skrbe, da z njihovo Ljubeznijo do čebelarjenja ne bo zamrla tradicija, ki jo je v tem kraju res vredno negovali. Ta tradicija se čuva in hrani tudi v prvem in edinem čebelarskem muzeju v Jugoslaviji, ki ga imamo v Radovljici. Prostori čebelarskega muzeja v stari graščini so sicer lepi, z bogato zbirko, a si čebelarji in tisti, ki zbirko urejajo, vendarle žele prenovili ve in obogatitve, kajti panjskih končnic in drugega zgodovinskega materiala je še dovolj. Obnovitev bi bila zares dobrodošla tudi zaradi tega, ker ima muzej precej obiskovalcev, posebno so nad zbirko navdušeni tujci. Noki ugledni belgijski arhitekt, ki sj ureja svoj čebelarski muzej in kii je bil obiskal že vse čebelarske muzeje po svetu je po ogledu muzeja dejal: »Sicer je nekoliko hladno urejen, vendar jc po gradivu najbogatejši, kar sem sj jih bil ogledal.« »Letos ga bomo začeli preurejati,« pravi direktorica muzeja umetnostna zgodovinarka Maruša Avgušiinova, »kulturna skupnost bo pomagala z denarjem, uredili bomo Janševo sobo prav ob 209-letnici njegove smrti. Dobili bomo tudi 345 novih panjskih končnic, tako da jih bo zbirka štela 600. Dr. Mihelič bo poskrbel tudi za razstavno zbirko 36 knjig o čebelarstvu in zgodovini čebelarstva. Po ureditvi begunjskega muzeja, lanskoletni obnovi kovaškega muzeja, bomo letos uredili še čebelarskega, kar bo nedvomno bogata pridobitev.« SPOMINI ŽIVE Taiko bodo letos dostojno proslavjli obletnico smrti Antona Janše na Brczniei, na Dunaju ter v Radovljici s prcu red i t vijo čebel ars k ega muzeja. Njegov lik pa bo živel tudi v bogatem ustnem izročilu. O njem, o prigodah s čebelarjenja, o samem čebelarstvu ve na osnovni šoli v Žirovnici največ povedati Tine Klinar a'/. 6. b razreda, ki zelo jasno pove tisto zgodbo o Janši in medvedu, ki mu je iz čebelnjaka kradel med. Ustno kročilo je živo, spomini na prvega učitelja čebelarstva se ohranjajo iz roda v rod. D. Sedej NOVO! NAJNOVEJŠE! — šola smučanja — ne samo za otroke — duhovito, nazorno in poučno S za otroke Otroci naj bi se seznanili z osnovami smučanja že pri štirih ali petih letih. Zato morajo imeti tudi ustrezno smučarsko opremo. Knjiga SMUČANJE ZA OTROKB predstavlja metodičen pristop k učenju smučanja za vse starostne dobe. Obravnava sodobne tehnike smučanja, ki izhajajo iz tekmovalnih dosežkov. Prirejeno je za delo z otroki, enako koristna pa bo prav vsem začetnikom in priložnostnim smučarjem-Ključ do uspeha pri učenju otrok sc skriva v raznovrstnih igrah, različnih gibalnih vajah in v tekmovanjih' Torej: PREK IGRE DO ZNANJA s knjigo SMUČANJE ZA OTROKE Knjiga, vezana v kartonske platnice, šteje 120 strani« Njena velika prednost je v zgoščenih sistematičnih opi' sih in navodilih s hkratnim ponazarjanjem s slikami in skicami. Cena: samo 39 din Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite P** akviziterjih, poverjenikih in zastopnikih v šolah ali ' priloženo naročilnico pri Mladinski knjigi. Prodaja P° pošti, Ljubljana, Titova 3. NAROČILNICA — G Podpisa ni(a) natančen naslov zaposlenja) pri štev. osebne izkaznice izdane dne naročam knjigo SMUČANJE ZA OTROKE. Znesek 39 din .born poravnal(a) takoj po prejemu računa na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 50101' -601-16733. Datum: Podpis: Janšev čebelnjak POGOVORI O STRAŽIŠČU Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (8. zapis) Valter Šmid je uvedel tudi novost za one čase (ki pa tudi danes ne bi bila odveč): Po vsej Kranjski je iskal za Posamezna območja inteligentne može kot muzejske Poverjenike. Ti so mu sproti PoročaLi o vseh naključnih najdbah, nahajališčih, rarite-tah. Skratka, o vsem, kar bi utegnilo zanimati muzej. Ce je kmet nekje izoral kako starino, je šmid takoj zve-del za to in prihitel pogledat, ee ima najdba muzejski ali zgodovinski pomen. EMONENSIS Znanstveni psevdonim si je Val ter Šmid pridobil že s prvim večjim izkopavanjem na grobišču stare Emone ob sedanji Titovi cesti. Imenoval jo je zaradi številnih najdb kar: naš Via A-Ppio. Potem jc šmid vodil Okopavan ja langobardskih grobišč v Lajhu pod Krajem, poročal je o staroslo-venskih grobovih v bohinjski Srednji vasi, na Bledu, Mengšu. Kome ldr- Ur. Valter Komendi, Črnomlju Preiš šalter šmid je tudi .jsnja stereotipna muzej-Čef - f8!^ opustil, ter pri- koroške Carinthie). In tako je prišlo leto 1909, črno leto za našega Gaštejca. Iznenada mu je takratna črnožolta oblast odpovedala službo ... Ceš, ne gre, da bi tako ugledno muzejsko funkcijo opravljal človek, ki je bU prej katoliški duhovnik, potem prestopil v protest an-tizem in se nazadnje še — oženil! Tako slovit učenjak, še ne 34 let star, poln elana in načrtov za delo na različnih področjih, je bil na cesti . .. To je bij hud, krivičen udarec za človeka, ki je štiri in poi leta Zgledno in vestno delal za čast dežele Kranjske, kar je muzejsko delo prav gotovo. Tem hujši je bil udarec tudi po človeški plati: komaj poročena, sta Šmido-va izgubila materialna tla pod nogami. Kaj je ostalo razočaranemu znanstveniku drugega, kot da se je obrnil na svoje prijatelje na graški univerzi. In res je uspel! Njegov bivši profesor dr. Luschin mu je brž izpostava! službo v štajerskem deželnem muzeju Joaneju. S tem pa mu je tudi ugladiJ pot na univerzo, kjer se je Šmid uveljavil kot docent za pra- zgodovino in krajevno rimsko zgodovino. Hkrati pa je ostal v Joaneju kot predstojnik arheološkega oddelka. Leta 1920 je bil dr. Valter Šmid — poslej le Še dr. Wal-ter Schmid — imenovan za izrednega profesorja na graški univerzi. O/kosrčne kranjske razmere so nam rojaka poslej čustveno vedno bolj odtujevale. Domovina je dala učenjaku klofuto, tujina ga je prijazno sprejela ... VITEZ R A VN ODOLSKI ar dvakrat smo že pre: brali ime graškega vse-učiliškega profesorja dr. Arnolda Lusehina — viteza Ravnodolskega (Ebengreuth). Kdo pa jc bil I a mož, tako očitno slovenskega rodu, ki je našemu km dvakrat plemenito segel v roko? Prvič, ko je naš šmid doktoriral in nastopi) pot v znanost, drugič pa, ko ic domov na svojemu učenemu sinu pokazala vrata — zaradi luteranske vere in zaradi poroke... Očitno je, da ie :mel dr. Luschin našega Gaštejca močno v čislih. Zato bo kar pravično, če o tem Nemcu slovenskega rodu le zapišemo kako besedo. Res, Nemcu! Dr. Luschin je bil zavesten Nmec — taka je bila njegova vzgoja in vse njegove Študije ter Vse poznejše javno delovanje. Reči pa je treba, da mu je v srcu še vedno tlela rahla iskra ljubezni do domovine svojega deda, kaj Žar j a v Ravnem dolu pri Ribnici. Kako naj sicer drugače - razložimo nenavadno in prav očetovsko naklonjenost našima rojakoma — njegovima slušateljema — pravnemu zgodovinarju Vladimirju Leve u in arheologu Valterju Smidu? že Lušchinov oče Andrej, rojen 1. 1804 v Ravnem dolu pri Ribnici, je bil) zanimiv človek. Najprej je bil menih-benediktinec (kot naš Valter Šmid), ko pa je izstopil, se je posvetil pravu in že 1. 1835 v Gradcu doktoriral. Služboval je kot državni pravdni k po raznih krajih Ogiske, Galicije, Bukovine, proti koncu življenja je bil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. A sc je takoj po upokojitvi preselil na Dunaj. Kot zaslužen uradnik je bil Andrej Luschin povzdignjen v viteški stan. Umrl je Andrej Luschin — nekdanji ribniški Lovšin — 1. 1879 na Dunaju. Sam že odtujen slovenstvu, je tako vzgojil tudi svoje potomstvo. Sin Arnold, roj. 1841 v Lvovu, je postal sloveč avstrijski pravni zgodovinar in univerzitetni profesor Kajti prav lepe značaj, vpletli Lu-laš zapis, slišimo slo i pravnega /.godovi-camniškega rojaka dr. v Gradcu. Posebna njegova stroka je bila numizmatika (novceslov je, znanost O starih novcih m svetinjah, pomožna zgodovinska veda). Človeško plemenitost Lu-schinovo, s katero je učeni mož pospremil v življenje našega Gaštejca in mu pozneje v stiski prožil roko v pomoč, smo Že omenili, žaradj te njegove ske poteze smo schinovo ime v r Prav pa bo, venškef narja, 1 Janka Polča, kaj pravi o prof. Luschinu: »Luschin je postavil temelje zlasti za pota-no srednjeveško pravno zgodovino v naših pokrajinah, jih že močno Izgradil, pokazal osnovne probleme te dobe ter z globokim svojim znanjem obširnega horizonta in s svojo osebnostjo svetovnega slovesa močno vplival na mlajšo generacijo zgodovinarjev.« Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje strelk Str'čko, ali bi se dobila kakšna brzo fant !?'• anSleška brzostrelka, za tegale našega VPr a' Je s čisto drugačnim glasom kakor poprej tSal Vanja in z očmi pokazal na Aleša. jc "Udič pa brzostrelka — a naj jo rodim!? d0m orno odvrnil orožar in z neprijaznim poglc-osmil neoboroženca. hote©" St,ićko- j* nadaljeval Vanja še dobro stOVoV.e' ta tovariš je pri napadu na bunker, pro-šal, ; • se ga Je udeležil in med prvimi je juri-ko Ja' ^° tam zaplenil nemško mavzerico — ali 2»-dc4 JC tllugi Pot' sPct mctl jurišem, hudo, hudo Pa n.°v.V glavo, v nezavesti je bil — so mu jo F" na«i zafračkali! slišal • ' na' pa bo' ^e zaSQde1 orožar, ko je to iazdel m SC ^c Cll''rat °/rl na Aleša — temu sc je C °- ^a venaar za spoznanjce manj nevoljno. Znahu-, tako "kazuješ, bom pogledal, pa sc bo s 11 ,e kaj našlo! brz0^!p\' 'e v°n in se čez nekaj minut vrnil z- nu iz fc °' Vsu 'z motno s've kov'ne. na jerme-2 jejL ?noPl.Jenega platna, pa z usnjeno torbico Va. To1?1'11' Poviri i" 2 lepeiikasto škatlico strel i-»Vtomn* !l0 in s1,'elivo je odložil na klop pri peči. -»mat Brez Pa je pokazal od blizu Vanji in Alešu: V Prazno mulle ie! Je z Bfčavim prstom pobezal Pritrjen° 1^?rC5ro sprct,ai na cevi- kJer naJ b' m^ oanj'ra Za merjenje. -- Ta k Snele ropotuljice pošljejo zavezniki, je zagodrnjal Pol .mfm' pa da me kože denetei ie i0 k'1' Je nič težko brzostrelko Alešu v naroč- T 2 Pozdrava čemeren odšel. Je st. "Ju sitnpsti ni zameril. Da le ima spet orož-Se sicerPn,v ^rez ruuhe; z zaplenjeno mavzerico blizu i "c Lla Primerjati — toda ža obrambo od 0 Po.], i I Plir°čnejša; če bo drenj — nekaj jih Potem je komandant nerodno prisedcl k Alešu, se z rokami oprl na razkrečene noge v dolgih hlačah in čevljih, spredaj prisekanih, in še o nečem sla se pomenila. Vanja je povedal fantu, da je Pavel, zdaj komisar področja, odsoten, na partijskem tečaju, vrne se menda čez par dni. Brez komisarja pa- ne more dokončno odločiti, kaj bo z njim. Dotlej naj si ogleda po komandi. Razložil mu je na kratko, kakšen je njen ustroj, katere odseke, referente ima — domala vsi se stiskajo v bajti onstran dvorišča — in katere so pomožne ediniee pri komandi — razmisli naj, kje bi mu bilo najbolj všeč. Aleš ni imel dosti premišljevati, saj je že v brigadi večkrat pomagal pri propagandi, napisal kak spodbuden člančič, popravljal šepave dopise mladincev za glasilo, deklamira] na mitingu kako pesem — torej bi z o/.irom na svoje izkušnje še največ lahko koristil prj propagandistu! Prepričan, da mu bo to šlo, je povedal svojo željo Vanji in ta mu je prikimal: — Drži, poskusi tam'— ko pride Pavel, se bosta pa podrobneje zmenila, kaj boš delal! Nato se je komandant, zaradi pohabe ne zlahka, dvignil — kar je dalo razumeti, da je razgovor končan, da ga delo priganja — s težko roko je potrepljal fanta po rami ter mu s posebnim poudarkom priporočil: — Pa ne ženi sc čez mero — predvsem glej, da si dodobra opomoreš! 21 Edina soba v gostaški bajti je bila polna nepovabljenih gostov. Celo črvivo posteljo gr-baste, naglušne starke so prenesli v sosednjo kuhinjo, od lastnice pohištva je ostala v sobi, v kotu, le vegasta omara z lesenim okrasom nad vrati, nekoč umetelno Izrezljanim, sedaj vsem polomljenim. Od nekod pa so privlekli dve veliki, podolgovati mizi, ju postavili povprek po sobi, okoli pa majave stole najrazličnejših oblik. Kakor čebele v panju se je tukaj gnetla večina osebja komande vojnega področja — štfi odse- kov, referenti, strojepiske, že navsezgodaj v zrn* gonu. Aleš, za katerega prostora pri mizah ni bilo, si je osvojil široko klop pri peči; na klopi ja tudi prespal, potem ko se je bil prejšnjega dopoldneva seznanil z novo tovarišijo in popoldne opravil pri krojaču in čevljarju; spal sicer ni najbolje, v bolnici, na mehki postelji z blazino se je pomehkužil, tu pa še za pod glavo ni imel drugega ko trdo torbico; zjutraj so ga kosti bolele, a nerazpoloženja drugim ni hotel pokazati, da bi ga ne imeli za scrkljanca. Propagandist, po letih Alešu približno enak, v civilnih ponošenih hlačah, z raznobarvnimi zaplatami na kolenih in zadnjici, je Alešu to jutro izročil na stroj natipkan, enajst strani dolg govor Kardelja O današnjem osnovnom zadatku pozadine, ki ga je le ta nedavno imel po beograjskem radiu; bil je torej v srbščini, treba ga je bilo nekoliko skrajšati in prevesti. Ko je z obrazom komaj za ped oddaljen od Aleša naročal, kako naj to stori, je propagandistu od piškavih zob zaudarjalo iz ust, govoril pa je izredno naglo, po par besed na koncu vsakega stavka je kar pogoltnil, tako da ga je Aleš, od ranitve še vedno nekoliko počasnih misli, komajda razumel. S precejšnjo tremo, kakor nekdaj pred pisanjem šolske matematične naloge, se je novinec lotil dela. Na klop ob vogalu peči si je postavil pručico, ki jO je bil našel v podpečku, na takšno' mizico si je položil srbsko besedilo in nekaj nepopisanih pol, prisedel ter se zaradi slabili oči globoko sklonil nad papirje. Vse šibke sile jo moral zastaviti, da je zbral svoje raztresene misli, jih uredil in vpregel v delo; le z muko in zelo počasi mu je šlo. čeprav je razumel skoraj vsako posamezno srbsko besedo, je s hudim naporom komajda dojel smisel zanj predolgih, prezamotanih, preveč posptofenih stavkov; pa marsikje se je s težavo, šele po dolgotrajnem mozganju, domisli ustrezajočega slo venskega izraza. Medobčinski »spopad« na snegu Letošnje jubilejne (desete po vrsti) zimsko športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin bodo prihodnjo soboto na Starem vrhu Srečanja i ljudmi V soboto, 3. Mmarjt, se bodo že desetič po vrsti srečali uslužbenci sedmih gorenjskih občin ter v športnem boju odločiti, katera komuna ima v svojem »vrhu« največ dobrih smučarjev in sankačev. Igre so medtem postale tradicionalna in zelo priljubljena prireditev, ki pritegne vedno več za gibanje navdušenih uradnikov. Letošnje tekmovanje je seveda še posebnega pomena, saj ga organizira sindikat delavcev škofjeloške skupščinske uprave in sodi v okvir praznovanj tisočletnice ozemlja. Obe tekmovanji, veleslalom in sankanje, bosta na pobočjih novega zrmsko-turi-stičnega središča Stari vrh. Tehnično izvedbo so prevzeli člani SK Transturist, ki imajo trenutno eno najboljše izve/banih časomerilskih in sodniških ekip v Sloveniji. Pravilnik določa tri tekmo- valne razrede: V prvem je dovoljeno startati ženskam ne glede na starost, v drugem moški nad 45 let in v tretjem moški do 45 let. Prometne zveze do spodnje postaje se-dežnice v Luši približno 12 ikilometrov iz škofje Loke, so ugodne, pa tudi snega je dovolj. Gledalci pričakujejo, da župani ne bodo izostali, kajti prav oni bi se morali na spolzkem terenu kar najbolje znajti. I. G. Umrl je poslednji sedlar Selške doline 22. januarja so v Železnikih pokopali Štefana Zupanca, sedlarja in tapetnika, stare ma sem iz trgovske družine, ki me je med vsem študijem vzdrževala, /.adnji dve leti, odkar je Gaza pod izraelsko okupacijo, p;l je ta pomoč usahnila, tako da sem si moral poiskati službo. V kratkem bom diplomiral, šc tri izpite imam.« 0 Kaj pa ni »tem, se boste vrnili domov? »Odločal se bom vsekakor šele potem, ko bom imel ,ii plomo v žepu. Res me vtfeče domov, saj vsa ta leta nisem bil. Vendar pa o vrnitvi sploh ne bom razmišljal, dokler bo doma vojna. Kaj pa m>j kot arhitekt iščem tam, kjer vojna ruši sproti vse, kar bi ustvaril.« £ Vendar pa se \ aši rojak: večinoma vračajo domov brž ko doŠtudii ajo ... Sehri Latif »Res je, večina se jih v m* v arabske dežele. Morda btn" tudi jaz tako storil, saj te d** žele zelo potrebujejo stroko*' njake. Večina mojih koleg"* se je tudi poročila s Slove** kami in z njimi odšla dumo*' Meni na bi bilo kar všeč, & bi tako naneslo, da bi ^ ostal tukaj, če pa ne bortV bom pa prihajal na poči t ni* v to lepo deželo in še kofl3 bom pri vedel s seboj.« Potem odkrijem, da je 7, teh osmih letih spoznal °* samo Slovenijo, pač pa t1"*1 Jugoslavijo in da ve o nafO* dih, zgodovinskih znameniti" stih prav t o! i k o, kot če bi ^ splošno izobrazbo vcepljali v naših šolah. Rad ima ' našo pokrajino, tako zelena je, V»3 drugačna od puščave, s kate* ro je bogata njegova donto* vina. Pri njih so najlepše tm či zelenje, voda in pa I0!* obraz, se smeje, ko pripove* I Juje, česa pri nj1C" navadio. To je nekako llC" združljivo s tem, da ste siccf zabaven narod, posebno °^ pijači se ogrejete. Sicer pa se tu počutim kot doma. Sev«" da včasih občutim doTOOtO* je, pa spet mine. Morda s* bom tu tudi poročil, kaj s* ve. Pri nas Evropejko 1^° prijazno sprejmejo in zel° cenijo; med kolegi, ki iniaj" Slovenke za žene, ne pozna11* nesrečnega zakona.« Potem govoriva še o teni> kako veliko Slovenci dalUfl na stanovanjsko opremo. Vse, kar je najmodernejše v Evropi, sprejmemo in kupimo. T<> je po eni strani vsekakor odsev visokega standarda in P* stanovanjske kulture, obenerf pa v vse večji meri postajaj' mo potrošniška družba, sfl| rti redko, da menjamo pobi" št.vo vsako leto ali še poS0* šteje. Glede stanovanjske opreme smo Slovenci, po njs* govem mnenju prav v evrop" skem vrhu. In največja želja? »Da bi bil tam, kjer seiH doma, že enkrat trajen mlr' Za vse ljudi je dovolj prostora, hrane in dela in zemlje* Le mir je potreben In pa s°" litje med narodi, sicer napredek ni mogoč.« L. M« sja Komunalnega podjetja Bled cesj ?namo Podjetje Bled namerava letos poleg gradnje novih vodovodov, kanalizacije in te p Vestit«di akcijo z naslovom Očistimo Bled. O takšni akciji so v podjetju razpravljali 8metj ? *et'- Ko pa je lani podjetje dobilo še en smetarski avto in so tako razširili odvoz °ČišČc • na nekalere druge kraje v občini, so se hkrati tudi izboljšali pogoji za temcljitejše der^t.nje B>eda. Podjetje namerava najprej od 12. februarja do 10. marca izvesti sistematično Ha VrZ5*c,J° "a Bledu, predvsem na divjih smetiščih. J*o detarizaciji pa bo od 26. do 31. marca skiit>aj akc'^a za temeljilo čiščenje Bleda. Takrat nameravajo odstraniti vsa divja smetišča, hi§( !j 8 k^jevno skupnostjo pa bodo povabili k sodelovanju tudi lastnike stanovanjskih tu(|j da Uredijo okolico. Komunalno podjetje Bled upa, da bodo pri obeh akcijah sodelovale divjih n'Ee organizacije in občani ter da bo tako Bled novo turistčino sezono pričakal brez J,n smetišč in druge navlake. A. 2. t Nevšečnosti zaradi kanalizacije na Rečici Sir hurin ReC»co pri Bledu teče istoi ,rniški Potok, ki ima ta D c kot naselje. Poleti ^Omlamk • Sk°raj Presahne' naras 1 ln Jese™ P« tako Oziroiie* da v spodnjem delu vtasih a "a začctku Rečice So fi!1, ludi poplavlja. Lani niraii truge Potoka zabeto-stin r!n ga pri tem tudi oci" Ho od ^prav Potok kot reče-v SDrL» a do Casa Prestopi to J. ,n.Jem delti strugo, pa tolikr>e alccm ne povzroča lizaci- nevšečnosti kot kanapee ~a' -ki Je na začetku Re- sPeljana vanj. Prav zaradi kanalizacije nam je Anton Svetina z Rečice sporočil, da bi se oglasili pri njem. Povedal pam je, da kanalizacija, ki je na začetku vasi speljana v potok, povzroča prebivalcem dobršnega dela naselja precejšnje nevšečnosti. Ko spomladi in jeseni potok naraste, jim nepravilno speljana kanalizacija udarja nazaj v stanovanja. Poleti, ko potok skoraj presahne, pa kanalizacija povzroča včasih neznosen smrad, struga potoka pa je leglo mrčesa. Prebivalci so se zaradi tega že nekajkrat obrnili na občino in prosili, nazadnje pa tudi že zahtevali, da se ta problem uredi. Zal, kot ptravi Anton Svetina, sc vse skupaj ni nič uredilo. In ker bodo kmalu na sedanjo kanalizacijo priključili tudi kamp Za-ka in Rcgatni center, prebivalce skrbi, da bo potem na Rečici poleti namesto potoka v strugi le še kanalizacija. Povprašali smo o tem načelnika oddelka za gospodarstvo radovljiške občinske skupščine Boža Bcnedika. Zvedeli smo, da bodo spomladi nadaljevali z. regulacijo potoka do Jermanke, tam pa bodo zgradili čistilno napravo. Vsi načrti za regulacijo potoka in odpravo sedanje nevšečnosti so gotovi. Celotna dela pa bodo več ali manj seveda odvisna od denarja. Če denarja za regulacijo potoka ne bo dovolj, bodo spomladi že na začetku Rečice uredili začasno čistilno napravo in tako odpravili smrad in druge nevšečnosti, ki jih imajo zdaj prebivalci na Rečici. A. 2alar Lom I jani bi radi gasilski avtomobil Poveljnik gasilsko-tehnične enote Lom pod Storžičem Jože Kavčič nam je povedal, da so leta 1971 kupili novo motorno brizgalno rosenbaucr, sedaj pa bi radi dobili še gasilski avtomobil, primeren za razmere, kakršne so v Lomu in okolici. Menijo, da običajni gasilski kombi ne bi ustrezal, zato razmišljajo o nakupu volksvvagnovega terenskega vozija, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, vendar je dražji. Gasilci so nekaj denarja že zbrali, nekaj pa ga nameravajo še v letošnji nabiralni akciji. Računajo tudi na pomoč tržiške gasilske občinske zveze, če bo teklo vse po načrtih, bodo dobili lom-Ijanski gasilci prihodnje leto novo terensko vozilo. -jk Razstava ptic Na Jesenicah so člani društva za vzgojo in varstvo ptic na Jesenicah odprli v prostorih osnovne šole Prežihov Voranc letošnjo razstavo ptic. Svoje ptice razstavlja 10 članov, ljubitelji pa si lahko v 70 kletkah ogledajo okođi 300 ptic. Razstava bo odprta do 3. februarja. Zanimanje za plesne tečaje Da bi v Lomu pod Storžičem popestrili kulturno in družabno življenje, je domače kulturnoprosvetno društvo organiziralo plesni tečaj, ki ga vodi učitelj na loinski osnovni šoli Tone Kramarič. Plesni tečaji so se začeli v nedeljo, 21. januarja, v domu družbenih organizacij. Za tečaj jc precejšnje zanimanje. -Jk Nalepka »Vzorni vozniku Minilo je že dobrih deset let, odkar je bivša republiška komsiija za varnost prometa sprejela sklep o ustanovitvi in podeljevanju plakete »Vzorni voznik«. To priznanje je "bilo do sedaj podeljene že 2522 voznikom mo. tornih vozil v naši republiki, im to predvsem voznikom, ki se Z avloprezništvom ukvarjajo poklicno. Plaketa je bila podeljena kot priznanje voznikom motornih vozil za neoporečno vožnjo, za spošotvanje prometne discipline na javnih cestah ter z namenom utrjevanja prometne varnosti nasploh na naših cestah. Plaketo »Vzorni voznik« je treba po določilih pravilnika pritrditi na prednjem delu vozila. Tega pa mnogi vozniki niso storiii, da ne bi z vrtanjem pločevine povzročili škode na vozilu. Niso pa bili tudi redki primeri, da je kamenje na mnogih vozilih plaketo poškodovalo. Zato je sklenil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da izdela samolepilno nalepko »Vzorni voznik« in jo podeli vsem voznikom, ki so že prejeli plaketo vzornega voznika. Samolepilno nalepko »Vzorni voznik« bo potrebno nalepiti z notranje strani avtomobila v levi gornji kot ve-trobranskega stekla, da bo dovolj vidna. Izgovor voznika, da upravljajo vozilo tudi drugi člani družine, naj ne bo opravičilo, da nalepke ne bi nalepil. Dolžnost »vzornega voznika« bodi, da opozo- ri drugega voznika že pred vožnjo na varno, obzirno in disciplinirano vožnjo, z upoštevanjem vseh moralno etičnih norm, ki so zlasti pogoj za varno vožnjo. Republiški svet ima sicer evidenco vseh voznikov, ki jim je bilo do sedaj podeljena plaketa »Vzorni voznik«. Ker pa so se v tem desetletju mnogi vozniki preselili iz kakršnihkoli vzrokov in zato republiški svet podatkov O sedanjem stalnem prebivališču teh voznikov nima, je prav, da se vsi vozniki, ki jim je bila že podeljena plaketa, oglasijo pri občinskem svetu ali komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da jiih leti vpišejo v seznam za izdajo nalepke pla/kete »Vzorni voznik«, V dokaz, da jim jc bilo podeljeno to priznanje, predlože vozniki iskaznico o podetivi plakete. Naj ne bo vzornega voznika na cestii, ki ne bi imel samolepilne nalepke »Vzorni voznik« na vozilu, če mu je že bitlo to priznanje podeljeno. D. Suhi Boljša organizacija pri zimskem vzdrževanju cest V primerjavi z lanskim in prejšnjimi leti so letos na Jesenicah poskrbeli za boljšo organizacijo pri ziimskem čiščenju cest in pločnikov v mestu in okolici. Pri jeseniškem Kovinarju so letos sicer nabavili i dva nova pluga, posipalec soli, ki se priključi na kamion, ter dva ročna vo- zička za posipanje aoK na pločnikih, vendar je njihov* služba bolj učinkovita predvsem zaradi tega, ker so po> skrbeti za boljšo organizacijo svoje službe. Letos se Je* seničani resnično ne mo'ejo pritoževati, da ne bi s cest. s stranskih poti in pAočniikoa! takoj očistila sneg. D. S. , in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bckonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! pilil A Ž IVI Li Al S vel osnovne šole FRANCE PREŠEREN razpisuje delovno mesto biologa (za določen čas) Pogoj: PRU ali P Prijave pošljite upravi šole France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. Razpis velja do zasedbe. 1000 m* prodajnega prostora -1000 artiklov nova prodajal r*a pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona DNEVNE, SOBF, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKAL* NO POHIS1VO. OTROSKE.SOBE, REGALI. KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM. VZMETNICE JOGI, PREPROGE. TALNE OBLOGE, SVETILA. PREDSOBNE GARNITURE, GOSPO DINJSKI APARATj |N VELIKO DROBNIH ARTIKLOV 7A OPREMO STANbVANJ Zdravstveni dom Kranj prodaja na javni dražbi, ki bo 3. februarja ob 10. uri v poslopju reševalne postaje Gosposvet-ska 10 naslednja prevozna sredstva: 1. reševalno vozilo zastava 1300 izklicna cena je 3500 din 2. dva mopeda tomos kolibri nevozna, izklicna cena je 300 din. Ogled je možen na naslovu 2. februarja od 6. do 8. ure in uro pred licitacijo. Informacije na telefon 210-31, interna 12. Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 razpisuje delovna mesta: 1. direktorja (reelekcija) 2. hišnika — kurjača 3. materialnega knjigovodje Pogoji: pod 1.: višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso in uspešnim vodenjem na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in 8 let prakse z uspešnim vodenjem na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: KV kurjač s strokovnim izpitom, izpitom za voznika B kategorije in z znanjem hišnih popravil; pod 3.: srednja šolska izobrazba z 1-letno prakso ali nepopolna srednja šola s 5-letno. prakso. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. mali oglas *a f1 tc?ak GUMI VOZ dvor °nj- Potočc 9> Pred-p 413 rodam kn)ečk. HLEV( pr. So Hr>i a skladišče alimanj-Sp Rrav!llco- Bobnar Peter, P" Brn'- 68, Cerklje 503 CO gi°"ln° ^odam SPALNI-KraniPUh Mira- SorliJeva 35- Prrvl 504 in Pinn '1,as(ovc DESKE ^3. Naslov v oglas- Prod;1 505 °BR4r^vTdobro ohranjen B ^ALNIK maraton 140 pintar n llnico Bcs 127 cm. Prol °vtu ,2' Podnart Eraim RAI>IO UKV z p "° L Žabnica 507 ctoi»- Podreča 12, Kranj Prodam PLOHE. Hribar Lovro, Križ 37, Komenda Prodam staro POHIŠTVO in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Partizanska 13, Kranj Prodam NAVOJ z matico za prešo (dolžina 1000 X X 60 mm) in »špindel« za cir-kularko (dolžina 500 X 30mm) ter 1 2-litrsko bencinsko se-grevalno svetilko. Meja J, Kranj 511 Kupi Kupim dobro ohranjen PRALNI STROJ (polavtomatski ali z rezervoarjem). Drolc, Sidraž 1, Cerklje 512 vozila Takoj prodam VW 1200, letnik 1967. Cena 21.500 din. Poljšiea 3, Podnart 513 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Motor in karoserija obnovljena Sp. Brnik 68 514 Po zelo, uvodni ceni prodam FIAT 750, dobro ohranjen, tehnično pregledan 9. 12. 1972. Avsenik Franc, Letališka 12, Lesce 515 Prodam avto NSU Prinz 110. Skrjanc Vinko. Spodnje Duplje 100 Mlada zakonca iščeta ogrevano SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Plačata dobro. Ing. Bevk-Bran-kovič, Tekstilindus Kranj ZAMENJAM enosobno lastniško STANOVANJE s centralno in telefonom v Ljubljani (Šiška) za enako ali večje v Skofji Loki. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 517 Uslužbenka išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Plača dobro. Telefon 22-347 Kranj 518 Po hudi bolezni nas jc zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in svak Andrej Jeglič bivši trgovec in koroški borec Pokopali ga bomo v sredo, 31. januarja, ob 15.30 na pokopališču v Lescah. Pogreba leži v mrliški vežici v Lescah. Žalujoči: žena Zofka, hči Ljuba por. Kristan z družino, sinovi Adi z ženo, Kari] in Roman, sestri, brata ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Bled, Graz, Tržič, Radovljica, Radeče, 29. januarja 1973 Ob Zahvala Prerani smrti dobrega moža, očeta; sina in starega očeta Franca Prdana ^ 1Z srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, gy.fl ,v' n&jtežjih trenutkih bili z nami. izrazili sožaljc, darovali vence in kir J° ^a st(-'v'mo spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala osebju m Ur8'čne kHnike splošne bolnice v Ljubljani, asist. dr. Orlu, višjemu tehniku §tvo U ln dr' Jc,ki Rcpič' Poscbna hva,a PGD Sr- vas in drugim gas. dru-Dpo^o AMD šcncur' DPD Svoboda Šenčur, gas. pevskemu zboru in oktetu kolckt=-VOb0t5a -cncur' govornikom in gosp. župniku za poslovilne besede, hvala ivu tov. Tekstilindus, tov. IBI in kolektivu OS Šenčur. Vsem iskrena Srednt Žalujoči: žena Milka, sin Milan z družino, sin u"ja vas, 29. januarja 1973 Stane, mama Marija in drugo sorodstvo V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila naša ljuba mama in sestra Frančiška Rajgelj ScSi* ?ragC P°kol'nice b0 v četrtek, 1. februarja 1973, ob 15. uri izpred hiše na novo pokopališče v Bitnje. Žalujoči: sin Jože z ženo Mili, hčerka Francka z družino, sestra Marjanca ter drugo sorodstvo Srcdnje Bitnje, Ljubljana, Raka, 29. januarja 1973 Zdravniška dežurna služba v Poljan ski dolini od 2. .februarja do 5. februarja od 19. do 6. ure zjutraj do Gorenje vasi dr. Karel Bernik, telefon 89-598. Od Gorenje vasi naprej kličite v nujnih primerih. Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 85-440. Od 5. februarja do 9. februarja od 19. do 6. ure zjutraj dr. Bojan Gregorčič, telefon 89-060. zaposlitve Ženska Išče honorarno zaposlitev v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 519 Sprejmem dekle, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, GaljeVica 14 520 Upokojenka išče kakršnokoli honorarno zaposlitev za štiri ure dnevno. Duplje 85 521 obvestila PLIN butan propad in navodilo za uporabo dobite pri Dolencu, Gasilska 16, 'Kranj (Stražišče) 522 Lovce in diuge uporabnike preparatorskih del obveščam, da do 1. maja 1973 ne sprejemam živali v delo. Šink Franc, pivparator, Sp. Besni-ca 81 523 KUD KOKRICA prireja vsako nedeljo od 17. do 22. ure PLES, Igrajo TURISTI. Vljudno vabljeni! 456 ostalo Preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila o Smrtniku Ožbaltu in ženi Marici iz Kranja, Kidričeva 5. Za nadaljnje širjenje besed z dnem preklica nosi posledice vsak posameznik sam. Smrtnik Ana, Zg. Jezersko 18 457 Kranj CENTER 31. januarja amer. barvni film PLAMEN IN PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri 1. februarja amer. barvni film PLAMEN IN PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja frane. barvni film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 31. januarja amer. barvni film DETEKTIV SHAFT ob 16., 18. in 20. uri 1. februarja itak barv. CS film BALADA O REVOLVE-RAšU ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja amer. barvni film PLAMEN IN PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. februarja amer.-ital. barv. film DOLARSKA PLOHA ob 18. in 20. uri 2. februarja amcr-ital. barv. film DOLARSKA PLOHA ob 20. uri Radovljica 31. januarja nem. barvni film KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI ob 20. uri 1. februarja ital.-špan. barv. film KOM PANJ EROS I ob 20. uri 2. februarja angl. barvni film HUDIČEVI DVOJc K I ob 18. uri, nem. barvni film KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI ob 20. uri Bled 31. januarja amer. barvni film DIVJA DEŽELA ob 17. in 20. uri 1. in 2. februarja amer. barvni film JOE — TUDI TO JE AMERIKA ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 31. januarja ital. barv. lilm PERVERZNA ZGODBA ob 18. in 20. uri 1. februarja Franc, barvni fiim SICILIJANSKI KLAN ob 20. uri 2. februarja ital. barv. film DJANGOV SIN ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 31. januarja kinoteka GANGSTERJI OKOLI RINGA ob 20. uri 2. februarja frane. barvni film SICILIJANSKI KLAN ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 31. januarja frane. film BRADATI AGENTI 1. in 2. februarja ital. barv. film DJANGOV SIN Jesenice PLAVŽ 31. januarja jug. barv. film MOJA NEUMNA GLAVA 1. februarja |ug. barv. film MOJA NEUMNA GLAVA 2. februarja frane. film BRADATI AGENTI Kranjska gora 31. januarja amer. barv. CS film SMEŠNO DEKLE 1. februarja frane. film BRADATI AGE\II Javornik DELAVSKI DOM 31. januarja amer. barv. CS film BALADA O DINCUS MAGEEJU Izdaja in tiska ĆP Gorenj, ski tisk Kranj, Ulica Može Pijadeja 1 — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51300-601-10152 — leletonl: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglaFni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki Imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov n« objavljamo. GLAS -* 14. STRAN SREDA — 31. JANUARJA 1973 Šest let strogega zapora Okrožno sodišče v Kranju je prejšnji teden obsodilo Pavla Poljanca, starega 24 let, iz Višeluice pri Zg. Gorjah, na šest let strogega zapora. Obtoženec je bil v zaporu od začetka leta 1970 pa do 1. julija 1972, ko je bil pogojno odpuščen. Zaposlil se je na Jesenicah v železarni. Bil je močno vdan alkoholu. V začetku septembra je spet stopil na pot kriminala in je do aretacije v začetku novembra lani zagrešil več kaznivih dejanj. V začetku septembra je na kopališču na Bledu vlomil v kiosk trgovskega podjetja Špecerija Bled. Prilastil si je 740 poštnih znamk, 20 albumov z oznako »Bled«, nalepke za avtomobil, nekaj cigaret in 150,00 din, vse skupaj v vrednosti 1059,00 din. Sredi septembra si je v Sp. Gorjah pri Bledu »sposodil« moped in se z njim odpeljal do počitniškega doma na Mežaklji, nato pa ga je pustil v grmovju v bližini odcepa ceste Rečica— Jesenice. V septembru in oktobru si je na tak način sposodil tuje mopede še sedemkrat. Konec septembra je na dvorišču počitniškega doma na Mežaklji močno poškodoval osebni avtomobil znamke škoda, last Bojana G. Odtrgal je obe evidenčni tablici, vzvratno ogledalo in vse skupaj odvrgel. Z nekim predmetom je tudi udaril po okviru vetrobranskega stekla, da je počilo. Najtežje kaznivo dejanje pa je obtoženi Poljanec storil 23. oktobra v Sp. Gorjah pri Bledu. Vlomil je v nedograjeno hišo Jana Alojza in v sobi, kjer je bilo shranjenih devet enodelnih vrat s pomočjo laka in papirja zanetil požar. V ognju je zgorelo 6 vrat, pod in ostalo pohištvo, tako da je nastalo škode za 16.000,00 do 18.000,00 din. Sodišče je preklicalo obtožencu pogojni odpust in ob upoštevanju pravomoćne sodbe okrožnega sodišča z dne 10. 3. 1970 in ob upoštevanju pravomoćne sodbe občinskega sodišča v Radovljici z dne 16. 1. 1970, ko je bil obsojen na tri leta strogega zapora, izreklo enotno kazen šest let strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivih dejanj, njihovo število, obtoženčevo predkaznovanost in njegov asocialni način obnašanja med pogojnim odpustom. Med olajšilno pa mu je Štelo obžalovanje in pripravljenost povrniti škodo. Sodišče je tudi ocenilo, da je obtoženec vsa dejanja storil v vinjenem stanju, zato se je odločilo tudi za varstveni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. L. M. Pretep z nožem V noči na ponedeljek, 29. januarja, ob eni uri zjutraj sta vdrla v samski dom v Železnikih Slavko Reva in Anton Rant, oba stara 18 let, doma iz Zalega loga. V domu sta razgrajala in vznemirjala stanovalce. Več stanovalcev je zato vstalo, da bi razgrajača odstranili. Vnel se je prepir in pretep. Reva in Rant sta se za tem zaprla v sobo št. 241. Za njima so skozi vrata vdrli Leopold Sirec, Anton Korez in MIlan Šeliga, vsi so stanovalci samskega doma. V sobi se je ponovno vnel pretep, v katerem je Sirec z nožem večkrat zabodel Slavka Reyo. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, za Leopolda Sirca pa je preiskovalni sodnik odredil pripor. Stranke prosim da do 1. aprila 1973 vzamejo svoje predmete, ker ne bom več delal Kdor jih do tega roka ne bo vzel, zanje ne jamčim. Za nak!o?ijenost in zaupanje se vsem zahvaljujem. Blaž Rangus, zlatarstvo, Kranj, Reginčeva 16 Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta Janka Berganta upokojenca se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, vsem organizacijam, JLA Kranj, kolektivu Iskra Lipnica za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi gorjanski godbi in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena in hčerki z družinama Zg. Dobrava, Kamna Gorica, 23. januarja 1973 Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sinčka in vnučka Marka Sajovica iz Cerkelj na Gorenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bolečem trenutku stali ob strani, mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev in ga spremili v tako velikem številu v prerani grob. Iskrena hvala vsem dobrim zdravnikom, posebno dr. Mihevčevi, doc. Bene-dikovi in prof. Avčinu ter strežnemu osebju otroške bolnice v Ljubljani ki so našemu sinčku pomagali ob tako težki bolezni, č. duhovniku za spremstvo, kolektivu Klavnice Kranj, očkovim sodelavcem in vsem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: atek, mamica, bratec Sandi, stari r~.irii. ta $ . ««,, mami' stara očeta, tete hi strici z. družinami cerldfje, 29. januarja 1973 Prekratka razdalja Na cesti prvega reda na Pivki pri Kranju se je v Pcte^j 26. januarja, dopoldne pripetila prometna nezgoda za^.u prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtornob' Pavel Potočnik iz Kranja je peljal proti Naklem, na Pivki P se mu jc odprl pokrov prtljažnika. Zato je ustavil avtomo" ' Za njim pa je v prekratki varnostni razdalji vozil tovornja voznik Vinko Lužar iz Ljubljane, ki ni mogel pravočastf ustaviti. Tovornjak je zapeljal na rob ceste in se prevrnil . levo bočno stran. Med prevračanjem pa je tovornjak zad Potočnikov avtomobil, tako da ga je odbilo 14 metrov napfe£ Pri tem sta bila sopotnika v Potočnikovem avtomobilu To° ka Fabijan in Borut Potočnik lažje ranjena. Škode na voZ» i je za 10.000 din. Nenadoma čez cesto V soboto, 27. januarja, nekaj pred šesto uro zvečer je *J Koroški cesti v Kranju nenadoma zunaj prehoda za Pe^ prečkal cesto 65-letni Gustav Jamnik iz Kranja. Vtem je PvV peljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Rudi Kogovšek iz kJ11 Ijanc. Avtomobil je Jamnika zadel in zbil po cesti. RanjeOe" so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. j Trije hudo ranjeni Na Ljubljanski cesti pred tovarno Iskra v Kranju sc r v soboto, 27. januarja, ob 23.30 pripetila hujša prometna ^ žgoda. Voznik osebnega avtomobda Janez. Marko iz. Zg. Brn'^ je z neprimerno hitrostjo m pod vplivom alkohola vozil °~ Labor proti Kranju. V desnem preglednem ovinku pred 1 varno Iskra je njegov avtomobil na spolzki cesti zaneslo. levo, pri tem pa jc zaprl pot vozniku osebnega avtomo bi'3 Francu Žuglju iz Ljubljane. V trčenju je bil voznik hudo ranjen, prav tako njegova žeaa Zora Zugelj. H»* ranjen je bil tudi sopotnik v Markovem avtomobilu Filip , šar iz Kranja. Voznik Janez Marko je dobil v nesreči le l*** poškodbe. Škode na vozilih je za 10.000 din. Neprimerna hitrost V soboto, 27. januarja, ob 22.30 sc je na cesti četrtega na Kokrici pri Kranju pripetila prometna nezgoda žaru di 1»:, primerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Igor Pre^i. iz Ljubljane je vozil glede na stanje ceste z neprimerno y. trostjo in pod vplivom alkohola. V levem ovinku pred kfl..j ščem ceste za Brdo je zapeljal desno s ceste v potok in tr ^ v betonski zid. V nesreči sta bi«a voznik Pregelj in sopot«J Vilijem Leskovsek iz Kranja lažje ranjena. Škode na «vt mobilu je za 20.000 din. Prehitevanje V nedeljo, 28. januarja, ob 20.30 se je na cesti prvega re^ v Podvinu pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebne* avtomobila Maraš Djeloševič iz Bistrice pri Tržiču je voi od Lesc proti Kranju. V Podvinu je v desnem nepregledni ovinku prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozila Olga Stw| iz Hrastja pri Kranju. Vtem je iz. nasprotne smeri pripelJ* osebni avtomobil, ki ga je vozila Matija Zamida s Potok0 pri Jesenicah. Po silovitem trčenju je Djeloševičev avtomo0 odbilo še v avtomobil voznice Stirnove. V nesreči so bili nu° ranjeni voznik Djeloševič in sopotnika Ruža Djeloševič 1 Franc Težak. Lažje ranjeni pa so bili voznik Zamida in ti) gova sopotnica Ana Zamida ter Djeloševičev sopotnik Nik<>1 Djeloševič. Ranjence so prepeljali v jeseniško bolnišnico. mm Požara V soboto, 27. januarja, okoli tretje ure zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Koželja lz Mi-šač pri Radovljici. Pogorelo je ostrešje poslopja, okoli 3 tone sena, poškodovana pa je tudi shramba za orodje. Vnelo se je zaradi dotrajane dim. ne cevi v zidu. Nekaj časa je tlel samo prečni tram, nato pa se je vnelo seno. Požar je opazil lastnik in preprečil večjo škodo. Pogorelo j« okoli 20.000 din. V soboto, 27. januarja, 18. url je začelo goreti v h« Franca Mencingerja v V* 10 na Jesenicah. Pogorelo > ostrešje stavbe. Goreti j« \, čelo pri štedilniku, ko so^, vnele krpe. Škode Je za 20 din. V soboto Iskraši v Begunjah V organizaciji sindikalne podružnice bo v soboto, 3. februarja, ob 9.30 na smučišču v Begunjah letošnje prvenstvo Iskre Elektromehanike Kranj. Za tekmovanje se je prijavilo v veleslalomu bliz« 200 tekmovalcev. To bo nedvomno rekordna udeležba. Tekmovalci so razdeljeni v pet starostnih skupin, ženske bodo tekmovale v dveh skupinah, moški pa v treh. Lani so bili prvi v posameznih kategorijah naslednji: ženske do 30 let Avrelija Kavčič, ženske nad 30 let Anica Finžgar; moški do 35 let Tomaž Jamnik, do 45 let Brane Jaklič in skupina nad 45 let Avgust Smole. J. J. s naših in tujih smučišč Živallno ^^^O™ Je bilo na naših in tujih smučiščih spet na rcni i r« ° so sc člani, starejši in mlajši mladinci borili v,.,. puohskem prvenstvu v skokih, tekači so nastopili na Kulja|n —fivcusivu v sk.vk.iii, ici\aci s>o nastop,u na imeli t ^Cin ^'sirovem memorialu, medtem ko so alpinci Uja nic 20 kategorizacijo. V Švici pa se je končala letoš- JESENSka Ska^l,Ua lU,UCJa-Hrušir-- • — ^a Kuljatovem spominskem tekmovanju na bo usici v- Na Je nastopilo 49 tekmovalcev iz osmih slovenskih klu- Sai e*. "JVec uspeha so imeli predstavniki kranjskega Triglava, VrV?Scsli štir> P1^ mesu. je) 3 7?' red: člani (15 km): 1. Jelene (Triclav). 2. Kalan (Gor- ^t'e)-'m£"-StaJn (Jesenice)' 4- Krišelj •av) ? i-v- H 1,1!.v*\ uJuncic (Jesenice), 3. Rak (Ihan); mlajši mladinci (Alpies), 5. .Mlinar (Jese- nice)- iT lclJ" iJesemce), 4. Knseii (Atpics;, 3. m horic' f , jši čla"> (10 km): 1. Šolar (Triglav), 2. Trpin, 3. Mo-glavv 7 ba Jesenice); starejši mladinci (10 km): 1. Kavčič (Tri- LOV'or ^°ba Kamnik);' ekipno: 1.'Triglav,"l. Jesenice. Trinia... I™ NA POHORJU — Mlajša pionirka kranjskega '• Lotnč (Triglav), 2. Gričar (Jesenice), ...4. Lanišck, jj* (oba Kamnik); eki lriglav RC NA POHORJU V srnu"3 !lcr 'c nova prvakinja VIL republiškega prvenstva ji je . arskih tekih za pionirje. Le-ta je edina Gorenjka, ki •ftlaiSiJ?6 °svo.i'li najvišji slovenski naslov. Zmagala jc med ŽIRI pi0nirkami v teku na 2 km.'' .PudRar- y odsotnosti Štefaniiča, Mesca ter Danila in Draga IsalnTc- m Triglavanu. Bogdanu Norčiču na 70-metrski ska-rePuhryX v* vasi uspelo osvojiti prvo mesto na letošnjem Vrst t prvcnstvu za člane. Ilirija lred: L Norčič (Triglav), 2. Prelovšek, 3. Jurman (oba Wlav) iiDBm5.ar .; Pionirke: 1. Valič, 2. Pintar, 4. Sajevi CRNA ^Trans'urist). S?isk^Sa °v Jf, UsPeha (Fuž: red - VI C, ?0rizacijSk Uomači smučarski klub je bil organizator knte-ijveči u Vt>'e-slaIoma za starejše pionirke in pionirke. Vrstn.Spcha so inuu ^',ani Prireditelja. m UžinaH ~~ Pionirj': L Koželj (Slovenj Gradec, 2. Dretnik tUrist)- „{ln.Lukanc (Tržič), 4. Križaj (Tržič), 5. Valič (Trans-(obe fr-f^ ke: L Ceker (Fužinar), ...3. Oblak, 4. Lunder MARaBnDrisl)' 5- škrk (MP^)-Veleslalom ~ Na Pohorju je bil SK Branik organizator veljaj 2a % Za starejšo mladince in mladinke, ki je hkrati Oit2lova (vatCgorlzaci'°- Pri mladinkah je bila najhitrejša UNovinar;), pri mladincih pa Jeseničan Saksida. Na- brali t«„ . v konkurenci mladincev vsa najboljša mesta po- t SakS re?: 1 0it71 (Novinar), 2 VtT>er (Alpies); mladinci: Oicc) An 2" vovk, 3. Ogrin, 4. Polajner, 5. Sodja (vsi Jese- 8Lm^Sličil Radovljica), s 380 m -v. GRADEC — Na 1600 metrov dolgem veleslalomu "tategori Vls.'.nske razlike in 44 vraticami je na Mali kopi za Najb0]^Zac'^ nastopilo 55 starejših mladincev in mladink. hilacljnrt Pri mlat^nkah je bila Kranjčanka Bajžljova, pri Pa Jeseničan Vovk. IV. Beštrov memorial Gorjan Feiip Kalan najhitrejši Nad 120 tekmovalcev in tekmovalk iz šestnajstih slovenskih smučarskih klubov je nastopilo v nedeljo v Ne-miljah nad Kranjem na IV. Bcštrovem memorialu v smučarskih tekih. Tekmo, kd je veljala tudi za kategorizacijo, je pod pokroviteljstvom združenega podjetja Iskra v idealnih snežnih razmerah in lepem sončnem vremenu odlično organiziral SK Triglav. Prvič pa so organizatorji v Nemiljah lahko pozdravili tudi zveznega kapetana za teke Toneta Linkeja in predsednika tehnične komisijo pri SZJ Gregorja Klančn'.a. Oba sta bila navdušena nad prireditvijo in lepo Speljanimi programi. Tudi konkurenca je bila na višini, saj se je zbrala skoraj vsa sJovenska tekaška elita. Največ uspeha so imeli tekmovalci prireditelja, ki so poleg ekipne zmage dosegli še štirj prva mesta. V ostalih treh disciplinah pa so jčh pobrali tekmovalci Gorij, Lovrenca na Pohorju ter ravenskega Fužinarja. V najzanimivejši disciplini — teku članov na 15 km — se je Gor-janu Filipu Kalanu uspelo, maščevati Kranjčanu JelencU za poraz na sobotnem Kuljatovem memorialu na Hrušici. Žal pa je bila udeležba slaba spet med članicami in starejšimi mladinkami. Medtem ko je članic teklo pet, "sta se v konkurenci starejših mladink na startu pojavile le dve. Rzultati: mlajši mladinci (6 km): 1. Lotrič (Triglav) 23:19,0, 2. Nastran (Alpies) 23:44,3, 3. Orešek (Ihan) 24:12,5, 4. Gričar (Jesenice), 5. B. Kordež (Plamen), 6. Eržen, 7. Demšar (oba AIplcs), 8. M. Kordež (Triglav), 9. Laninšek (Kamnik); starejši mladinci (7,5 km): 1. Gros (Fužinar) 23:54,4, 2. Kavčič 25:03,5, 3. Zupane (oba Triglav) 25:32,8, . . .5. Beštcr (Triglav), 8. M. Kordež (Plamen); mlajši člani (11 km) 1. Kofander (Lovrenc) 35:25,4, 2. Ugrin (Fužinar) 36:08,9, 3. Šolar (Triglav) 36:38,0, 4. Rebršak (Triglav), 5. Mohorič, 6. Fajlar, 7. Cuznar (vsi JI A); člani (15 km): i. Kalan (Gorje) 46:34,6, 2. Gortner 46:53,2, 3. Jelene (oba Triglav) 46:53,8, ...5. Ker-štajn (Jesenice), 6. KrišeJj (Alpies), 8. Lotrič (Triglav), 10. Grašič (Alpies); mlajše mladinke (4 km):- 1. M. Fisfcer (Triglav) 15:11,0, 2. Dovžan (Jesenice) 16:58,5, 3. S. Fistcr Zmagova V družbenem centru v Lescah, kjer ima šahovsko društvo svoj lepo urejen igralni prostor, jc bil januarski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 22 šahistov. V odsotnosti glavnega tavorila prvo- (Triglav) 17:01,1; starejše mladinke (7,5 km): 1. Bešter (Triglav) 33:00,0, 2. Bizant (Olimpija) 37:12,5; ♦ članice (7,5 km): 1. Bešter (Triglav) 29:58,6, 2. Kordež (Triglav) 30:58,1, 3. Popovič (Olimpiija) 33:41,8, 4. Hočevar (Alpies) 34,06,2; ekipno: 1. Triglav (Jelene, Lotrič, Kavčič, šolar, Gortner) 2.58:13,5, 2. Fužinar 3.03:10,0. D. Kumer kategornika Slavka Malija je bil zmagovalec Drago Šiftar z eno točko prednosti pred Perovičem. Ostali vrstni red: 3. Horvat, 4. Prestrl, 5. Vrečko, 6. Butarac, 7. Harinski, 8. Šorli, 9. Jazbec, 10. Simčič itd. A. Š. Slovenska moška kegljaška liga kolu Triglav drugi Na petih slovenskih kegljiščih so v novo prvenstvo v soboto startali kegljači v slovenski moški ligi. Favorit je vsekakor kranjski Triglav, saj je že osemkrat zapored osvojil najvišjo slovensko ke-gljaško lovoriko. Letošnje tekmovanje prinaša novost. Vseh deset moštev se bo med seboj sijalo po liga sistemu. Prvo kolo ni prineslo večjih presenečenj, le ljubljanski Gradiš, pri katerem nastopa tudi Kranjčan Česen, jc premočno premagal Jeseničane. Kranjčani so odlično kegljali na domačem asfaltu. Kar petorici je uspelo podreti nad 1000 kegljev. Rezultati: Triglav : Celje 7963 : 7235 - Triglav (Jenko-le 1034, C vino 943, Maite'anc 1020, Vehovcc 934, Jereb 997, Pr.iion 1038, AmbrožLČ 966, Turk 1001). Gradiš : Jesenice 7964 : 7020 — Jesenice (Oblak 953, J. Hafner 903, Langus 896, šmid 841, šliibar 955, Zeleznikar Uspela sankaška generalka V,petek, soboto in v nedeljo jc bilo na novi 1200 metrov dolgi sankaški progi na Ljubelju s 16 zavoji IV. mednarodno sankaško tekmovanje, ki ga je na odlično pripravljeni progi jn v ugodnih vremenskih razmerah orrani-ziirai sankaški klub Tržič. Tekmovanje je bilo obenem tudi zadnja preizkušnja proge in organizacije pred evropskim prvenstvom v sankanju, ki bo prihodnje leto na Ljubelju. Prireditev je odlično uspela, čeprav so sodelovali le jugoslovanski in avstrijski sankači, medtem ko I talijonov, Nemcev in Cehov nj bilo. Kljub temu je v vseh kategorijah nastopiilo 120 tekmovalcev in tekmovalk. REZULTATI: starejši člani: 1. Česen, 2. Teran (oba Tržič), 3. Miklavčič (Idrija); člani: 1. Robernigg (Celovec), 2. Debeljak (Alpies), 3. Rozman (Bohinj); mladinci: 1. Česen, 2. Perko, 3. Kališnik (vsi Tr/.:e); dvosedi: 1. Zupan-Resman (Begunje), 2. čarman-Polelin-kar (Sora), 3. Zupan-Lombar (Begunje); članice: 1. Ovsenik (Tržič), 2. Tolar (Alpies) 3. Jenštcrle (Begunje); mladinke: 1. Raffer (Celovec), 2. Pavčič, 3. Petelinkar (obe Sora). -jk 854, Krmelj 889, M. Hafner 802, savn i k 816). V vodstvu je Gradiš (4- 944) pred Triglavom (+ 728) in Rudarjem (+ 351). - dh Šahovsko prvenstvo Gorenjske Kar 34 šahistov iz različnih gorenjskih krajev se je udeležilo brzopoteznega prvenstva Gorenjske za mesec januar. Razdeljeni v tri polfi-nalne skupine so se potegovali za prva štiri mesta, ki so vodila v finalno tekmovanje. Dvanajst finalistov je nato v medsebojnih srečanjih odločalo o zmagovalcu. Na koncu sta se na vrhu znašla Zorko in Mali z enakim številom točk. O zmagovalcu je odločalo medsebojno srečanje, v katerem je Mali imel več sreče. Vrstni red: Mali in Zorko 9, Prestrl 8, Krničar 7, Matjašič 6,5 itd. Če bi imel ŠK Borec na voljo večje prostore, bi bila udeležba še večja, kar kaže na to, da je za šah na Gorenjskem vedno več zanimanja. M. G. občni zbor ŠD Sava Športno društvo Sava iz Straži&ča pri Kranju bo V petek, 2. februarja pregledalo svoje delo v minuli poslovni dobi ter sprejelo program za naprej. Občni zbor bo ob 18. uri v,,prostorih TVD Partizan S t razišče. GLAS 1+3* Škofja Loka slavi. Tisoč let ji bo kmalu. Poseben organizacijski odbor je ob tej priložnosti sestavil zajeten program akcij in prireditev, ki naj bi jubileju vtisnili čim bolj praznično obeležje. Ampak — mar ni morda česa pozabil, izpustil? O slednjem smo pobarali tri Ločane. # FRANCE ZEBRE (73 let), upokojenec: »Hvale vredna je predvsem ureditev kanalizacije, vodovoda in električnega omrežja v starem mestnem središču. Čeprav navzven ni kaj videti, smo prebivalci mnogo pridobili. Treba pa bi bilo kar najhitreje prenoviti pročelja hiš. To sicer je v načrtu, vendar dvomim, da bodo zamisel do poletja izpeljali. Prepozno so začeli. In samo ena ekipa pleskarjev, ki se mora strogo držati navodil restavraterjev, je premalo. Kaj naj še dodam? Ja, napišite, da sta Loka in njena okolica strahotno zanemarjeni. Res smetarji ne držijo rok križem, a spričo pomanjkanja kulture in smisla za čistočo so brez moči. Pa občino povprašajte, ali in kdaj bomo stanovalci dobili nove slovenske zastave. Večina sedanjih je podobna izpranim cunjam in so nam prej v sramoto kot v čast.« ANCI MARGUČ (48), po-•lovodkinja trgovine AJpi- na: »Skrajni čas je že bil, da smo Biodernitirali 'podzemlje' oz. komunal- J8 56R ne naprave. Zanima me le, kako bodo družine z bolj plitkimi žepi plačale instaliranje dragih priključkov. Dasi govorijo o posojilih, takšen izdatek ni šala. Upam, da bo osrednja proslava na grajskem vrtu uspela. Ne vem tudi, zakaj za prepotrebno rekonstrukcijo Loškega gledališča nikakor ne morejo zbrati dovolj denarja. In malo bolj pridno naj pometajo ceste; strašne sO...« FRENK MOHORIČ (28), natakar: »Za marsikaj so poskrbeli, edino za mladino ne. Slednja ne premore niti svojih prostorov, niti kluba, kjer bi se zbirala. Kljub napredku je v Loki namreč zmeraj manj stvari, ki človeka pritegnejo. Zakaj ne oživijo škofjeloških poletnih prireditev? Bomo kdaj dočakali dograditev kopališča? In če že razvijamo turizem, bi nemara kazalo po spešiti propagando. Tujci, ki pridejo semkaj, ponavadi odkrijejo Loko čisto naključno, zato, ker so zašli. Potem seveda ostanejo .. . Pa Stari vrh bi lah ko hitreje dogradili « I. Guzelj SREDA — 31. JANUARJA 1973 Tržiškl gasilci praznujejo letos 90. obletnico delovanja. Za pomemben jubilej bodo popravil* gasilski dom. Pri tem jim je pomagala tudi tržiška občinska skupščina. Prav tako bi tržiŠkj gasilci letos radi kupili nov gasilski avtomobil— cisterno. Za denarno pomoč so prosili tud» tržiške občane, (jk) — Foto: F. Perdan V Mojstrani so pred mesecem poleg vlečnice odprli drsališče, ki je za kraj precejšnja prldo* bitev. Drsališče je ozvočeno in osvetljeno. — Foto: D. S. Tržiška Združena lesna industrija (ZLIT) građi novo moderno sušilnico. Objekt so začeli &* diti lansko jesen, dokončali pa ga bodo letos. Ogrodje nove stavbe je že oostavlleno. p'0 tako pa so že nameščene sušilne naprave, (jk) — Foto: F. Perdan