------    334   ------
Naši dopisi.
Iz Črnega Vrha dne 8. oktobra 1890. „Letošnje leto je vedno slišati, da je tu in tu pogorelo in pri nas pravijo, da je zato toliko pogorišč, ker je bil sv. Florijan v nedeljo, da se ni mogel dostojno praznovati. Naj že bo ta ali oni vzrok, seveda največji je neskrbnost sta-rišev do svojih otrok, ki puste, da se z ognjem igrajo, ali pa zlobna roka hudobnežova.
Tudi pri nas se je 5. oktobra zjutraj ob 6 uri začel dim valiti iz nad strehe Andreja Končana. Ker je bila ravno nedelja ni bilo razun dveh enajstletnih pastirjev in neke stare ženice, nobenega doma, ker drugi so šli k zjutranji službi Božji. Bilo je vge leseno in je toraj popolnoma vse do tal pogorelo. Ker pastirji še niso past zagnali, je tudi 13 glav živine in 23 ovac zgorelo. Škoda je bila cenjena okrog 3000 gld. In to veliKo škodo je povzročila zlobna hudobneževa roka.
Ker se ravno pričenja deželni zbor, tudi mi Črno-vršči s zaupanjem pričakujemo ugodne rešitve naše prošnje zaradi zgradenja ceste od Polhovega Gradca do Črnega Vrha, katere je polovico že trasirane. Zdaj nimamo nikakoršne zveze z drugimi občinami, da bi zamogli naše blago prodajati. Imamo še nekaj gozdov, ker pa moramo po silno slepi ceni prodajati, ako hočemo »pečati, nam le malo vrže. Zatoraj tukaj kmečki stan silno peša. In le vsled dobre ceste bi se kmetje opomogli, ter bi potem razne pridelke kateri nobene cene tukaj nimajo zdaj, zamogli prodajati. Tega se lahko prepričamo, da bi bilo potem mnogo pomagano našemu kmetu, ako pogledamo, koliko na boljem so oni kmetje, kateri imajo svoja posestva pri cesti. Zatoraj je to gotova in velika potreba."
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski otvorjen je bil včeraj dne 14. oktobra po slovesni sv. maši. Navzoči so bili kot vradni   zastopnik   gospod deželni predsednik baron Wiakler in   pa vsi poslanci, razun knezo-škofa. Deželni glavar   dr. Poklukar   izreče vsled Najvišjega patenta z dne   15. septembra t. 1. drugo  zasedaoje deželnega zbora Vojvodine kranjsko otvorjeno; pozdravlja na novo zbrane poslance, potem omenja čestitanje deželnega odbora vsled vesele dogodbe ženitovanja v cesarski rodbini, ker se je poročila [cesarjeva hči, cesarska visokost nadvojvodica Marija Valerija, s  cesarsko   visokostjo   nadvojvodom   Franc   Salvatorjem,   kateremu čestitanji se gotovo pridruži  vsa slavna zbornica, kakor se je te dogodbe veselila vsa dežela (glasno odobravanje.) Dalje omenja gospod deželni glavar važnejših dogodb in činov deželnega   odbora v minulem   letu,   podpore  stra-<tejočih, zgradbe brambovske vojašnice,   zgradbe   novega deželnega gledališča, zgradbe kamniške železnice, katera se ima otvoriti v teku prihodnega meseca. Skcraj edino nepovoljno, česar iui je omenjati, je to, da se vprašanje osuševanja ljubljanskega močvirja,   do   danes  še  ni pomaknilo nič naprej.   Bil   sem   zavoljo   tega  in  še dveh druzih važnih vprašanj   minuli teden na Dunaji, pa sem se prepričal, da bode   treba  še skupnega napora, da se to   najvažnejše   naše   gospodarske  vprašanje   spravi   do gibanja. Kar imamo rešiti v letošnjim, zasedanji,   kažejo slavnemu  zboru  predloženi   predlogi,   med   temi   najpo-menljivejši zadevajoči zgradbo dolen"jskeželeznice, zgradbo   nove   deželne   bolnice,   iu   pa zgradbo potoka Mirna.   Da   se vsa  ta vprašanja  rešijo   po-voljno, treba je   slavnemu   zboru  složnega delovanja, in zdatne podpore c.  kr. vlade.   Deželni   glavar   obrne  se potem v slovenskim in nemškem jeziku do zbornice, da naj bodo gospodji po slanci nadalje v svojem dosedanjim soglasnim   postopanji v blagor   dežele,   potem   pa   naprosi tudi   gospoda   deželnega   predsednika,   da   naj   še   dalje ostane tako vnet za bla gor dežele, kakor je bil do sedaj in   da   naj   blagohotno    podpira  prizadevanje   deželnega zbora   in   konečno   naprosi visoki   zbor,   da  naj   se mu pridruži v trikratnim   klicu:   slava   in Bog živi presvit-lega, ljubljenega   cesarja  Franc Jožefa slava, slava, slava ! Nato pozdra vlja poslance tudi gosp. deželni predsednik b a r o n W i n k 1 e r , ter zagotavlja da bode vedno in z veseljem  storil vse, kar ima služiti v blagor dežele Kranjske. Pri 2. točki   dnevnega reda, naznanja deželni glavar zboru   došlo   prošnje  in  potem  se še  reši dolga vrsta dnevnega   reda, po   predlogih  deželnega   odbora z edino premembo, da se je število členov finančnega  odseka razširilo od 11 na 13 članov. Načelnik finančnemu odseku je  gosp.   Murnik, gospodarskemu odseku gospod Detela in odseku za letno poročilo gospod Stegnar. Prihodnja seja  deželnega   zbora   napovedana  je   na   petek dne 17. oktobra ob 10. uri   zjutraj, finančni odsek zboroval je takoj po včerajšnji   javni seji in   zboruje zopet dne 16.   ob   10. uri. Gospod   deželni   glavar  je  bil pooblaščen sostaviti dnevni red za prihodno sejo.
—  „Pocinjena lončevina." Mestni magistrat nam je poslal nasledno pojasnilo: ^Mestnega magistrata prepoved prodaje „pocinjene" lončenine so nekteri napak umeli, nekteri pa morebiti tudi nalašč napak zavijali. Zato se magistratu primerno zdi, pojasniti, da je prepo vedana prodaja samo take pocinjene lončenine, katera ne odgovarja zdravstvenim zahtevam, to je take ki je slabo pocinjena, dovoljena pa je prodaja pocinjene lončevine, ki zdravju ni nevarna, namreč take, v katere osteklenini ali glazuri se kovinski okisi ali sploh ne nahajaJG ali pa vsaj le v taki količini in spojini, da ne morejo škodovati zdravju."
—  Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska prejela je v dobi 14 mesecev 17473 gld. 437.2 kr., izdala pa 16.382 gld. 96^2 kr., toraj je preostalo koncem septembra meseca letos 1090 gld. 47 kr. Troški razdelijo se takole: Izplačalo se je bolnikom 7435 gld. 56 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 2671 gld. 70 kr., za zdravila ia druge lečilna sredstva 1456 gld. 17 kr., oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 1006 gld. 58 kr., pogrebščine 452 gld., upravnih troškov 3204 gld. 32 kr., raznih troškov 100 gld. 35 kr. in povračil na prispevkih 56 gld. 28 kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 853 moštfih in 132 ženskih udov, umrlo pa 25 moških in 6 ženskih, udov.
—  Prošnja. Častitim šolskim vodstvom po Slovenskem. V šematizem „Popotnik-ovega koledarja za 18 91. 1." sprejeti hočemo tudi letnico, kedaj se ja katera šola ustanovila. Dovoljujemo si torej nujno prosili vsa p. n. častita šolska vodstva, da nam blagovolijo prej ko prej, vsaj pa do 2 6. t. m. v tej zadavi po dopisnici poročati, t. j. nam naznaniti letnico, kedaj se je njihova šola ustanovila in kaj se je eventuelno v tekočem letu pri tamošnjem učiteljskem osobju spremenila. Zlasti se obračamo s to prošnjo do p. n. šolskih vodstev Kranjske in Primorske, izvzemši šole Postonjinskega okraja, za katere nam je tamošnji gospod šolsiu nadzornik blagevolje vže dotičoe podatke priskrbel, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo.
Pri tej priložnosti usojamo si poživljati tudi vse p. n. tovariše, da nam eventuvelno naznaniti blagovolijo, če so znabiti naleteli v letošnjem koledarju na kako pomoto, da jo zamoremo v novi izdaji popraviti.
Vredništvo „Popotiiik-a"
Maribor, Reiser s t r a sse 8.
i
—  Mestni zbor ljubljanski je v soboto v tajni seji sklenil, da kupi Galletovo hišo poleg rotovža za 43.000 gld.
—  Deželni poslanec V. Pleifer je danes načelnika klubu narodnih poslancev kranjskih oglasil naslednji predlogi: § 1. V zmislu državnega zakona z dne 5. junija t. 1. št. 109 so tiste zemljiško-knjižne stvari oaa-lenkoste, katerih cena ali vrednost v dotičnih listinah ne presega  napovedane  svote   100 gld. brez  obresti ia
-----    335    -----
postranskih pristojbin. § 2. Ta zakon dobi svojo moč z dnevom razglasila. § 3. Izvršitev tega zakona se naroča pravosodnemu ministru.
—  Vabilo k rednemu občnemu zboru »Glasbene Matice" v Ljubljani, kateri bode dne 18. oktobra 1890. v društvenih prostorih (špitalske ulice, Permetova hiša) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor prvosednika. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast gg. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo.                           Odbor.
—  Požar. Predsnočnim po 10. uri je začelo goreti poslopje na dvorišči   gosp. dr. Josipa Stareta  na Marije Terezije cesti.   Kje   in na   kak   način je začelo najprvo goreti, ne ve   se še, najbrže   pa   nad delalnico g. Bana, sedlarskega mojstra. Ker je bilo pod streho mnogo lesa, sena in druge suhljadi,   razširil   se je   požar   sila hitro. Ogenj je močno razsvetljeval že  tiho noč, toda strela z gradu le še ni bilo slišati. Ljudje, ki so bili še ob istem času na ulicah, začeli so nabijati na okna in vrata Sta-retove  hiše,  ter kričali,   da je  ogenj v   hiši.   Lahko si mislimo, kak   strah  je  zavladal  po vsej hiši.   Nosili so vse vprek iz stanovanj razno pohištvo na dvorišče. Nato še le je naznanil top z grada, da je ogenj v mestu* Prihiteli so brž ljubljanski   prostovoljni  gasilci  ter na vse kriplje omejavali ogenj. Pri tej priliki se ne more dovolj pohvalno omenjati vodovoda. Vse je hvalilo  to napravo, katera   tudi v nesrečah   predobro   služi.   Vrlim gasilcem se je v kratkem   posrečilo,   omejiti  požar. Vkljub temu je pogorelo   dvoje   poslopij:   hiša  na   dvorišči   in hlev, katero je bilo seveda že oboje v največjem plamenu, ko so prihiteli gasilci na lice mesta. Poleg ljubljanskih gasilcev, so gasili požar tudi šišenski. Ogenj je zadel najhuje izvoščka   Črneta,  ki  je   stanoval   v   pogoreli   hiši. Dasi  je   otel   vse   pohištvo   in   vozove   ljutemu požaru, uničil mu je vendar vse na hlevu in hiši spravljeno seno in slamo. Poleg   tega   ni bil   pri nobenem zavodu zavarovan.   V veliki   nevarnosti  je   bilo   žitno   skladišče   g. Koeza iz   Šiške, obcestna hiša  g. dr. Stare-ta  in druga okoli stoječa  poslopja. Škoda  znaša do 2000 gld. pogo-relec je bil zavarovan.
—    336    ------