Največji •loTcnalri dnevnik v Združenih državah Velja se vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki«, | The largest Slovenian Daily in I the United States. ItfTT^ every day except Sunday* | and legal Holidays« 75,000 Readers* K TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under Act of Gongr*** of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 1 20. — Štev. 1 20. NEW YORK, SATURDAY, MAY 22, 1937—SOBOTA, 22. MAJA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. C.I. 0. ZMAGAL PRI JONES & LAUGHLIN Z VELIKO VEČINO VSA JEKLARSKA INDUSTRIJA BO PODPISALA POGODBE CIO je dobil pravico za kolektivna pogajanja. — Glasovanje je bilo 2 proti 1. — Glasovanje je bilo izvedeno v najlepšem redu. Rusija neizprosna proti vohunom PITTSBURGH, Pa., 21. maja. — Iz glasovanja, pri Jones 6t Laughlin Steel Corporation je odbor za industrijsko organizacijo izšel kot zmagovalec. To je bilo največje industrijsko glasovanje pod via dnim nadzorstvom. Ta zmaga je dala SWOC, ki pripada k CIO, edino pravico, da zastopa •27,000 delavcev pri ko lektivnih pogajanjih s peto največjo jeklarsko družbo v Združenih državah. Krajevni ravnatelj National Labor Relations odbora A. M. Ernest Dunbar je ob pol šestih zjutraj naznanil izid glasovanja. Za CIO je bilo oddanih I 7,028 glasov, proti odboru pa 7207. Glasovnice so zahtevale, da vsak glasovalec z "da" ali "ne' odgovori na naslednje vprašanje: "Ali želite, da vas Amalgamated Association oi Iron, Steel and Tin Workers of North America pc Steel Workers organizing Committee, ki pripada h Committee for Industrial Organization, zastopa Jcot edini zastopnik za kolektivna pogajanja?** To glasovanje pomeni novo zmago za CIO, ki je lansko leto v juliju pod vodstvom Philipa Mur-raya pričel organizacijsko kampanjo, za katero je cdbor določil $1,000,000. Četudi ima jeklarska unija pogodbe z United .4:tates Steel Corporation in z več kot 1 00 manjšimi družbami, da zastopa svoje delavce pri kolektivnih pogajanjih, vendar je sedaj prvič, da le SWOC dobil pravico edinega zastopnika pri kaki večji družbi. "Ta zmaga je popolna in potrjuje napoved, ki smo jo dali pred glasovanjem," je rekel Murray. "Naj bo v svarilo drugim neodvisnim jeklarskim družbam, da ugodne naklonjenosti do CIO in delavske organizacije ne morejo ovreči nasprotniki pravega kolektivnega pogajanja. "Zmaga govori sama za sebe in brez dvoma spodbuja splošno kolektivno pogajanje po celi jeklarski industriji." Nek zastopnik Jones & Loughlin družbe je rekel: "To kaže veliko zanimanje delavcev. Delavci so govori li. To je sedaj pokazalo, kaj hočejo. Predsednik Jones & Laughlin družbe H. E. Lewis je rekel: "Jones & Laughlin Steel Corporation je hvaležna, da je bila tako važna zadeva prijateljsko rešena z mirnimi in demokratskimi metodami po določbah Wagnerjeve postave. "Sedaj, ko je glasovanje končano in so naši u-službenci prišli do odločitve, pustimo napetost zadnjih tednov in se veselo vrnimo k našemu delu, ker imamo vsi mnogo dela, da bodo naše naročil-ne knjige bolj polne, kot so bile do sedaj." Ravno Jones & Laughlin je bila ona družba, ki se je pritožila na najvišje sodišče proti Wagnerje-vi postavi in je izgubila, nakar je najvišje sodišče razglasilo Wagnerjevo postavno. Pri strojih za štetje glasov so bili ob eni ponoči, ko je bilo glasovanje končano, pravni zastopnik CIO Lee Presteman, zastopnik zveznega delavskega odbora Ernest Dunbar in zastopnik jeklarske družbe W. H. Dupka. Ko je bil izid glasovanja znan, je Dunbar čestital vsem prizadetim. Posebno se je Dunbar pohvalno izrazil, kako se je glasovanje vršilo v popolnem redu in brez vsake pritožbe. Delavci so glasovali v dveh tovarnah, v Aliquip-pi in v Pittsburghu. DETEKTIVI POSLANI V __ HARLAN, KY. Preiskovali bodo nasilja rudniških družb. — Generalni pravdnik bo o-stro nastopil proti njim. KARDINAL MUNDELEIN PROTI NAZIJEM Kardinal obsoja procese proti duhovnikom v Nemčiji. — Nem c i j a Koče samo vzeti otroke iz katoliških šol. WASHINGTON, D. . C., 2<; maja. — Justičui department j. v Jlarlan olkraj v Kentucky po.-lal svoje zvezne detektive, da preiščejo, kaj je resnice n.i obdoižibnh, da so kršili postavo 0 National Labor Relations s tem. da so straliovali Organizirane delavce. Ta preiskava je bila odrejena na podlagi preiskave senatnega odbora, ki je po dolgem siasliševanju prič, dognal, da preinogarske družbe s terorjem vladale med svojimi delavci. Najemale so pomožne šerife, da so streljali na organizirane delavce in z dlnamitom 1 »izstreljevali njihove domove. (!cn. pravdnik Cummings je rekel, da je odredil to preiskavo na .pritožbo senatnega preiskovalnega odbora in .T. L. .Lewisa, predsednika CIO. "Ako preiskava dožene, da >(j pregreški pod zvezno juris oikcijn, tedaj bo takoj sledilo ostro postopanje," je rekel Cununings. Ju-tični department pravi, da je guverner Chandler zaprosil za takojšnjo zvezno preiskavo po zveznih detektivih [Postopanje se bo vršilo na pod-lagi po>tave glede državljan -tki h pravic. Kršitelje te po-fcfave zadeni; zaporna kazen enega leta in $ll)(M> globe. Tajnik senatnega preisko \ al nega odbora Rol>ert \Vohl-fort je zbral dovolj dokazu v, tia so šerifi, katere so plačevali premoga rske družbe,-streljali na unijske delavce; streljali v hiše in razbijali unijske seje in zborovanja. Nekateri člani senatnega od bora pravijo, da 'bo to že druga zvezna preiskava grozodejstev v Harlann. Tudi uradniki davčnega urada preiskuje i o dohodke nekaterih uradnikov pri oblastih v Harlann, da do-ž^nejo, ako so zadostili postavi glede dohodninskega davka. \ Governer Chandler je že prisilil, da je bil opuščen sistem, po katerem so premogarske družbe najemale svoje pomožne šerife ter je odločil drža* -no policijo, da gleda na red tekom sedanje organizacijsko kampanje. CHICAGO, 111., 1<>. maja. — Kardinal George Mundelein je dregnil v nemško nazijslko vlado in njene najvišje urad-rike v protestu proti nazijski proti katoliški -propagandi in proti postopanju z nemškimi Kaoličaiii. Kardinal je govoril na četrtletni škofijski konferenci pred več kot 5U0 duhovniki. Ko je skončal svoj govor, so ga duhovniki prosili, da določi za vse cerkve svoje škofi je en uan, ko bodo duhovni/ki vernikom pojasnili preganjanje katoličanov pod konclerjem A. Hitlerjem in naj odredi posebne molitve za nemške vernike. Kardinal Mundelein je izva-• jal, da ima nazijsko preganjanje katoliške cerkve za svoj poglavitni namen vzeti dva milijon otrok iz katoliških šol. "Vprašali me boste,je re-i:el kardinal, "kaiko je niogo c.*, da -e narod 60,000,000 ljudi, izobraženih ljudi, v strahu \ kloni tujcu, avstrijskemu pleskarju, ki je celo v tej stroki slab, in nekaterim njegovim pristašem, kot sta Goebbels in (Joeruig, >ki zapovedujejo vsako gibanje narodovega živ-ijenja in ki morejo v tem času naraščajočih cen vseh življenjskih potrebščin reči celemu narodu: 44 Plače ne morejo biti zvišane." Na to odgovarja kardinal s tcnn, da je rekel, tla nazijski \oditclji prisilijo nemški 11a-i od do pokorščine samo s tem. da napravijo iz vsakega drugega Nemca vladnega vohuna, da uničujejo državljanske pra vice in silijo mlade kandidate za versko življenje v vojaško celo in vojaška taborišča. 4 4 Tekom svetovne vojne in l>o vojni se je nemška vlada bridko pritoževala zaradi zavezniške propagande o nemških grozo vi tost Sli, ki so jih zakrivili nemški vojaki," je i-adaljeval kardinal. "Sedaj pa sedanja vlada votli isto propagando proti katoliški cerkvi in po svojem brezvestnem propagandnem mini Mrstvu razširja povesti o splošni nemoralnosti v verskih zavodih, v primeri s čemur je b;la vojna propaganda samo nedolžna pravljica za otroke." Kardinal je rekel, da bi mo-i al i ameriški katoličani 41 vda-i iti nazaj". Redovi, ki «o v Nemčiji izpostavljeni nesramnim nazij>kim napadom, imajo svoje podružnice tudi v Ameriki in kardinal je poseb '10 omenil fraaičLškane, ki ®o po veliki večini Nemci. te? 'KtettUMM*1 ADVERTISE in • GLAS NARODA" PARNIK Z BEGUNCI BOMBARDIRAN Fašisti poročajo, da par-nik gori v Biskajskem zalivu. — Baski so vstavili prodiranje. — • Dva Častnika obsojena na smrt. II EN DA YE, Francija, 21. maja. -— Fašistična radio postaja naznanja, da je vžigalna bomba tekom zračnega boja. med Baski in fašisti zažgala baskišiki parnik (luizeko-Tzar-ra, ki je vozil begunec i/- Hil-baa. Fašistično poročilo pravi, da parnik gori 44nekje v Biskajskem zalivu". Po drugih fašističnih poročilih je parnik vozil tudi več visokih uradnikov baskiš k e vlade ter drage kamne, zlato in srebro v vrednosti 7,UOH,000 pesetov. Tekom zračnega boja je bil en vladni aeroplan izstreljen. Na suhem >o Baski izvedli več napadov, da odbijejo fašistične vpadnike od zadnje obrambne črte pred Bilbaom. Baskom je pri teh protinapadih pomagal škadron vladnih aeroplanov in Baski zatrjujejo, da so bili Italijani, ki se bore na strani generala Mule, pognani v beg. BILBAO, Španska, 21. ma-ja. — Republikansko vojno šoti išče je danes obsodilo na smrt dva mlada nemška častnika, ki sta se pomotoma z avtomobilom pripeljala v baskiške vrste. Ta dva častnika sta stotnik Walter Kieuzel, star 24 let in poročnik Ouenther jSchultze, istar let. Kianzel pravi, da je mehiiiiiični inžinir in je poznal, daje bil vdeležen pri mnogih /bombardiranjih baskiških mest. Schultze pravi, da je poročnik v nemški zračni armadi. Kienzel in Schultze sta bila vjeta, ko sta obiskala prednje fašistične postojanke in sta pomotoma zapeljala v republikansko črto. Kienzel dalje pravi, da je doma iz Ludwigsburga, da se je vkrcal na parnik v Kielu in da je v februarju prišel v Cadiz, od koder je bil poslan v Sevi-Ijo, v Talavera de la Reina in slednjič v fašistični glavni stan ti a severu, Vito ri jo. Schultze donna iz Magdebur-ga. Velika propaganda proti š p a n s kini republikancem v Nemčiji ga je zmotila, da se jo priglasil kot prostovoljec, ker je bil menja, da bi vsled komunistične zmage na Španskem prišlo do evropske vojne. Pravi, da je 30. decembra prišel v Lizbono, je šel v Se vil jo in Talavero ter da je letal za fašist« pri Toledu. V VZHODNI SIBIRIJI JE BILO VSTRELJENIH 44 ŠPIJ0N0V MOSKVA, Rusija, 21. maja. — Sele sedaj se jc izvedelo, da je bilo v Vzhodni Sibiriji vstreljenih 43 moških in ena ženska zaradi vohunstva in sabotaže na železnicah v vojaških okrožjih Sibirije, ko so dospeli časopisi iz Harabovska in v suhih besedah poročali o usmrčenju. PREDSEDNIK IN TIHOTAPSKI PREMOG Governer Ear le se je posvetoval s predsednikom Roose vel torn. — Earle se bo o tem raz-govarjal z operatorji in premogarji. WASHINGTON, 1). C., 21. maja. — Predsednik Roosevelt in governer države Pennsylvania Earle sta v Beli hie dogovore, kako bi bilo najlažje mogoče rešiti to vprašanje. MADŽARSKA ZAVRGLA P0G0DR0 1'oroeiio naznanja. isje juxlpira to kampanjo ter svari javnost, da naj bo previdna v pogovoru s tujci, s katerimi naj bi nikdo ne govoril o ruskem gospodarstvu in naj vsakdo hrani važne listine in uradne pečate dobro zaklenjene. Diplomati in drugi tujci, ki -talno žive v Rusiji, so od 1 !ne do ogodbo, po kateri je bilo Madžarski prepovedano graditi tanke, vojaške aeroplane in težke topove. To je bilo naznanjeno po konferenci med italijanskim vnanjim ministrom grofom Ga-loazzo Cianom in ministrskim ja-edsednikom Kol omanom Daranyijem. Pred nekaj tedni je že v poslanski zbornici vojni minister general Viljem Roeder naznanil, da bo najibrže zavržena mirovna pogodba. Kralj Viktor Emanuel je drugi dan svojega bi\anja v Konec stavke v John-townu Pa. JOHN8TOWN, Pa., 21. maja. — Delavci v tovarni Betle-1 "m Steel Corporation so se \inili na delo, ko je bilo njihovim zahtevam vstreženo. V pogodbi z družbo je vključena tudi določba, po kateri dobivajo delavci najnižjo plačo po na dan. Stavka je trajala samo 24 ur. Budimpešti ml šel na lov in vstrelil enega divjega mrjasca. Tri an on ska pogodba med za-vez'iiki in Madžarsko je bila podpi ana 4. junija, 1920. •PE3T 9 RI2SU09 New York, Saturday, May 22, 1937 LARGEST 8LVVENF DAILY 737 Z7J&2. "Glas Naroda" OwMd ud PabUM ftp SUVKNIO PUBLI8HINO OOMPANT »mak B»tat>, President__L BooediS, Tnu. Place of buslneas of tlM corporation sad addi«M of «bm officers: GLA8 NARODA (▼•tea of ■very D»j Except Sudayi lad Holidays eelo leto vdja aa Imsrlko la 18.00 P^^ ^t® $3.00 Ah t rt lctft »00 Za New York aa eelo leto 97.00 Za pot leU......................98.00 Za lnooemstvo aa oalo Leto ...... {TOO Za pol leta .... fSJJO Adfrrtiwateat ob "GLAS NARODA**, 218 W. 18th Street. New T«k. N. I. Telephone: CHelaea 3—1242 Iz Slovenije» SOVRAŽNIKI SE BODO MORALI SPRIJAZNITI Kot »'sukilo ve, so Angleži zelo praktičen narod. Kaj j«« Kilo tedaj Inilj naravno, kot da .se poslužijo |>ri-ložno-ti, ko j«« Kilo pri kronanju njihovega kralja v Londonu tolikti mogotci* v iti v«m 1 i 1 iiili državnikov, da <]H)ravnajo dolgo-trajno politične nes]»ornzumc. Angleški vnaiiji umu j«' one dni imel polno roke del;:, kajti zastopniki Malt* antante in nekaterih važnejših podonav-skili dižav -o hoteli veleti, kaj je Anglija pripravljena storiti, da ;ih ščiti. * Ti delegati >o zagotavljali, da h1 njihove dežele ne M toliko pajda-šilc z Nemčijo in Italijo, ako bi bila London im Pariz pripravljena hraniti jih iproti nemškemu napadu. V obratnem slučaju pa bi te dežele stopile v zvezo z Nemčijo in Italijo. London je vedel, da stara zavlačeval lia taktika ne velja več. l>nnaj in Budimpešta visita v zraku. Anglija mora reči 4'da", ali "ne*'. In Anglija je rekla 4 4 da". Avstriji je obljubila popolno varnost, ako bi se drznila Nemčija 'kršiti njeno neodvisnost. Nemškemu vojnemu ministru maršalu Wernerju vo:i Blombergu itn italijan>keinu poslaniku Dino Grandiju je angleški vnanji minister Anthony Eden ipovedal. da >matra London neodvisnost Avstrije in sporazum i)xxlonavskih držav z:i najvažnejšo zadevo v mednarodni itolltiki. Nemški po-danik Konstantin von Ribbentrop se je držai v ozadju in je nejevoljno godrnjal, toda maršal Blomberg razumel. Avstrijski vnanji minister dr. Guido Schmidt je prine-sel domov pogačo. Iz Londona je prinesel zagotovilo, da bo Anglija stala Avstriji ob strani v vsaki stiski. Ker zadnje ča-se angleški vnanji minister govori tudi v imenu Francije, je '•lhko Avstrija pomirjena, da bo imela tudi od Francije po n naproti vsaki fašistični državi, ki bi se jo drznila napasti. Mnogo I Mil j važno pa je še, nI a je minister Fdo*i povdar-jal, da je gospodarsko sodelovanje med Avstrijo. .Madžarsko in Malo antanto (f'ehoslova«ko, Jugoslavijo in "Romunsko) neobhodno potrebno. "Najti je treba trdnejšo zvezo med Dunajem in Budimpešto," je rekel minister Eden. "N?kdo v sedanjem času ne zaliteva organične edinosti,*' je nadaljeval, "toda dosežki) nora biti gosfKxlarvki sporazum, ki bo omogočil najtesneje? sodelovanje. In naša vlada vam bo v toni pogledu -pomagala do skrajne moje." Kot pravi poročilo iz Londona, so se zastopniki teli petih držav sporazumeli, da se bodo pričela tozadevna pogajanja v drugi polivici junija. Mussolinijev poskus, da bi zopet pridobil Madžarski v krog konjakih mešetarjev, je prišel prepozno. Kralj Victor Emanuel bo moral po svojem povratku iz Budimpešte Mnssoliniju poročati, da madžarskih državnikov ni mogel vee pridržati v fašističnih vrstah. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanetiji-5 vo po dnevnem kurzu. V ITALIJO t ▼ JUGOSLAVIJO žm 9 f JS5 --Din. 188 $ 5.80--Din. 298 9 7^8----Din. >88 911.78---Din. S88 $28.88----Din. 1888 $48j88-----Din. 2888 9 8J8______Lir 188 $ 12.25__Lir 288 $ 38.88 _ Lir 989 9 57.08 -----Ur 1888 9112.59____ Ur 8157J8 - Ur 9999 BE CENE SEDAJ H1TEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMB1 GOBI ALI DOLI In tzpWSe vrfjlhzneskev ket zgoraj navelcae, MM r torf* i IZPLAČILA V AMHtlftKni DOLARJIH ■a lapL^Ue t i— morate poslati_$ 9.19 " - _918J9 818—1 " " _818v— " " _92L— ' " " -~~$8L99 " "--,-99L99 dve nesreči v vi-snjegorskih klancih Vi šn jegoi-sk i klanci so bili ^pet pozoriišre dveh uzkih nesreč, ki bosta najbrž zahtevali človeško življenje. — 12-ietne-ga Kvetinčkovega sina iz Male 1>>ko pri Višnji gor"- je na Pe-ščenrku dobitol tovorni avtomobil, ki je peljal proti Novemu mestu. V otroki ibjest-nosti je fant skočil za njim in se z rokami obesil zadaj nanj. Ker je pa avto po klancu navzdol proti Višnji «rori vo7.il precej hitro in je zaradi slabe c«*ste poskakoval, oči-la lobanja in <«• je om^svestil. Ljud je, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so ga prenesli v hišo Za vodnikove Liže, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. /Zdravnik dr Fedran se je mudil tisti čas na bližnjem sodi-š("u, zato s«) ga torej poklicali,i tla mu je nudil prvo ponmč.' Ugotovil je težke poško-slen v tovarni motvoza na Gro-suplju, si j«* izposodil pri ne-'kem svojem tovarišu kolo. T<». variiš mu ga je zelo nerad posodil, zato mu je Janez zastavil IDO dinarjev, da bo kolo ne-»poštkodovamo pripeljal nazaj. Ko se je vračal s kolesom, ga je na strmem višn jegonskem klancu spo«lneslo, ker kolesa, najbrž ni bil vajen. Padel je tako nesrečno, da se je hudo potolkel po obrazu, kolo je pa tudi precej trpelo. obesenec v gozdu Domačini od Sv. Katarine, ki so f). maja delali v gozdu Ravniku nad Toškini čelom, so našli popoldne neznanega obe-šenca. Truplo je viselo prwl bukvijo in sicer najbrž že več dni. Nek domačin je obvestil o tem orožnike v Medvodah, nakar je odšla v Ravnik orož-nišlka patrulja. fVbeŠenec je imel na soibi čedno, temno ob-lelco. V njegovih žepih so o- rožniki našli razne papirje, um I drugim tudi plačilno listo in izkaz zaslužka z neke nove stavbe pod vodstvom inž. Ktisala v Si.ški, na ime Peter Kogoj. Pozneje so dognali, da gre res za 36-letnega zidareke-ga delavca Petra Kogoja, ki je stanoval od marca meseca v Kosezah zaposlen pa je bil na raznih stavbah v okolici. Doma je bil iz Vo.jskega na Primorskem, v Ljubljani ima pa sorodnike. < M doma je o«lŠ<*l ž«' 1. maja in dejal je, da se j«» namenil na prijeten izlet. Kaj ga je gnalo v obup, ni znano. zaradi goloba hotel ubiti človeka V ('akovcu \ Medmurjn je neki tamkajšnji trgovec kupil "»O parov plemenitih golobov. Ko so se n< koliko privadili kh'tke, jih je trgovec izpustil ter j<> nekaj golobov odletelo na sosedne strehe. 20-letni mladonič Franjo Vinkovič je ujel enega goloba ter ga prodal lS-letnemu Tvanu Habjanu za o Din. verni ar pa mu Habjan i«i takoj plačal. Lastnik goloba j«- odšel h Habjanu in zahteval od njega goloba. Ko sta •e Vi-nkovič in Habjan sestala, je Habjan Vinrkoviču povedal, da mu ne more dati 5 Din, niti mu vrniti goloba, ker ga je vrnil pravemu lastniku. Vinkovič- stilno. NA POLETU OKOLI SVETA Fillmll »cM t Dani knja T OnUiJIk. ' MM Muflu PO CABIM LBTTKB t« PBI- mum blovenic publishing ccmv1pany i — tn"^,1" N• r«d• " WOTIKi ^t* Dr. Reginald Margeson iz Bostona gre na letalkšču v New arku ca aeroplan, s katerim bo jK>lctel okoli sveta. — Razdaljo 25,307 milj namerava preleteti v 18 dneh in 21 a*«lh KONEC NAJDALJŠE SEDEČE STAVKE Peter Zgaga Radio delav.-i nesejo iz tovarne v St. Lini-, Mo„ po>teljn<-odejo, katero so rabili na sedeči -davki, ki j«- trajala .">.'1 dni. metuzalemi med skrivnostni kitajci Kot dežele, kjer živi največ ljudi v visoki starosti ]M>znaino v Kvropi zlasti balkanske dr-živve v prvi vrsti Bolgarijo. Po beležkah Švedske eks]»cdi-cije, ki je prepotovala Kitajsko, je pa tam še več krajev, kjer dosežejo ljudje visoko starost nad 100 let. To velja zlasti za južnok i tajsko provinco Kuci Con, po površini nekoliko večjo od < Vškoslovašk«'. To jo krajina, kjer rede najlepše konje na vsem Kitajskem in kjer je tudi mnogo naravnega bogastva, zlata, -rebra, svinca! in premoga. Najv«*č pa pridobivajo tu medenine, iz katere kujejo kitajski denar, mnogo pa tudi živega srebra. Švedska ekšpedicija i«- naletela v t»-j kitaj-ki )»rovinci na v;isi, kjer je bila večina prebivalcev v starosti okrog lOO let. V eni naselbini živi sto rodbin,1 ki imajo po enega ali celo po več nad 100 let starih članov.» O najstarejšem prebivalcu za-j t rju jejo ljudje, da je star 1^0 let. kar bo pa gotovo pretira-! no. Stari ljudje -e v» činoma i ne spominjajo, kdaj so bili rojeni, zapisano pa »o Midi ni navadno nikjer, vsaj na Kitajskem ne POTRESI V SKANDINAVIJI V Skandinaviji >e večkrat /"»•-Midi kaj >krivno-tnega. Običajno gre za skrivnostna letala. Nedavno pa je vznemirilo piebivalstvo velikega dela južne S ved-k e in Danske votlo gnnciije, ki s o mu sledili zemeljski stresi jaji. Sprva so mislili da gre za kakšne manevre vojnih brodov v Vzhodnem morju, pozneje -o začeli skilr-pati. da izvirajo strelja ji od kakšnega potresa na morskem dnu. Pojav -o čuti,li tri do štiri minute. V mnogih sinovanjih padali predmet' na tla in mnogo ur se je ustavilo. Zanimivo pa je, da ni tega potresa registriral noben -eizmoirraf ZENITNA PONUDBA j Katero veseli. - poročili. —-Tinam stalno delo; star sem i o! let. Si iščem gospodinjo, ki ! naj bi bila v starosti 40—»">0 let. Pi sma se naj pošljejo na "Glas NarodaC2\) BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1937 Cena 25c r poštnino vrecL "Glas Naroda" 216 West 18th Stroel New York, N. Y. Važno za potovanje. Kdor .le namen jen potovati w stari kraj ali dobiti kap od tam, je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dali najboljša pojasnila in tudi vso potrebno preskrbeti, da Jo pot«vsnje udobno in hitre. se za- obrnit« na nas za vsa pojasnila. Ml preskrbiaM vse, bodisi profoje ca povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar je za potovanje potreba« v najhitrejše« {an, in kar Je glavno, za najmanjše strelk?. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenntka, ker predno se dobi iz WasblnKtooa povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmsiij on owner. • Piftite torej tako) za brezplatna navodila In zagotavljaaM Vam, da boste poceni in udoboo potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trave! Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. S KONVENCIJE Xe |H'tindvajset let sem v tej dt želi in ves ras preeej trdno v stiku > sloveiLskttii javnim življenjem, pa sem imel šele ?.i«luji ponedeljek prvič priliko zreli v oči dvesto petdeset delegatom in glavnim odbornikom mogočne sb>venske l»od-J porne organizaeije. To novo >r«-čanje je bilo j «-«-r prisn-Mio, loda tik pred z\*o-j rovanjem ni bilo časa za kak-■^♦•11 intimnejši pogovor, kajti delegat je so imeli znatno važnejše probleme kot pa baviti -e - Petrom £gago, ki je prjro-t ial iz New Yorka opazovat ta V«-!opomeinl>eii dogodek. — Boš kaj poror-al .' — me je vprašal ta in oni. pa o je hipoma razee pila v dve. skoro enako močni skupini. Polovica '*za'\ i no I ovira "proti*'. I Takrat pa vstane Frank Zaitz. izkušen «'-a>nikarskih gad in predlaga: — Poročevalci naj ostanejo, ill kogar še ni, naj ima vstop v dvonuno. Poročevalci imajo svobodno voljo in izbero. Zbornici naj bo vseeno, če jioročajo lesnieo ali laž. Nadaljujmo z delom. Mi smo odgovorni svoji vesti, poročevalci pa svoji. V dv< rani plosfc. predlog soglasno sprejet. Jaz sem so zares že bal, da me t>aenejo iz dvorane, kajti • 'andanes sta v praksi resnica in pravica še zelo meglena in nedefinirana pojma. Delegatu Zaitzu se moram zahvaliti, da bi lahko ostal do konca konvencije in po svoji volji poročal. Pa kot sem že rekel — šlo mi je edinole za prvi vtis. Potovanje me je zmueilo. Prvi konvenčni dnevi niso zanimivi. Kamo rutinsko delo. Postal sem otožen, iz otoz-r.osti me pa zbndi vsebina pisma, ki mi gn je »poslal rojak iz okolice Pittebnrgha: — Imam lepo posestvo; tisoč trt in par sto sadnih dre *.*es. Prileten sem že in sero pri hiši za "ta-starega". Sdnu pa še nisem dal čez. Obinči me, Zgaga. Take prilike ne velja zamn-diti, in sem se odpravil. New York, Saturday, May 22, 1937 Irski predsednik. TEE LARGEST SLOVENE VA1LT W TTJS3. P- L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: adl 14-J POGLAVJK Froikeiinik samostojno Irske Gainon ilc Valcrn ji* parlamentu predložil novo usta vo. v kateri ne omenja Anglije. llornej?ffcrjt»v Franeo jo sedel doma v liiši za modro 'pogrnjeno mizo in mati mu jo prinesla krušno juho. Bas je hotela postaviti kadeeo se •kledo na mizo, ko so zaškripala vratca na dvo rišču, da je pogledala skozi okno. V prvem strahu hi skoraj spustila skledo iz rok. Najprej jo pohledela ko kreda, nato temno zardela prav «:o svojih sivih las. 'Mezus, Marija! France! Gospod grof gre!'' Dočim jo France Šinil kvišku, kakor bi treščilo preti njim v skletlo. >e je zgrabila Horneggoriea za lase. strgala s sebe kuhinjski predpasnik in zatarnala : "Marija in Jožef! Kakšna sem! Komaj napol oblečena! In gospod grof jo prišel!'* Hotela je skočiti v kamro, toda kolena so ji odpovedala pokorščino. Tedaj so so že odprla vrata in na pragu se jo prikazal grof Egge. Palico je bil pustil v veži. Brez (»esoile je pri kimal za pozdrav, (prislonil puško k steni, vzel z glavo klobuk in ga vrgel na napustek pri o knu. Molče so je ozrl na lovca, ki -i začutil v sebi blagodejno olajšanje. Nato je "topil k lovcu in mu ponudil roko. "Pozdrav-Ijen, France! Sprevidim. da sem ti storil krivico. Pa bom spet popravil, Fdari v roko in ne trmoglavi! Bodi spet moj lovec, moj najboljši. .:akor si bil vedno! Imeti moram vsaj eiiegi čhiveka, ki Uun vet le 1 o njem, da mi je vdan' I dari. dečko. Dočini je TTorneggoriea v kotu pri peči po-i'ledala 'kvišku, kakor bi se Ijiflieniu Bogu v nebesih posrečil čudež, je bil France videti ko človek, ki ga je -rknil nekaj meric čez žejo. Poskušal je pač, da bi stal strumno po vojaško pred svojim gospodom, toda glava mu je silila v zatilnik, in venomer je slovkoval samo besedo: 4 4 Tod a gospod grof! Toda gospod grof! To da gospod grof!*' ''Xo onegavi vendar in udari! Ali pa ti naj ponnjam roko pol ure?" Tedaj je zgrabil love<* z obema rokama in pri-v"«l tako. da jo grof Egge stisnil zobe. čakal visoko starost, pa jo m mnogo let v grobu. Takole ji zapisal Kušljan Jerinovo pri ] »o ved o vanje: 44 Ded mi je pripovedoval, d;i j«' nastal lioke jeleni, ko je bi on še mlati in so prebivali v Pleterjah še menihi (Pleterjf j so bile opuščene za časa Jožef« j H.) nenatloma liuil vihar. Po-isobno na Gorjancih je naredil I mnogo škode. Kot le t* je divjal, j je izru val vse drevje s koroni !nami vred. Takrat se je selil | iz Hude peči škrat nekam tja k Sotli. kjt-r se j.- naselil v voli. Koder je pa takrat divjal, se danes pravi "Na polomu. Toda ninoirt) bol j zanimiva je pravljica o bogatem in mogoč-:i« m Peiidirju. ki je baje stanoval nokoč pri Zidanem gabru. Zanimiva namreč zato. ker je v zvezi z n jo tloirnal Knšljan neka i. zanimivih o-kolnosti. kar je popihal v drobnem zvezčiču, ki ie bil nam«>njon prvotno na pn^njo kustesa Muellnorja ljubi ianskemu muzeju, pa jo ( bležal j»ozneje dokaj nedozorel v Kušlianovi miznici. Kušljan je slutil, da je v krajevnih imenih: Vratolom. Grobišče. Na ga vira h ... ki se niza.;«. okoli Zidanega gabr-«J, neka povezanost in da je treba v teh imenih videti o4>ciiem spo-min na dobo 44PeiHlirjovega vladanja." f'e ta domneva drži. potem jo bilo že vnaprej pričakovati, da je bila naselbina pri Zidanem gabru in njegovi okolici že slovanska in torej razmeroma pozna. Zakaj, če je kje novo ljinlstvo izrinilo staro, je ugasnil pri taki naselitvi tudi spomin na prejšnje dobe. kar je razumljivo. Seveda če niso pri priselitvi prvotni na-eljrnei s priseljenei pomešali in vzdržali v njih kontinuiteto tradicije. Dane- jo še videti pri Zidali« m gabru zidov je, ki ni nič več nad meter visoko in v svojih izmerah seveda ne spominja na grad v današnjem smislu. V-se je pa močno zarastlo z drevjem in grmovjem i.: komaj Še dostopno. Poleg zido-vja je opaziti nasipe na onih straneh, od katerih ni narava sama zavarovala Zidanega gabra z nepristopno strmino. O raziskovanju toga kraja, ki naj bi bil nekoč doni mogočnega Pendirja. sem našel v Kušlja-novih zapiskih zanimive podatke. Rt^s da ni imel Kušljan pri presojanju takih stvari (Nadaljevanj® na 4. stranl.l Gorjanci so čudovita gora, ki ni oil kri ln vseh *vojrh skrivnosti nikomur, ne tujcu ne domačinu. — Trdina. Zimski večeri so bili t*! neki laj ona zanimiva šola, v kateri so sprejemali otroci in vnuki t*l starih dediščino ljudske pravljice, ki >e je prav v tej šoli oblikovala |>o zakonih pro-proste duše od realnosti v haj nost. Zdi se, da jo vojna to šolo razkropila. Mladina je videla daljni svet in izgubila smisel za dedovo bajko. Stari svet ostaja v za peč k u sani in ž njim nmira preteklost, umira pa tudi domača hajka, od katere je doslej tiskarski stroj rešil le neznaten tlel. f M starcev, ki so že legali v grob, sem še slišal pripovedovanja, ki ni«o potomcem skoro nič v prizadevati ju rajno, gn Kušljana noka j zanimivega kritičnega gradiva. Primerilo se je pa. da je nekoč napadel Pendirja sovražnik. ki je vdrl v njegov grad.j ga oropal in po/iral. Pondirju se ie (»osrečilo rešiti si Življenje in zaklade, katere je <>«1m»-sel in -kril v visoki skalni duplini Hudi iieči, ki leži v sosed-' nji dolini. Tudi -am Pendir je našel v Hudi peči zavetišče,; vendar pa ni ničesar več zna-! neira o njegovi nadaljni usodi. Kpominn je oh ranjeno le-1 o. da so ostali njegovi zakladi skri-j ti v Hudi poči. Od takrat so jo tudi imenovala dolina, v kateri je Huda |>ee, Pendirjevka, in je ohranila t«» ime še do tlanes. Za Prt*se*kiin grntlom se zarezuje v Gorjance in sejra pri lTutlil l>'*či prav )K>tl vrh Sv. Miklav 1 ža, ki je »lanos zaščitnik in varuh Kukove gore. Pa se je pozne je v Hudi peči Mkritega zaklada polastila sama hudoba, ki ga je potem skrbno čuvala v podzemeljski vortlini. Otltlej ni bilo nič vtr varno ho«lVti mimo Hude j>eei, kotler vtnli pot k Sv. Miklavžu. Pa še tiru ura če je nagajala ljudem hudoba, ali kakor so ljudje raje rekli: škrat. Mnogo .je o tem napisal Trdina, pa bom zato dodal samo nekaj njemu neznanega pripovedovanja. Naš domači in daleč naokoli znani podobnr Hudoklin. ki je dal mnogim dolenjskim. šta>r-nkim in celo hrvaškim oltarjem svetnike, mi jo pripovedoval o "Tako! In zdaj k skledi in jej! K«» bt»š kon-čal, pospraviš stvari in odrineva.(irof Egg« jeipotisnil lovca na klop in s«, obrnil proti Hor-noggerici, govoreč čisto po domače. "Dajte mi žlico -oni, mati! Tudi jaz bom zajel. Dva tlni že stradam. Zdaj mi pokajo vsa rebra. Som z žii-co!" "Z veseljem. In mi je v največjo čast!"* T,o-garica je bila tako voela in zmedena, da ni \ e-oela. kaj bi počela. "Jezus, če bi mi bil kdo povedal! Skuhala bi. sama ne vem kaj! In prav danes nimam kaj dati na mizo. Krušna jul.a in, kar povedati si ne upam — tirolski cmoki povojenim zeljem! Juha, mislim, bi ne bila slaba. Ttxla emoki. gosjitnl grof, emoki! Polno glavo sem imela misli ko -eni kuhala. In zato nt--eni dovolj pazila na einoke. vas le ne bodti •sčali v želodcu! Joziis Marija! To bi bilo rc-auilo!'' "\'em š(. za kaj hujšega !" (Jrof Kgire so je trudno nasmehnil in -e zrinil za mizo. "Te bi šlo '.se drugo tako zlahka dol ko za beljeni cmok!. Torej mati. dajte mi žlico!" "Jezus res. žlico! K j« le imam glavo!" llor-iiegireriea jt> stekla v kamro. "Ali sla že molila.'*' je vprašal grof E«?ge iu stegnil no tre pod mizo. Eranc(> ni mogel nič odgovoriti in je samo prikimal. Grof Egirc se je naslonil na steno, sklonil re ke nad pastmi >v*ojih iiliovk. (»olglastio zmolil t »čel iii š in >»■ pokrižal. Potem je segel čez mizo. vzel pločevinasto Horii<*geričiuo žlico, jo obri--r.l v konec modrega namiznega prta in zaje!. "Zajmi. Franee!" Ko je prišla llt»rneirgerica s -rebrno krstno žlico svojega fanta in svetlim priborom iz j°-leiije roževine — zadela ira je pred leti v M.»-vakovom na oktobrskem sejmu — je bila -kle-da z juho že napol prazna. "Kar po.-pravite spet. mati!" je dejal »rrnf Eirire in jtslel še naprej s pločevinasto žlico. V -trahu in trepetu jo prino-la ll i/m eir gorica :.elje in cmoke: toda močna jed je šla go-tu t^-ko v s |; i s t. da je t.-talo za Franceta in mater oreiiialo. Logarica -e jo zdaj tako opogumila, da je - plahim smehljajem pripomnila: "Zdi -o mi, go-pod irrof. da vam teknejo.'" dalje rmm: tem. V Vratnem je služil z: pastirja in od staroga Špjlerj; slišal, kaj vse je |M)čenjal škrat ki so ga ljudje srečevali v gor jamskih irozdovih v ptidobi dva najstleinega dečka iu ga vi deli najraje na dren-ju. Ko st k«>-ili na "Spilerjevi špici" se nt». -e je oglasil škrat iz Hud« peči. Zdevaj, ztlevaj, bt»m nu> j čil! Ljudje so se poživili z zde van.jem sena v kopice, ]>a so za nnnlili najlepše vreme za sušo nje. Zopet sozačuli: Raztresa; raztresaj, boni sušil. Komaj sc pa seno raztrosili, že s0 j0 nlila ploha in prinesla senu mnogr k v ra. Nejevoljni so postali ljudje in pritožili so s«, v farovžu pri i irosptMlu. Da naj jim prožen« krivega vražjega svetovalca v/. Hude peči. -o ga naprosili. Rad jim je ustregel, pa se je grde n štel. Škrat je gosj>odn očital vse njegove skrite grehe k:ii vpričo ljudi. Brez moči je bil gospod in škrat je ostal v s,\((. iem brlogu. Ljudje pa niso dali miru. Trdina pripoveduje, tla so iskali Podgorci pomoči «oper škrata daleč po svetu. Prj nekem pobožnem žuonikn v (VIju; pri čudodelnem "gos-pedll s Primskovega''. ki je takrat v < 'riiiošn jieah reš preganjati. kt> sam nimaš čiste vesti. Tat si." Gospod se je začudil temu očitiku. Nič mu ni težko vesti. Tedaj ga je škrat spomnil: "Ko si bil Še majhen, si materi jajce ukradel.Nič ni pomagalo škratu to otepanje, zakaj gospod ga je nadinodril, rekoč: "Kako me moreš imenovati tatu? P* s j«., da sem vzel materi jajce: ampak je bilo ja ico materino, pa tudi jaz sem bil materin, t V som torej vzel nisem kratici " Tedn i .ie sprevidel škrat, da mu v Hudi peči ni več obstanka. Nastal je silen vihar, v katerem se je selil «z Gorjancev daleč tja na HrvaŠko. V Knšlianovih zanis-pih sem pa našel še neko pripovedtwa-njo Javorskega Jerine. ki je u- SNEŽENI ZAMETI NA OSREDNJEM ZAPADU VZGOJITELJICA CARSKE DRUŽINE V N« uchatehi je umrla te dni !)H-lotna učiteljica E. F. Rober t ova. Ta žena je bila v svoj mladosti učiteljica francoščint v Petro»radu. kjer je dobil; dostop v ari stok raci jske kroge Pozneje so jo pozvali kot uči teljico na šolo carskega dvora. kjer je pouči vala velike knez« in velika knjeginje francoščino. Zara«li svoje pedagoške nadarjenosti j«- bila zelo priljubljena. Njeni bivši učenci in u-čenke so jo ob-ipavali z darovi, in so ji še pozneje kazali sv o-jo nakhnijeim-t. Robertova je bila tudi učiteljica emogorske princese Helene, sedanje italijanske kraljice. Kratko pred svetovno vojno so je poslovila od Rusije hi se je vrnila v svojo švicarsko domovino. Njen doni je bil zavoljo dragocenih spominkov pravi majhen muze i. Zadnje dni je po nekaterih 'krajih Osrednjeg. zapada neprestano snežilo 36 ur, vsled cesar je bil promet po cestah telo oviran. Na sliki vidimo avtomobili in tovorni avto mobil, ki sta obtičala v snegu blizu .Audubon, Iowa. ZAKAJ MORSKA VODA NI PITNA Niso haš redki primeri, da primanjkuje ljudem oh morju pitne votle. Zato se mnogi vprašujejo, zakaj bi se no dala pi'ti morska voda. Navaden odgovor se glasi, da je morska voda pač slana in tla bi bili ljudje Še bolj žejni, če bi jo pili. Nikjer pa ni rečeno, tla bi si človek ne mogel ugasiti žeje s slanox vodo, saj žeja ni nič dragega, nego potreba vodo v telesu. Telo bi bilo v zadostni meri nasičeno z vodo, čeprav je slana rn žeja bi morala ponehati. Toda v človeški krvi je približno 1 odst. soli, v morski votli pa 3 odst. Pri normalni izmenjavi snovi pripada ledvicam naloga onemogočiti v kr-vi večje nabiranje soli in pri tem so porabi mnogo vodne substance, iz krvi. < V bi torej pili ^lano morsko votlo, bi bile leth ioo yj v-ohremenje v svojem dolu in za svoje delovanje bi morale d >-bivati še več votle iz krvi. In to je prvi vzrtvk še večjo žeje. Obonom pa fx>vzroča nabiranje soli v človeškem telesu, da je potrebna tudi v tkivu vsebovana voda za izločanje soli in takti se tudi ta voda porabi. To je drugi vzrok žeje. Končno raihi pa Še v morski vodi vsebovani sulfat vodo za svoje al>-sorbiranje. Iz tega je razvidno, da hi morska votla povzročila smrt od žeje odnoano zaradi pomanjkanja vode v telesu. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! I IZ BAGuADA V 8TAMBUL 4 knjige, ■ slikami. 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emins; Ksr&vana smrti; Na begu ▼ Goropa; DroZha En Naer Cena _____________1.M KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, SM strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Hoj roman ob Nilu; kvakn sem ▼ Mekko romal; Pri ftamarih; Med Jezldi Cena --------------LM PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s sllfc—I 677 strmrt Vsebina: Brata Aladilja; KoCa ▼ soteski: Mirldit; Ob Varila rjo Cena _____________A39 SATAN IN I&KABI0T 11 knjig, s sUkaaii, 1744 strani Vsebina: Izseljenci; Tarna Se Ur; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Aiiaaden; V treh dell b sreta: Izdajalec: Na iovn; Spet np divjem zapada; UeSeni milijoni; Dediči Cena __________93$ V l*ORAH BALKANA 4 knjijfe. s slikami. 576 strani Vsebina: Kovhč dimen; Zaroka z zaprekami: V go!*4»-njaku; x(obame II ROMAN ga mala Veša ROHAN 12 2IVUHJA O^O U "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. baski in njihova domovina De 3131 :la kmlau iz sobe! Toda ne in, o, strah božji! — ni bila sama — nekdo je prišel ž njo. --kaj ne, lepa je ta soba stare matere mojega moža! Zelo sem ponosna na njo. Prosim, da občuduješ!" govori g«>*ipa Otilija. Jvčk-daj še najprej olxv-ud ujem t<'be, moja draga! Te starine /e |Kiznam — živo življenje mi je ljtubše —" Popolimina jasno je Deša slišala ta odgovor, četudi so bile besede le ]*>lglu>no izgovorjene. Tn Deša tudi sliši tih j oljnb. "Šktnla, da sva se zgrešila, Vilko! Kako sem se veselila na to popoldne.. Ludvik se vrne šele jiojutršnjem. Tako sva si pridobila še en ♦lan." "Da, in jutri prideš k meni. Otilija! Komereijalni svetnik VLpret, ki nu- je s svojim avtomobilom vzel v svojo tovarno, je prečrtal vlj stisne v svoj kot. V zrcalu na nasprotni steni more videti svojo teto, kako jo polju-buje n»'k mož, ki ni bil njen stric, temveč stričev prijatelj. 1'etudi ni vsega razumela, kar sta govorila, vendar občuti, da dela teta Otilija nekaj, kar ni bilo prav. o, ko hi h' že šla iz sobe, ne da bi je zapazila! Deša zapre oči in medvedka, brez katerega ni mogla biti, *e bolj pritisne na svoje prsi. Ničesar ni hotela videti! Toda slikati je morala vse, kar sta govorila. "Ali si sama doma, dušica T Kje so otroci!" "Z mojim bratom so v kavami." "Tudi vaša varovanka!" "Da. toda molči o njej! Otrok mi je tako zopem; irre mi že na živce! Prava šiba, ki mi jo je naprtil moj mož! Tako trdovratna je in laže — pa kaj — cirkuška kri. Nič •'•udnega! — Bojim se, da bo pokvarila še mojo liano!" Skoro b! bila Deša v grenkem ogorčenju zakričala. i 9, tako biti obtožena, pa se ne more braniti. Popolnoma miriu "Ne, ne, la/em. Ne 1 a ženi kot — ti —" in nepremično se zadrži in nek tajen občutek ji pravi, da so naredi, kot bi spala. Kajti če bi jo slednjič /a,»azila - bile bi strašno. Vilko (tilman stoji pred omaro s porcelanom in steklem |>osodo. Otilija se zaufino nasloni nanj. ''Poglej, Vilk . v to pa*tii!co sem popolnoha zaljubljena —■" in pokaže na (»odobo iz porcelana. Vitko ji ljuW.nivo jxngbnla v obraz. "Mogoče tako zaljubljena, kot jaz v tebe! Ali ie to mogoče!" Otilija ga porodno vdari na lice. "— ti--" Nato pa njegove ustnice poiščejo njena usta in stojita v tt^snem objeum. "Morava menda že iti," jo opozori Vilko. "Čaj, ki si ga naročila, Im že gotov — pred no pride dekla —" • Imaš prav! O. ko bi vedno mogla biti pri tebi! Ljubim te!" pravi strast on. "Ludvika je pogosto mogoče le s težavo prenašati v njegovi pedant nos* i in njegovih malenkostih --" "Ne! Tvoj mož ne zasluži nukake graje — in pogosto mislim —" pravi z negotovim glasom. Otilija mu položi roko na usta. ne — izgovori! Že vem, kaj hočeš reci! Ne, ne pozna* ga, kot ga |x>znam jaz. Kmalu me ie prevaral 3n razočand." Oilman čudno gleda strastno ženo. Ni ji mogel dati prav. Ali je popolnoma pozabila, kaj je Ludvik storil za njeno mater in njeuega brata! Ali je pozabila, da jo je poiočil kot popolnoma revno dekle in da je ob njegovi strani našla zelo udobno in prijetno življenje! Oilman je to dobro vedet Iz njenih besed ni zvenela hvaležnost. In nekoliko se čuti užaljenega. Četudi so se ji občutki predrugačili, če ga je kdaj ' ploh ljubila, vendar njegove vrednosti ni smela zmanjšati. To ga žali. Tn četudi je bil zelo zaljubljen v pikantno gOKpo Otilijo, vendar ni bil slep za njene napake in niti najmanj ni mislil na to, da bi jo hotel imeti za ženo, četudi bi bila prosta Pogosto, kadar se je skušal izvleči iz mučnega občutka krivde do svojega tovariša, je Otilija vendar znala obdržati ga za sebe in mu pregnati vse take misli. Ali mu ni rekla, da njen zafleon že davno ni več zakon, da gre vsakdo svojo po* in da pusti drugemu popolno prostost? Verjel ji je iri resnice ni hotel preiskovati. Ko stopi Oilman k divanu, da si ogleda slike nad njim, nenadoma prestrašen vzklikne: "Kaj pa je to!" Zagledal je dve napol otročki nogi jn ko tudi Otilija pogleda t oda j se ji v strahu široko odpro oči — to je Deša, na-Ion je' t na *tran ^ van,, rtavidezro «|,eča in z medvedkom v naročju. "V^a!" pravi tiho gospa Otilija Previdno se nekoliko skloni k njej. Zdi se ji, kot bi Deša v resnici spala; ne gane se. "IT val a Bogu — spi!" pravi trho in se globoko oddahne. Oilman pa v dvomu zmaje z ramo; carino tc*mo mu je pri «rcu. Previdno gre proti vratom kn Otilija nra sledi. V pretfeohi pa je medtem dekla pripravila čaj. (Dalje prUttčopfi.; Ifcfn I fllltfi r F-., i- . - . ________'• Jii Baski so najstarejši naroireneji že pred prihodom Iberov in Kimljanov, pred Goti in *Mauri. Po svojem goratem, težko dostopnem domovanju je ohranila baskiška rasa prvotno čistoto skoraj neo-kmjeno. Nihče še ni točno dokazal, kje je tekla zibelka bas-kiškega naroda. Na Kavkazu in ob KaspiŠikciu morju so sicer nekatera pl<*ineiia, podob-na po telesnih znakih in govorici Baskom, toda znanstveno to sorodstvo še ni bilo dokazano. Naziranje Viljema Tlum-boklta, da so Baski neposredni potomci ibers-kih prebivalcev, se zdaj izpodbija. Novejši raziskovalci menijo, da so Baski potomci zapadnopirenejske-ga praprebivalstva. V rimskih analih se Baski omenjajo ua-kili 300 let pred Kristusom. Ozemlje Baskov Kuzkadi kakor pravijo oni, meri 20,000 kvadratnih kilometrov in štej«* 1,200,000 prebivalcev. Že od pradavnih časov so si Baski o-hranili svnfl»odo in neodvisnost. Niti Francozi, niti Spanci niso mogli do konea 18. stoletja zavladati nad tem ponosnim in >anioniklim narodom. V 18. stoletju so pa Baski izgubili svojo samostojnost. Dva izmed šestih prvotnih okrajev njihove d«*žele sta pripadla leta 1789 Franciji, ostali štirje ]ki leta 1839 Španiji. Tn<4ciško stranko. Njegova slika visi skoraj v vsaki | boljši baskitški hiši z geslom: i "Eirzkadi je domovina Bas-I kov! Živimo in umiramo za svobodo svoje domovine!'- Knzkadi pomeni občestvo vseli Baskov in to novo besedo je skoval Sabino Arana. Na rdečem ozadju je naslikan dvo. jen križ, ležeč zelen križ v spomin na osvobodilne boje pri Arrigorrigy leta 1888 in Ivi križ kot simbol rimsko katoliške v«to. Zagom»ten je, kakor ves nara zanemar ja. Baski so žilav narod ribičev in kmetm-, utrjenih v borbi z naravo in v trdem delu v goratih krajih. Kar se tiče šeg in običajev, iger. plesov in narodnih noš, so ostali Ba.^ki zvesti prastari tradiciji svojih prednik m'. Plešejo nava«lno mladi možje v zeleno-belo-rde-či h n o šali. Ob sveča n ost i!. prirejajo tradicijonalne tekme v dviganju kamnov in tesanju hlodov. Bask se že kot otrok privaja težkemu telesnemu delu. To je najprijaznejša krajina Španije. ^ Baski imajo prostrane gozdove, ki jih ščitijo s svarilnimi napisi: "Gozd je kapital, naložen na dobre obresti, zato ga nikar ne uničujmo. Gozd varuje človeka lakote in žeje!" V deželi Baskov rado dežuje in zato nosijo kmetje Kkoraj vedno s seboj že t radi-cijonalno velike dežnike,, kakor so nosili stari ljudje pri nas znane rdeče marele. Svoje, vrfctna je tudi glasba tega na-rodiča. Enolično. ritmično, samoniklo plesno godl»o i z vab ljajo starim glasbilom, bobnom !in flavtam, štirje godbeniki, ki hodijo ob svečanih dneli neumorno po vaseh jn igrajo melodične melodije. Narodne pesmi so otožne, močno podobne ruskim narodnim iix ciganskim pesmim. mrr gorjancev !?*u2aljevanje s 3. naročila za MOHORJEV K KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE 7A. leto 1938 sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz do movine naravnost na cvcj nn slov. važno za naročnike Pole* naslova Je iuddM do !^daj liuate plačano uaro^nlno. Prva RttrfMkM pomeDi niesec, drupi dan Id tretja pa .eto. L»a nam prihrani«* nTtutretmega dela lu stroškov, Vus prosimo, da skaSate naročnt-Du piavt^uMnc |H«ravuatt. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo ua plačajte naSeoia zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zaatopikov. kojib Imena So tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in trKATIK*!; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFOHNJ4: San Francisco, Jacob Lauahln KOLORADO: Pueblo, Peter Culi«, A. SaftUS Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZupairfU. "LLINOIS: Chicago, J. BevčiC, J. Lukanicb Cicero, J. Fabian (Chicago, C b wo. In lUlnoia) Joliet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: KitcmiUer. Fr. Vodoplree MICHIGAN: Detroit, L. Piankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gooie Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Ooule Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn Povie Virgina, Frank Hrraticb MONTANA: Roundup, M. II. Panlan Waahoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodarlck NEW YORK: Gowanda, KaH BtraMn Uttla rana, Wtmk M r OHIO: Barber ton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl Unger. Jacob Re sulk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krn>*« Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore. J. Kobiax PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnika? Broughton, Anton I pa ver Conemaugh, J. Brnom Coverdale In okoUca, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SopaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Malta Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Loxerne, Frank BaUoch Midway, John Ž ust Pittsburgh in okolica, J. Pogatar In Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, FV. Mlhn West Newton, Joseph J oran WISCONSIN: .Milwaukee, West AlUs, Fr. 8»* Sheboygan, Joseph Kobe* WYOMING: Rock Springs, Lea Is Tnnchar Diamond vine. Job RoUcb t potriRe a^nj OrtATA UM NABOOi VimI iio dovolj prepotrMnie kri-ticnosti. čemur se pa ni čuditi, če pomislimo, da je bil čisto preprost kmet z nekaj leti starinske šole. Tmel je pa dokaj« fantazije in tudi sreče pri sv«h* jem delu. < 'e po^ei^el v ženi-I • 1 jo* j<* gotovo nekaj privlekel iz J nje. Skoraj bi rekel, tla je; imel neko intuitivno slutnjo za J reči v zemlji skrite. V Gorjancih se je na primer nekoč ne-J liadoma ustavil, razbrskal ne-j koliko zemljo in potegnil iz nje1 -krasen galski nož. Nabral si i je pa tixli precej strokovnega! znanja, saj je dobro olrvladal j nemščino. Iz okolnosti, da je' našel pri Zidanem gabru ol>zi-dan grob v neredu in brez vsakršnih predmetov (razni spone) je sklepal, da je bil enkrat že nasilno odprt in po vsej pri-' liki Izropan, kar bi spominjalo! na pravljico o Pendirju. To! naj bi potrjevalo tudi oglje med zidov jem in ime Vratolom. Huda peč je v sredi kakih Vi metrov ali morda še višje visoke navpične stene in je zato nedostopna. A' skalni steni je o-paziti le razmeroma majhno luknjo. Kušljan je liotel razvozi jati tudi uganko Hude peči in je zato obljubil nagrado onemu, ki bi se upal priti v votlino. O toni sem našel to-le isx pisano: *4 Pred kakimi petnajstimi leti sta se opogumila dva mladeniča t»*r jamo preiskala. Vze-, la sta dolgo vi-v ter jo pritrdila nad votlino na neiko drevo. Nato se je eden od njiju spustil po vrvi ob steni do votline. Jamo, v kateri je prostora za štiri ok-oW, je nekoliko preis-kal, pa ni mvšel o zakladu ni-kakega sledu. Sam sem govoril ž njim in mi je povedal, da je votlina okajena, po tleh pa oglje, kosti in črepi nje." To poročilo se mi je zdelo nekoliko sumljivo in ker sem si želel tudi *am ogledati "Pen-(lirjevo zaiklanico", ker bi utegnila biti kako prastaro človeško zavetišče, sem se pri neki priliki .spustil |tc> vrvni poti, kakor poroča o njej Kušljan, do jame. Izkazalo se je pa, da o kakj votlini vol>če ni govora. ker je vliod samo nakazan. Ker je po vsoti živa skala, o čemer sem se prepričal z orodjem, tudi ni verjetno, da se je jama posula.% Menda sta hotela ona '1 pogumna*' mladeniča le na laJiek način priti do nezaslužene nagrade. Razlago o nastanku imena Pendir jevika je povzel po Tvnš-ljanovih zapiskih v svoji Zgo-idovini šentjernejske fare tudi župnik Lesjak. Pravi njegov izvor pa mi je povedal prof. I. Koštial. Ime prihaja od starega in že pozabljenega glagola pond i rati, ki pomeni ponica-ti ali presiliati. Koren bose-de da je ohranjen še v imenu vodnega pondirka ali ponirka. V PendirjeVki da mora biti najbrž kaka voda, ki po načinu krašikili voda ponica ali po starem "pondira." To bo gotovo držalo ker je Pendirjevki, ali kakor piše Trdina še pravilneje v Pondirjevki. res studenec, ki ima to eudno lastnost, da spušča vodo v presledikih, kakor da bi jo iztakal iz velike steklenice z ozkim grlom. Posebno ob suši je opaeiti jasno, kako vsakih pet mi rtu t za nekaj minut zadrži vodo in jo potem zopet močneje požene. Narod mn je zato adel ime Minut-nifk. Najti ga je pa tam, kjer je dolgo žirvel star oglja r, ki ga ie baje škrat zadavil, pa ljudje še danes reko "Pri ogljarju." Iz Kušljanovih dognanj, bi se dalo morda sklepati, da je bajka o Pendirju spomin na najstarejšo dobo Slovencev. Če je v tem kaj resnice, se prvi Slovenci niso naselili ob ravnih bregovih Krke, ampak vi-sofko v Gorjancih, čemur se pa ni čad i ti, če pomislimo, na takratne nemirne čase. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz piM-ni, ki jili dobimo od rojakov, opazimo, da so Se precej ▼ nejasnosti glede potovanja. Vetina onih, ki se hotejo pridružiti lent J ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da iaaajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo % tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa Se ver, fe je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z ist'ni pa mikom, ampak si sam izbere parnik, h katerim se hote vrniti. f> je pa shirajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, fe izbere parnik, na katerem stane vožnja ve*. Zahteva se samo. tki izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem tasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki im*i« priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, le imajo ka to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v >U»ri kraj, naj si takoj /ajamrijo prostore, da ne l»o prepozno. Za mesec junij In julij so ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikili. ki so debelo tiskani, se vr*e izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PAliMKOV - SHIP NEWS "j. maja: Lafayette v Llavre -fi. mn ja : Qu«*eu Mary v Cherbourg -f>. maja : Paris v Havre -f>. maja: Kex t Leuoa I. junija: Kuro| v liremen i. junija : NORMAM) I F. v HAvKE Aqulcauia v Cherbourg Washington v Havre "1. junija : Vulcania v Trst '). junija : Queen Mary v Cherbourg 10. junija: Bremen v Hretncn 11'. junija: Chain i ležiH teh i/.l«*toV, bodo liotovali l>o lM»s«'biio znižani ceni. ZAJAMOlTE SI PROSTORE Z(iOI).U Vprašajte pri LEO ZAKRAJŠEK 302 E. "2nd STREET T.encral Tra* el Service yw YORK CITY CUNARD WHITE STAR LASTOVKE SO KORISTNE. Lastovke po pravici vzbujajo naše občudovanje po svojem hitrem letanju, pa tudi po vzorni ski^bi za svoje mladice. Poleti vidimo lastovke že ob šti-rLh zjutraj, kafk(6 j švigajo po zraiku ter love sebi in svojim mladičem hrano'. To traja do osmih zvečer. Vsaka drujjra ptica bi se že davno utrudila, lastovke pa utrujenosti, sploh ne poznajo. Njihova odpornost in žilarvost je naravnost presenetljiva. Naravoslovci «=o dognali, da prileti par lastovk s hrano ml a rličem v amca potrebujeta na dan najmanj 50 komarjev in muh vsak tako, da pohnista vsa lasto-vičja družinica ma dan najmanj 1840 komarjev in muh, kar znese na mosec 55,200 ali na leto nad 660 tisoč. Če je na enem kraju sto parov lastovic, pojedo na leto 16 milijonov komarjev in muh. Iz tega vidimo, kako koristne so lastovke zlasti tam, kjer je mnogo mrčesa,. OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA"