DRŽAV? Došlo £8.'VIIM930• — krat,_prilog. Leto LXm., št. I94 V LJubljani, sreda 27. avgusta I930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje In praznika, — In sera ti đo 30 petit a Din 2—p do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din a_, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru, Lnseratnl dauek posebej. _ »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo LJubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8--- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani Št 10.351. Pred novo akcijo makedonstvujuščih Med jesenskim zasedanjem Društva narodov nameravajo makedon-stvujušči prirediti celo serijo novih atentatov na našem ozemlju, obenem pa v inozemskem tisku kampanjo proti naši državi — Jugoslovenska orijentacija v Bolgariji kljub temu napreduje Beograd, 27. avgusta. Po zanesljivih informacijah pripravljajo makedonstvu-jušči v času jesenskega zasedanja Društva narodov zopet nove atentate na našem ozemlju. Istočasno nameravajo vpri-zoriti v nam neprijateljskem inozemskem tisku veliko kampanjo proti naši državi z namenom, da bi obrnili pozornost zunanjega sveta na Balkan in ga opozorili na problem, ki v resnici sploh ne obstoja, ali bolje rečeno, ki je bil že definitivno rešen z mirovnimi pogodbami. V zadnjem času se tudi v Grčiji pojavljajo vedno odločnejši glasovi, ki zahtevajo oster nastop proti Bolgariji iz istih razlogov, oziroma predložitev vsega spora Društvu narodov v odločitev. S tem v zvezi je tudi nedavni korak angleškega poslanika v Sofiji, ki je odločno zahteval od bolgarske vlade, naj ukrene vse potrebno, da onemogoči nove pustolovščine makedonstvujuščih. Angleški poslanik v Sofiji je imel v rokah konkretne dokaze o pripravah za nove krvave akcije, ki bi lahko spravile v nevarnost mir na Balkanu. V tukajšnjih krogih izziva tako postopanje Bolgarije zelo mučen vtis, ker Bolgarija odgovarja na naše dolgoletne in iskrene niapore za dosego sporazuma s pripravami novih atentatov. Tri leta je bil naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešić, velik Jugoslovan in največji zagovornik sporazuma z Bolgari. Postavitev g. Ljube Nešića za poslanika v Sofiji je bila ponudba roke v spravo in sporazum, ki pa je bolgarska vlada ni hotela sprejeti, marveč je tolerirala priprave novih atentatov s strani makedonstvujuščih. Kljub vsemu temu pa jugoslovenska stvar na Bolgarskem ni tako obupna, kakor bi se moglo to sklepati po postopanju bolgarske vlade. V Bolgariji vlada sedaj stanje, kakršno je bilo v stari Srbiji od zaječarske pobune pa do zgodovinske majske noči, ki je za vedno napravila konec sramotnemu režimu, čegar politika je bila naperjena proti interesom naroda. Tako je treba tudi v Bolgariji ločiti oligarhijo od naroda. Bolgarski narod je dokumentiral svoje jugosloven-sko razpoloženje in voljo za sporazum pod vlado pokojnega Stambulijskega, a še bolj s svojim mučeništvom po 9. juniju, ko je padlo na desettisoče žrtev za veliko idejo sporazuma med obema bratskima narodoma. Teh žrtev za splošno jugoslovensko stvar ne smemo nikoli pozabiti in zato je treba strogo ločiti bolgarsko vlado od bolgarskega naroda. Celo v tej oligarhiji se pojavlja v splošni temi svetel žarek. V vladni večini, v De-mokratičeskem zgovoru so mnogi zagovorniki sporazuma z Jugoslavijo, dočim so seveda naši nepomirljivi nasprotniki Kako se bo vršil proces v Trstu Italijanski listi napovedujejo največjo strogost — Razprava bo tajna Tujim novinarjem bo zabranjen dostop Trst, 27. avgusta. M. /£a proces, ki se bo vršil 1. septembra proti 78 obtoženim Slovencem, se vrše obširne priprave. Sodi* šču bo predsedoval fašistični general Guido Cristini. Fašistični listi zlasti povdarjajo sposobnost in strogost generala Cristinija. ki je vodil že mnoge procese. »Piccolo« naglasa, da je general Cristini pravi fašist in da bo sodno razpravo vodil energično ter objektivno, kakor je vodil nedavno proces v Pulju proti Vladimirju Gortanu in tovarišem. Senat tvorijo oficirji fašistič* ne milice Mario Crisini. Klavdij Pesfani in Giuseppe Presti, ki jim bosta dodeljena še dva sodnika. Pripravlja se tudi že sod» na dvorana, v kateri bo nameščena nova železna kletka za obtožence. S°danjn že* lezna kletka je namreč premai« na. ker ima prostora samo za 14 oseb. Dostop k sodni razpravi bo mogoč le s posebnim dovolje* njem. Tujim novinarjem bo prepovedan. Razprava bo tajna in bodo k njej pripušče* ni le izbrani fašistični novinarji, ki bodo imeli nalogo, da predstavljajo javnosti proces tako. kakor se službeno želi. Ob* tožnica sama je zelo obširna. Med drugimi dolži obtožence, da so širin prepovedane slovenske liste kakor »Jutro« in »Orjuno«. Vse predstavlja kot delo b'vše »Orjune«, nekatere pa tudi dolži, da so širili .>Slo« venca«. Fašistični listi pripisujejo temu procesu velik političen pomen. »G.ornale d' Italia« piše, da je proces proti Vladimir* ju Gortanu odkril teoristično ikcijo, ta proces pa bo zadušil na široko zasnovano zaroto proti Italiji, ki je bila skovana v .Ju« lijski Benečiji. Razen tega pravi, da je bil atentat na »Popolo di Trieste« poslednji v vrsti terorističnih atentatov, ki so bili iz» vršeni zadnja štiri leta. »Piccolo« piše. da bo ta proces glede na veliko število obto* žencev in težka inkriminirana dejanja zgo* dovinskega značaja, ker bo končno zlom* Ijena teroristična akcija onih, ki že 8 let skušajo preprečiti italijansko penetracijo v Julijski Benečiji, čeprav želi večina pre* bivalstva blagodejnega vpliva fašističnega režima za povzdigo tamošnjih krajev. Pod naslovom »Teroristi iz Julijske krajine pred izrednim sodiščem* objavljajo listi besedilo obtožnice in povdarjajo uvode ma, da dokumentirano dokazuje teroristič* no aktivnost slovanske bande, združene z terorističnimi organizacijami onstran meje. Obtožnica navaja posamezna dejanja, ki se obtožencem imputirajo, in sicer 13 umorov, 18 požigov, 7 terorističnih aten» tatov in 4 poizkušena vohunstva. Med te* rorističnimi atentati se kot najtežji ozna* čuje napad na »Popolo di Trieste«. Razen onih, ki so bili aretirani, se navajajo tudi imena ostalih, ki bodo sojeni in contuma* tiam in ki se nahajajo sedaj izven italijan* skega ozemlja. Obtožnica navaja vse čine, ki se bodo razpravljali pred izrednim tri* bunalom. med drugim tudi vsebino leta* kov, ki so bili tiskani skrivaj in ki so se pošiljali preko meje iz inozemstva. Sosed* ni prostori velike dvorane, v kateri bo sodna razprava, se že pripravljajo za pisar* niško osobje in različne urade. Vse sodno poslopje bo v času razprave obkoljeno od vojaštva in policije in se vanj ne bo pu* stil nihče, ki ne bo službeno zaposlen. Razprava se bo vršila v največji tajnosti. Listi povdarjajo. da niso znana imena za* govornikov, navajajo pa imena petih zna* nih zagovornikov Contrerasa, Gianninija, Matosella. Lorianija, Puecherja in Senna* ra. Pristavljajo da še ni znano, ali so ti zagovorniki bili imenovani službeno ali pa so si jih izbrali obtoženci. Novi banski svetniki Beograd. 27. avgusta. Po odredbi predsednika vlade od 25. t. m. so bili razrešeni svojih dolžnosti banski svetniki Josip čiž-mekovič za srez Belovar, Rudolf Sučić za srez Vrbovsko, Tomo Vojkovič za srez Ga-resnica in dr. Ivo Bandeković za srez Ja-strebarsko. Na njihovo mesto so bili imenovani: Ivan črnek za srez Belovar, Josip Majavec za srez Vrbovsko, Avgust Mzik za erez Garašnica in Ivan Kukuljević-Sakoin-ski za srez Jastrebarsko. Odlična francoska uprava v Siriji Ženeva, 27. avgusta. AA. V poročilu komisije Društva narodov za mandate hvali komisija francosko vlado, ki je znala v Siriji in Libanonu izvesti organizacijo uprave v smislu želj Društva narodov ter dala i Siriji in Libanonu ustavo. Zato komisija I upa, da bodo voditelji ljudstva cenili napore Francije ter delali ž njo v lojalnem sodelovanju. Posebno čestita komisija francoski vladi, da je izpopolnila iustico. Kritika angleškega režima v Palestini Ženeva. 27. avg. A A. Tajništvo Društva narodov fe izdalo poročilo mandatneea odbora o lan-skih neredih v Palestini. Poročilo kritizira zadržanje angleških obla-Btev. Kritika teera odbora Je izvala odgovor, v katerem angleška vlada opravičuje ravnanje svojih oblastev v Palestini pred neredi in po njihovi ureditvi. onih 70 poslancev Demokratičeskega zgo-vra, na katere se naslanja makedonski revolucijonarni komite. Značilno je, da dobiva ideja sporazuma vedno več prijateljev tudi v bolgarskih vojaških krogih. Sam g. Cankov, inicijator režima 9. junija" in prosvetni minister v Ljap-čevi vladi, je nedavno dokazoval dopisniku »Tempsa« svoje jugoslovensko prepričanje, zatrjujoč, da je dal iz učnih knjig odstraniti vse, kar bi moglo spominjati na mržnjo med Bolgari in Srbi. To so vsekakor zelo razveseljivi pojavi, ki vzbujajo nove nade na bratski sporazum v dogledni dobi. Duh jugosloven-sko-bolgarskega sporazuma in sloge napreduje tudi v bolgarskem narodu in nihče ga ne bo mogel več zatreti. Obupni napori makedonstvujuščih, ki umetno vzdržuje ta že davno na neizogiben propad obsojeni pokret, ne bodo mogli tu ničesar več izpremeniti. Za vsakogar, kdor pozna prilike v Bolgariji, je jasno, da so take zlate injekcije samo provokacije brez trajne vrednosti. Slej ko prej je naša vlada tudi sedaj še vedno pripravljena nuditi Bolgariji roko v bratski sporazum, prepričana, da ta čas mora priti in da bo prišel. Prav tako pa bo znala v vsakem primeru novih provokacij odločno braniti dostojanstvo države in varnost jugoslo-venskih državljanov. VVestSalski izletniki na Bledu Bled, 27. avgusta. VVestfalski izletniki so se davi ob 8. odpeljali na otok Blejskega jezera, kjer so se v cerkvi udeležili maše. Nato so se vrnili v Zdraviliški dom, od koder so se podali na kratke izpre-hode po Bledu in okolici. Na dvor je odšla posebna deputacija, ki se je vpisala v dvorno knjigo. Na Bledu je lepo, vedro vreme ter vlada med izletniki najlepše razpoloženje. Ob pol 3. popoldne se bodo odpeljali v Ljubljano, kamor bodo prispeli ob 4.15. V Ljubljano jih bo prišlo okoli 150, ker so se nekateri že razšli na svoje domove. Letalska tekma Male antante Beograd, 27. avgusta. Iz Varšave poročajo, da se je snoči pričela letalska tekma Male antante in Poljske. Letalci so startali ob 1. ponoči za polet v Beograd, kamor so dospeli darfes okoli poldneva. Napad na poljske dijake v Prusiji Varšava, 26. avgusta. Neko skupino poljskih dijakov iz Češke, ki so bili pod vodstvom svojega profesorja na ekskurziji po vzhodni Prusiji, so nemški dijaki napadli in pretepli. Ko je položaj že postal nevaren, so izletniki sklenili, da gredo v drug hotel, toda množica je med tem časom že vdrla v hišo, kjer je ujela enega izletnika in ga do dobrega pretepla. Ostalim bi se zgodilo gotovo ravno tako, da se niso zabarikadirali v svoje sobe. od koder so klicali na pomoč policijo. Ko je prišla policija na lice mesta, ni hotela sestaviti zapisnika in zdravnik, ki so ga poklicali, da obveže ranjence, ni hotel izdati zdravniškega izpričevala. Zaradi tega dogodka vlada v Varšavi veliko razburjenje in časopisje poudarja, da so napadli izletnike ne zato, ker so čehoslovaški državljani, ampak zato, ker so Poljaki. Borzna poročite. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.715. — Berlin 13.465. — Bruselj 7.885. — Budi mpešta 9.8867. — Curih 1095.9. — Dunaj 796.94. — London 274.14 — 274.94 (274.54). — New-vork 96375. — Pariz 221.81. — Praga 167.29. _ Trst 294.15 — 296.15 (295.15). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.13875. — Pariz 30.24. — London 25.05125. — Newyork 514.475. — Bruselj 72.925. — Milan 26.94375. — Madrid 56. — Amsterdam 207.2373. — Beri m 1212.86. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.73. — Praga 15.265. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.215, — Bukarešta 3.0675, Poneverbe v invalidskem udruženju Senzacijonalna razkritja o zapravljanju invalidskega denarja v osrednjem odboru invalidskega udruženja Beograd, 27. avsrusta. Vpokojeni polkovnik Milan Radosavlje vić je objavil kot komisar ministrstva za socijalno politiko v beograjskih listih senzacijonalna odkritja o poneverbah v osrednjem odboru udruženja vojnih invalidov. Tako navaja: Zaradi velikega števila pritožb invalidov proti poslovanju osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov je minister socijalne politike in narodnega zdravja na podlagi zakonskega pooblastila imenoval pri invalidskem udruženju za svojega komisarja genorala-invalida g. Nikolo Turna-ševića. G. Tomašević je dobil nalos:, naj pregleda delo tes;a odbora in v slučaju ugotovljenih nepravilnosti razreši posamezne člane ali pa ves osrednji odbor. General g. Tomašević je pregledal poslovanje, ugotovil nepravilnosti poslovanja osrednjega odbora, razrešil celo osrednjo upravo udruženja in o ugotovljenem stanju predložil svoje pismeno poročilo. Iz tega poročila generala g. Tomaševića je razvidno: Da je predsednik udruženja polkovnik v p. g. Peter M. Lazarević izvršil razne nepravilnosti in polog ostalega dvignil iz blagajne na račun svoje reprezentacije 24.000 Din več, kar je kasneje na zahtevo komisarja vrnil blasrajni, istotako pa je nepooblaščen in proti pravilom izvršil razne izdatke iz blagajne udruženja. Da je blagajnik udruženja Miloševič na priznanico g. Lazareviča prejel od invalidskega fonda »Sv. Gjorgja« 100.000 Din za razdelitev invalidom. Predsednik g. Lazarević ni vodil računa, da bi se ta prejeta vsota razdelila invalidom, niti ni po svojem priznanju nadziral delo blagajnika, kakor je to s pravili udruženja predpisano, kar je imelo za posledico, da je blagajnik Miloševič na škodo invalidov celo to vsoto poneveri. zaradi česi.r je bil od sodišča tudi obsojen. Minister socijalne politike je izročil invalidskemu udruženju 1. lf>27 500.000 Din, da se razdele kot podpora invalidom in vojnim sLrotam po vsej državi. Predsednik g. Lazarević o tem ni obvestil osrednjega odbora niti ni postopal po ministrovi naredbi, da bi dobljeni denar razdelil invalidom, temveč ga je pridržal za izpopolnitev primanjkljaja v blagajni osrednjega odbora. Član nadzornega odbora in advokat udruženja invalid g. Dušan S. llič je poleg ostalih nepravilnosti zakrivil tudi naslednje: Dvignil je na svoje ročne priznanice iz blagajne udruženja 6600 Din ter na njih označil, da ima s tem denarjem plačati sodno takso za zapuščino Rade Milutinovima invalidskemu udruženju. Po poročilu sodišča I. stopnje za mesto Beograd štev. 80.064 od 2. decembra 1. 1020 pa je g. Ilić plačal na račun te takse samo 25 Din. Raven tega advokat g. Ilić ni opravičil iz blagajne osrednjega odbora dvignjeno vsoto 12.096 Din, niti ni podal točnega obračuna o vsotah, ki jih je prejel iz blagajne osrednjega odbora, iz katerega bi bilo razvidno, za katero zadevo, za kak namen in koliko jih je točno potrošil. Ostali člani uprave osrednjega odbora se v svojem poslovanju prav tako niso držali pravil in ministrskih odlokov glede na upravljanje invalidske imovine ter podpor družinam padlih vojakov. Prav tako je iz poročila generala g. Tomaševića razvidno, da je osrednji odbor prejel od Nj. Vel. kralja in drugih darovalcev v času od 1. 1925 do 1. 1929 vsoto 5.422.876 Din, od katere je razdelil invalidom vsega 2.656.455 Din, dočim je ostanek 2.766.421 Din uporabil za svojo reprezentacijo in druge svoje stroške. Samo za pisarniške stroške in reprezentacijo članov osrednjega odbora je bilo od 1. 1925 do 1929 porabljenih 3,276.414 Din. Od te vsote je b-ilo za dnevnice članom izdanih 359.253 Din, za avtomobil, ki ga je rabil predsednik g. Lazarević, pa je osrednji odbor izdal 313.291 Din. Uni-čena je tudi v konkurzu se nahajajoča Obrtna invalidska zadrusra v Zemunu, za katero sta država in udruženje porabila 5.102.000 Din. Do svojega razrešenja je osrednji odbor prejel od države in ostalih darovalcev 11.000.000 Din, v kar je všteta tudi vrednost delavnice v Zemunu. Od te vsote so prejeli invalidi na račun podpore nekoliko nad 2,000.000 Din, ostanek 9.C00.000 Din pa je porabljen in izgubljen, ker ne predstavljajo dubiozne terjatve, v kolikor so pokrite, skoro nobene vrednosti. Komisar g. Tomaševič pravi o poslovanju osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov v svojem poročilu: ^da je osrednji odbor upravljal imeti« udruženja proti pravilom, da jo denar udruženja lahkomiselno aneažiral tor so je gotovina polagoma zmanjševala in rasipala tako, da ima danes invalidsko udruženje raznih terjatev v znesku 2.»;:;;,. \20 Din. večinoma sumljivega značaja; da se o varčevanju ni vodil račun, da je bila vsa gotovina fonda za z^raditov invalidskega doma v znesku 1,000.000 Din izdana kot posojilo brez kakega jamstva; da se je vknjiževanje dobljenih prejemkov vršilo različno in da se je t-žko prešlo do pravih ugotovitev, ker se ne ve, kako so se posamezni prejemki porabili; da je v invalidski zavod v Zemunu angažirana državna imovina okoli 4.ono.ono Din in gotovina invalidskega »draženja 1,000.000 Din izgubljena itd. Na podlagi vsesra navedenega je minister socijalne politike in narodne-a zdravja odredil, naj se celotno poročilo generala g. Tomaševića natisne in po sodnem potu pod vzamejo za vse nepravilnosti in krivde ukrepi proti odgovornim osebam ter invalidska imovina zavaruje. Naseljevanje dobrovoljcev Beograd, 27. avgusta. AA. Včerai m danes ie imel svoje seje posvetovalni odbor ministrstva za poljedelstvo pod prrd-scdništvom pomočnika ministra za poljedelstvo Miloša Sretenoviča. Na sejah je prišel v debato zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dobrovolicih. Do zdaj sprejete določbe se tičejo poselitve zemlje, ki pripada dobrovoljcem. Druge določbe o naseljevanju dobrovoljcev pridejo na dnevni red na eni prihodnjih sej. Prvi ozkotirni jedilni voz Beograd, 27. avgusta. A A. 23, t. m. je bil oddan v promet vagon - restaurant ria progi Beograd - Ćačak - Sarajevo pri brzih vlakih št. 3f>5 in 20o. To je prvi vagon-restaurant na ozkotirni železnici v našt državi. Fin. svetnik aretiran zaradi podkupovanja Skopi je, 38. avgusta. Sodišče ie odredilo preiskovalni zapor za višjega svetnika finančne direkcije v Skoplju Nikolo Jurića, ker je 23. avgusta v pisarni društva ^ Alatinimine« zahteval in prejel od podravnatelja družbe a Tigrella« 30.00O Din kot darilo, da bi družbo oprostil plačila globe nad 460.000 Din. Jurič trdi, da je denar sprejel z namenom, da bi ga izročil finančni direkciji in tako razkrinkal družbo. Dr. Schober se udeleži zasedanja Društva narodov Dunaj, 27. avgusta. Na vabilo francoskega zunanjeega ministra Brianda je avstrijski zvezni kancelar dr. Schober sporočil poslaniku Clauzelu, da se bo osebno udeležil evropske konference in zasedanja plenuma Društva narodov. Zaključek manevrov italijanske vojske Rim, 27. avg. A A. Včeraj so bile končane velike vojaške vežbe, ki so jim prisostvovali kralj, generali in državni pod t a r-nik za vojsko. Visoki vojaški dostojanst voni-ki so bili s potekom vežb zadovoljni. Nesreča pri italijanskih strelskih vajah Messina, 27. avgusta. Pri strelskih vajah v bližini Mesine se je danes dogodila težka nesreča. Granata je predčasno eksplodirala ter je raztrgala dva vojaka. Trije vojaki so bili težko ranjeni. Jezero pod saharsko puščavo Pariz, 27. avgusta. AA. Družba znanstvenikov, ki proučuje Saharo, misli, da se razteza pod saharskim peskom velikansko podtalno jezero. Učenjaki sodijo, da bi bilo moči to jezero porabiti za namakanje puščave. Po njihovem mnenju bi se tako dalo obdelati 2 in pol milijona kvadratnih milj puščave. Henderson okreval London, 27. avgusta. AA. Minister zunanjih zadev Henderson, ki se je iz zdravstvenih ozirov tri tedne mudil v VValesu, prevzame jutri posle v ministrstvu. Njegovo zdravstveno stanje se je zboljšalo. Stran 2 »SLOVENSKI N A ROP«, dne 27. avgusta 1930. Stev. 1Q4 Po dolgih letih zopet doma Prisrčen sprejem v Ljubljani — Organizator naših rudarjev France Tuhtar o razmerah v Lensu, kjer živi 5000 Slovencev Ljubljana, 27. avgusta. Včeraj popoldne je pripeljal v Ljubljano poseben vlak v 12 vagonih na$e rudarje iz Francije. Vagoni so bili lepo okrašeni s cvetjem in zelenjem. Na glavnem kolodvoru je pričakovala mile goste velika množica ljubljanskega občinstva na čelu s zastopniki oblasti, korporacij ter sorodniki rudarjev. Bansko upravo je zastopal banski svetnik dr. Popovič, mestno občino župan dr. Puc in ravnatelj Šibenik, bano- macije o našem delavstvu pri Lens kompas niji. — V Lensu nas je okoli 1000 slovenskih rudarjev, z družinami vred 5000. V primeri z ostalimi rudarji nas je malo. Premogov* nik ima namreč 16 šahtov, v katerih dela po 1000 rudarjev. Čeprav nam ne gre v tujini ravno slabo — kopači v Lensu zaslužijo dnevno 30 do 45 frankov, ostali rudarji, kakor vozači in drugi, 25 do 32 frankov — vendar se je zgos Eden izmed 16 šahtov v Lensu, v katerem dela mnogo slovenskih rudarjev. vinski Izseljeniški urad nadzornik Fink, Delavsko zbornico tajnik Uradnik, Pevsko »vezo dr. švigelj itd. Ko je vlak privozil na postajo, je zaigrala železni-čarska godba »Sloga« koračnico. Občinstvo je goste vihamo pozdravljalo in jim vzklikalo: »Živeli! Zdravo!« Med izseljenci je več mater z otročiči, rojenimi v Franciji. Rojake izseljence je pozdravil najprej banski svetnik dr. Popovič v imenu banske uprave, želel jim je, da bi bilo njihovo bivanje na domačih tleh srečno in veselo ter jih je prosil, naj ohranijo v tujini, ko se vrnejo, še nadalje ljubezen do domovine, ki jih ne bo pozabila. V imenu mesta Ljubljane je pozdravni rudarje župan dr. Puc povdarjajoč, da je izseljen i ško vprašanje rak-ran a našega življenja in da se za vsakogar bojimo, ki odhaja v tujino. Veseli smo, da so se vrnili izseljenci v domovino in s tem doka-*ali ljubezen do rodne grude. V tujini naj še nadalje ostanejo zvesti narodu in drsa vi. Izseljeniški duhovnik Anton Hafner se Je globoko ginjen zahvalil za prisrčen daj začelo oglašati v nas hrepenenje po do* movini. Prvi izlet domov, ki sem ga jaz or* ganiziral, smo napravili 1. 1922. Skupina je štela 456 ljudi. Naši vtisi so bili kar naj* boljši, zato smo sklenili, da bomo z izleti še nadaljevali. Radi slabih ekonomskih raz* mer pa se je udeležilo drugega izleta 1. 1923. le 60 izseljencev. Tega izteta nisem več organiziral jaz, ker sem že poprej odpoto* val v Francijo. Tretji izlet, ki se je vršil leta 1924. isto* tako iz VVestfalskega, je uspel nad vsako naše pričakovanje. Izleta se je udeležilo 600 izseljencev, ki so bili v domovini kar naj* prisrčneje sprejeti. To je tako vpliva'o na nas »Francoze,« da smo sklenili, da ob prvi priliki organiziramo tudi mi večji izlet v domovino. Ko smo leta 1922. prišli v Lens, je bil ta* mošnji kraj še ves v razvalinah. V kratkem času pa so Francozi dali popraviti razkopa* ne in popolnoma neuporabne ceste, graditi so pričeli stanovanjske hiše in barake, tako da je kraj, ki je brl nedavno še mrtev, čez noč oživel. Prvi Slovenci, ki smo prišli v Lens, smo prišli iz VVestfalskega. Šele kas* neje, ko so razmere postajale boljše, so zas Vojaško pokopališče v Lorettu s stolpom in cerkvijo sprejem. Dejal je, da izseljenci tako navdušenega sprejema niso pričakovali. Pri slovenski materi v Franciji je nekoć videl prtič z uvezenim napisom: »Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda!« Francija je sicer gostoljubna, a tujina je tujina. V veliko tolažbo je francoskim Slovencem, da v domovini mislijo na nje. Naša ljubezen do njih jim daje moč, da lažje prenašajo življenje v tujini. Prisrčnega sprejema v domovini ne bodo nikdar pozabili. Dokler bodo stiki med njimi in domovino, ji ostanejo zvesti in ljubeči sinovi. V imenu slovenskih pevcev je pozdravil rudarje iz Francije dr. švigelj, želeč, da bi še dolgo ohranili v srcih lepo slovensko pesem, ki spremlja vsakogar v tujini. V imenu rudarjev se je zahvalil za sprejem Tajnik Zveze slovenskih delavcev v Franciji Andrej Dolinar. Iskreno se je zahvalil za prisrčen sprejem, o katerem bodo obvestili po povratku v Francijo one, ki se niso mogli udeležiti izleta v domovino. Po pozdravih je priredila mestna občina na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora rudarjem zakusko, med katero so zapeli ljubljanski pevci več umetnih in narodnih pesmi. Izrečenih je bilo tudi več prisrčnih napitnic. Naši rudarji so prinesli s seboj 4 zastave in sicer zastave rudarskih društev iz ^ierlebacha, Bonaya, Aumetza in Lie-vena ter prapor krščanskega ženskega društva iz Lievena. Zastave so umetniško izdelane. Zastavonoše so bili v rudarskih krojih. Po zakuski so se rudarji odrpeljali s prvimi vlaki vsak v svoj domač kraj. Kako je v Lensu Z izseljenci je prispel med drugimi tudi France Tuhtar, ki se že 30 let udejstvuje v tujini kot organizator rudarskega delavstva. Našemu uredniku jc radevolje podal infors čeli prihajati slovenski rudarji tudi iz do* movine. V Franciji nam je bilo spočetka prepos vedano organizirati se. Stežka smo dobili dovoljenje za ustanavljanje društev, toda na strogo stanovski podlagi. Prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno v Franciji, je bilo Rudarsko društvo sv. Barbare. Društvo je štelo ob ustanovitvi 40 članov, pozneje je število članstva rastlo, dokler ni padlo na 80. — Zakaj? — Lstanovljeno društvo je bilo katoli* ško podporno društvo, ki nekaterim ni bilo simpatično. Začeli so ustanavljati športna in druga društva, tako da jih imamo zdaj v Lensu—Leivinu 6 s skupaj 600 člani. — Koliko prebivalcev šteje Lens—Lei* vin? — Okoli 20.000. Kraj je zelo zanimiv. V bližnjem Lorettu n. pr. je eno največjih francoskih vojaških pokopališč, kjer je pokopanih na tisoče in tisoče francoskih voja* kov. Vsi grobovi so krasno urejeni. V veliš kem stolpu sredi pokopališča so čisto na vrhu montirani reflektorji, ki so prižgani noč za nočjo do 6. zjutraj. Razsvetljava je baje tako močna, da se vidi v Anglijo. — Kako ste se vozili? — Francoske družbe so nam obljubile znižano vožnjo in zadostno število vagonov. Teh pa sploh ni bilo — najbrže ni bil izlet dobro aranžiran — in tako smo imeli nai* večje težave do Badna. kjer smo šele dobili svoje vagone do Ljubljane. Potovanje nas jc zelo utrudilo, a vsa utrujenost je takoj prešla, ko smo na Jese* nicah stopili na domača tla. Presenetil nas je predvsem prisrčen sprejem z godbo na čelu. Tudi pogostili so nas. V Ljubljani so nas prav tako nad vse prisrčno sprejeli ki pogostili. Z večernimi vlaki so izletniki večinoma že vsi odpoto* vali na svoje domove v Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Cedje, Novo mesto. Dne 11. septembra ob 7. zvečer se zopet snidemo na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ta naš izlet je prvi izlet iz Francije. V domovino nas je prignalo domtožje. Jaz n, pr. sem začel s 16 leti delati v premogovniku. Do svojega 21. leta sem delati doma pri Celju v tamošnjem državnem premogovniku, potem pa sem šel na Ogrsko, odtam v Leoben, nato k vojakom, zopet v Leoben in odtam * v Nemčijo, kjer sem ostal do 1. 1922. V jami delam nepretrgoma že 39 let. Doma v št. Rupertu nad Laškim nimam { nobenih sorodnikov več. Oče, mati in bratje so mi že pomrli, samo sestra mi še živi — v Franciji. Istotako so prišli tudi drugi iz ljubezni do rodne grude. Prišli smo s prvo našo zastavo v Franciji — zastavo sv. Barbare, zaščiLnice rudarjev. Zastava je bila izdelana po mojem načrtu: na eni strani je Barbara, obdana s slovensko trobojnico, na di"us:i pa državni grb. obdan z državnimi barvami. Pokroviteljstvo nad zastavo je prevzel kralj Aleksander. Spravili smo jo v frančiškanski cerkvi. — Kako živite v Franciji? — Za vsakdanje potrebščin^ imamo dovolj, prihranit.! kaj je pa zelo težko. Če si kdo kaj prihrani, si direktno od ust odtrga. Tisti, ki težko delajo v jami, si pa morajo privoščiti kak priboljšek, če nočejo omagati. I skih društev in znani pisatelj. Za načelnika so izbrali učitelja brata Jana Meškanka, za tajnika in blagajnika pa vnovič brata Gu stava Janaka. Regulačna dela v Ljublja Ljubljanico začno regulirati v oktobru ali novembru. — Posrečena regulacija Celovške ceste L; " 'jana, 27. avgusta. Kakor smo že poročali, je ministrstvo javnih del odobrilo načrt regulacije enega dela Ljubljanice. Revidirani proračun za ta del znaša 5,98°.3b7 Din. Banska uprava dravske banovine je istočasno prejela na* log, naj razpiše regulačna dela. Kakor je torej videti, se bo z regulacijo Ljubljanice, ki je bila pred 10 leti preki* njena, zopet nadaljevalo. Sicer gre zopet samo za delno regulacijo, vendar je upati, da pride počasi vsa Ljubljanica na vrsto. Omenjena' vsota se bo porabila tako-le: 1. Naprava provizorične zatvornice na Ljubljanici tik pred ustjem Gradaščice. 2. Naprava opornih zidov, brezin na Bregu, Cankarjevem nabrežju, na Krakov* skem nasipu in na Prulah 3. Ureditev frančiškanskega mostovja. 4. Regulacija Gradaščice v spodnjem toku do ustja. 5. Naprava ramp na Cankarjevem na* brežju. 6. Regulacija potoka Mali graben v dolnjem toku do ustja. To je zaenkrat najnujnejši program re= gulacije Ljubljanice. Naprava zatvornice je potrebna, ker drugače ne morejo nada= tjevati z drugimi deli v Ljubljanični stru* gi. Oporni zidovi in nabrežine na Bregu so potrebne iz higijenskih, zlasti pa iz estet* skih in prometnih ozirov. V zvezi s tem bodo namreč regulirane, zelo razširjene ter znatno olepšane vse te ceste, ki so sedaj precej zanemarjene. Regulacija Gradaščice je nujno potrebna. Poplavi v letih 1925 do 1926 sta povzročili strahovito razdejanje. Narasla Gradaščica je porušila škarpo in in oporne zidove ob svojih bregovih, po= nekod so se pa sredi struge nabrali celi kupi kamenja in skal. Vse to bo treba od* straniti ter urediti tok Gradaščice. Pred dvema letoma so jo regulirali in poglobili od Viča do Kolezije, — zdaj pa pride na vrsto del od Kolezije do Krakovskega na* sipa. Nujno potrebna je tudi ureditev fran* čiškanskega mostovja. Marijin trg in fran* čiškanski most sta nedvomno najprometnejši križišči v Ljubljani. Oba sta za vedno večji promet že premajhna. Zato je projektira* na obširna regulacija Marijiega trga ter v zvezi s tem tudi ureditev fračiškanskega mostovja. Na Marijinem trgu odstranijo Prešernov spomenik in ga preneso na na* sprotno stran. V načrtu je tudi odstrani* SOKOL Iz lužiško-srbskega sokolstva Lužiško sokolstvo posveča zadnje čase prav posebno skrb mladini. Če pogledamo statistiko lužiškega sokolstva, vidimo, da je večina njegovega članstva ravno iz vrst mlade generacije. To je vsekakor zelo razveseljiv pojav, ker kaže, da je mladina v ogroženi Lužici narodno zavedna in se torej ni treba bati za njeno bodočnost. V zadnji številki ^Sokolskih listov« raz-motriva starosta lužiško-srbskega sokolstva brat Jakub šajba v daljšem članku o odnosu lužiške mladine do sokolstva. Iz tega članka spoznamo celo vrsto zelo zanimivih okoliščin iz lužiškega življenja in se hkrati vživljamo v situacijo lužiških sokolskih društev. V Lužici ni tako lahko pridobivati članstva. Nemška telovadna društva delujejo tam z vso silo in z bogatimi finančnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago od s.vojih central. V Lužici poizkušajo Nemci prodirati pod krinko telesne vzgoje in sporta, šele z vzbujanjem narodne zavesti se mora .pripraviti ljudstvo za sokolsko idejo. Marsikje velja sodba Nemcev za suho zlato in zato pogosto naletimo v lužišKem tisku na citate nemških-sodb o sokolstvu, ki so — kakor vemo _ od treznih strokovnjakov zelo lakave. Tudi to pomaga propagandi sokolske misli med lužiškima Srbi. Lužiško sokolstvo razvija svojo delavnost na vse strani, samo da koristi svojemu narodu. V isti številki čitamo tudi članek: Luži-ški Srb. obrt in Sokol«, s katerim se je pisec doteknil tudi ene iz-med bolestnih strani lužiškega narodnega življenja. Dužiško obrtništvo v Lužici ponajveč šele nastaja. Do nedavnega tam srednjega stanu sploh ni bilo. temveč samo delavstvo in kmetiško ljudstvo, pa inteligenca. Pisec poziva naraščaj, naj se posveti tej ali oni obrti in tako zamaši občutno narodno vrzel. Narod potrebuje samostojnih lužiških obrtnikov, da «e bo lahko tudi na gospodarskem polju osvobodil neonskega vjplJva. Naravno je, da skoraj nobenemu nemškemu mojstru ni pogodu, če njegov učenec zahaja v sokolsko telovadnico. Vodstvu lužiško-arbskega sokolstva je veliko na tem, da obdrži svoje mlado članstvo tuM kesneje v sokolskih vrstah, zlasti tam, kjer je treba izkušenih sokoisrkih delavcev. Pisec nadalje opozarja, tev ozke hiše Ivanke Šmalcove, ki kvari celo lice Marijnega trga. Porušena bo pa fudi bivša Pcskova hiša. Frančiškanski most bo znatno razširjen ter dobi dva stranska mosta za pešce. S tem bo promet znatno olajšan. Važna je tudi regulacija potoka Mali graben, ki je istotako zelo zanemarjen in se voda ne more pravilno odtekati, zlasti ne pri poplavah. Baje prično z regulacijo Ljubljanice že oktobra, najkasneje pa no* vembra. Vsa regulačna dela morajo biti do konca prihodnjega leta končana. Z regulacijo Ljubljanice bo Ljubljana znatno pridobila v vsakem pogledu, ob* enem bo pa to zopet velik korak naprej za melioracijo ljubljanskega barja, bodoče žitnice Slovenije. Ker smo že pri regulaciji Ljubljanice, naj še omenimo nekatera druga regulačna dela v mestu. O razširjenju in regulaciji Celovške ceste smo že poročali. Cesto so ob igrišču Ilirije na levi strani proti Šiški razširili za 6 metrov. Odstranili so neokus* ne barake in podrtije na koncu Koslerjeve* ga vrta. ter porušili tudi del dveh barak, last Vodnikovih dedičev. Cesta sama je bila razširjena na Koslerjev travnik, kjer postavljajo zdaj lično kamenito ograjo. Zdaj je skoro tako široka, kakor od želez* niškega prelaza na Gosposvetski cesti do pivovarne L nion. Ta regulacija je gotovo ena najbolj posrečenih m je bila glede na živahen promet, ki se vrši po nji, več kot potrebna, zlasti zdaj, ko bo v Šiško vozil tramvaj. Tudi o regulaciji Semeniške ulice smo že poročali. Prostor med stolnico in seme* niščem je urejen in tlakovan, zdaj postav* ljajo samo nove stopnice za Pogačarjevim trgom. — Te dni so deloma uredili Ašker* čevo ulico, kjer so napravili pločnik, zdaj je prišla na vrsto Gorupova ulica. Zagreb* ška tvrdka Antun Res je prevzela dela in napravila za pešce dva široka asfaltirana pločnika ter ulico deloma uredila. Tudi na Rimski cesti delavci pridno kopljejo, toda tam polagajo nov kabel. Zdaj pride najprej na vrsto regulacija ovinka pred gostilno pri »Tičku na. gričku« na Grubarjevem nabrežju. Ta ovinek je bil za promet zelo neroden. Zato ga bodo znatno razširili, tako da bo bolj pregleden. Prihodnji mesec začno razkopavati Masa* rvkovo in Vilharjevo cesto, ki bosta drugo leto tlakovani. da je tudi veliko takih, ki so nekdaj agilno delali v Sokolu, ko so se pa oženili, so se popolnoma odtegnili sokolskemu delu. Zato bi bilo nujno potrebno, da se tudi lužiška žena zainteresira za vsa ta narodna vprašanja in se tako ohranijo sposobni delavci ter pripravijo ugodna tla za narodno vzgojo dece. Ta in podobna vprašanja je obravnavala Zveza lužiško-srbskega sokolstva tudi na svoji letošnji skupščini v Budyšinu. Ves potek skupščine, ki jo je vodil brat Šajba, je bil zelo živahen in je pokazal, da se sokolstvo v Lužici navzlic vsem oviram lepo razvija. Poročilo o delovanju Zveze je podal tajnik brat Janak. Poudaril je zlasti udeležbo lužiškega sokolstva na zletu v Poznanju in v Pl^nju ter prireditev domačih nastopov v Klukšu in VVorcvni. Novo društvo je bilo ustanovljeno v Haslovi. O ženski telovadbi je poročal sam starosta brat šajba, ki je svoje poročilo sklenil z željo, da bi lužiška žena v interesu naroda čimprej imela o sokolstvu iste pojme, kakršne imajo žene drugih slovanskih narodov. Pred volitvami so bili predloženi skupščini razni predlogi, med katerimi je najvažnejši predlog predsedništva Zveze za ustanovitev žup in novo organizacijo Zveze. Po tem predlogu naj bi se ustanovile tri župe: zapadna, severna in vzhodna. Zahteva po župah se vleče že od začetka lužiškega sokolsega gibanja, celih deset let, in so jo zagovarjali zlasti katoliški krogi, da bi na ta način dobili župo, v kateri bi imeli večino. (Lužiški Srbi so namreč po veliki večini evangeličani, samo kakih 15.000 duš na zapadu od Budvšina je katoliških.) Predlog je bil po daljši precej živahni razpravi siprejet, zanj je glasovalo j21, proti pa 17 članov. Lužiški Sokoli niso namreč mogli razumeti, zakaj je potrebno napraviti ta korak in s tem ugoditi zahtevi katolikov, šele ko je predsedništvo pojasnilo, da bo ustanovitev žup za sokolsko stvar samo koristna, je večina glasovala za predlog. V resnici je sprejeti predlog takšen, da je ediin-stvo Zveze popolnoma ohranjeno, župe so samo lokalnega pomena in je njih naloga, da skrbe za narodno vzgojo in da pridobivajo članstvo med narodom. SkUipščLna je sklenila, da priredi Zveza na jesen akademijo v proslavo desetletnice obstoja Sokola v Dužici, v letu 1931. pa sokolski z let. Pri volitvah je bil izvorjen za starosto zopet brat Jakub šajba, za podstarosto brat Jifi Wjela, predsednik Zveze lužiških pev- KOl EDAR. Danes: Sreda, 27. avgusta 1°*\ kato. ličani: Jožer, pravoslavni: 14. avgusta, Mihajlo. DANAŠNJE PRIRLOITVE. Kino Matica: Po^anskn 1 bav. Kino Ideal: Polnoč v Alžiru. Drugo gostovanje dunajske operete v operi. Dr:2UR\ri lekarne. Danes: Sušmk, Marijin trg; Kuralt, (io-sposvetska cesta. Gostovanje operete z Dunaja Dunaj in opereta sta bila včasih d\a nerazdru/ljiva pojma: dunajski tempera* ment in značaj sta dvignila opereto do n* i« višjega ugleda. Dunajska operetna produA* cija je zavojevala ves svet in dunajski operetni pevci so glede šarma, zmagovite ljubeznivosti, humornosti in pevske umet* nosti vzgledniki vsem operetnim gledališčem. Johann Strausa je prejel nad vse častni naslov »klasika« operetne glasbe in je postal oče vzornik cele vrste skladate« ljev, ki še danes obvladujejo vse odre. Ljubljančani vedo vse to in večina po« hiti. kadar je na Dunaju, pač najprej v operetno gledališče. Zato je čisto naravno, da je bilo sinoči ljubljansko operetno g1c» dal išče nabito polno, saj je tudi k nam dospela mala dunajska operetna družba, da nam nudi troje zares nad \se ljubeznivo veselih večerov. In naša publika je bila očividno izredno zadovoljna. Samo dvo'e dam in troje gospodov brez zbora in baleta je izvajalo pač prav zase spisano in uglasbeno skromno, a prijetno satirično burko »štirikrat poroka«, ki se godi v razdobju 1°25—1°50 ter nudi večini solistov priliko. da nastopajo v ulogih različnih oseb in pokažejo svojo umetnost v karakterizaciji različnih tipov. Glavni ju» nak baron Harrv pa je vseskoz g. Harrv Paver, ki je obenem režiser in vodja družbe. Tako sta bila središče zanimanja gosp. Paver in gdč. Greta Slezak. prvi kot vedno iznova v zaljubljenosti vzplam* teli čestilec in nato razočarani zakonec, druga pa kot vedno očarljiva mladenka in nato ksantipna žena ter končno celo kot krasna hčerka prve Harrvjeve žene. Ope* retno dejanje je razdeljeno v sedem slik različnih torišč in situacij ter je bogata humornosti in tudi aktualnih namigavanj. Svoj pristno dunajski izvor izdaja v konč* no sladko sentimentalnostjo po že znanih libretovskih kopitih. Izvajanje je bilo odlično, čeprav glede opreme in različnosti prostornosti gostje spričo naše gledališke bornosti niso mogli podati onega, kar lahko nudi dunajsko gle* dališče. Izvrsten pevec, mojster v parlandu ter umetnik v karakterizaciji je bil g. Paver, ki je predstavljal barona Harrvja z dovršeno eleganco in simpatičnostjo. Krn« ljica večera pa je bila gdč. Slezakova, iz* vrstna igralka in pevka velikega izredno prijetnega in polnega glasu. Odlikovala se je dvakrat tudi kot violinistka in zapela del svoje arije tudi v srbohrvatskem je/i* ku. Zela je poleg g. Paverja premnogo iskrenega aplavza; oba sta morali nekaj pevskih točk ponoviti. Zelo prijeten spevokomik je g. Karel S c h u 1 z, ki jc prav dobro označeval raz« lične uloge: s svojo zunanjostjo je komič* no učinkoval g. Ad. Korner in povsem je ustrezala gdč. Bela Springerjeva, pač še začetnica. Komedijo s petjem in spremljajočim orkestrom je dirigiral sam skladatelj, g. dr. Egon Neumann. Vsa operetka je sestavljena iz treh štirih arije in kupletov ter iz prediger in mediger, ki gredo lahko in prijetno takoj v uho in pete. ne kdovekako originalna, a prav ljubeznivo melodična glasba. Za hvaležni in živahni sprejem svojega dela se je prišel skladatelj*dirigent na koncu predstave z vsemi sodelujočimi so* listi zahvalit publiki z odra. Naš orkester je ob eni sami izkušnji absolviral svojo na* logo prav dobro. Tako je bil večer prav animiran, ter se po tem uspehu lahko nadejamo še dveh predstav, ki polno zadovoljita naše za do* bro opereto vedno navdušeno občinstvo. Fr. d. Tatvine Policiji je bilo včeraj in davi prijavljenih več manjših tatvin. V stanovanje .Milke Rožičeve. soproge profesorja Valentina Rožiča v (iorupovi ulici, se je 35. t. m. med 19. in 20. uro splazil neznan tat in ji odnesel z marmorne mize zlato za-pestno uro z verižico v vrednosti 1000 dinarjev. Posestniku in mizarju Antonu Ma-lovašiču je nekdo iz veže na Tržaški cesti 20 ukradel^ f-00 Din vreden mrtvaški prt. Iz hiše Adalberta Ivanu.ša v Černeto-vi ulici ie nekdo odnesel pleskarju Antonu Malgaju 10 kg barve v vrednosti 200 Din. Četrta žrtev tatov je postal delavec Josip Stajer, kateremu je nekdo na stavbi Vzajemne posojilnice odnesel srebrno uro, vredno 400 Din. Brivskemu pomočniku Alojziju Dolinariu je nekdo v drevoredu v Zvezdi ukradel aktovko, v kateri je imel brivsko orodje v vrednosti 500 Din. Med starovpokojenci. — Pomislite, snoči se je hotel splaziti v mojo sobo vlomilec. Poklical sem redarja in od vedel ga je v zapor. — Zakaj pa ne v norišnico? Mož beseda. — Ta teden ne bom mogel plačati obroka. — To ste trdili tudi prejšnji teden. — No, mar nisem ostal mož beseda? Stev 104 SLOVENSKI NA POD«, dne 21. avgusta 1990 Stran 3 Dnevne vesti — Kraljevič Tomislav, pokrovitelj Zveze humanitarnih društev. Kralj je dovolil, da prevzame kraljević Tomislav pokroviteljstvo nad Zvezo humanitarnih, društev kraljevino Jugoslavije v Beogradu. Predsednik Zveze Jovan Maksimović se je iskreno zahvalil za visoko pokroviteljstvo v imenu Zveze in onih nesrečnežev, ki pričakujejo od nje pomoči. — Spreiemi pri banu v petek odpadejo. V petek 29. t. m. bo ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec službeno odsoten. Zato odpadejo ta dan običajni sprejemi pri njem. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik šolske poliklinike v Ljubljani dr. f-'ni;i C i b e r. — Izseljevanje v zapadno Evropo. I/se* ljevanje iz naše države v severozapadne dr* zave Evrope, posebno v Francijo in Belgijo, je od leta do leta večje. Po statistiki izse* ljeniškega komisarijata v Zagrebu je što le* tos v maju iz Jugoslavije v Evropske drža* ▼ e 2729 izseljencev, v prekomorske države pa samo 1535. V prvih petih mesecih teko* čega leta je šlo v države severozapadne Ev* rope 11.285 naših izseljencev, v prekomor* ske države pa 7.125. To je prvo leto, da je naša emigracija v evropske države večja od one v prekomorske države. V Francijo jc šlo 6.994 naših izseljencev, v Belgijo 1.154, v Nemčijo 3080 itd. V Argentino je šlo ta čas 2639 naših izseljencev, v Zedinjcne dr* zave 1458, v Kanado 1990, v Urugvaj 566 itd. Po številu naših izseljencev je torej na prvem mestu Francija, za njo Nemčija in še,e na trertjem mestu Argentina. V preko* morske države gre manj naših izseljencev zato, ker so mnoge države priseljevanje močno omejile ali pa celo prepovedale. — Sprejem gojencev v državno tehnično šolo. Državna tehnična srednja šola v Bco* gradu sprejme v I. letnik arhitektonskega, gradbenega, elektrotehničnega in strojnega oddelka po 40, v geometrski pa 200 učen* cev. V I. letnik geometrskega odseka se sprejmejo učenci, ki so dovršili 6 razredov Tealke ali gimnazije. Šola traja 2 leti. V prvi letnik drugih odsekov sc sprejmejo učenci, ki so dovršili 4 razrede realke, gimnazije ali meščanske šole odnosno strokovne obrt* ne šole. Slednji pa morajo polagati dopol* nilni izpit. — Število gostov v Rogaški Slatini. Iz statistike, ki jo izdaja ravnateljstvo zdravi* lišča v Rogaški Slatini, je razvidno, da je posetilo to naše priljubljeno letovišče od 1. do 11. avgusta 908 gostov, od 31. julija pa 3794. Število novih gostov od 1. do 11. avgu* sta je znašalo 104, od 31. julija 909. Vsega skupaj je bilo do 11. avgusta v Rogaški S'.a* tini 5715 gostov. Največ jih je bilo iz Beo* grada, Budimpešte in Zagreba. — Poštne pošiljke za Obrovac. Občinstvo se uradno opozarja, da samo označba Obrovac na poštnih pošiljkah ne zadostuje, ker sta dve pošti tega imena v naša državi. Zato mora biti naslovni kraj bolje označen na ta način, da se pripiše banovina (dunavska, oziroma primorska), da ne bi zaradi pomanjkljivega naslova poštne pošiljke trpele zakasnitve. — Poziv rezervnim oficirjem. Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani namerava zaprositi pri pristojni železniški oblasti za posebne vagone za one rezervne oficirje, ki so povabljeni k svečanostim v Beograd. Zveza meni, da bi bilo za te udeležence najbolje, ako se odpeljejo iz Ljubljane v sredo dne 3. septembra z brzo-vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.55 in pride v Beograd 4. septembra ob 8.20. Zato poziva Zveza te rezervne oficirje, da ji sporoče z dopisnico najkasneje do petka 29. t m., če se nameravajo odpeljati s tem brzovlakom Ako se priglasi zadostno število rezervnih oficirjev, bo Zveza preskrbela zadostno število vkox ecJesneiulii skrbela potrebne vagone, o čemer bodo rezervni ofitirji obveščeni potom dnevnega časopisja. — Zv. rez. ofic. v Ljtibl;ani. — Novi suhi žigi na nakaznicah Poštne hranilnice. Uprava Poštne hranilnice v Beogradu razglaša: Poštna hranilnica in njene podružnice bodo od 1. septembra dalje žigosale vse svoje nakaznice z novim suhim žigom. Zato bodo ostale veljavne do izplačila samo one nakaznice s starim žigom, ki bodo izdane do konca avgusta, dočim bodo morale po 1. septembru hzdane nakaznice imeti nov žig. — Državna strelska tekma lovcev. Opozarjamo vse prijatelje strelskega športa, da se vrše v dneh 6., 7. m 8. septembra ob priliki državne šumarsko - lovske razstave v Ljubljani velike strelske tekme. Udeleže se je strelci cele države. Tekmovalni red se naroča pri slovenskem lovskem društvu. Posetniki razstave imajo polovično železniško vožnjo. Poskusno streljanje se bo vršilo na vojaškem strelišču v četrtek. 28. t. m. in 4. septembra popoldan od 3. do 6. ure. Strelci, odzovite se! Naj niKdo ne manjlca. — Himen. V nedeljo dne 24. t. m. se je ▼ stolni cerkvi v Ljubljani poročil g. Lev-ste k Alojzij, trgovec iz Sodražice, z gdč. Lovrenčič Emilijo iz Sodražice. Za priči sta bila stric neveste dr. Lovrenčič Ivan, odvokat v Ljubljani, in ženinov brat Oblak, trgovec na Rakeku. Poročil ju je stolni vikar Košmrrj. Bilo srečno! —Železniški pre\az\ na Teznem pri Mariboru. Uprava državnih železnic namerava napraviti na premikalnem kolodvoru na Teznem pri Mariboru v km 279.326 prelaz, zavarovan z ročnimi zapornicami. Obravnava se bo vršila v ponedeljek 15. septembra s sestankom komisije pri premikalnem kolodvoru na eTezncm ob 10. dop. — Če naredimo iz muhe slona. Beograjsko »Vreme* poroča, da se je pojavila v severnem delu Ljubljane epidemija hri-pe in da je obolelo že 15 ljudi, eden je pa umrl. V Beogradu so zamenjali našo grižo s hripo in zdaj bodo mislili, da razsaja v Ljubljani hripa, o kateri ni nikjer na svetu duha ne sluha. Tako je, če sami delamo is muhe slona. — Likvidacija vseslovanskega gasilskega kongresa. Kongresni odbor JGZ v Ljubljani V2bi vse korporacije, tvrdke in posameznike, k' imajo kake zahteve iz naslova dobav ali iz kakega drugega razloga, do kongresnega odbora, da prijavijo iste najkasneje do 2 septembra t. 1. na naslov predsednika finančnega odbora g. Tvana Rakošeta, posestnika in lesnega trgovca v Straži na Dolenjskem. Na pozneje došle terjatve se ne bo moglo ozirati. Vse doslej že predložene račune se bo poravnalo do 6. sept. t. 1. do 2. sept. predložene račune pa do 10. septembra. Sočasno se poziva vsa društva tvrdke in posameznike, ki dolgujejo kongresnemu odboru, da poravnajo svoje obveznosti do 2. septembra 1.1 Kongresni odbor JGZ. — Licitacija del za zgradbo tuberkuloznega paviljona splošne državne bolnice v Beogradu. Dne 2. septembra bo v računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje, Masar.vkova ulica št. 2-L. ofertna licitacija za izdelavo vrat. poda iz keramičnih ploščic in drugih končnih del v zgradbi tuberkuloznega paviljona splošne državne bolnice v Beogradu. Predračunska svota znaša 1.279.952.84 Din. Kavcija za domače podjetnike je 11.500 Din. za inozemce 23.000 Din. Načrti, predračun in ostale pogoje je mogoče vpogledati vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. — Na deški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje v vse razrede v ponedeljek dne 1. septembra in v torek dne 2. septembra, obakokrat od 8. do 12. ure. Učenci se naj pri vpisovanju izkažejo z običajnimi dokumenti. Vsak učenec vplača pri vpisu 20 Din v fond za zdravstveno zaščito dijakov Šolska maša bo v četrtek 4. septembra ob 9. uri. Učenci se zbero na šolskem dvorišču do tri četrt na 9. Pri-četek pouka je v petek dne 5. septembra ob S. uri — Na Visu imajo mnogo vina. V viški občini imajo okrog 2500 hI prav dobrega belega in črnega vina, katerega ne morejo spraviti v promet. Na Visu so imeli zadnjo nedeljo nevihto s točo, ki je napravila mno* go škode. Kjer toča ni pobila bo grozdja mnogo. — Letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrš; v Ribnici na Dol. dne 8. septembra. Kdor se želi udelež ti skupnega obeda, naj javi tri dni prej po* družnici v Ribnici z dopisnico — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru in Splitu, drugoj pa deloma oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 34, v Skoplju 32, v Sarajevu 29, v Zagrebu in Beogradu 27, v Ljubljani 25.4, v Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubijau: 771.3, temperatura je znašal;* 15 stopinj. — S plinom sta se zastrupila. Iz Starega Bečeja poročajo o težki nesreči, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Vdova Armin Valfi je naročila 26 letnemu delavcu Ivanu Kernu naj kraj gnojnice izkoplje- jarek. Kern se je spustil v jamo in začel kopati. Kmalu so pa začuli Ljudje iz jame zamolklo ječanje in ko so pogledali v jamo, so opazili, da Kern leži. V jamo se je spustil mesarski pomočnik Sava Belič, ki je hotel Kern a rešiti. Jedva je pa stopil na dno, je omahnil in se nezavesten zgrudil h Kernu. Ko so ju potegnili iz jame. sta bila že mrtva. Komisija je ugotovila, da je iz gnojišča uhajal strupen plin, ki je oba delavca zastrupil. — Dva zaljubljena v eno. V mali ličan-ski vasi Cisuč, občina Udbina, se je te dni odigrala nenavadna ljubavna tragedija. V vasi je bila lepa Bosiljka Kosanovič, v katero sta bila zaljubljena brata Ilija in Stevan Cvetičanin, ne da bi vedela, da sta tekmeca. Mlajši brat Ilija je končno opazil to in sklenil je osvetiti se dekletu, obenem pa izvršiti samomor. Napisal je pismo v tem smislu in ga naslovil na tamošnje okrajno sodišče, sam je pa poiskal dekleta in dvakrat ustrelil nanjo. Nesreč-nica je bila takoj mrtva. Ilija si je hotel končati življenje, pa ni imel poguma. Pač pa se je sam javil orožnikom. — 16 trupel potegnili iz Drave. Poročali smo o težki katastrofi, ki se je pripetila pri Molvi na Dravi, kjer se je preteklo soboto prevrnil čoLn, poln romarjev. Utonilo je 28 romarjev. Dosedaj so iz Drave potegnili 16 utopljencev ter jih pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva. — Ljubavna tragedija. V vasi Košuta-rica pri Sisku se je te dni odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Josip Jakov-ljevič je imel ljubavno razmerje z Rozo Stefanovič. Ljubezen ni ostala brez posledic. Roza je prigovarjala fantu, naj jo poroči. Fant je pa s poroko odlašal, češ da mora najprej odslužiti vojake. Te dni je prišlo dekle k Josipu in ga še enkrat vprašalo, če jo hoče poročiti. Fant se je pa še vedno obotavljal. V razburjenosti je dekle potegnilo samokres iz žepa >n dvakrat ustrelilo na ljubeka. Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Tri ure po njegovi smrti je dekle rodilo zdravega fantička. Iz Liubljane — Območje državne pošte Ljubljana 6. Nova poštna podružnica št 6 v Ljubljani, ki je začela poslovati — kakor smo že poročali na tem mestu — 1. avgusta 1930, sprejema vse vrste poSiljk, izdaja pa samo pošiljke za državne urade in oblasti, ki so: Kr. banska uprava dravske banovine; dravski žandarmerfjski polk, četa, vod m postaja; direkcija Šum; tobačna tovarna in monopolska uprava: tehnična srednja šola in trgovska akademfija. Na tej poŠti posluiejo tri uradniške moči. —Ij Steber, ki je ▼ napoto! N« vogalu Zvezde nasproti Kina Matice stoji kot po* dal jšek ograje steber, ki je pa oči vidno v napoto. Že opetovano so se vanj zaleteli kolesarji m vozniki. Včeraj ae je pa nekdo — najbrž kak tovorni avtomobil — s tako silo zaletel vanj. da ga je izruval iz beton* skih tal in ga močno nagnil. Stebru se dobro poznajo sledovi sunka. —Ij Prošnja upravi velesejma. Prejeli smo: Prosimo, da bi bili med jesenskim velcsejmom na sejmišču nameščeni vsaj de trafiki in sicer na veseličnem in tudi na razstavnem prostoru vsaj po ena, kakor je bilo prejšnja leta. Ne vemo. zakaj jc bila ta. tako potrebna trafika na lazstavnem prostoru letos ukinicna. Razstavljale!. Kakor tudi posetniki, Uasti tujci, so «e Mpravičeno pritoževali, ko -o mori! iv> uro iskat na »-ejmišč.i t-cf.*'> p.Tdi« s. jo našli »»krt) vek'e na vcse'iČ-ncin prostoru. Ce morJa npf&va (knr pa ni vtr.Ttno) nima za trafiko rcflektantov m^d trafikanti, pa naj jo prevzame sama. sa« izgube ne bo imela. Trgovina z teleznino STANKO FLORJANČIČ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 priporoči* svojo bogato zalogo razne kuhinjske pos»čne in do največjih velikosti vedno na zaiogl. —Ij Sprejem učencev na geometrski odsek Tehnične srednje šo!e. Na geometrski odsek Tehnične srednje šole v Ljubljani se bodo tudi letos sprejemali učenci v prvi letnik. Šola traja dve leti. Sprejemali se bodo učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke, odnosne dva letnika Tehnične srednje šole. Vpisovanje se bo vršilo od 1. do 5. septembra. —tj Pevski zbor UJU v Ljubljani. Članstvu pevskega zbora UJU v Ljubljani sporočamo, da se pevski tečaj z >z:rom na začetek šolskega leta ne prične, kakor je bilo objavljeno, že 6. septembra ob 9. uri. ampak šele zvečer ob 20. uri v Glasbeni Matici in traja 7. in 8. septembra. —ij Danes na vrtu hotela Štrukelj godba z moderno ojačevalno napravo. Predvaja radio - tvrdka »Radioval« najnovejše kemade. 443n —Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 5. t. m.: ženska zlata verižica, double zlata zapestnica v obliki obroča; broška z napisom: »I. mesto je dosegel pri teku 2000 m Majhenič«; moška žepna ura z dvojnatim pokrovom: zlata zapestnica: ročna torbica, v njej 13 Din in dopisnica z naslovom »Tršar Franja. Novavas - Vrhnika; ročna torbica, v njej 3 Din, molitvenik in robec; ročna torbica z 1062.10 Din: star pokvarjen čoln; ženski jopič; zavitek, v njem: srajca in račun tvrdke A. Krisner za 35 Din. Na ovitku je napis »Gospod Rudolf Javornik«; 4 kosi blaga; kolesna svetiljka; ženska jopica; ženska kombineža iz črne svile; 2 novi srajci in zavitek ^Raster« papirja. V železniških vozovih so se našli tl-le predmeti: 9 dežnikov, 5 palic, 6 čepic, kopalne hlačke, 2 para moških hlač, 2 moška klobuka, srajca z ovratnikom, damska bluza, damski površnik, par damskih čevljev, zavitek damske obleke, moška srajca, odeja, kovčeg, v njem steklenica vina in damska bluza, zavitek porcelanaste posode, otroški suknjič, nogometna žoga, 2 aktovki, pločevinasti samovar, 5 fotografskih kaset, 2 ptičji kletki 2500 Din, pletena torba. 2 telovnika, broširana knjiga, pločevinast lonec, volnen plet, vrč, blazina, ročni kovček in zavitek 3000 kosov zeta cigaret. Dr. Ivan Pintar strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo LJUBLJANA, Tavčarjeva o lica 2 II. Telefon 3150. Telefon 3150. zopet redno ordinira 10.—11. dop. in 3t—5t pop, —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. t. m.: moške hlače z denarnico, v kateri je bilo 800 Din, krstni list in domovnica, oboje na ime Jeran Dominik; 300 Din; 150 Din; listnica z 180 Din in 3 tovorni listi; damska ročna torbica, v njeu 2 šilinga in nekaj drobiža; popoldanski plašč modre barve s pisano podlogo; listnica, v njej 400 Din in železniška legitimacija na ime Makovec Josip; 120 Din; denarnica z 800 Din; listnica z 1200 Din; ženska ročna torbica z nekaj nad 100 Din in legitimacija, glaseča se na ime Gregorin Darja; zlata zaipestnica; listnica, v njej učiteljska legitimacija, glaseča se na ime Budnik Pavla; aktovka, v njej računska polica, več rasnih papirjev in načrt za stavbo Govekar; nov čopič; donble lorgaion; listnica, v njej razne slike, listek urarja Rusa, Dunajska o in 2 listka mestne zastavljalnice, glaseča se na ime Roškar Ludvik; zlat uhan z biserom; zavitek blaga za obleko; zlata emailirana broška. Broška Ima v sredini velik diamant, na konceh pa vejice z vdelanimi diamanti; orožni list in lovska karta, oboje glaseče se na ime Bohinec Viktor. Orožni Ust je bil izstavljen po Upravi policije v Ljubljani pod štev. 51; 2 ženska dežnika; moški dežnik; zlata zapestnica z obeskom v obliki deteljice: 300—400 Din; zapestna srebrna ura brez zapestnice m ročna torbica, v njej rožnivenec, molitvenik in bel žeipnl robec. — Fotoaparate kupite na i bol J še pri PR. P ZATEC. optik. Ljubljana. Stari trg 9. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, fcivenih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Jo-sefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinika izpričujejo, da je »Franz Josefova« gren«ca posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josef ova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kapitan »sladke ledene44 barke Križi in težave sladoledarja, ki tudi rabi malo reklame, da bo več prodal. Ljubljana. 26. avrusta. — Vaša barka mi je všeč. lepa je. — Res, »cevni« naše firme so najlepši. 1r. Rus mi nikdar ničesar ne reče. ko mu pripeljem voziček na pregled. Glejte, kako se sveti! Odiprl je posodo za sladoled. Medenina sti pokrov se je res svetil kot zlat kelih. — če je dež, pa postane ta ->pleh« črn kot hudrič — je pripomnil resno. — In kako je z vašo trgovino? — No, tako za silo. Veste, rajši že prodajam sladoled, kot da bi nosil malto. Pelo ni tež.ko, zasluži se pa od 10—30 dinarjev na dan. Stojim in prodajam, pa mine dan. — Kje pa «*meto prodajati? — »opirat je moja in sploh ta konec ob T^jubljanici. — Zakaj pa stojite tu pri mostu, jaz bi šel na »Apioo«. — O, saj grre-m. a se nič ne proda. Veste, je že previsok datum. In že tako ljudje sladoledarja radi prezro, četudi imajo denar. Zdi se, da bi bilo treba narediti malo reklame po časnikih. Vsega vraža pišejo, tudi o starih hahah. samo sladole-darjev se nihče ne spomni. Jaz hi bil zelo vesel, če bi kdo kaj o meni na.pisal. bi se vsaj smejal. — Vidite, to je pa res vrag. Rom vam pa *skomandiral« kakšnega novinarja, da vas bo malo pretipal. — Prosim, prosim! Vsak dan boste dobili pri meni porcijo sladoleda zastonj, če niii naredite to uslugo! — je vzkliknil ves navdušen in srečen. — In dež _ to je vaša smrt, kaj ne? sem ga nadlegoval s svojo nenasitno radovednostjo. _ Pa še kakšna! Včasih naredim-) po 100 litrov sladoleda, pa se kar naenkrat nebo skisa. _ In če je si a do veri star se tudi skisa? — štiri dni je še dober, več pa ne. Veste, ko je dež, pa dajemo večje porcije, samo da se blago razpeča. Lon Chanev umrl Iz Hollywooda, filmskega središča sve* ta, je prišla včeraj popoldne vest, da je umrl Lon Chanev, človek s 100 obrazi, kralj maske. eden najpopularnejših film« skih igralcev. Podlegel je težki operaciji na vratu. Z njegovo smrtjo je zadel ameriško filmsko industrijo težak udarec. Lahko re« ćemo, da je bil Lon eden največjih karak* ternih igralcev na svetu, izvrsten v mirni* ki, neprekosljiv v kreiranju vlog Po pri* vici je veljal za »človeka s HK) imeni«. Chanev je v vsakem filmu spremenil svoj obraz, znal je igrati pohabljenca ali slep* ca enakflfedobro. Njegovi filmi, katere smo večinoma videli tudi v Ljubljani, ostanejo gotovo gledalcem v neizbrisnem spominu. Kdo se ne spominja pošastnega »Fantoma pariške opere«, kdo ni sočustvoval z notr* damskim grbcem v filmu »Motrdamski zvonar« in kdo bi mogel bolje igrati »Cio* veka. ki dobiva klofute« po romanu Leoni* da Andrejeva? To je bil nedvomno naj* boljši Chanevev film. Ustvaril je pa še celo vrsto drugih, v igri in mimiki nepre* kosljivih. Vsi njegovi filmi niso bili dobri, kar pa ni bila njegova krivda. Lon ie bi v vsakem filmu izvrsten, vživel in poglobil se je v vsako vlogo. Za svoje vloge ni šte* dil ne časa, ne denarja, ne zdravja. Tako pripovedujejo, da si je pustil v filmu »Notrdamski zvonar« s kitom zalepiti oči in da je dobil zato očesno bolezen taPo. da je moral vse življenje nositi očalj. V nekem drugem filmu, kjer je igral eno* okega morskega kapitana, ki naj bi vzbujal strah in mržnjo, si je pustil v oko vbrizgati jedko tekočino tako. Hrt me Ta še to — včasih se č'oveka r,mf kakš na smola. N. pr. nekoč. k«> §f» aiaeci I 11 zaposlen pri tem gospodarju. *em /. hov: h tako vroči — Pa hi bilo dobro, da hi jih redno tako grelo, a jih malokdaj. V Vegovi ulici jih je grelo, ali tam niste smeli prodajati? — Smel sem že. pa ni bilo mnogo kruha, ker je bilo preveč konkurentov. Veste, in ljudje so bili preveč rzavervani* ▼ »štrik«, malokdo me je <»pazil in tako so se krohotali. da jim ni bilo za sladoled. — Po vsem tem se torej žalostni ljudj* raje sladkajo kot veseli. — Že mogoče; o, da bi bili vsaj Dolj skisanl. _ No, veliko sreče! naglo sem se poslovil. Ostal je pri svoji barki ožgan, z belim predpasnikom, s svojo kapitansko kapo — zamišljen, da se še zavedel ni mojega odhoda. Morda pa je tudi — tuhtal, zakaj nisem bolj žalostne sorte človek, kajti kupčija je bila slaba. uveljaviti, dokler ni prišel k filmu. Pa še tu je dolga leta igral samo neznatne vh^e v manjših filmih, bil je navaden statist. Stradal je 8 let po ateljejih, dokler niso v njem odkrili nenavadnega taienta za kd» rakterne vloge, zlasti pa za pohabljence. Potem je kmalu zaslovel in postal eden najpriljubljenejših igralcev Amerike. Zadnje čase je nastopal z velikim uspe* hom tudi v zvočnem filmu. Sredi dela ga je v najlepših letih ugrabila smrt. Chanev je bil oženjen in imel je sina, ki je trjjo* vec. Iz Celja —c Uradni dan Zbornice za Trgovino, Obrt in Industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. (Jreonij trgovcev Celje na* znanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 2. septembra 1930 od 8. do 12. ure predpob dne v posvetovalnici gremija trgovcev Ce« lje, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljud* no vabijo, da se pri njej v določenem času zglase. —c Izgubljeno in najdeno. Na Ljubljan. ski cesti je izgubil 23. t. m. neki voznik ta» kozvano vozno »vinto«, vredno KMK) Din. — Na kapucinskem mostu je bilo 23. t. m. do* poldne najdena rjava usnjata aktovka, v kateri je bila zračna sesaljka za kolo. Last* nik naj se zglasi na celjski policiji. —c Državna deška meščanska šola ▼ Celju ima vpisovanje v vse razrede 1. in 2. septembra od 8. do 12. dopoldne. Spreje. majo se v prvi letnik samo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto. S seboj je treba k vpisovanju prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Ponavljalni izpiti bodo 29. t. m., završeni pa 30. t. m. —c Na državni dekliški meščanski šoli v Celju so bil ponavljalni izpiti za 4. razred včeraj, završni pa bodo trajali od danes do vštetega 30. t. m. Vpisovanje pa se bo vršilo 1. in 2. septembra, vsakokrat s prif četkom ob 8. uri. Vse ostale podrobnosti so razvidne z uradne deske v šolskem poslopju. —c Nevaren karambol kolesarja z avto* mobilom. V nedeljo zvečer se je peljal s ko# lesom 27»letni posestnikov sin Kari Antlo« ga. doma iz Gotovelj. iz št. Petra v Savinj* ski dolini po glavni državni cesti proti do« mu. Ko je zavil z glavne ceste proti doma* či vasi. je trčil z avtomobilom, ki obratuje med železniško postajo v Š. Petru in Vran* skim. Antloga je padel s kolesa in se težko poškodoval na glavi, ima pa tudi zlom'jeno nogo in je zadobil tudi težje notranje po. škedbe. V zelo resnem stanju je bil prepe* Ijan v celjsko javno bolnico. —c Glasbena Matica v Celju. Vpisovanje vseh gojencev bo 1. in 2. septembra t 1.. vselej od 8. do 12. ter od 2. do 6. popoldne v Matičnih prostorih na SlomSko-^em trgu št 10-J. Gojenci se lahko prijavijo tudi potom dopisnic in vse tozadevne it-formacije daje ravnateljstvo. Začetek rednega pouka bomo javili pravočasno. Oče in sin. Oče piše sinu: — Dragi sin! Mislim, da ti ho 30 frankov dnevno za življenje v Parizu zadostovalo. — Sin odgovori: — Ljubi oče! Tudi meni se zdi. da bom imel 30 frankov na dan dovolj. Toda pozabiti ne smeš. da moram živeti tudi ponoči! *5E0VENSKI NAR OT><. arvka. Letalska katastrofa pri Jihlavi Uradno poročilo V uradnem poročilu ministrstva javnih del5'o letalski katastrofi pri Jihlavi je rečeno, da je bilo vremensko poročilo poletu prijazno. Start letala je bil brezhiben. Pilot Sedlar je imel za seboj okrog 3000 ur letanja in samo v službi češkoslovaških zračnih prog je preletel 290.000 km. Ze od začetka 1. 1927 se mu ni pripetila niti najmanjša nesreča. Mož je bil popoln abstinent in nekadilec. Tcli-ftična komisija je točno ugotovila, da padca letala ni povzročil mehanični defekt. Pilot se je približal temnim oblakom lokalne nevihte in hotel jih je preleteti. Ker pa to ni šlo, se je spustil in ubral pot med dvema nevihtama. Ker na Jihlavo ni mogel leteti, se je obrnil za 180 stopinj in se hotel vrniti v Prago odnosno za silo pristati. V tem ga je pa zalotila silna nevihta baŠ v trenutku, ko je bilo letalo nad visokimi dimniki. Ko se je izogibal eni teh ovir. je bil že dezorientiran in zavil je v smeri močnega vetra. S tem je letalo izgubilo na relativni hitrosti in ker je letelo razmeroma nizko, je strmoglavilo na tla. Pri padcu so eksplodirale posode za bencin in letalo se je vnelo. Katastrofo so torej zakrivile naravne sile, proti katerim je čkovek brez moči. Katastrofo je preživel samo profesor Kraus, kajti težko ranjeni inženjer M i rek Kaš iz Brna je v nedeljo z jutra i umrl. Kraus pripoveduje, da se je tik pred katastrofo nenadoma stemnilo, nebo je postalo svetlosivo rn po letalu je začela biti debela toča. V naslednjem trenutku se je letalo močno rraer-nilo na levo stran in Kraus se je onesvestil. Zanimivo je, da strahovita katastrofa pri Jihlavi prav nič ne vpliva na zračni promet. Na vseh zračnih progah prevažajo letala potnike normalno. In noben potnik se noče datfi zavarovati, čeprav vsakega pred poletom opozore, da bi bilo pametno fcn storiti. Danes ob 4m P°l S., 9 Nepozabni BEN HUR Ramon Novarro poje božansko ljubavno pesem ▼ zvočnem filmu „POGANSKA UUBAV" Divne, očarljive, nepozabne arije! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. „ELITNI KINO MATICA44 Telefon 2124 Mag. št. 31598/30. RAZPIS 11651 Mestno nacelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih In betonskih, tesarskih in pleskarskih del za napravo ograj okrog mestne stanovanjske kolonije na Vodovodni cesti. Pojasnila in razpisni pripomočki se dobijo med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2TL Tamkaj se tudi vlagajo pravilno opremljene ponudbe najkasneje do dne 2. septembra 1930 do 11. ure dopoldne. Mestno nacelstvo v LfaMfMft, dne 23. avgusta 1930. i — Na vprašanja mm tJaftimtmiM amfam ©i Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan avečer od 6. ure dalje. Tečaji za začetnike in izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— K8. uTe zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 7/1. 2294 Trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino in gostilno ter trafiko, v prometnem kraju na deželi ob glavni cesti radi bolezni po dogovoru naprodaj. Miha Suša, Brdovec, pošta Zaprešič, Hrvatsko. 2290 Štedilnik nov, modern, s štirimi ploščami, prav dobro izdelan, z medenimi okovi, uporaben za češke plošče, prodam radi nad-številne oprave kuhinje. — Ponudbe na naslov: Štele Herman, Zalog, pošta Deviea Marija v Polju pri Ljubljani. 2289 Čolni na Ljubljanci se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2249 Za stavbe vsakovrsten sub tesan Is žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Wallet £xpress zopet odprt! Obleka naredi človeka, ta izrek velja že od nekdaj. Zato reglejte Vašo jesensko garderobo in jo pošljite v VVallet Expres, Start trg 19, ki jo zlika, kemično sčisti, brez da bi blagu škodovalo; posije, na željo tudi obrne. Cena likanju 18 Din. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka. — Angleški mesečni abonma — 4 kratno likanje Din 60__. 2292 Je nevestinih opreni*. MATEKfTMKEi, Ljubljana dbunaj&fki veCe&ejm (IVietter UleAAe) 7. do 13. septembra 1930, Rotunda do 14. septembra Posebne prireditve: =*alon kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava »Krščanska umetnost* — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj in m. avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju iu v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri WIENER MESSE-A. G., VVIEN VII ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cest- 1. Kot višefc velesejma priredi modna palača JULIUS KRUPMK. W|en VIL, Kaiserstrasse 115, 10. septembra 1930 0b pol 8. zv. velikansko modno revijo t velikem dunajskem K onzertbaussaalu. Rezervirajte si prostor brzojavno! Oton OariatoC _ y«a T LjubUanO.