(P»WBH» Kttflki 8 vlnjCT.)
9IW,» poned»l|ek 1 oktobra 11W
Letnik. XIII
v* \ tUn, (udi o?* nedeljah In prazufkilt,
5 zjutraj.
• • V *a	. r'i-ka As; • rt. 20, L nad=,r. — Vsi
-.J; ' » •	Jjsia. Netranki' -na pis na * re
sp.vjcr. al> in rokopis *e "C vračajo, j In f _ruv>'T --ti,:)-, -te : C hilia. Lasftii': ko isr.rcij t*. — Tisi .-'. .;;;;- —'*, % p'san s zadruge z n • ivc.ii v ji, . ;a Sv. i !šsi«t as^ega Jt. ?0. -'on i	. i uprave £tev. li-57.
rina znaia: /a r-io leto....... K 31-20
leta................ . 15^0
za tii mescce.......... 780
t i pedtljsko Izdajo za ct'«o leto ••••«• . 620 "a r . *ji ....................... 3*69
L'r<
doi
Ud lisi on:
Ni


Posamezne Številke .Ediuoati' se prodajajo po 8 vinarfev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok o s ti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rrm po 10 vin.
Osrnrtnicc, zahvale, poslanice, cgiasi dcr.a^r.Ui za-
_ vodov...............m/n po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nad.*);na vr_'.a................ 2.—
Mali oqlasi po 4 \inarje bese-Ja, najmanj pa 40 vinarjev.
O^l^e sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina Ui reklnmacije se po'iij:jo upravi lista. Plaćale se Izključno te upravi »Edinosti* — pUča in toži i»e v Trstu. '
Uprava ta inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiskega sL 20. — Pošinohranilntčni račun St. 841.652.
prič; skin:
Kmm F0i5žn!.
d n>«*?ga posebnega poročevalca).
D u n a i, oktobra, •j i upu! ji je se ie vršil oni toliko
v ,m .govor Poljakov z ministr-. sej limoni dr. Še
D?
ski
•
jsta\i na dnevni red predloge o odpravi i politiške cenzure. Vsako zakasnenje spod-| kopava ugled 'bornfce. Tiskovna svoboda
1 tem-jlj ustavnega življenja.
* *
1 Nemška mesta na Češkem se odlašajo še dfer in, s" ka-j drugo za družin z os>rimi izjavami proti
;eio »ro proi o-rivarjal mi- ^eški dr/nvnr-pravni izja\ i. Ne marajo • / rVMio ni i waruowski; z niim j češke države, v kateri bi imeli Nemci ■ oddelni predstojnik l Lehne. tudi popolno narodno avtonomijo. Boje se t ^ • "'ak- -o J-šli* z- p. .;.se> v.uivce ; za svojo bodoensi v taki državi. — V isti <\. . ta, za demokrate	v-1 sapi pa Nemci izrekajo narodno smrt ob-
7u 1 -e poljake dr. Ciiabinski, p^j- i insimni Slovencem v najbližji dobi, osia-,;,..! rr inko dvorni sve^n?! Kend-jlan Slovencem pa polagoma, kajti Nemci »ciiali e demokrate Daszyjnski hočejo biti gospodarji Adrije, brez katere ..v	cflcijalna	a i^A -'..ujne umživ-ti in se razvijati,
do pike vse. kar je
Oni
L>
n_iu iii
z
iritateljem! dobro vedo. -a ob Adriji re bedo nikdar iosii» že v naprej znano o.... pred-j neomejeni gospodarji, dokler je zaled'e obsegu teh važn h pogajanj, nam-1 slovensko. Zato je treba Slovence poaem-
reč da v prvi vrsti za denar, za \ elikojriti, da bo nemški most do Adrije stal na 7 a-ja, ki uj da vlada Poljakom za—, trdnih in vartiili temeljih. Slovenci pa smo v dajatve in rekvizicije. Pr. Seidler jim v želodcu žil titn tudi ostanemo.
ki se pojavljajo po določilih vojnodalatve-nega zakona in ki morajo iti po instancah ._](j kotiečne rešitve. Tudi §e niso končana jas a z ogrsko vlado o.... delitvi ta-. -iremen. — Velik del pogovorov se je I o <;i)!iovitvi dežele in o povračilu voiii n škod. — Prišle so vokiuere politiške zahteve
:l2yezaa mmM pražila.
i in jc po\ edal. Ja je vlada pripravljena reči Poljakom v teli opravičenih zah-
eva'i: opozarjal jc le na tehniške težave
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. oktobra 1917. V z h o d n o bojišče. — Pri Seretu
v Bukovici to napadi! včeraj Rusi po moč-v razgovor tudijui lopovski pripravi. Pri Sv. Onufriju so — V vseh teh bili očbUi z ognjem, pri Vaškovcu pa vr-
«jih jt izjavil dr. Seidler, da jih /,eni s protisunkom avstror,grških in nem
CešKim; strankami. — I>ne 3. t. m. je »
sejo. v kateri je zopet potrdil, da no na stališču državnopravne iz-
vlada » ačeloma ne odklanja in da je po-gajanje mogoče. Ker pa morajo razna vpra.^V ija priii prej v obravmavo v razna re>ort:ia ministrstva, je bila seja pretrgana in -e bo nadalievala 10. t. m. ob 4 pop. imenovano predsedstvo >;KoIa Polsk.e-<ki so zdaj načelniki posamičnih strank) bo do iie razpravljalo tudi z zu-rianjim ministrom grofom Czernkiom <o zade i'!i, ki >e tičejo kongresne Poljske) in z :ši m vojniu poveljstvom (v zadevi Icgijonarjcv).
včeraj je povabil dr. Seidler k sebi za-st ;pni:,a češkega katoliško-narodnega kluba Jos. Kad I čaka (mesto odsrtnega načelnika dr. Hrubana) in razpravljal 2 njim o politi kih, gospodarskih in socijalnih vpiušaniih s pojebnim ozirom na češke razmere. — Da bi ti poslanci šli za lepimi bes-iiaiui sedanjega mlnistr. predse ' '-ka, .i tem ni treba zgubljati besed; oni ne uo rttšili sloge v »C.S. . dokler ne gre za !:aeelne razlike med njimi in ostalimi iškimi strankami. — T>ne 3. t. m. je j.nel ta klub sio't tr<
Jave z e 30. maja 1.1, in da zvesto ostane v »Češ em Svazu«.
() Jugoslovanskem klubu pišejo danes Ji>. Ccški korespondenci), da bo gla-pr . tiiiu it* tiidi v vseh drugih v.i o, ozic onalitD post«>pal. Ta do-stavek ne odgovarja rcaiiici. Jugoslovanski klub bo val, kakor doslej, za vse i.redloge n zakone, ki so namenjene v blogor ljudstva.
* ♦ *
Ker irnaio razmere v kongresni Poljski tadi vpliv T";a našo notranjo politiko, spori -Nm: Regentski svet v Varšavi je že c1'>l<>0en; imenovani bodo nadškof Kakov-ski. knez Lobomirski in grof Josip O-stioaski. — Ministri pa bodo: knez Alek-S nder Lubecki. grt-i Rc likier Leinpicki. L« idevik Grrj'd, rrfeserji Miko!o\vski, Pomorski, .-\ow . i, "urczewski in ge-n - a! Rostworou — Fudi jc že izšla ji;<-edba. ki ureia šolstvo. Upravo oskrbu-pre!;jdna komi: i i, .oJa take upravne zadeve, ki se dotikajo važnih vojaških interesov. more J11 i tudi c. in kr. vojaška uprava. — Uradni list je že objavil predpise o ljudskem šolstvu, ki jih je skle-
nil bivši drž:
Prihodnji . seja orostovii razpravlja a kariev m o r
-vet.
H »■
Češki predsedn Su pismo.
t* »t* . '
1< -man r
Usoda ie t ime Brichtt vednih
o »drami v lir
Naibr- e pt ono. kar so vt ro . so pr! >» prOUo do iju>erjen:. Bric od . eti ti')\ .in loi^. On jjri veci r; . vega J( g tako bevnos
9. t. m. ob 1 pop. bo! i ^dr :*;enja časnikarjev: j oravnem položaju časni-1 kovnega zakona.
tv ni klub je poslal
.e zbornice dr. Oros-aria. :iaj čim prej i>o-
jkih čet.
Italijansko bojišče. — V odseku Sv. Gabrijela le deini sunki Italijanov, \:i so bili brezuspešni. Na Costabclli so ai-pinski oddelki privedli Iz sovražnih iarkov 21 bersagljerjev.
Albanija. — Nič novega.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 7. (Kot.) Veliki glavni nan, 7. oktobra 1917.
Zapadno bo j išče. — Vsksd deževja in vetrov je bilo bojno delovanje pri vseh armadah neznatno. V Flandriji močen molilni o&enj s posameznimi srditimi ognjenimi sun* i na bojišču med Poetkapelle in Zaadvoorde. Pred Verdunotn je od ča-fa do časa ožkc!o topovsko delovanje na vzhoanem bregu- More. P«izvedt>valn; boj? so tamkaf ?n v već drugih odse-kih izzvali mimogrede stopnjevanje <?bojestranskega o^njs. Fotografski posnetki nsših letalcev peirjujejc, d? so povzročili naši bombni n^piidi na rrdnjavo Diinkirchen močna opustošenja v več delih mesta, posebno pristanišču, skladiščih in na koiodvoriJi. S tem je bilo doseženo občutno oviranje an-dovoza.
V	z h o c n o bojišče. — Fronta pi inča Leopolda Bav.: Severovzhodno Rige, pri Dvinsku in ob Zbrvču na več krajih živahni obojestranski topovski boji. — Trenta nadvoivode Jožefa: V Bukovini so Kusi s pomočjo oklopnih avtomobilov «3-padli iiri^e postojanke pri Sv. Onufriju in Vaš ko v cu. Sovražnik je bil odbit z ognjem in pregnan iz Vaškovca s protteunkom nemških in avstrijskih čet. Napravili smo i jetnike. — Pri Mackenset?ovi armadi je cij dolnjem Seretu in pri Tulceft oživelo bojno delovanje artiljerij .
BF.ROL1N, 7. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 7. oktobra 1917. zvečer.
V	Handrrii zvečer parpščaioč tooovski boj med Langemarckom In Zonrebekoin. Na drugih irontah n«č bistvenega.
Prvi Kener:.1n'i Xv.jrt:rmo;ster5 itf. I ndendorff.
TURSKO.
CARIGRAD. 6. (Kot.) Iz glavnega slana se ooroča: Fronta ob Dljsli: Akcijo so-vra/nega oddelka, cbstoieče^a iz 5 eska-drorov, ki ie bil ojačen z artiljerijo, smo
v duši! i s topovskim ognjeni že v kali.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, o. <Kor.) WoIffov urad po-
rova: V severnem vodovjiLSO potopili naši podvodniki zopet 17.000 to:L
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Rusko poročilo.
6. oktobra. — Severna fronta: V smeri Rige smo s pehotnim in topovskim ognjem odbili poizkuse manjših sovražnih o .'-'sikov, da bi izvršili napade v okolišu Sko-pula severno ccste v Pskov in vzhodno Lvova. — Zapadna, jugovzhodna in romunska froma: Pehotni streh rn poizvedovalne akcijc.
PETROORAD, 6. Kor.) Na kavkaski fronti so ruski poizvedovalci na nekem premetnem izvidu ujeli poveljnika nemškega letalstva v Črnem morju, groia Mierja.
V^sii iz Siassid.
POGAJANJA ZA SFSTAVO KOALICIJSKE VLADE.
PCTROGRAD. 6. (Kor.) Člani vlade so imeli z zastopniki demokratične konference. moskovskih industrijalcev in kadetov včeraj sejo, na kateri so vse tri skupine | naznanile svoje pogoje za sestavo koal:- •; cijskega kabineta. Seia, ki je trajala do j V20 zjutraj, se bo danes ob v-ll popoldne; zopet nadaljevala, da se izdela novo besedilo zagotovljenih dogovorov.
PETROORAD, 6. (Kor.) Reuterjev javlja: Č'a"i vlade so ^e pođ predsedstvom Kerenskega pogajali v petek od 5 popoldne do 3 zjutraj z incskovrskiini industrijalci in delegati demokratične konference in kadetov. Dosežen je bil popolen sporazum glede sestave koalicijske vlade.
DEMOKRATIČNA ^ONFERtNCA.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Na zadnji seji demokratične konference je delegat Dan imenom menjševikov predlagal, da naj se izda pesebsn oklic na demokracije vsega sveta. Ta eklic konstatira najprej, da je Rusija prisiljena, da se bojuje na dveh Irontah, namreč proti vnanjim in notranjim sovražnikom. Pred šestimi meseci, pravi dalje oklic, je oznanjala ruska demokracija potrebo miru brez aneksi j in odškodnin na podlagi pravice samcodlo-čevauja. Takrat je bil vojaški položi.] Rusije razmeroma ugoden. Osrednje vlast] so hotele skleniti z Rusijo časten mir, a ta ie odklonila misel posebnega miru z nemškim imperijalizmom v nad«, da se bodo narodi obeh vlasti uprli in prisilili svoje vlade k splošnemu dem« kratičnemu miru. Do tega miru ni prišlo in od takrat se je vojaški položaj Rusije znatno poslabšal. Nemci izrabljajo desorganizacijo Rusije, prodirajo v deželo in oiačujeio s tem vojaško nrotirevoluciio. Oklic opozarja nato ia vznemirjajoče vesti, ki razburjajo ruski narod in ki pravijo, da nameravajo mednarodni krogi skleniti mir na stroške Rusije in napraviti medsebojnemu klanju kulturnih narodov konec s posebnim mirom. Ruska demokracija, pravi oklic, se bo z vsemi svojimi močmi branila proti poplavi domovine s tujimi armadami in ne bo nikdar privolila, da se ji odvzamejo njena ozemlja ali njena neodvisnost. Toda stvar obrambe revolucijonarne Rusije je tudi stvar vsake druge demokracije sveta. Potlačenje ruske revolucije bi pomenilo mir na stroške oropanja kake voju-ioče se države svetu bi grozile nove revanše in nova oboroževanja. Zato poživlja demokratična konferenca, pozdravljajoč idejo mednarodne socijalistične konference, vse demokracije sveta, naj podpirajo mirovna stremljenja ruske vlade. Potem ko se je predsedstvo konference posvetovalo o oklicu, je podalo sledečo izjavo: Demokratična konferenca potrjuje trdno voljo vse ruske demokracije, da se hoče bojevali za uresničenje miru brez aneksij in odškodnin in izraža željo, da se izrazi ta volja v manifestu, ki naj ga sestavi predsedstvo, obstoječe iz zastopnikov vseh na konferenci udeleženih strank. Ta predlog je bil sprejet z živahnimi klici oživel mednarodni mir!« z vsemi proti enemu giasu. Prva seja predparbmenta se bo vršila danes v magistratni dvorani.
Upor? vojakov.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Glasom brzojavke iz Gomela (gubernija Mohilev) tam-
kaj 8000 vojakov ni hotelo oditi na fronto. Poizkušali so izzvali nemire. Ko so jih kozaki in dragonci obkolili, so kapitulirali.
Volitve na Finskem.
•illLSINGFORS, 6. (Kor.) Rezultat de-/ ..10 orski-h volitev koncem drugega
dne sledeči: socijalisti 45',ć, meščanske
ranke 55% glasov.
Stavka železničarjev v moskovskem okraju.
PCTROGRAD, 6. (Kor.) Železničarji m i o - ovskega okraja so sklenili stavko. Na fronto vodeče proge niso prizadete.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Ob 6 zvečer je Ker^nskij naznanil odboru železnicarske zveze, da boste dve zahtevi sprejeti in prosil obenem, naj se sklep glede stavke prekliče.
Stavka v papirnicah.
PETROGRAD, 6. (Kor.) Delavci vseh papirnic so pričeli stavkati. Ako bo trajala stavka dalje časa, groze pravočasnemu sklicanju ustavodajne skupščine resne ležkoče radi pomanjkanja papirja v tovarnah, pri katerih so naročene glasovnice.
2ldovski kongres.
STOCKUOLM. 8. (Kor.) Priprave za židovski kongres v Rusiji so se že pričele. Kongres bo formuliral zalite\ e Židov, ki se predlože ustavodajni skupščini in mirovnemu kongresu.
K imenovanju Jeireinova za poslanika v Švici.
3ERN, 6. (Kor.) Nasproti raznim poročilom listov, ki so spravljali imenovanje jefremova za ruskega poslanika v Bernu v zvezo s predstoječiini mirovnimi pogajanji, naznanja Jefremov potom ruskega iiskovnega urada, da ni čisto nobenega vzroka, da bi se spravljal njegov poklic v Bern v zvezo s kakim novim gibanjem za dosego miru. __
Michaelis odpotoval na zapad.
BEROLIN, 7. (Kor.) Državni kancelar dr. Mihaelis je odpotoval včeraj na zapad.
Ameriški kof^-es odgoden.
NVASHINGTON, 6. (Kor.) Kogres ie bil odgoden.
Poslanec Turmel aretiran.
PARIZ, b. (Kor.) Poslanec Turmel je bil danes aretiran.
i H
*.
-'»ti
nzsHtš!*'
Ctiavtfua.
lioteii, da je bilo, iezi i vseh rado- j _'e ^ovorllo samo! uiači*. ;isii, ki so črpali j
.. ..siji v c jš'

štirje
w l c kom večerje ■ - ; pitanom Fou- j n .um. ia bodočim J . . nora de Lozeri-. ' ; H.-' .-telji. ki so bili i :	1 ! e rcL ti k r\ a-
:j is;".roinik 1 da sta s j la ia urug na drugega, daj d, i/reden ostali m« gii; vnics .!» »<. zLiraženosi obeh borilccv ia ie iz.irala iz nekega preisnjega prepira : ni bila r'kakor posied t piianosii, kajti vse šLri pr.^e dvoboja so zagotav-
jale na svojo moško besedo, da je vseh šest udeležnikov pojedine popilo do pri-četNa šule tri steklenice. Po kc .ča-; eni dvobo u so jni štirje, katerim sta d v oboji lika umria v rokah, jokaje čakali juiia. in v resnici so bili Še zelo bledi in čisto potrii, ko so naslednji dan prišli k prelskova lemu sodniku, gospodu de Ba-diercu.
Kot ne bi bilo dovolj tega žalostnega dogodka, se je nadalje še pripovedovalo, da »e v istem ča^u v spodnjem nadstropju zadela kap blagega, dobrega, vrlega od-vetnika Bricheia. Pripovedovalo se je. da ;e zvesti Colard zjutraj, ko je prišel v sobo svojega gospoda, našel Bricheta v sami srajci mrtvega na tleh. Brez dvoma je Brichet čutil, da se mu bliža napad, in je houč klicati na pomoč, skočil iz postelje.
Nekateri, ki so povpraševali natančneje, so zagotavljal', da je imel ta drugi napad svoje posebne vzroke____da je bil posledica pijanosti.
Kljub prizadcvanlK ?. estega Colarda, da bi spomin svojega ^uspodarja obva-
roval tega madeža, se je vendar raznesla
resnica po mestu. Vse je govorilo, da je stari služabnik našel Bricheta mrtvega
med velikim številom izpraznjenih steklenic. Po hišniku seveda veliko prepozno poklicani doktor Gardie da ie le še mogel ugotoviti smrt, ki je nastopila vsled prekomerno zaužite pijače.
Tako so se razširjale vesti o dogodkih
v Brichetovi palači.
In drugače tudi ni moglo biti. Kar se tiče de Lozerila in Fouquierja, je bilo popolnoma uinljivo. da sta se prebodia drug drugega, glede Bricheta pa je skrbel Colard, da je občinstvo verjelo vest o Brichetovi smrti vsled kapi. ki ga je zadela zaradi pijančevanja.
Ko je hipoma učinkujoči strup ugonobil Bricheia, je Colard nemudoma slekel truplo, da se je moralo misliti, da je smrt dohitela siarca, ravno ko je zapustil postelj. Colard se je nato sam povaljal po nedotaknjeni postelji, da bi bilo videti, kot da je Brichet vse do onega usodnega trenutka ležal na r»jei.
03 združenja moro priti I
»Agramer Tagblatt« je priobčil v svojem izdanju od 30. sept. doli posneti članek, v katerem z odkrito in krepko besedo kaže, kako slepi, ali zlobni, ali pa o-mamlieni po sovražtvu proti Slovanom so Nemci in Madiari, ko tako besne proti naši zahtevi po — ' ujedinjenju.
Nele Italija — ampak tudi avstrijska vlada in tudi nemško - avstrijska javnost nam odrekata Dalmacijo. Italija ne pri poznava narodnega principa in si hoče — v kričečem nasprotstvu z vsako pravico in tudi z načeli, ki so jih proglasile ententine vlasti — prisvojiti hrvatsko, Jugoslovansko ozemlje. Oficijelna in ofi-cijozna, torej nemška Avstrija gre tudi preko narodnega principa in vrhu te&a ne pripozuava niti pozitivnega zakona, pripadajočega k državnim temeljnim zakonom monarhije. Gospod pl. Seidler »kon-statuje« enostavno, da Dalmacija tvori »sestaven del Avstrije« in smatra s tem stvar kot rešeno. Kaj se on briga za na-godfceni zakon, za prisego Njegovega Veličanstva! Kai se brigata za to »Neue Freie Pressc ■: in »Reichspost«, ta par nobile fratrunu združena v plamtečem sovražtvu proti Slovanom! Ker rma Avstrifa Dalmacijo protizakonito v oblasti, ker noče dopustiti izvedbe državnega temeljnega zakona, po katerem spada Dalmacija k Hrvatski, naj ta poslednja še nadalje ostane avstrijska kronovina, mora hrvatski narod še nadalje odrekati se združenja! V resnici: od kod jerrdjeta ob takih okolno-stih avstrijska vlada rn nernško-avstrijska lavnost tisto ogorčenje, s katerim odklanjata — italijanske zahteve po Dalmaciji? In kako si g. v. Seidler ob takih naziranjih predstavlja nadaljnji razvoj jugoslovanskega vprašanja? Ali pa meni, da spada k najvišim dolžnostim avstrijskega m;nistr-skega predsednika, da razlaga južnim Slovanom posebno to, da je izvedba kakega obstoječega zakona nezdružljiva z interesi monarhije le zato, ker bi uvedla združenje južnih Slovanov monarhije, živečih pod tolikimi hi tolikimi različnimi političnimi upravami? Kake koristi si obljubujeta za državo tako modra avstrijska vlada — in še modreja avstrijska javnost od tega, da se iužnrlm Slovanom vsili izpoznanje, da se niti najprimitivneje njihove narodne zahteve ne morejo izpolniti v monarhiji?!
In vse to ravno v času, ko inerodajui činitelji v monarhiji ukrepajo vse inožno, da bi preprečili pretvezni angleški namen da bi se vprašanje Dalmacije — »interna-cijonaliziralo«! Kako smešno! Mari res ne vidi ta gospod v. Seidler, da se ravno on in po njem inspirirano nemško-avstrij-sko časopisje nahajata na najbolji poti, ki v&e južno slovansko vprašanje spravi
pred mirovni kongres?! Ali je prav resnično, da so se tudi na Dunaju tako malo naučili od te vojne, kakor v Budimpešti — to je: nič! Wilson pošilja papežu noto, v kateri pravi, da bo Amerika vojevala, dokler ne bo zagotovljena pravica samo-določbe vseh narodov (»naj bodo veliki ali mali, mogočni ali šibki«). Asquith ima v Leedsu govor o vojitih ciljih zavenikov ter omenja — v očitni zvezi s stavkom o samodoločbi narodov —ter omenja jugoslovanskega vprašanja. G. v. Seidler in avstrijsko-nemško časopisje pa govorita Jugoslovanom v obraz: Ne, in stokrat ne! Ne dovolimo ne le nikakega združenja vseh južnih Slovanov v samostojno državo v notranjem monarhije, marveč niti združenja Dalmacije s Hratsko ne dobite! Ostanete nadalje razdeljen, raztrgan narod v gavdij Nemcev in Madjarov v lej državi! In g. v. Seidler in nemški A\ strij-ci menijo menda, da s tem razglašajo sum mu m — modrosti? Vprašanje je, ali je to le navadna kratkovidnost? Ali pa morda zlobna omejenost? Ali pa ct-!o vse-nemško sovraštvo proti Slovanom? Ali pa je zmes vsega tega? Ali ti ljudje ne vidijo, kako grozno slabo uslugo delajo državi s takimi praznimi besedami, kak odmev da izzivljajo v ententnih državah, kaka čutstva med južnimi Slovani monarhije?
Ogisko ofjcijozno časopisje se je tudi požurilo, da pomiri g. v. Seidlerja in nemške Avstrijce, češ: vprašanje združenja Dalmacije postane aktuelno še le »po vojni«. Po vojni! To bi moglo pomen jati: na mirovnem kongresu; in če Ogri menijo tako, ne moremo imeti nič proti temu. v-Po vojni« pa !a;hko pomenja tudi: po sklepu miru. Ce ogrsko časopisje tako misli, potem pa se nahaja v hudi zmoti. Kajti, to je danes jasno: ali se jugoslovansko vprašanje reši v monarhiji še za časa vojne, ali pa — Če merodajni činitelji ne izvrše te rešitve v smislu jugoslovanskih zahtev — postane predmetom mirovnih pogajanj. To je gotovo, to vedo vsi Jugoslovani, to je rekel vnovič tudi Asquith. I11 če si na Dunaju in v Budimpešti domišljajo, da morejo postati Jugoslovanom neprijetni s tem, da vedno kažejo na sličnost med izjavami entente m zahtevami južnih Slovanov, se motijo silno. Jugoslovani so skozi« več nego tri krvava leta dnevno in tolikokrat dokazali svojo zvestobo do dinastije, da moreio v četrtem vojnem letu mirno, odkrito in odločno govoriti: mi soglašamo z entento v nazira-nju o pravici do satnodoločbe narodov, o pravici malih narodov do lastne svobodne ekzistence. Mi želimo, da bi to naziranje in to pravo našega naroda udejstvili v okviru monarhije. Ker pa hočemo brezpogojno uresničiti svoje pravo do ujedinjenja in do svobodne narodne in državne ekzistence in je tudi uresničimo, naj se nas ne ovira, da moremo to storiti v notranjem monarhije!
Prano lite.
»Tagblatt« 1 dne 30. sept. se je zagnal spet v »Edinost«, imenujoč jo najhujši slovenski list, ki se poteguje v sedanjih časih za naše narodne pravice. To nas veseli in nam je prav, da hočejo tisti vsenemci, ki »opazujejo Že dolgo in poznajo Jugoslovane«, nekoliko bolj natančno pogledati v naše delovanje. A bojhno se. da so to samo prazne grožnje. Kajti tisti vsenemški kn-čači dobro vedo, da gledajo samo v zrcalo, in pri tem se jim zna dogoditi kot bazihsku v lepi, poučni pripovedki.
Preko nizkih in že smešnih denuncijacij se ne morejo že več povzpeti tisti vsenemci okoli »Tagblatta«. Vnovič so se zagnali v Tacita in ga vnovič denuncirali. Zadrli so se celo v našega Ryba?a, a k sreči mu ne segajo niti do peta. Zagnali so se v »Društvo jugoslovanskih železnišk h uradnikov« kot pretveznega povzročitelja gonje proti nemškim ajzenponarjem na naših tleh. In čujte! Da bi kar na mah ume h to društvo, so si izmislili krvavo dejstvo, da so to društvo ustanovili leta 1908. grot Bobrinski, bivši ruski minister Miljukov in (da izgleda vse bolj krvavo) general Voto-dunirov!!
In ko je ugotovil iz kronike na ljubljanskem Studencu vse to, kliče navdušeni »Tagblatt«: »Strgajmo že vendar euvrat svojim nasprotnikom krinke z obraza. — Razkrijmo že vendar enkrat to podlo hl-navščino rn neodkritost! Pokažimo svoje čelo ljudem, ki rijejo in ščuvajo proti nam. Moramo zmagati in zmagamo! To je na e razpoloženje v pravičnosti: Ven iz pasivnosti!«
Članki, ki 1IH ie prinesla -Edinost y razmerah pri državni železnici, so bili strogo stvarni ;n pisani brez vsakega sovraštva. A bila je neizprosna resnica V njih, in ta resnica je zgrabila vsenemce, da so kar zavrisnili. Sami so nas izzivali s svojim hinavskim počenjaniem; in zato smo jim stopili nasproti s pravim licem 111 odkritosrčnostjo. Vemo, da se jim razmikajo tla pod nogami in da kričč samo radi tega. Iskali so pri nas hinavščino, a zagledali so jo na sebi. Na našem pravem licu so videli krinko; a sedaj so spoznali, da jo nosijo sami. In mi iiin strgamo tisto krinko
t*n in n.
»EDINOST* ttev. n
T Trstu, đne h, o^ohn 1917.
z er-ra?n. da bo očita vsa njmova zahrbt-1 železničarji. Pokažite te svetu — napol sojin pol co
nos in hinavščina.
- n. *j društvo naših značaimh
.v1 m .it* denuncirali kot neav-
st.ijsko in v"Je«7dajaisko. da«? niti daleč n?m čh?Y} njegovih pravit, potrjenih po c.'
kr. \ iacii. Zato pričnimo danes kar tu in
str no na )\\i <io železnico, ki je postala v za, cm času pravo torišče vsenemške !■■■■■ j / i j gonje in to pod pokroviteljstvom r.' :t«;ev sadnih. Ne bojimo se denunci-
}l: • . k. r lc borimo za resnico z odprtim viz rjern i • gre za našo čast. za ča-t slo-ve ske, a naroda, ki so ga že tolikokrat ol: . ii u : tjzeiiponarji pod i^ščito svo.ih ravnateljev.
Zr.Jnje dni kreži trdovratno som doli z Gradca vest. da se je sestavil sez.iatnek nemških železničarjev', ki se pošljejo k nam na ■;*. ii! se cdceLfifcjii cd tu slovenski že-_2ri"! Človek strmi in se smeje te; Z::r...s: — nI vesti. To ia. tc je gola resnica. Zii. ; vsenemški kričač, izvoljeni Jjublje-nec ravnateljstva južne železnice; inšpsk-tor \va-M se >c pohvalil zeiezničar-skcni sit dn na Dunalu, da le sani as-f .11 il. -.i seznam in je z\r: ' četo ajzen-l rje v, oa jo pošlje 11a slovenska tla o-liri r-at ogroze.o nemško posest. \olksra-tm ravnaieijstvo južne železnice je po-tr^.Io ta bCZiiainek in je poslalo dva kvar-
pa ^cval 11 Čudoviti dar
bolezni v sebi. Pokažite jih sve:u in reci-1 marca 191o ju rumene Iisike, in sicer cJ	p epcz-.o.	j s vej občudujoči pogled na čre nje vo rdeče
te: Ali vidite pravo lice hinavskih vse-j štev. 215.301 dt> štev. 218.700.	j Pozabi! p^ sem skoraj, cfa nisem hotel j ustuice, ie.Ti na n iii zapazil majhno črno
p. se bodo prodajale na cirazui ( mrtva:"*:: giavi . . . ^cua. te zi p^i zateče 1 pi io ižm. | še živi in sestradani in nosijo kal smrtne' dragocenosti s?';je 13°, zastavljene mes. . -in' o!n?k skcrnif k zdravniku —m pasova!
* . zciUi iknjen. rarrve in uprl
nemcev, ki hočejo na tak način napraviti _ .__... _ ...... . . . . ..
novo Avstrijo za domovi,no srečnih in zr ! PRIMKI iMUlUC «WlZOCIJSk? fcORI SiR
dovoljnih narodov? Prepričani smo, da jo
Osiednji urad prodajalisč apre vizscijskc
TOCiaj
sept
pr'povedova i o spolnih boicz iti v splošnem a ; p k samo o spolnih boleznih v vojni, ki je nafve fa vseh vojen. Kar sem navedel
v vasi neomajni moči možnost, da daste I komisije naznanja, da so imeia prodaiališča j doseoaj, so ?amo shifiji iz mirne dobe, ko listim nesrečnikom ono, ka- jim gre po c. jod 1. sep emb. do inkluzfvno 31. sept.rab a! so bile nevarno^ . pač se k rat m;
kr. zakonu, da jim vrne vsenemška upra- 1917 naslednje prejemke:
i seda.
•anjše kot
drugega so posadili- n a naeelniiski stole 2 pos - \ ^ jncmškega Rakeka.
] a tla bi vsaj pokazali pravo lice! A s!:r: ai. se za hKiavščinu in za toliko hva-lisanl — njihov patrijotizem! A kaj tiči z: vse m tisti ,.? ZaVaj silijo k nam sem d /ii na jug, jih niti pes ne razume? Pokažite nam pravo lice, če si npate! Mi sami srno gledali za kulise in smo videli vse. De iuncirali ste I ta! rane za o. da ste šli na rri' ovo mesto tja uoli v Tirole služit s: 1 i-tne dijete. Kar se vam je posrečilo pri 1 aiijanih, ste uvedli tudi napram sloven-Sv n železničarjem, Ki už >afo pri t . poveljstvu največji ugisu. Ker n: šlo J jače, ste zbarantali z ravnatsljstvoan. t ;,e tržaškim železničarjem. 1 re^nanim iz c novine, !»a tiliem odjctilo zakonito pod-i ro in jih j- poskrilo po nemških gnez-h, da jih niti sam minister ni moKel naj-
va juz::e zeijz. ce cd»ede?:e dijete in Jih St. zopet rehabilituje. \rzeti j:!i mora iz ječe in ih osvoboditi sramotnih verig, da umrjejo vsai kot pošteni ljudje, kot r^šteni sinovi peštenega avstrijskega nereda.
In naši poslanci dosežejo to — to bodi odkrito povedano vseiiemcem ravnateljstva južne železnice i:i graškega »Tag-blatta«. In dosežejo še marsikaj drugega. Oni zloglasni seznam ajzenponarjev pa bo romal v koš, pa naj nosi deset pečatov prometnega rav.-atelja, pa naj se nakrič: inšpektor \VaI!ner do hripavostf. Pravo lice "e vredno zlata; le škoda, da ga ne more ;>okazati vsak; zlasti oni ne, ki se mu je krinka že popolnoma zarastla s kožo.
1	¥ ul. Marionna del mare K
2	v šoli na trgu Rosario K
3	v ul. delle Poste št. 14 K
4	trg An brog o R JU 4 K
5	v ul. Bachi 8	K
6	v ul. Acquedotto Št. 38 K
7	v šoli v ul. Parini 8 K
8	v šoli v ul. Dcnadoni K
9	S. Giacc mo in monte 18 K
10	v ul. Giulia 35	K
11	v zabavišču v Skednju K
12	pii/n olcu'Sv.M.iV«. Zg. K
13	pri Mi klavcu Sv.M.M.Sp. K
a.o ie one^a pomembne a dne, ko je po-k ic I n?s ee^?»r svoje na oue rod * rožie. i
—
in za tisti denar, ki ga ie odjcdla Llnica ubogim bckunccm i
vasa
žepa.
■C
7U5
s . ir;te L.'aj po naši zemlji in se ic.čete po pn:!i kot največji patriiote, <?•: žhn nedo!-žne družine vaših testni!i stanovskih tovarišev u:*ota.5o na gciia tleh od ie!.oie! Na-
pravii ste lepo kupčijo— vi in vasi zaščitniki pri ravnateljstvu na l_Ju..:..'u. Utaknili ste srebrnike v žep — nič ne de, če so Jude Zevi l Sarno da zvevčijo.
Ali še vcđ'io ne vivlite pravega lica? Ali nai grelno na tržaški inšpektorat? B >žj mili! Tam si je zgradil volksrat svoje gne-? ]r>: tan^ sede šele prave vsene»n*kc ose. K1 • -aio ulicge s'« venske železnica'je. da te 1 L! .: t? m tiugncjo. N-inec od pr-\ 1 do - ljega. razen ene.'.a aii dveh r \a,i.i . ic;vencev, iz katerih bi krmaj
Ina na i mogla izvleči slovensko ot>e-c . 1 ve*.dar — M^ le u t Z	mosta
do Trsta ped nemške zemlje?! iiinavci! Raz^resti hočete s\ e mreže i«»ji lasti, a ne veste, da je nas nar ;d že da\ 10 spo-znnl vaše za-riribano lice, in va«fi re po-ma ;ajo več hinavska mreže, pa če se še t:: •> biiete po prsih in ob^arr e oči v vis.
1 »aieč so za vozili vseaeiuiiei i/ri>paga-t>- . ii ijv.no železnico. lzg:ibije čut za vsako pravico in BovcSlN^4ostoi Mi M po-7:'a samo še nacionalno zagrizenost in pravcato vsemzSco brafadoost Saj drugače bi< se ne bilo moglo dogcd ti, ca bi bila iii'onobHa t<»!iko nesreč. na:rodbin in ji » pustila umirati glauu pohlepnim vse-r ncem na ljubo. Zatajila svinj sloven-: j uslužbence, katerih je na ste tinc zapr-t• • > no neuiškio gnezJUi, kjer niti svojega jezika ne smeji, oovoriti — da. prlkri'a Jih je naravm»st mi« j i stru, ko so jih reklamirali naši poslanci. Zakaj? Zato. daje mogla s^-r.je bratce v vseneirtškem duhu poslati \ naše kraje in da je naprav i!a dob. > kup-
Prodno ©gila,
19 kg na izkaznico. Sv. Vid: rdeče izkaznice štev. 856—945 (obrobna štev. 2) dne 9. 10. pri Andreju Rupena ul. Fabbri 3, (cena 66 vin. kg),
Novo mesto: rdeče izkaznice štev. 606— "15 (obrobna štev. 2) dne 9. 10. pri Karlu Girctti, ul. Amalia 13, (cena 54 vin. kg). Prodaja rjavega premoga (briqnettes)
10 kg na izkaznico. Bcr.iera vecciila: modre izkaznice št. 95—410 (obrobna štev. 1) dne 9. 10. pri .'akobu Makorinu, ul. iMadorrnma 8, (cena 38 vin. kg),
štev. 411—729 (obiobna štev. 1) dne 10. i0. pri Jakobu Hrovatinu, ul. Media 52, (cena 38 vin. kg),
štev. 730—900 (obrobna štev. 1) dne 13. 10. pri Josipini Žeria!. ul. Settefofitane 250, (cena 38 vfci. kg).
Dcrriera nuova: modre izkaznice štev. 1—632 (obrobna štev. 2) dne 9. 10. pri Nemcu Srečkotu, ul. Acque 10, (cena 38 vin. kg).
Sv. Jakob: modre izkaznice štev. 1—243 (obrobna štev. 1) dne 10. 10. pri I. Taučerju, ul. Zaccaria 8, (cena 38 vin. kg),
štev. 244—464 (obrobna štev. 1) dne 12. 10. pri Josipu Franku, u'. Istria 88 (cena 08 vin. kg).
Ncvo mesto: modre izkaznice štev. 1—385 (obrobna štev. 1) dne 11. 10. pri Antonu Lozlej, ul. Boroević 63 (cena 38 vin. kg).
štev. 386—657 (obrobna štev. 1) dne 12 10. pn Elizi Stcck, ul. Squero nuovo 15 (cena 38 vin. kg),
Staro	modre izkaznice št. 2S7—
390 (obrobna štev. 1) dne 11. 10. pri Ivana Kaipei, ul. Sv. Justa 16 (cena 38 vin. kg) in štev. 1—98 (obrebna štev. 2),
štev. 99—250 (obrobna štev. 2) dne 15. 10. pri Antonu Verbajsu, uL Cereria 2 (cena 38 vin. kg).
Vrcela: modre izkaznice štev. 1—173 (obrebna štev. 1) dne 13. 10. pri Josipu Majcena. nI. S. Ciljno 2, (cena 38 vin. kg).
Sv. Vid: modre izkaznice štev. 751—Sbi (obrobna štev. 1) dne 15. 10. pri A. di O. Bruna. ul. Economo 2, (cena 38 vin. kg).
14	pri Sv. Ivanu
15	v Rojanu 15 v Ca; ko vi [ah
17	v ul. Raffineria št. 4
18	trs; Glan Batt. VI o 2
19	Via deil Orolorh št. 6
K K K K K K
48.963*0?, j	h	res tako, hočetn dokazati v
3'J!s9C'34 naslvd^ein: Pogeim za dve n z<ij 8v.. 36* o4 43.36o-53 72.575*72 67. 85*20 70.97e>*52 9>.583"4S 90.443-31 58 606*57 31.H03-80 48.612-21 31.170-00 35.529 38
kra-*to. V hudi slutnji sem preizuova1, a kmalu so za !e!i moji tipajoči prsti irdo žlezo pod brado: strašna š utnja je bi a resnica. Najsvetejši med po juhi, poljub materinih usrnic je zastrupil m ado življenje, kakor umori vroči veter v puščavi s svojim dihom razcvitajočo se cveiico . . .
(Dalje v prihodnji nedeljski številki.)
Vesvlo so prihiteli vsi, mladeniči, možje "in j'| kmalu tud? s a i, resni črnovojniki. Tudi " _
!□□
jaz sem se rd/.val in pr stovn ponudi svoje znanje ir moči vaii s ufb;. Bi seni zdravn k pri ne'e 11 črnovojniškem odde k i k: je imel varovati z u^t v osnje drž ve vocečo že ezaico in k asno jadransko ob I p:ed požrešnim sovražnim n'padom.
UD
»a ra&ua&jo po >. a&tao tiMk^ri«
4 itot. bese i'j. i f ^ r-|
bcse.iđ na	: t—J^-i
»jo BUKikii — Naj mat) j ia ; prietojbina znaia 40 etacinic. . | L_J!_I
tia prs""'
uuj
so knj ge za s oveoske 1 u sUe š le, dve pripravnici in prve nem«
98.0 6-99
Ma-'i črrovojniki SO zvesto stai na Straži.!* W ^imnarje Vpra-ati r tobaknrai G rži na v K"o-In < b nedeljah popoldne so prii;aja'e od ' jana	_30
otroci
56.16(3*31 morskega ohre ja n ihove z ne, 37^9 9-38
I! S S2
m).
vrt
ml postr^žnica za nekaj ur popoldan. L L. ualileo ic. S/IV. (Nad ljudskim
B il
in
ne ves e. <a bi prebile par ur pri n ih. Ni levo in ciesno ort mene so sedali s s o imi 61'.940.40 ! žfnami in otrok*. Tod mei oj je I.ž tlnkrasna 94.296* 16! mrd a .Adrija in n eni valovi fo 7amolklo in n.umorno butali ob kamenita bregove; v da?ia>i se fe prelivalo
DAROVI.	mo vu
, .	.	m nebom .
Za na^e hrabre vojake darujejo: Pahor vo mirno sem zrl bodočnosti v oči, kajti j jrospo J m. čet «ii brez premn^euj t. Kesoe ponudba
Roman mnogo knjig, g.a^Mihelič lesen za-; menil sem, da se bo v par mesecih povrnioiDaI odd i:iiiQosti r°a .Pozn. j^a »r ča-. 1517
Skupai K 19IVO. 179.77
fiFff^nnf^rt 8 P'afo sprejme ta'o j za liUilClliiU tou-na *odov v Trstu. -po e ln< odd. td nostu
vajenca Niial'tr 14 IG
i se fe prelivalo -rtrs^o cb ežre, ožarie--.3:—:-:--r—rn------ti----0_
__»ix * ■	«	' *	• Minriii zelo pr.knpluva eospon'cna 7. 2o tu-
pravljčm luči v cerne zaije, z m >rjem j filuGa, Pr mZz-njk ;želi t d premdegi /n»n »om V m.'glenomodiikasr r as. Zauplji-j dop sovanja v svibo žoniivc z dobro nrtine-čeui
S
nja
k» ^ !pf
bojcek m časopise, ga. Peric časopise, N. j ,.ašim voiakom d užins o živi enje. 6l N. mnogo knjig, ga. Ivane (Mlekarna Hru-lje mimog ede raTuš- a vojna da bo kra ka sica/ 4 rjuhe in mnogo krp. N. N. več krp. i ločitev s .mo vir nove ijjbezni i.; ueznosli Za vojake-ranjence je nabralo »Kon- med možem in žen^. In tako so oretekii
so
sumno društvo« v Vanganela (istra): 13'S4' meseci. mno«o mesecev. V tem se mije K. Iskrena hvala!	odtočila nova naloga. Poverila se mi je
Darovi, došli vladnemu komisarl«. zdravniška oskrba sooir.o obole ih vojakov. Uradniki trž. čistilnice mineralnega olja Že ob prvem koraku v nevi delokrog K 93'17 kot 36. prispevek Rdečemu križu. ie postalo jasrro, kako brezmi^e'ne ?o
Iščem
KdinostL
|>o>teno služkinjo. »*e4ćo slovenskoga in oeniSKe^a jeziKs Nasl nove Ins. odi.
1 14
F

Antno Jerki£ j oa uje v svojem at-ljeja v Trstu. Via dciie Po*.te St 10. 4 J7
Prostovoljni doneski za vdovski in si-rotinski sklad pri c. kr. črnovojniškem
Slamnate fee'u'8 (šolns).
trgo\cem irporofc-.ru slamnate lje in h'.am ate bite i podplat« za v čeA-ije. kate e nem za&«*< i/.<5elo' ati.
moje sanje ob vojnem izbruiit« Me^tevilno spon« obole ih — c et našega ljudstva —
ki: avh. izKaz: iviostvo c. m kr. zbiraiis- ®	p««	»■
ča za klavno živino št. 51 potom adinhii- ^ bijal šlevnno moćnejsegi sovraži,ika. }n s traci ie »Slovenca« K 11*54, Ivan Ncp. bo!r.i?aic I« Mo že ta'^at mno-o,
okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubijani. I,e ,ež lj v er,! sami bolnišnici v nedavnem Gladom poročila upravnega odbora su do- h'ez d^cim -se sovražnik d-t v naše speli temu skladu sledeči denarni prispev- 1 ra,e» trPm^1 naie žene. Zlži	m^sta
ki: XVil. izkaz: Moštvo c. in kr. zbi š- : J® 1 1 torei vsalc Poi ebeit, da bi ča
S..	----'	" » V M. M. V S, ITtUl HV|/.	.
Adamič, Prva kranjska vrvarna, Ljubija-: nl •
na. K 20, Romeo Miani, invalid, Trst, K ; Z vnemo se dela! Od zgodnje-72'23. Županstvo Metlika K 200, Prva do-	LO P° ne noCl stal na svo em
lenjska posojilnica, Metlika. K 200, Gospo-I nie.st,11* m Vtdr0 nove če{- sP°,no !el;h iiarci-i Hhnr M^tiUro k* Mfič^oncfim I vojakov so sie numo mere
In vidi I sem in a Jostre ca prostovoljca, Vi j ^i 13 vopo nivduš n e in Hube en do i-
ta:o t!a v.mki »alite^i laiiko u^o !i a. K rj, drurri obiitev tako	bode t^. z i osebe k:
opr iviio v sobah, d >bro dc^la -^'j vsak poskusi. i'r n'. Cer.<r tovarna «la:ri!,ikov v fcto.u, • Domžale pri JL^abljani.	37 3
darski cJbor. Metlika, K 20, Meščanstvo Metlika, K 1 lf>. Občinski urad Semič, K 20, | Občinski urad Talci vrh. K 15, nhrfncki £a 1-
im
B

ZDRAVNIK
ur. Koral Penicič
sianujt v Trstu, ul. Gfulia 76 IU. n. f^rave «
Dre'.icncve p i vc varne) in or-i:n:;a v Ulici Carintia >9, i. od 3 (in 4 pop. z^ RO^iiiije, hifvaii^ i.-; eif^šU?' Ž90« l ~rii fuli/it cerkve sv, Antona novega.)
uraii Ceolje, K 16'50, Občinarji Vinji
niln ea, Kranj, K 50, Oton Seydl (iz nabiralnika) zobotehnik, Ljubljana, K 300
Reko se obv3rule:e sifiiifičns
ka2£?
dom iv ne gnal. izpod niirn ga o e;oVegaT.
ifpharntJajialD MM
uiigN
briz^ramna vlačuga d hni a s svojim izdš-j£	.	r^j«-,,
ja skim poljubom v njegovo čisto dešfcojelo11 liil • lili MCUlOII IU - USI
o® cd s1, Mtitmml
re ramno caije!
Vid-1 sem
vse
kugo za
čmcvo'nika
čase -
tat-n '
~ Toda!
ves
Kako si nabavimo obleko in perilo? Tukajšnji deželni urad za preskrbo z oblačilom naznanja: Kakor znano, predpisuje mi nistrska odredba z dne 21. sept. t. i., ki ie stopila v veljavo z dnem 25. sept. t. L, Ga se morejo blago za obleko in perilo ter r.v Jene obleke in perilo, žepni robci in i.o^avice dobivati samo proti predložitvi poirdila o potrebi nabave. — Za izdajanje tajili pot: dil so za Trsi začasno pooblaščeni okrajni, oziroma vaški načelni1:! in sicer: za i. mestni okraj Sv. Vid v ul. Vittorio Colo.ma 6 L, za II. mestni okraj Staro mesto v ul. Pozzo bianco 9, za Ul. i lestni okraj Novo mesto v ul. Pozzo /J, našim si'	- ^	okraj Barriera
ie|nucva v ul. LJnrriera vecciiia ji. za v.
«_ t
e T^!ecifcl ko sem ež tre-
soonfnal
kot smrt in se brez moči Spi-al RAtlzdravnik dr. Emanuel Freuu-1 ▼ Trstu ; razodel St a-ro V£if
Opomin vojakom in mladim možem. milni spolni užitek, k; se
(Dalje)	n* dobro, ker se je zecdii v vinjenosti, p a-
Nikdar torej ne mislite, da so t % kar t2! z obo!enJem na sifilitični k gi. S trepe-sem vam ravn kar opisal, moreb ti samo ! lajoči-ri ustni je za ed:a! -
H
I
I?
i 34
S
V^onnina R 2


to je,
IA, resnično, preveč! .	Bo?, sam > d?» bi ne bita
ie večno na ustnice lu
in prš o je dete. Obraz ftnr.ejčka, staro
pa sootjo ia.;c t^ - > iz rr .saK v gras-rega Ta^Mr : a . S: i r.t r:	-re;o zatajiti svojega ljub imaca V\ alfa	ki kriči po Gradce. ch ga je si sati s^i-	v Trst. Sai ne mo-rc:o zata|tti <»s;e^:; ^rn	na tržaškem *n-špektoratu. ki se z	§o iri Ljubljani. Sa; ne moralo poskril žaških železniških b-:; na Lečlti eški na^i i.
USt r ZTLi GiilLl st ri'.
in ) žele/uico vse ži\
-m, j rav! ac!ii za	na stara leta
a ii na beraSko i	hod in mora zdaj pri d. •*: i ; i & v :!:i pr. . ker so ga
oum u!! zaVti.iie i 2L	. oJ; re. Al"
s1, itnje. Ne, __ ___, ________, r______ .
lesnično!	ničesar nalezla od mene moja žena!"
Nekaj let je, od^ar se je zbralo na Duna'u i Ca bi ga po':;Iaž»I, sem mu ve'e', naj več tisoč učenjakov, ker se je tamkaj j pokliče k meni ž^no. PriS'a je. Sam zpogled, napovedoval velik znanstven dogodek. ! »i ei sa«n, da je prep zno, S pr-anesji-apors .i učenjak, profesor Nogucni, kijvimi besedami ^em ji ra-':ri. resnijo. j t odkril povzročitelja sittlitirne kuge, je i „O o Bog, samo da bi že ne ime'o namerava! pokarati uspeh svo ih dclgoltmth \ fira ne bolezni m. je dete ; poijubuvata sem raziskovani. PoVazati je hotel, da |e res; I sifiltlični bacil, ki povzročuje sušico hrbte-; ničtega mozga, omehčanje možganov in j komaj pet let. Pa^oasi kodri so se siuš^a i d.u^a smrtna možganska ibolenja.	na ljubki o^iičje. Dvoje jasnih modrih Oci'
Bil je znamenit dat!, za vse zvišen se je plaho, boječe tir»;io vame, ko sem s^* trenutek, ko je stopil uče-jak na oder, ko so ugasnile vse električne luči in so se začeli pri azovati, kakor v kinemat <:raru ra i £ petem platnu, taaV, z živimi bar.ami razločno napravljeni prerezi možganov na m žg*nskem ome 'čarju umrlih l udi. Videli: s no z vso razlo nostjo, z aparatom 10.00 J1 krat povečano, kako je sira na sifilitična: kača leiia vsepo vsod, po možganskih ce i ah , v živine klopčiče. v najdrobrejše možganske žilice in kako je izpreminjala najplemenitejšf; človeški crgan v ostudno mešan.co gnoja,.
mrgoleč h bacil? ih potem zopet posve ile grozne slixe, so sei e i vsi presu njen i, kajti | preizkovalni duh že videli v goli resnici že
^ 5 I
^ fvr» i? U ra iei^ji.^ C
m ?: s.tu, ul. Poste vecch o & i 1St vocjtS u»€6denar<,>< : ; :
UHtiTNI ZOoJE 0


'-mit
t
okraj Sv. ivan v ul. Gii»lia 46, za V. preJ
mestni okraj Rojan v Rojanu 5, za VI.________
predmestni okraj Barkovlie v Barkovljah j bes.de: P, 65. za gornjo okolico: Prosek in Opčine na Prošeku.
Kdor si hoče preskrbeti tako potrdilo, se iU i r.c^-.ečn.li tr- mora osebna zgiasiii pri pristojnem okrai-icv i s n*i zir 11! r.em, ozirr tna vaškem načelniku ter prv^ati Ne iit h zamašiti -i '-sin eno izjavo, potrjujoč z Iastnoročrjm ki je d?'r/ za ju- podpisom, da nujno potrebuje dolične ' _nje, a .V) vse- i predmete. — Za družinske člane pod 18 ''et mora podati 'zjavo družinski poglavar.
nam more
SV« ic Č '
ti
v seru
nci pe kazati
In kikor je napisala goreča roka v babilonski palači Betzazarju na steno plemeneče Mene, tekel, ufarzin", tako je; napi al ve ki japonski ucenjatc na platno,
str«S!:i opor..in:
.mladeniči, možje, vi iz vseh; dežel, varujte se nečistega ob-i • et a, zakaj minuto sladrstrastjaj boste plačali z izgubljenim človeškim telesc m.u
Siiilidr i strup pa ne uapada samo živčevja, am a'* rije po kr,o¥o tudi ped kožo; v n ej
Sredi usodepolne voine je urorl na svojem tihem bivališču v Ljubljaui \ staiosu 86 lei, gospod
mtt*i
C. kr. višji okrajni zd avnik v pok., ce arski svetnik In vitez rec?a
hranca Jožeia itd. itd.
Zem$ki ostanki pokojnika bodo začasno položeni k večnemu počitku v Ljubljani in pozneje prepeljani v lastno grobnico v Gorico. TRST-LJUBLJANA, 7. oktobra 1917.
Žalujoči otroci: Ana por. Mirzinl, Aleksander, Inž. Rikard, Marija por. Novak, Joslplna,
Angela in Fanny por. Zorn.
c c Ic T
— I^ne«? dobe novo izkaznico vsi om'na primer neznansko odebeli ter povzroča do!»o i-čc-ci. ki ro bili de'e^ni šolske refekcije j boiniku pri najrahlejšem dotikanju strašne tek . n r -letnih počimic ali ki to leto obi-! bo ecine. Ponoči pa tako tolče, zbada, šćiplje, uu Hitricir^ -- 11. -— — «-----• k kor bi tisoč svedrov j
po njih. bi bila še dobrota za
o\eka, saj ga opc zarja aa
r»i.! re zcki ači. — Na kak > raz>it jenje j ot;; wii e in mu more zdravnik še pomagati i •j::- 1 -i »'s'-.c refckci;e se bo mosr c misliti j Nri.^čk:a: pa deluje premetena kača rahlo, e'e. i c^i J . . - i: a r_:i vi« tj. v i:- .n : jc.^i. z^vr« nj, kakor tat v temni noči;' kr:k ' c je : ■( . ć. -e a žalsko refekcijo od- c:n kostno egredje se vsied njen s ga'
živi!. Do tedai pa se ne ar.; ornega dela razruši kakor tiblo tram v je
i«:	.. : - v / * .v t j piavo tek":n i 'etmh poci.nic ali ki to leto obi-i bo ecine. Ponoči pa I
r kazali smo je|sknje/o L razred kake ljudske šole, pa da-||i po kosteh, n	'. :	a ru.s r.a- -dal se ni>o prejeli i^Auznice, ker se niso neprenehoma vrtalo |
r	. 7-j.l". -i . še • >Ij do-jrravo^:- ;» z^iusili za kontrolo prijav. Z Tu u ta bolečina
' > t. ! i ' r. - 1 n c - • daiiaš^i n dnem se tedai izdajanje novih!sffiliricaeg« čoveka,
iADRANSK
• "rt 'i »i
IZ '.'.Vil
venski
1 .al.
ne n:
U ve
isrevati nikake nove pri- p «, „ h kv č, nebo v ustih in nosna kost ^ refe'-ciia	se » p cm .-niti v gnojno votlino z ostudno
Jutri, v torek, s-nrdečo tekočino in plemenito človeško od 9 in p::I dop. do 1 r \ in n! 3|cb;.qe poeta e ped bno vr ž ispaki, prava i
Trst Via Ccssa di Rlsnnrmlo $teu. 5 (nslio poslDpjg)
KapitaB In reserva K 13,200.000,-Fllijalke: Dunaj Tegethofstr^sse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zadar.
Vlog« na knjižice 3ra% Vloge ne knJSISca
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrcstovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi če'<i in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednos ne papirje, rente, obligacij % zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, o ome:e itd. Daje predujme na vrednostna papirje in bla o le/eće v jmnih skladiščih. — Sate deposits. — Prodaja srečr: razredne ioterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzrri izgubi, revi \a Jie :a:ija srečk itd. brezplačn a Stavoni kredi', re nbours
krediti. — Borzna nar ^ild.---Inkaso.--Menja niča.--Eskompt menic.
Telesni: UG3, 1793 in ?676.	Brzojavi: JADRANSKA.
—-----Ui as CrU 9 cSo t