DELEGAH SKUPŠČENE O KMETUSTVU EN GOZDARSTVU
Več skrbi neobdelani zemlji
Osrednje vprašanje, o katerem so na zad-nji seji občinske skupščine delegati razprav-Ijali, je bilo kmetijstvo v naši občini. Da je to zelo pomembno, pravzaprav najpomemb-nejši segment dela in perspektiv na področju naše občine je potrdila tudi vsebina razpra-ve. Le-ta je bila namreč izčrpna in polna predlogov in spodbud za večji napredek in razvoj te gospodarske panoge.
V uvodu je predsednik Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, Viktor Marinc, delegate seznanil s potencialnimi razvojnimi možnostmi kmetijstva v naši občini in z aktivnostmi, s kateri-mi naj bi razvojne cilje dosegli, hkrati pa je informiral tudi s trenutno letno realizacijo kmetij-ske proizvodnje in s problemi, ki se pri tem pojav-Ijajo.
Družbena proizvodnja si ne sme dovoliti, da bi se ji obdelovalne površine zmanjševale, težiti mo-ra ne le k intenzifikaciji izkoriščanja zemlje, am-pak          a tudi     gobdefovalnih     pevečaMJvite
šin. Da pa bi lahko kar najbolj učinkovito posegli v očuvanje rodovitne zemlje, je treba skladno s spremembo zakona o varstvu kmetijskih zemljišč takoj pristopiti k izdelavi prostorskega dela druž-benega plana občine in za tem še k izdelavi agro-karte.
Na večjo proizvodnjo seveda ne računajo le sami organizatorji kmetijske proizvodnje, ampak
tudi potrošniki. Proizvajalci hrane bi s povečano proizvodnjo dosegli večji dohodek in si tako zago-tonili svojo socialno varnost, potrošniki pa bi bili s hrano preskrbljeni v zadovoljivih količinah. Naša
dosedanja kmetijska tržnost, ki je mestu dajala okoli 7 milijonov litrov mleka in 1200 ton govedi, se namreč lahko bistveno poveča. Brez pogloblje-nih študij in analiz ugotavijamo, da bi na primer le ob vsakoletnem povečanju staleža krav za 150 komadov in ob povečanju odkupljene količine mleka na 1000 litrov po kravi, lahko do konca srednjeročnega obdobja dosegli odkup mleka okoli 8,5 milijona litrov. Če pa upoštevamo še predvideno mlečno farmo na Brestu, pa se ta količina poveča že na 10 milijonov litrov. Malo bolj ambiciozni programi kažejo, da, če bi do konca srednjeročnega obdobja v občini dosegli nivo reje govedi na 0,8 glave po hektaru obdelo-
valne zemlje, bi lahko za mesto proizrvedli že 11 milijonov litrov mleka, pri povečanem odkupu na 1200 litrov po kravi pa celo že blizu 13 milijonov litrov mleka ali skoraj enkrat več kot smo ga zabeležili ob zaključku prejšnjega srednjeročnega obdobja. Pri takšnem povečanju govedi pa bomo sposobni mestu dobaviti tudi znatno večje količi-ne govejega mesa - okoli 2100 ton govedi oziro-ma 1200 ton mesa.
Poleg naše osnovne usmeritve v reji govedi za meso in mleko, moramo še naprej povečevt ti rejo konj, ki nam jo omogoča razpoložljiva krma, razvijati proizvodnjo zelenjadarstva, v hnbovitih predelih pa širiti rejo ovac. Osnova za realizacijo začrtane živinorejske proizvcxlnje pa mora biti kvalitetna krma. Pri tem je mišljena večja uvelja-vitev pašno-košnega sistema v hribovitem predelu in povečano pridelovanje silažne koruze na bar-janskih tleh.
Več pozornosti pospeševalni službi
Da bi zastavljene cilje lahko uresničili, se mora-jo v te napore vključiti vsi odgovorni dejavniki. Vse sistemske in druge ukrepe je potrebno narav-nati tako, da bodo dovolj stimulativno delovali na povečanje proizvodnje, pri čemer imajo vpliv tudi neurejena cenovna razmerja oziroma ustrezna ce-na kmetijskih proizvodov. Delovati je treba proti preplačevanju govedi in njihovemu odlivu izven mesta. Ukrepati je potrebno tudi proti tako ime-novanim črnim zakolom.
Za povečanje proizvodnje v hribovitih predelih občine je potrebno zagotoviti večja vlaganja ozi-roma večje regresiranje proizvodnje.
Glede na dejstvo, da je okoli 97 odstotkov vse obdelovalne zemlje v posesti zasebnih kmečkih proizvajalcev, je mogoče postavljene proizvodne cilje doseči le, če bo ustrezno organizirana in strokovno usposobljena pospeševalna služba. Ne smemo si tudi dovoliti, da bi zaradi prenizkega in neustreznega nagrajevanja še naprej izgubljali strokovnjake, saj je nenazadnje dovolj sredstev za dobro delo pospeševalne službe.
V napore za večjo kmetijsko proizvodnjo mo-ramo bolj kot doslej vključevati pedagoške in znanstvene inštitucije, daj ne moremo mimo dej-
stva, da le strokovno usposobljeni proizvajalec lahko ob aplikaciji novejših znanstvenih dosežkov v polni meri izkoristi naravne proizvodne danosti.
Letošnjega plana ne bomo uresničili
V proizvodnji oziroma v odkupu mleka smo v devetih mesecih letošnjega leta dosegli 69 odstot-kov resolucijskih obveznosti. Pri odkupu govedi smo plan uresničili šele v višini 50 odstotkov. V zaostanku smo tudi pri odkupu konj in krompirja. Ti kazalci nas že navajajo na dejstvo, da letošnje 4 odstotne rasti kmetijske proizvodnje v naši ob-čini ne bomo uresničili. Sicer pričakujemo v zad-njih mesecih letošnjega leta povečan odkup mesa in mleka, vendar kljub temu, plana za meso ne bomo uresničili, tudi zaradi čmega zakola, mimo zadružne odkupne mreže. Do konca leta bomo oceniii tudi, koliko mesa in mleka je od naših rejcev prišlo direktno na trg, kar bo kvalificirano kot tržni viški, ki bodo prišteti odkupu. Regresira-ni bodo vsi proizvodi, ki so jih na našem območju odkupile druge zadružne in odkupne organizacije, tako da kljub vsemu lahko računamo na ugodnej-še končne letne proizvodne rezultate.
Večje obveznosti gozdarstva
Gozdarstvo bi bilo v našem gospodarstvu nepo-
membno, je poudaril R*oman Celarc, direktor Gozdnega gospodarstva Ljubljana, če bi ga oce-njevali po deležu, ki ga prispeva k ustvarjenemu družbenemu proizvodu na ombočju naše občine. Pomen gozdov pa se spremeni, če upoštevamo, da se gozdni proizvodi surovina za lesno predeloval-no industrijo, kemično predelavo, rudnike, grad-beništvo in končno tudi za kurjavo:
Neusklajenost cen gozdnih sortimentov in ža-ganega. lesa v letih 1978-1980 je pogojevalo zni-žano sečnjo, bolje rečeno, tržno proizvodnjo. B!i-žina mesta, močno pomanjkanje lesa pri grad-njah, možnosti boljše prodaje lesa na »črnem« trgu, so posledica upadanja dobav lesa predelo-valni industriji.
V letu 1981 je gozdarstvo nadoknadilo vse izpadc v predhodnih dveh letih. V svojih temeljih srednjeročnega plaoa 1981—1985 je na osnovi jasnih, strokovno utemeljenih in družbeno vzpod-bujenih stališč vzpostavilo odnose maksimalno dopustnih posegov v gozdove s sečnjami, z odgo-varjajočimi vlaganji in načrtovano kadrovsko po-litiko.
Gozdarstvo je v drugi polovici leta uskladilo svoje načrte na povprečne količine srednjeročne-ga obdobja, ki jih je realiziralo tudi v praksi - v vseh družbenih gozdovih in z minimalnim izpa-dom pri prodaji lesa iz zasebnih gozdov.
Gozdarstvo je sprejelo za naslednje obdobje