POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 43, 25. OKTOI 002, CENA 259,00 SIT 31130 vaiNzirNx VrNC3 V času cepljenja lisic proti steklini za pse ni dovoljeno prosto gibanje inuinnsviMM orno preostanf-': - sumom (foto: Jože Miklavc) OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski tre? i a www.radioi ■novice.com ČRKA I (strem 11 V Savinjsko-Šaleški regiji je stopnja brezposelnosti relativno nizka, vendar so tudi dohodki nižji od povprečja !z urejeno loi voda. elektrij ; PRODA%feu| Bjtelenje'jtiria PRODAJATE, KUPUJETE, ODDAJATE V NAJEM NEPREMIČNINE ! Ml POSKRBIMO ZA VSE NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE: PRODAMO - Manjšo kmetijo Rečica v Savinjsj obsega novo nedokončano stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje In staro hišo ter zemljišča (travniki, njive In gozd) v skupni velikosti 3,2 ha. PRODAMO - stanovanjska hiša z delavnico Objekt je lociran v Zadrečkl doli na sončni legi. etažnostl: pritličje, nadstropje ‘ , zgrajen leta 1995. Ušči Zadruga Mozirje V.S^e*0Vai^U Zadruga mozirje z Mercatorjem -------------- Akcijska prodaja v vseh živilskih poslovalnicah od 24.10. do 7.11. Zamrznjene gosi lkg Mercator SVS, Ptuj Jetrna pašteta, 100g MDK Kočevje Mešanica morskih sadežev za cvrtje, 300g, PSM Sektor ZIP, Ljubljana Zamrzni ène'race MercatonSMSuPUn Ojčiščeni celi lignji, zamr., soögT * Fngomar, Izola 990,00 SIT Jogurt yaniiiià|3 Ljubljanske mlekarne Margarina Lineo, 400g, Emona Obala, Koper Pril, za ročno pomikanje, 500ml, : __ Henkel Slovémiaj in še 52 izdelkov po zelo ugodnih cenah! 0HS& PRAPROTIM!KOVA 3B MOZIRJE Tel.: 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361 E mail: aacSOOO@siol.neti www.asc-SOOO.com TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis instalacij za ogrevanje vodovodnih instalacij plinskih instalacij oljnih instalacij sanitarne keramike klimatske naprave talnega ogrevanja toplotnih črpalk kolektorji sončne energije montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + 0%, GOTOVINSKI POPUSTI. UGODNE CENE CD e I cd \/ni čas: cd d 7. □□ do 1 ~7. OO s cd Cd cd ta od 7. O O cd o 1 OO ur 154,00 SIT na Aktualno: Kandidature pet minut pred dvanajsto 5. Srečanje gospodarstva Svež veter v zbliževanju gospodarstva..... Okrogla miza v Solčavi Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo............. Ustanavljanje pokrajin Savinjčani v Savinjski regiji. Potopis: Povest o severni deželi Črna kronika Saje zanetile požar. Na naslovnici: Zgornjesavinjčani na poslovni razstavi v Velenju ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 43,25. oktober 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje Vbimesečje. Tretja stran ■■■■■■■■■■■■■■ osrednja KNJIŽNICA 51 Ui Sedaj je že povsem znano, kdo se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za županske stolčke in mesta v občinskih svetih šestih zgornje-savinjskih občin. Veliko presenečenje je pripravila stranka Naprej Slovenija, kije vzadnjem hipu vvseh občinah, razen v solčavski, povsem nepričakovano vložila županske kandidature in s tem preprečila marsikatero nerodno situacijo, ko bi občani v nedeljo, 10. novembra, na voliščih lahko "izbirali" med enim samim kandidatom. Vendar se v zvezi z omenjeno stranko, ki seje naenkrat tako udarno pojavila vtem prostoru, pojavljajo številna ugibanja in dvomi. Kako je mogoče, da se neka politična struja, katere delovanje v dolini doslej sploh ni bilo zaznati, čez noč organizira do te mere, daje sposobna predlagati svoje ljudi za najvišje položaje lokalne oblasti? Zakaj se nekateri izmed njih, ki uradno že kandidirajo za župane, sploh ne zanimajo za predvolilno kampanjo, tako kotto počno vsi običajni kandidati, ki si v resnici želijo osvojiti omenjeni položaj? Očitno ima agresivna pojava Naprej Slovenije širše dimenzije, saj o njenih nenavadnih potezah poročajo tudi iz drugih predelov Slovenije. V dnevniku Delo zasledimo, da je stranka vlagala f/- kandidature za svetnike in župane karbrez vednosti kandidatov, med katerimi so predvsem študentje. Po njihovih pričevanjih naj bi podpisali samo pristopno prijavo za sodelovanje v študentski organizaciji in sploh niso vedeli, da so s podpisom postali kandidati na volitvah. Že res, da so se v politiki v imenu ožjega interesa vedno dogajale takšne in drugačne nečednosti, ki so temu segmentu družbenega delovanja nataknile nič kaj vzpodbudne vzdevke,osupljiv stil novačenja kandidatov, ki se gaje poslužila Naprej Slovenija, pa kljub temu sproža veliko začudenje in ogorčenje. Takšne in drugačne politične spletke kaj malo zanimajo otroke, katerim se naslednji teden začnejo jesenske šolske počitnice. Več počitka se obeta tudi večini odraslih, če si bodo (lahko) organizirali mirno praznovanje dneva reformacije in spomina na mrtve. Naj bodo ti prazniki priložnost, da se vsaj za hip umirimo in izstopimo z divjega življenjskega tempa, kateremu smo zapadli. Naj bodo to dnevi globljega, notranjega premisleka o tem, kaj smo prehodili, kje se nahajamo in čemu gremo naproti. Kaj se dogaja v domačem okolju Zgornje Savinjske doline, pa bomo za vas še naprej spremljali in vas o tem obveščali v Savinjskih novicah. Naslednja številka izide po praznikih, vsoboto, 2. novembra. LOKALNE VOLITVE 2002 - ZNANI KANDIDATI ZA ŽUPANE IN OBČINSKE SVETNIKEhHHHBH Kandidature pet minut pred dvanajsto V sredo, 16. oktobra, ob 19. uri se je iztekel rok za oddajo kandidatur za občinske volitve, na katerih bodo volivci 10. novembra odločali, komu bodo v naslednjih štirih letih zaupali funkcijo župana oziroma županje ter kateri predstavniki političnih strank in skupin občanov bodo zastopali njihove interese v šestih občinskih svetih zgomjesavinjskih občin. Kot je znano, si je za lastno občino prizadevala tudi Rečica ob Savinji, vendar bo po odločitvi ustavnega sodišča vsaj še štiri leta skupaj z Mozirjem v enotni občini. V sredo zvečer je bilo tako že znano, kateri kandidati se bodo potegovali za županske stolčke, seveda pa so občinske volilne komisije po strogi črki zakona preverile zakonitost kandidatur. Za mesta v občinskih svetih je bilo kar precej zanimanja, nenazadnje jevSIoveniji registriranih osemintrideset političnih strank in kar nekaj jih je dejavnih tudi na tem območju. Kot rečeno so občinske volilne komisije večino dela opravile že v sredo zvečer, koje bilo jasno, da se bosta v Gornjem gradu za naklonjenost volivcev za županski mandat pomerila Anton Rifeij (SDS) in Irena Tratnik (Naprej Slovenija). Na Ljubnem bo tudi v prihodnje nosila hlače ženska, saj za županjo kandidirata Renata Mlaker (Naprej Slovenija) in Anka Rakun, ki kandidira s podporo občanov. V občini Luče je strankarski kandidat za župana Stanko Moličnik (Naprej Slovenija), občani pa so podprli kandidaturi Jerneja Plankia in Cirila Rosea. S podpisi občanov kandidira tudi Vojteh Klemenšek v Solčavi, ki ima kot edini kandidat župansko mesto zagotovljeno že pred volitvami. Večja gneča za mesto župana je v Mozirju, kjer bodo poskušali prepričati volivce Uroš Benetek, ki ga podpira stranka Naprej Slovenija, Jožef Kramer (SDS), Janez Kramer, katerega so podprli Ivan Kramer in skupina občanov, ter Ivan Suhover-šnik, katerega prav tako podpira skupina krajanov, s prvopodpisanim Jožetom Skornškom. V občini Nazarje se bodo volivci odločali med Ivanom Purnatom (skupina občanov) in Jankom Štrucljem (Naprej Slovenija). Kandidati za občinske volitve so imeli na razpolago dve poti, po katerih seje bilo mogoče uvrstiti v pred-volilni boj. Neodvisni oziroma nestrankarski kandidati so morali v občinah z do 5.000 prebivalci zbrati vsaj 50 podpisov, v občini Mozirje, ki šteje preko 6.000 duš, pa najmanj 100 podpisov. Lažja pot je kandidatura s strankarsko podporo, o kateri pa so na tajnem glasovanju smeli odločati le člani stranke s stalnim prebivališčem v občini. V občinah z do 12 člani občinskega sveta in v ožjih delih občine bodo svetniki voljeni po večinskem sistemu, za zgornjesavinjske razmere je izjema samo občina Mozirje, kjer bodo volitve svetnikov potekale po proporcionalnem sistemu. Ne glede na volilno udeležbo bodo župani izvoljeni v prvem krogu v Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Solčavi in Nazarjah, v Lučah in Mozirju pa je možno pričakovati drugi krog volitev, razen če kateri od kandidatov že v prvem krogu ne bo dobil več kot 50 odstotkov veljavno oddanih glasov. Savinjčan „ Slovenci smo dosegli stopnjo morale in SNICKE poštenja, pri koterije celo nasprotno vrlina. Savinjčan^ ÌZ O M S ."N UiR M o N Krjavlji in Lažnivi Kljuka Če prezremo letošnje predsedniške volitve, ki bodo potekale istočasno z lokalnimi, in se osredotočimo zgolj na prostor šestih občin Zgornje Savinjske doline, lahko ugotovimo, da tako mirnega in nedejavnega predvolilnega ozračja v vseh letih lokalne samouprave še ni bilo. Zakaj, je seveda več kot samo retorično vprašanje in če se ne bi nepričakovano in kot strela z jasnega "pojavila''zunajparlamentarna stranka Naprej Slovenija, bi bili volivci v štirih občinah od šestih prikrajšani za temeljno demokratično pravico, volitve. Potrjevati samo enega kandidata namreč niso volitve. Za to mizerijo seveda niso krivi kandidati, resno pa se je treba zamisliti nad tem, kaj v tem prostoru počnejo opozicijske politične stranke, da ne zmorejo toliko energije in potrebne politične pragmatičnosti, da bi se za najprestižnejši občinski stolček potegovale s svojimi kandidati. Gre za to, da imajo župani v svojih občinah precej večje pristojnosti kot predsednik v državi, saj vodijo občinsko upravo in izbirajo koalicijske partnerje, poleg tega pa so tudi predsedniki občinskega sveta. Stranka Naprej Slovenija, ki v dolini nima niti lastne organizacijske mreže, je z županskimi kandidati v petih občinah razgalila zadnjico strankam, ki imajo na tem prostoru tako rekoč domovinsko pravico in ki so v preteklem obdobju, vsaj na papirju, delovale politično samostojno, dejansko pašo bile privesek in podaljšana roka sedanjih občinskih garnitur, ne glede na odtenek politične kože, v katero se odevajo strankarski veljaki. Ti so tako ali tako enkrat nestrankarski, drugič pa plujejo pod zastavo te ali one politične skupine, vendar vedno zjasnim ciljem in preračunljivo nespodobnostjo. Čeprav se volivci v majhnih občinah praviloma odločajo po besedah in kravatah kandidatov in manj na podlagi programov in kakovostno opravljenega dela z jasno izpostavljeno odgovornostjo v praksi, je treba delček politične higiene uveljavljati tudi v tem prostoru. Za demokracijo Zgornje Savinjske doline je pomembno, da bodo volitve dejansko volitve, čeprav je zdravi pameti jasno, da so se k volitvam prijavili tudi kandidati brez možnosti. Na državni ravni se jih je prijel vzdevek "Krjavlji v politiki", čeprav se je treba resno vprašati, v čem je znameniti Krjavelj iz Oberščakove gostilne zaslužen za novo politično prispodobo. Kolikor namje znano, ni imel političnih ambicij in za župane verjetno svoj živi dan ni slišal. Lahko se strinjamo, da je z bridko sabljo in prepolovljenim hudičem nekoliko pretiraval, ampak kdo, ki je danes na oblasti ali se zanjo poteguje, ne pretirava. Poštenjaku Krjavlju se je dokazano godila krivica, njegove vragolije so ljudi zabavale, kar pa za ljudi, ki stojijo na straži politične barke, ni mogoče pritrditi brez zadržkov. Krjavlja se torej zlorablja po nemarnem, saj bi bili kandidati lahko tudi Lažnivi Kljukci. Vsekakor lahko vsaj v posameznih občinah pričakujemo, da bodo kandidati, ki so bolj prepričani v lastno izvolitev kot v menjavo letnih časov, doživeli tako imenovani Krambergerjev sindrom, ki sicer ne povzroča resnih posledic, je pa nujen za analizo stanja političnega duha v prostoru ob Savinji in Dreti. Krjavlji in Lažnivi Kljukci v politiki niso nič posebnega in nenavadnega. Čeprav se jim nekateri posmehujejo in jih podcenjujejo, imajo pravico biti izvoljeni. Katerega Krjavlja ati Kljukca volivci dejansko izvolijo, pa je seveda drugo vprašanje. V Savinjčan JOŽE KRAMER IN TONI RIFEU Na novinarski konferenci 22. oktobra sta se v mozirski galeriji javnosti predstavila kandidata za župana občine Mozirje Jože Kramer in občine Gornji Grad Toni Rifelj. Jože Kramer bo na lokalnih volitvah nastopil kot član stranke SDS, s podporo koalicijske stranke N.Si. Vodenje občine Mozirje mu je bilo s strani volivcev zaupano že pred štirimi leti. Pod njegovim vodstvom je bil med drugim izdelan prostorski plan občine, podpisana delitvena bilanca, sprejet ureditveni načrt Podrožnik, načrt razvojnih programov in regionalni razvojni program, izdelane dokumentacije za razširitev in dograditev mozirske osnovne šole, zgrajen milijarde tolarjev dodatnih sredstev, ki so vložena na različnih področjih. Prav gotovoje eno izmed njih izgradnja centra starejših, ki bo postal svojevrstno gibalo življenja domačinov. Nova delovna mesta, prodaja doma pridelane hrane in podobno pomeni za občino velik korak naprej. Pomembni so tudi ostali projekti, kotje izgradnja mostu v Gornjem Gradu, športno igrišče pri osnovni šoli, stanovanjski blok, kanalizacija v Gornjem Gradu, daljinsko ogrevanje, ustanovitev za- Jože Kramer in Toni Rifelj na tiskovni konferenci v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) piočnik na Savinjski cesti, rečiška osnovna šola, velik del kanalizacije Mozirja in Rečice, položeno veliko asfaltnih kilometrov in zgrajeni avtobusni postaji v Preseki in Nizki. Župan si ni sam lastil zaslug pri izpeljavi vseh teh projektov, saj je izpostavil dobro sodelovanje z občinsko upravo, občinskim svetom in občani. Med večjimi nalogami, ki ga čakajo ob morebitni ponovni izvolitvi na mesto župana občine Mozirje, pa je izpostavil zagotovitev potrebne infrastrukture v vseh naseljih, izgradnjo športne dvorane v Mozirju in dograditev šole, pomoč pri izgradnji igrišč po vaseh, začetek izgradnje poslovno-stanovanjskega območja Podrožnik, ureditev trgov, razširitev mozirske knjižnice in ureditev Tavčarjevega dvora na Rečici, novih stanovanj, rekonstrukcije cest in podobno. Toni Rifelj, ki pravtako kandidira na listi SDS, občino Gornji Grad vodi že dva mandata. Pod njegovim vod-slvom je občina Gornji Grad pridobila iz države in Evrope za okoli 3 druge Zrno, ki vzpodbuja dopolnilne dejavnosti kmetov, začetek obnove Zadrečke ceste, mostu na Kropi in vz-postavitevobilice mednarodnih povezav. Med večje naloge, ki ga čakajo ob morebitni ponovni izvolitvi, šteje Rifelj izgradnje kanalizacijskih sistemov v Bočni in Novi Štifti, manjših čistilnih naprav, centra za ločenozbiranje odpadkov in skladiščenje sekancev na odlagališču Podhom, izgradnjo bazena in pripadajočih objektov, uresničitev projekta Gradovi na slovenskem v slogu minimundusa, izgradnjo klavnice, razmišlja tudi o izgradnji obrata za predelavo mleka in podobno. Oba županska kandidata, Jože Kramer in Toni Rifelj, se zavedata, da je razvoj občine mogoč zgolj s sodelovanjem. Za odgovor na vprašanje, ali sta bila z dosedanjim delom dovolj prepričljiva, da jima bodo volivci tudi tokrat namenili svoje glasove, pa bo potrebno počakati do 10. novembra. REGIONALNI ODBOR SMS UUBNO, LUČE, GORNJI GRAD Postopno do boljše kakovosti življenja Regionalni odbor Stranke mladih Slovenije na področju občin Ljubno, Luče in Gornji Grad je bil ustanovljen z namenom preseči obstoječe stanje v dolini in pomagati malemu delavcu in kmetu. To se pravi, daje potrebno ustaviti trend odseljevanja mladih in študiranih ljudi in istočasno pripeljati v dolino čim več razvojnih sredstev. Teh je v Ljubljani veliko, je prepričan predsednik od- bora Franci Obojnik, ki pravi, da njihov program temelji na načrtnem in dolgoročnem angažiranju. Razvoja ni mogoče vrednotiti po kilometrih asfaltne prevleke po občinskih cestah, potrebni so pogoji za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, obstoječa sredstva pa je potrebno deliti po dejanskih potrebah in ne na podlagi vez in poznanstev. Savinjčan TELEKOM SLOVENIJE Račun za telefon v novi obliki Z julijem so pri Telekomu uporabnikom telefona začeli pošiljati novo obliko računa, ki naj bi omogočal boljše razumevanje zaračunanih storitev, v veljavo pa je stopil nov tarifni sistem in njemu prilagojen cenik. Po novem je iz računa razvidno, koliko časa je naročnik porabil za klice v notranjem prometu, koliko za mednarodne klice, za klice v mobilno omrežje, za povezavo na internet ter druge storitve. Kot lahko preberemo v Reviji za potrošnike VIP, mora na naročnikovo zahtevo operater računu dodati tudi specifikacijo z razčlenjenimi klici, s katero je mogoče preveriti račun za uporabo telefonskih storitev ali posamezne klice. Naročnik ima pravico izbirati med več možnimi nivoji speciflkaci-jez razčlenjenimi klici, brezplačna pa je le najnižja stopnja razčlenjenosti. Z referendumom do vračila vložkov Združenje upravičencev do vračila vložkov v javno telekomunikacijsko omrežje je pred tednom dni predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju predalo pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o vračilu vlaganj, podprto s tisoč podpisi. Združenje seje za ta korak odločilo, potem koje parlamentarni odbor za gospodarstvo kot neprimerno za obravnavo zavrnil novelo zakona o vračilu vložkov. V združenju upravičencev so prepričani, da lahko zberejo potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma, na osnovi katerega bi, če bi se večina opredelila za, vračilo vložkov uredili bolj pravično. Savinjčan Obrazec za zahtevo dobite na Telekomu, zadošča tudi navadna pisna zahteva. Razčlenjeni račun, ki ga pisno zahtevate inje brezplačen mora vsebovati: datum in uro vzpostavitve posameznega klica; njegovo trajanje; številko klicanega za odhodni klic in številko kličočega za dohodni klic; skupno število obračunskih enot med trajanjem storitve ter najpomembnejše, vrednost storitev. Naročnikima pravico tudi do višjih stopenj razčlenjenosti, ki jih je treba plačati, vendar morajo biti cene vsor-azmerju z dejanskimi stroški. Tatiana Golob Benjamin Kanjir 5. SREČANJE GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI Svež veter v zbliževali ju gospodarstva Jubilejno peto poslovno srečanje v organizaciji Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, velenjske območne gospodarske zbornice ter območnih obrtnih zbornic Velenje in Mozirje je zaznamovalo nekaj novosti in opazno večje zanimanje za prireditev, ki se je odrazilo predvsem z boljšo udeležbo tako na plenarnem delu kot tudi na poslovni razstavi in okroglih mizah. V preteklih letih imenovano Srečanje velikega in malega gospodarstva si za cilj zastavlja preraščanje okvirov, tako vsebinskih kot tudi prostorskih. Tako so letos medse povabili tudi pod-jetja izven Savinjsko-šaleške regije. V okviru plenarnega delaje največjo pozornost nedvomno požel uvodni refer- stopnja brezposelnosti relativno nizka, vendar so tudi dohodki prebivalslva v primerjavi s slovenskim povprečjem relativno nizki. Glede tujega kapitala pa meni, da je ta vsekakor zaželen, v kolikor prinaša tudi dobro strategijo, kakovostne kadre in razvito tehnologijo. Dr. Maks Tajnikar, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani: »Turizem z lahkoto zapolni delovna mesta, BDP pa zato ni velik, V Sloveniji bi morali stimulirati prebojne sektorje, kjer se zaposlujejo visoki kadri in so zaradi enormnih profitov tudi plače visoke.« (foto: Jože Miklavc) at dr. Maksa Tajnikarja, dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je s pronicljivimi idejami in ugotovilvami zbodel marsikoga s strani občinslva. Premisleka vreden je predvsem njegov pogled na turistično panogo, na katero se na tem območju veliko zanašamo in o katerem je bilo izrečenih že ogromno besed. Tako je dejal, da je turizem na prvi pogled krasen sektor, vendarzaradi prenizke dodane vrednosti premalo dobičkonosen. »Turizem z lahkoto zapolni delovna mesta, BDP pa zato ni velik. V Sloveniji bi morali stimulirati prebojne sektorje (mikroelektronika, informacijske tehnologije in storitve, biotehnologija, kemija,sintetična vlakna...), kjer se zaposlujejo visoki kadri in so zaradi enormnih profitov tudi plače visoke,« poudarja Tajnikar, kije prepričan, da velik del odgovornosti za slab razvoj nosijo občine, ki nimajo strokovno izdelanih gospodarskih strategij, ki bi določale smernice razvoja ne glede na trenutno postavitev lokalne oblasti. Tajnikarje pojasnil, daje vSavinjsko-šaleški regiji gledano z vidika meril regionalne razvitosti, pozitivno to, daje S posameznimi referati so se pred-stavilatudi nekatera največja podjetja Savinjsko-šaleške regije ter, letos prvič, Revoz iz Novega mesta. Rdeča nit reterafovje bilo razmišljanje o oblikovanju in razvijanju kooperantske mreže, negovanju odnosov znotraj nje in iskanju novih priložnosti. Splošna spoznanja s plenarnega dela so poglobili na okrogli mizi Možnosti kooperacijskega sodelovanja, ki je sledila in je z visoko udeležbo presenetila tudi organizatorje same. V okviru okrogle mize so stekli individualni razgovori med predstavniki velikih podjetij in njihovih potencialnih dobaviteljev, kar lahko štejemo kot napredek srečanja v prizadevanju za približevanje in plodnejše sodelovanje gospodarskih subjektov znotraj regije in širše. Na dvodnevni poslovni razstavi, ki je potekala vzporedno z drugimi prireditvami inje bila letos tudi prodajnega tipa, so zabeležili 63 razstavljavcev, seveda predvsem iz Savinjsko-šaleške regije, nekaj pa tudi izven nje. TELEKOMUNIKACIJE Do sistema ADSL v dveh letih Z razvojem elektronskega poslovanja je vse večja potreba po uporabi raznih telekomunikacijskih storitev, ki se pojavljajo na Telekomovem tržišču. Če je bil še pred leti sistem ISDN prava redkost, je mogoče danes te storitve koristiti praktično povsod. Nova storitev, ki jo Telekom ponuja uporabnikom in jo v veliki meri tudi reklamira, je sistem ADSL. Ker pa omenjenega sistema v naši dolini, razen v Mozirju, Nazarjah in delu Ljubnega, ni mogoče uporabljati, nas je zanimalo, kdaj bo ADSL dostopen tudi v ostalih krajih Zgornje Savinjske doline. Za odgovor smo poprosili Borisa Zi- logična. V letu in pol so po Ziherlovi herla, na Telekomu pooblaščenegaza oceni postavili približno 160 lokacij, odnose z javnostjo. "Sistem ADSL to se pravi, da bo treba do celotne smozačeliuvajatimarcalani.Povseh pokritosti prostora urediti še kar centralah moramo narediti tako imen- precej central. Dejsh/oje, da zaradi ovana vozlišča za ADSL, ki sejim reče časa in denarja stvari ni mogoče iz- DSLAM. Vseh lokacij je približno 500 vesti venem zamahu, načeloma pa in začeli smotam, kjer je največ inter- naj bi vse centrale vključno z zgornje- esa oziroma kjer lahko pričakujemo savinjskimi nadgradili približno v največ uporabnikov," pravi Ziherl. dveh letih. Zadeva je povsem razumljiva in Savinjčan NOVA ŠTIFTA Obnova in rušenje V Novi Štifti v teh dneh zaključujejo gradbena dela na fasadi farne cerkve Marije Zvezde, ki so jo krajani skupaj s svojim župnikom Lojzetom Ternarjem ter ob pomoči države in občine uspeli obnoviti v dveh letih. Uradno naj bi dela sklenili 17. novembra, ko bo mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger blagoslovil romarsko cerkev in se skupaj z domačini veselil velikega dela, izvedenega brez hujših zapletov in, kar je bistveno, brez poškodb delavcev. Ogromno delo je bilo opravljeno v razmeroma kratkem času, kar priča o dobri organizaciji. Prav organizacija je očitno opešala pri rušenju in odstranjevanju stare in odslužene mrliške vežice na vrhu Metuljnega griča za cerkvijo. Največ nekaj dni dela seje razpotegnilo v mesec dni in brez pretiravanja lahko rečemo, da bi ob tako mlahavem pristopu Novoštifčani obnavljali cerkev vsaj desetletje in še kakšno leto povrhu. Kdor zna pa zna, sije verjetno mislil župnikTernar, koje "pritisnil" na pristojne na gornjegrajski občini in komunalnem podjetju, saj je od prejšnjega tedna podoba Metuljnega griča vredna ogleda in občudovanja. Savinjčan Vesna Petkovšek Zahvala Dne 25. septembra je bilo pri Osnovni šoli Mozirje odkritje doprsnega kipa najinega očeta Franja Vajda. Ob tem dogodku sva bila globoko ganjena. Za vse njegove vrline, ki jih je tako tenkočutno opisal v svojem govoru ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek, sva vedela, saj je bil najin oče. Samo dejanje v njegov spomin je pri udeležencih poželo splošno odmevnost in pohvalo. S počastitvijo naju je prevzel občutek hvaležnosti do vseh, ki so se svečanosti udeležili in se na tak način poklonili najinemu očetu. Še posebno pa se zahvaljujeva članom Odbora za postavitev kipa gospodom Antonu Venek, Petru Širku, Maksu Bastiu in Ivanu Zupanu. Oče nama je bil vse življenje vzornik in sva ga po svojih močeh poskušala posnemati, kolikor sva le mogla. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hči Vida Vajd - Puncer in sin dr. Franc Vajd ZLATA PLAKETA KAKOVOSTI ZA GOSTIŠČE VID Narejeni smo bolj »po Gostilna Vid iz Radegunde, ki jo vodita Jure in Andreja Marolt, je na predlog Območne obrtne zbornice Mozirje prejela zlato plaketo za kakovost gostinske ponudbe, ki jo je podelila Obrtna zbornica Slovenije na Gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež. Jure Marolt iz Mozirja je začel s samostojno gostinsko dejavnostjo decembra 1995, koje v Radegundi, ob cesti na Golte, odprl gostilno Vid, ki v svojo notranjost sprejme 45 gostov, na terasi pa jih lahko v letnem času sedi še enkrat toliko. Gostilna Vid se od vsega začetka uveljavlja kot pris- ten zgomjesavinjski gostinski lokal, po besedah lastnika pa obisk gostov vseskozi konstantno narašča. »Zelo meje presenetilo, da so me na Območni obrtni zbornici Mozirje predlagali za priznanje kakovostne gostinske ponudbe. Seveda pa sem ga bil zelo vesel, saj se z ženo Andrejo že 7 let trudiva za čim boljšo ponudbo. Ne bi znal natančno reči, po čem se razlikujemo od drugih podobnih gostiln. Odkar smo odprli kar se tiče hrane z ženo sama skrbiva za svoje goste, ker pač menim, da se ne bo nihče tako potrudil kot se boš sam. Zadnji dve leti ponujamo predvsem domačo hrano; žlinkrofe, sirove štruklje, ajdove žgance... kruh pečemo doma v krušni peči, naši gostje pa prisegajo na vedno svežo govejo juho. Kar se tiče našega odnosa do gostov moram reči, da smo narejeni bolj "po domače". Všeč mi je, če se z gosti pogovorim neprisiljeno, sproščeno.« Jure je za konec poudaril, da vsega tega, kar danes vidimo, ne bi bilo brez Jure in Andreja Marolt na podelitvi priznanj na Gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež v družbi predsednika Območne obrtne zbornice Mozirje Franca Bende, (foto: Franci Kotnik) njegove žene Andreje, ki je prav tako kot on, vsa ta leta posvetila razvoju gostilne, zato je zlata plaketa, ki stajo prejela, tudi njej v velik ponos in veselje. Z leti je gostilna Vid postala preprosto pretesna za vse njihove obisko- valce, zato se je Jure Marolt odločil za gradnjo prizidka, v katerem bo v restavracijskem delu prostora za 120 ljudi, uredili pa bodo tudi prenočišča z 18 ležišči. Gostinski ponudbi pa bodo dodali še savno, fitnes in izposojo gorskih koles. VISOKO PRIZNANJE RESTAVRACIJI GAJ Od samega veselja pozabili medalje V restavraciji Gaj so se letos odločili, da se udeležijo državnega tekmovanja v kuhanju in postrežbi menija, ki je potekalo na tradicionalnem že 49. Gostinskem zboru v Termah Čatež. Kljub temu, da so se tekmovanja udeležili prvič, so dosegli rezultat, ki je presenetil tudi njih same. PRIZNANJE PRIZNANJE *%!!**# Ekipa Restavracije Gaj s priznanji za kuhanje in postežbo menija (foto: Tatiana Golob) Tekmovalci so bili štirje, kuharski dei ekipe sta zastopali Mojca Lever in Katarina Moličnik, postrežbo menija pa sta opravila Barbara Čr-nodolski ter Gregor Mikek. Ves projekt sta spremljala in podpirala Branka Roseinstein, vodja gostinstva ter vodja komerciale v Zadrugi Mozirje Andrej Presečnik. Tekmovalna ekipa si je že kar za začetek izbrala težji del tekmovanja, saj bi lahko tekmovali tudi v pripravi pogrinjka ali točenju pijač. Poleg njih je tekmovalo še 10 ekip, med njimi ekipe prestižnih hotelov, kot so Hoteli Palace, Hotel Casino Park, Hotel Astoria Bled... zato je bila ekipa še pod večjim pritiskom. Kljub močni konkurenci je ekipa kuharic dosegla bronasto priznanje, natakarja sta se odrezala le malo slabše, ekipno pa jim je do brona zmanjkala le ena točka. Po besedah Branke Roseinstein je to za prvič zelo dobra uvrstitev, ki jo je iskreno vesel celoten kole- ktiv Restavracije Gaj in ZKZ Mozirje. Zelo lepih pohval so bili deležni tudi od predsednikov komisij, saj so jim vsi zagotovili, da imajo v naslednjih letih možnost še višje uvrstitve. Pri pripravi hrane so se odločili, da se predstavijo z jedmi, ki so značilne za domači kraj, tema njihove predstavilve pa je bila jesen v Gaju. Mladi kuharici sta svoj del naloge opravili odlično kljub strogim očem žirije in številnih obiskovalcev, ki so ves potek kuhanja spremljali od blizu. Daje bilo veselje ob podelitvi priznanj res pristno in nepričakovano, kaže tudi to, da so od samega vznemirjenja pozabili celo na medalje, po katere so stopili naknadno. Kljubtemu, da ni zveneče ime v svetu kulinarike, je Restavracija Gaj dokazala, da se naša dolina lahko pohvali z izvrstno pripravljeno hrano in kakovostno postrežbo. Tatiana Golob VINOGRADNIŠTVO STEYER SE PREDSTAVI Melodija znoja, truda in žuljev Vinograd je božji vrt, v kar so se lahko prepričali vsi udeleženci 6. tradicionalne Steyerjeve degustacije vin, ki je bila 19. oktobra v prostorih Lovskega doma Mozitje. Predstavilo se je vinogradništvo Steyer, ki sodi med najperspektivnejše slovenske proizvajalce kakovostnih vin, kar dokazujejo vsakoletna priznanja z vseh pomembnejših ocenjevanj. Danilo Steyer (desno) in njegov mozirski zastopnik Dani Grudnik na degustaciji Steyerjevih vin (foto: Benjamin Kajnir) LJUBNO OB SAVINJI Zadišalo je po kostanju Vrtec Ljubno je prejšnji torek priklical tetko jesen in tako kljuboval deževnemu in vetrovnemu petku, ko jim je bilo to onemogočeno. Vsi otroci in skrbne vzgojiteljice so marljivo nabirali in zbirali kostanj do dne, ko so se skupaj s starši in svojimi prijatelji zbrali v Vrbju na vsakoletnem kostanjevem pikniku. Otroci so se resnično zabavali ob veselem rajanju in peki kostanja. Vzgojiteljice so jim pripravile različne kotičke, kjer so se malčki lahko zadrževali čez cel popoldan. Kljub temu, daje bil dan že čisto jesenski in dokaj hladen, niso pomislil na to. Malčki so poslušali pravljice in izdelovali različne vrste pokrival iz papirja, kjer so sodelovali tudi najmlajši. Plesali so ob veseli glasbi, ko pa so se utrudili, jih je čakal topel, sveže pečen kostanj. Ker pa tetka jesen s sabo ne prinese le kostanja, jih je na mizah čakala še vrsta domačih dobrot, svežega, seveda domačega sadja, kot so grozdje, jabolka in hruške. Da pa nihče ni trpel žeje, sojo pogasili s sveže Iztisnjenimjabojčnim sokom. »Tako, zdaj pa lahko že pride sneg,« so dejali razigrani malčki, »z njim pa nove radosti in igre«. Hajdeja Brglez 22. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE Sirene uspešno zustopule Zgornjo Savinjsko dolino Ljubenska ženska vokalna skupina Sirene pod umetniškim vodstvom Anite Lakner deluje slabo leto. Dekleta, kar dvanajst jih je, gojijo različne zborovske pesmi in so svojemu repertoarju, ki je preteklo leto obsegal zgolj narodne, črnske duhovne in božične pesmi ter priredbe, letos dodale še umetniške in latinskoameriške zvrsti. Kljub temu, da so po pevskem stažu mlada skupina, so že dosegle vidne uspehe. Vinogradništvo in vinarja samega je uvodoma pozdravil in predstavil Frart-joSteiner.il hektarovvinogradov,kiso pred dvanajstimi leti zrasli iz popolnega začetka, Danilo Steyer in njegova družina obdelujejo z največjo predanosljo. Za razliko od mnogih slovenskih vinogradništev, je Steyerjevo tako popolnoma mlado, brez bogate tradicije, zato Danilo ni obremenjen s tradicionalnimi načini pridelave in predelave vin. Iz leta v leto odkriva nove postopke, ki njegove proizvode uvrščajo v sam evropski vinarski vrh. Steyerjevi vinogradi ležijo v radgon-sko-kapelskem vinorodnem okolišu oziroma na Plitvičkem in Aženskem vrhu. Zasajenih imajo 45.000 trt, večino od tega so traminci. Njihova hišna sorta je dišeči traminec, iz njega pa svojim kupcem ponujajo celotno paleto vin, od normalne trgatve, preko predikatov kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor in ledeno vino, do penin in dišečega traminca, pridelanega po metodi barrique. Degustacija Steyerjevih vin se je pričela z renskim rizlingom, nadaljevala s chardonnayem, sivim pinotom do traminca in dišečega traminca exclusiv. Posebno pozornost pri predstavljanju vin je Danilo Steyer namenil rdečemu ampelografske- mu vinu iz lastnega ampelografske-ga vrta. V njem je zasajenih ogromno vrst trt iz celotne Evrope in tudi širše. Posebno zanimiv je ta vrt ob zorenju grozdja, sajjetakrat mogoče na enem mestu spoznati bogato raznolikost vinskih sort. Pokušnja vin seje končala z izbornim laškim rizlingom, ki je z lahkoto postavil piko na i celotnemu večeru. Srečanje prijateljev, ki cenijo zlate kapljice izpod rok družine Steyer in njegovega zastopnika, Mozirjana Danija Grudnika, je bilo obogateno tudi s pokušnjo sirov, mesnin, suhega sadja, sladkih dobrot in kruha. Benjamin Kanjir Na medobmočnem srečanju malih vokalnih skupin julija letos v Rogaški Slatini so dekleta mojstrsko izvedla svoj program, kar jih je pripeljalo do 22. srečanja malih vokalnih skupin Slovenije v Šmartnem pri Litiji. Z uvrstitvijo na ta nastop so ljubenske pevke uspele postati nosilke zlatega žiga malih pevskih skupin Slovenije za eno leto, kar je sinonim za kakovost. Na žalost pa so za nastop na državnem srečanju običajno zasedbo zaradi spremenjenih pristopnih pogojev morale zmanjšati. Tako je znotraj pevske zasedbe nastala mala vokalna skupina Sirenia, ki seje prvič predstavila širši javnosti všmartnem pri Litiji, v soboto, 19. oktobra, kjer je poleg njih nastopilo še sedem najboljših vokalnih skupin iz vse Slovenije. Po oceni strokovnih ocenjevalcev Igorja Švare in Matije Gobca je posebno nagrado za najbolje izbran program osvojila vokalna skupina iz Žalca, posebno nagrado za najbolje izveden nastop pa vokalna skupina iz Lovrenca na Pohorju. Na srečanju se sicer podelijo tri nagrade, a se letos komisija med vsemi nastopajočimi skupinami ni mogla odločiti, kdo je tretji najboljši, saj so vse skupine briljantno odpele program pesmi. Tako so ljubenske pevke Mira Lenko, Jožica Grudnik, Karmen Zimšek, Marija Vincek, Petra Kopušar, Anita Lakner in Nataša Terbovšek Coklin s svojim izjemnim nastopom v Litiji poleg ostalih štirih skupin zasedle tretje mesto. Uspeh, ki so ga dekleta dosegla, je odraz trdega dela, številnih pevskih vaj in odrekanj, tako njih samih kot tudi zborovodkinje. Marija Sukalo Pokrovitelji degustacije Steyerjevih vin so bili: Pekarna Hribernik, Slaščičarna Polonca, Pekarna Miš Maš, Mesarstvo Bartolac, Pekarna Atelšek, Kadunčeva kmetija in Vojko Fužir. Vingradništvo Steyer vabi vse ljubitelje dobre volje in dobre kapljice na martinovanje, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 15. uri pri gostilni Vid v Radegundi. VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE Srečanje izkoristili za podelitev priznanj Veteransko društvo Sever za Celjsko območje je prostovoljno društvo, v katerega so včlanjeni udeleženci vojne za Slovenijo, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali državljani sodelovali pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ter so bili s svojim delom neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev države pred enajstimi leti. Ustanovljeno je bilo po reorganizaciji združenja Sever pred štirimi leti. Naloga drušlva, kije oblikovano po društvu skrbijo za ohranjanje pri-teritorialnem principu v krajevne od- jateljskih vezi, organizirajo proslave, predsednik Veteranskega društva Severza Celjsko območje Franc Bevc. Prejeli sojih za dejavnosti pri zaščiti demokratičnih procesov in priprav aktivnosti v vojni za osamosvojitev Slovenije v času od decembra 1989 doosamosvojilvenevojnevletu 1991. Srečanje so člani izkoristili tudi za pripetje traku lučke občine, ki sta ga opravila župan Mirko Zamernik in predsednik veteranskega drušlva. Marija Sukalo Predsednik Veterantskega društva Sever za Celjsko območje Franc Bevc (desno) je podelil nekaterim članom priznanja bore, je po besedah predsednika mozirskega krajevnega odbora Jožeta Žnidarka, seznanjanje širše javnosti z vlogo in delom članov včasu demokratičnih procesovvSIoveniji ter o pripravah in neposrednih aktivnostih v vojni za osamosvojitev države. V družabna in športna srečanja. Eno takih družabnih srečanj so člani mozirskega odbora pripravili preteklo soboto v lučkem lovskem domu. Srečanje so izkoristili za podelitev priznanj, ki sojih nekaterim pripadnikom policije in rezervne policije vročil NAJVEČ RIB V MOZIRSKIH MREŽAH Sledi evropsko prvenstvo Ekipa Ribiške družine Mozirje, ki sojo sestavljali Simon Volovšek, kije sicer član RD Ljubno ob Savinji, Dušan Žunter in Bojan Lukše, je v ekipnem državnem prvenstvu v muharjenju zasedla skupno prvo mesto. Tekme, vseh je bilo devet, so potekale skozi vse poletje po vsej Sloveniji. Mozirski ribiči so se odlično uvrstili tudi v posamični konkurenci. Simon je zasedel skupno prvo mesto, takoj za njim seje uvrstil Dušan, Bojan pa je zasedel skupno osmo mesto. Ribiči tekmovalci, ki so se uvrstili na prvih pet mest, bodo Slovenijo zastopali na evropskem prvenslvu, ki bo na Škotskem, Iz tega sledi, da bosta Simon Volovšek in Dušan Žunter odslej branila tudi državne barve. Znanje, ribiško srečo in zaupanje, ki so ga prejeli s strani svojih društev in republiške zveze, bosta zagotovo opravičila tudi z dobrimi nastopi na Škotskem. Pa dober prijem! Benjamin Kanjir Rokometni klub Nazarje v ustanavljanju VABI NA DERBI 1. ZRL ki bo v četrtek, 31. oktobra 2002, ob 18. uri v Športni dvorani Nazarje. Pomerili se bosta doslej neporaženi ekipi 1. državne ženske rokometne lige, ki obe nastopata tudi v evropski ligi prvakinj. Ljubitelji rokometa, ne zamudite izjemnega športnega dogodka! i " : v. / - V............................„.m......... .......................... % ’L \ i . VABLJENI! —_ L__„___________^___ VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO Solčavani morajo ohraniti svoje naravno bogastvo Solčavski krajevni odbor društva kmetic Zgornje Savinjske doline je v nedeljo, 20 oktobra, pripravil srečanje s prebivalci Sel na Koroškem na temo Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, saj imajo ti že nekajletne izkušnje življenja v združeni Evropi. Solčavane je zanimalo, kaj lahko pričakujejo in na kaj morajo biti še posebej pripravljeni ob vstopu v EU. Prepričani so, da bosta dobra informiranost in znanje dobra popotnica v Evropo. Prvo tovrstno srečanje kmetov obeh strani mej je bilo v Selah sredi maja letos, kjer so si Solčavani podrobno ogledali njihovo delo ter izmenjali izkušnje. V prvem delu srečanja v Solčavi so poznavanje Evropske unije na prisrčen način prikazali tudi osnovnošolci v kvizu, na katerega so se pripravili ob pomoči mentorice Nataše Štiftar iz gradiva slovenskega vladnega urada za informiranje. V drugem delu, na okrogli mizi, je spregovoril Fortunat Olip, selski ver-oučitelj in predsednik združenja selskih kmetov, kije prepričan, da bodo Solčavani uspešni le, če se bodo za določene cilje združili, saj so tudi sami pred leti tako storili. Tako je tudi določene stroje, kijih kmetje rabijo le enkrat na leto, smotrneje kupiti skupaj. Nevenka Bogataj s slovenskega andragoškega centra v Ljubljani je mnenja, da se ob ustrezni informiranosti in z določenimi znanji, kijih kmetje lahko pridobijo predvsem v različnih študijskih skupinah, določeni cilji bližji in lažje dosegljivi. Štefka Goltnik, vodja mozirske kmetijske svetovalne službe, je v razgovoru dodala, da se kmetje velikokrat znajdejo v precepu med svojim delom in neživljenjskimi zakonskimi predpisi, ki bi jih bilo potrebno prilagajati terenu. Vsak kmet mora vedeti, kaj že ima in kakšne so njegove možnosti ob najmanjšem vložku. Ko se kmet odloči, mu lahko svetovalke z določenimi nasveti priskočijo na pomoč. Predsednik solčavske zadruge Klemen Matk je prepričan, daje potrebno izkoristiti naravne potencialne in ohraniti neokrnjeno naravo, Udeleženci okrogle mize o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (foto: Ciril M. Sem) medtem ko naj bi kmetje sodelovali v skupnih projektih. Nekateri nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa so izpostavili problem več različnih dejavnosti, katerih nosilci so posamezni družinski člani na kmetiji. Na družinski kmetiji bi lahko bil nosilec dejavnosti samo nosilec kmetije, ki bi mu pomagali družinski člani s potrebno izobrazbo. Ob zaključku okrogle mize so si bili udeleženci enotni, da bodo ob dobri informiranosti in povezovanju ter pridobivanju znan- ja ob vstopu v EU lahko uspešni. Seveda pa vstop ne bo prinesel samo pozitivne stvari, prisotni bodo tudi nezaželeni učinki. Vsekakor pa morajo Solčavani paziti na svojo neokrnjeno naravo, sajjeto bogastvo potrebno pustiti tudi njihovim zanamcem. Naravnih lepot ne smejo razprodati, ampak jih dograjevati, da se bo mladina po končanem izobraževanju lahko vračala na domačije in nadaljevala delo svojih staršev. Marija Sukalo ŠIRJENJE PRODAJNIH CENTROV Kaj preostane malim trgovcem? Celotno slovensko gospodarstvo se mora vedno bolj soočati z izzivi globalizacije ter njenimi posledicami, med katere spada tudi velik pritisk konkurence. In kako naj v takšnih pogojih preživijo mali trgovci in njihove trgovine, vedno bolj izgubljene v senci ogromnih prodajnih centrov, ki se vztrajno širijo po mestnih obrobjih? O tem in še marsičem zanimivem so spregovorili na okrogli mizi »Perspektiva trgovine v razmerah njene selitve v prodajne centre izven mestnih središč«, ki je bila organizirana v okviru 5. srečanja gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji. Pred že omenjeno okroglo mizo je potekala podelitev priznanj za najbolj urejene trgovine. Pri izbiri nagrajencev so upoštevali urejenost same prodajalne, njenih polic, okolice prodajalne ter seveda prijaznost zaposlenih. Nagrajenci so bili: ERA - PE Živila Šoštanj, Merkur Velenje, Fori fashion Velenje, Železnina Hudovernik, Elan Velenje, butik Grazia, ONA-ON Velenje ter Alpina Velenje. Osrednjo besedo je na okrogli mizi imel profesor dr. Vekoslav Potočnik, teoretik in praktik na področju trgovine, ki meni, da je trgovina slovenski nacionalni interes, dejavnost, ki zaposluje številne ljudi. Trdi, daje treba poskrbeti tudi za male trgovce, njihove trgovine morajo ostati del naše dežele. Žal pa, na račun velikih prodajnih centrov, mestna središča propadajo, trgovine na drobno se zapirajo. Ta problem najbolj čutijo manjša mesta, ljudje bežijo na obrobja, kjer so prodajni centri poskrbeli za boljši dostop do trgovin, urejena parkirna mesta, poleg tega pa je v Sloveniji vedno bolj viden fenomen prodajnih centrov kot družabnih središč. Ljudje ne hodijo tja samo po nakupih, temveč tudi zaradi druženja. Postavlja se vprašanje, kaj preostane malim trgovcem, če se hočejo obdržati? Po mnenju profesorja dr. Potočnika je prihodnost malih trgovin v specializaciji, poleg tega pa bodo morali poskrbeti za vzdušje, ki bo privabljalo potrošnike, predvsem pa je potrebna prijaznost prodajalcev. Velik problem je tudi razlika v ceni, veliki prodajni centri bodo izdelke vedno ponujali po nižji ceni kot si jo lahko privoščijo mali trgovci. Profesor vidi rešitev v ustanovitvi mreže teh trgovcev, ki bi tako bili bolj konkurenčni, čeprav se zaveda, da se s tem težava zgolj omili, ne pa odpravi. Na okrogli mizi je bila med drugim tudi izražena zaskrbljenost zaradi hude obremenitve, ki jo ogromni nakupovalni centri predstavljajo za okolje, promet in ljudi, ki živijo v njihovi okolici. Tatiana Golob Piše: Igor Pečnik Testi vvečini evropskih revij nesporno dokazujejo kakovost nove šestice. Uporabnost, funkcionalnost, kakovost in seveda oblika so glavni aduti nove mazde 6. Izvedenke so tri in skrbijo za zadovoljitev potreb še tako zahtevne družine ali seveda posameznika. Limuzina, kombi-limuzina in sport combi izvedenka. Skratka štiri ali petvratna izvedenka in za mlade z veliko družino sport combi. Pri Selmarju v Celju, kjer so v zaključ-nifazigradnjesalonaza mazde, klepar-sko-ličarske delavnice in prodajalne big-bang, so nam odstopili za kratek test mazdo 6 CD diesel z 136 KS in kar 310 Nm navora. Žal izvedenko limuzi- VOZILI SMO Nova Mazda 6 Evropski proizvajalci postrani gledajo nora mazdo 6, saj je skočila direktno v njihov zelnik. Če je bil prejšnji model 626 skorajda neopazen (nekako tako kot male inventarne številke, ki so tam, ker pač morajo biti) potem nova mazda 6 izstopa v vsem svojem sijaju. Številke so se povečale in kar bodejo v oči. Mazda še ni bila nikoli tako evropska kot z novo serijo 6. Notranjost je evropska, kakovostni materiali, po višini nastavljivi sedeži, pravtako volanski obroč, kije pomičen še v globino. Malce samosvoja stikala za avtomatsko klimatsko napravo, ki zelo dobro deluje in neroden potovalni računalnik, ker se funkcije menjajo na armaturni plošči in ne na kakšni obvolanski ročici. Cei kup odlagalnih prostorov pa zagotavlja prijetno počutje, ki ga pokvari le tresoče zunanje vzvratno ogledalo, karje, sodeč po enakem odzivu pri 1.8 modelu, serijska pomanjkijivost. Pa da ne bo pomote: mazda 6jezelo kakovostno obdelan avtomobil z elegantnim zlaganjem zadnjih sedežev z eno potezo in odličnim dizelskim motorjem. Pod-vozjeje odlično, pravtako zavore. Motor vleče suvereno od 2.000 vrtljajev dalje in se oddolži z majhno porabo in nizko hrupnostjo pri velikih hitrostih. Vodljivost mazde je užitek in motor s pospeški kar kliče med ovinke. Pripnite se in preizkusite! na, combi še pride na vrsto. Zunanjost mazde je elegantna, evropska, z velikimi lučmi spredaj in z modernimi zadnjimi lučmi, ki so stvar okusa ampak popolnoma v trendu. BREZ SPREMEMBE USTAVE BO USTANOVITEV POKRAJIN OSTALA LE MRTVA ČRKA NA PAPIRJU Savinjčani v Savinjski regiji V osemletni praksi lokalne samouprave občine niso pokazale pretiranega zanimanja za ustanovitev pokrajin, čeprav je bilo nekaj posameznih pobud. Zato je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc prepričan, da je treba ustavo v delu. Iger govori o lokalni samoupravi, spremeniti tako, da bo ustanovitev pokrajin odrejena z zakonom. Če spremembe ustave ne bo, se bo Slovenija pridružila Luksemburgu, ki edini znotraj Evropske unije nima pokrajin. Projekt o uvedbi pokrajin je pripravljen, sedanja statistična Savinjska (Celjska) regija naj bi ob Šaleški in Spodnji Savinjski dolini pokrajinsko zajela tudi celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Pokrajine naj bi predvidoma ustanavljali spontano, s pogodbami med občinami, toda to lahko po mnenju notranjega ministra povzroči kopico težav. Kam na primer umestiti občine in kraje, ki ne bodo vključeni v nobeno od tako nastalih pokrajin? Strokovnjaki, ki sodelujejo v pravni komisiji, so se pogovarjali tudi o možnosti, da parlament zavrne spremembo ustave. V tem primeru bi bilo smiselno ustanoviti okraje, kakršni so nekoč v naših krajih že bili, in tako po ovinkih decentralizirati državo. Na notranjem ministrstvu se s takšno rešitvijo očitno ne strinjajo, saj naj bi takoj po spremembi ustave pripravili zakone o ustanovitvi pokrajin, o določitvi njihovega ozemlja in o prenosu pristojnosti države na pokrajine. Prve volitve v pokrajinske svete naj bi izvedli vzporedno z naslednjimi parlamentarnimi volitvami v jeseni 2004. Skupina, v kateri je sodelovalo okoli 50 strokovnjakov, je soglašala z ustanovitvijo osmih pokrajin, ki bi bile razvojno najbolj uravnotežene. Ob Savinjski z verjetnim sedežem v Celju se zdi Slovenijo najprimerneje razdeliti še na Pomursko, Podravsko, Dolenjsko, Osrednjo slovensko, Gorenjsko, Goriško in Primorsko. S takšno razdelitvijo razlike v razvitosti ne bi bile tako velike, za strokovno skupino pa sta sprejemljivi tudi rešitvi s šestimi oziroma dvanajstimi pokrajinami. Savinjčan ar termotehnika Olia as 27a, 3314 Braslovče Toplotne črpalke 00 16 20, GSM: 041 605 951 POPUST OD ZAČETKA NOVEMBRA 2002 DO KONCA FEBRUARJA 2003 MESEC POŽARNE VARNOSTI Bodoči varuhi življenj in premoženja Člani prostovoljnih gasilskih društev iz celotne Zgornje Savinjske doline organizirajo v mesecu oktobru, ki je mesec varstva pred požari, poleg vaj tudi razne predstavitve svojega dela. Mozirjani so tako obiskali učence na podružničnih osnovnih šolah Šmihel in Lepa Njiva, mozirski šolarji pa so gasilce obiskali kar v gasilskem domu. bo nekoč on skrbel za vas Danes skrbite za denar, da Vedno več ljudi spoznava, da bodo slej ko prej morali vsak sam poskrbeti za svojo jesen življenja. Žal pa je še vedno veliko ljudi, ki se zanašajo na državo, ki - roko na srce - ne zmore poskrbeti niti zase, kaj šele, da bi poskrbela za svoje državljane ali - bolje rečeno - davkoplačevalce. Zanimanje za delo gasilcev, ki tvegajo svoja za življenja drugih, je ved- no zelo veliko. Otroke zanima gasilska tehnika, pripomočki za reševan- Otroci so si nataknili čelade, sedli v gasilski avtomobil in prižgali sireno (foto: Benjamin Kajnir) VARČEVANJE Obstajajo tudi ljudje, srečni starši, ki imajo otroke in mislijo, da jim bodo sedaj oni pomagali do kruha, ko pa bo napočil njihov čas odhoda v pokoj, bodo otroci poskrbeli za njihovo socialno varnost. Priča smo stalnemu pomanjkanju denarja v naših denarnicah, otroci pa naj bi (le od kod?) imeli denar tako zase kot za svojo družino in po možnosti še za svoje starše?! Trenutno domovi za ostarele mesečno dobivajo več kot sto novih vlog za prebivanje v njih. Tudi želje po večjem razkošju se povečujejo, a vsak bi rad imel več za manj denarja. Žal to ne gre, saj prostora v domovih drastično primanjkuje. Če bi vsakdo mislil na svoje življenje v starosti že v preteklosti, bi si s preprostim varčevanjem priskrbel zadosten kapital, ki bi mu omogočil udobno jesen življenja v kakšnem hotelu, hiši z razgledom na morje ali blizu kakšnega zdravilišča, morda celo kar življenje v zdravilišču. Kaj boste storili vi, da si boste ustvarili premoženje, ki vam bo omogočilo mirno in varno starost? KF je, gasilska vozila in ostala oprema. Gasilci vse z veseljem pokažejo, saj se zavedajo, da je vsak šolar njihov bodoči potencialni član. Teh pa ni nikoli dovolj, saj nesreče nikoli ne počivajo. Znanje, ki ga ni nikoli preveč, tako prično nabirati že v mladih letih. Gasilstvo je humani prostovoljni poklic, znanje katerega je potrebno vedno nadgrajevati. Tehnika in načini reševanja se vedno izpopolnjujejo, za varno in učinkovito delo je zato potrebno slediti smernicam znanja, brez katerega so prevečkrat ogrožena tudi življenja operativnih gasilcev. Za gasilsko tehniko so se sredi oktobra navdušili tudi otroci iz mozirskega vrtca, ki so jim gasilci na poljuden način približali svoje delo. Otroci so si nataknili čelade, sedli v gasilski avtomobil in prižgali sireno. Skozi igro so spoznali pomen njihovega poslanstva, ki temelji na humanih načelih pomoči sočloveku ob vsaki uri in na vsakem kraju. Benjamin Kanjir V podjetju Gostinstvo Laznik redno zaposlimo kuharja ali kuharico. Pisno prošnjo pošljite na naslov: Gostinstvo Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje. Obiščite poslovalnico SKB banke v Mozirju vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V prijetnem okolju vam bodo naši bančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbiri med številnimi bančnimi storitvami in odgovorili na vaša vprašanja: - o ugodnih stanovanjskih kreditih (v tolarjih ali z valutno klavzulo v evrih), - o tolarskih in deviznih varčevanjih, - o vodenju tekočih, deviznih in transakcijskih računov, - o karticah Maestro, Visa, in EC/Mastercard, - o storitvah elektronskega bančništva (SKB NET, POSLOVNI SKB NET, WAP SKB NET, Zeleni telefon). Dodatne informacije: Vodja poslovalnice Olga Vratnik Na trgu 19, Mozirje Telefon: 03/839-12-50 Elektronska pošta: olga.vratnik@skb.si m www.skb.si SKB BANKA D,D. SOCIETE GENERALE GROUP mmmarna ■BHHHHIHli PRVI KONCERTNI VEČER CELJSKEGA DRUŠTVA LJUBITELJEV UMETNOSTI Privlačen program iz zakladnice klasičnih del V Celju, mestu ob Savinji, so avgusta ustanovili Društvo ljubiteljev umetnosti. Njegov osnovni namen je razvijanje in spodbujanje kulturno -umetniških dejavnosti, z umetnostno vzgojo in osveščanjem ter varovanjem umetnostno - kulturnih vrednot. Združuje ljubitelje umetnosti in člane, ki se amatersko ali profesionalno ukvarjajo z različno zvrstjo umetnosti. Cilje uresničuje z organizacijo nastopov, koncertov, razstav svojih članov, domačih in tujih umetnikov. Društvo načrtuje prireditve z vseh umetnostnih področij. Tako so že v četrtek, 10. oktobra, pripravili prvi koncertni večer društva. Na njem sta nastopila soustanovitelja Simon Dvoršak in Gregor Deleja. Mlada pianista skupaj delujeta že več kot osem let, nastopila pa sta na številnih slovenskih in tujih odrih. Za svoj nastop v celjskem narodnem domu sta izbrala privlačen program iz zakladnice klasičnih del, ki sta ga izvajala štiriročno in posamezno. Skupaj z njima seje predstavil tudi godalni kvartet Ad Libitum, stalna zasedba celjske glasbene šole, v katerem muz- icirajo violinistki Maša Mareš in Barbara Komadina, violistka Maja Rome in vioiončelistka Judita Popovič. Dekleta so se predstavile z deli Mozarta in Borodina. Gost večera je bil mladi Mariborčan, violončelist Luka Šulič, kije pred kratkim zaključil srednješolsko šolanje, trenutno pa je študent zagrebške akademije za glasbo. Nastop mladih obetavnih glasbenikov je bil uvod v začetek sezone prireditev, kijih bo organiziralo celjsko društvo ljubiteljev umetnosti. Marija Sukalo POTEP PO PRIMORSKI Spoznali del Slovenije, ki ga oblikuje burja Občinski in krajevni svetniki, predstavniki društev in gospodarstva ter člani občinske uprave, so se 12. oktobra podali na potep po Primorski. Slovenija je majhna, a hkrati slabo poznana, saj so udeleženci izleta odkrili veliko kotičkov, ki jih prej niso poznali. Avtobus se je v zgodnjih jutranjih urah podal izpred mozirske občinske stavbe po novih avtocestnih odsekih mimo Ljubljane do Postojne, kjer je sledil krajši počitek, namenjen jutranjemu prigrizku. Pot so nadaljevali do Kopra, kjer je sledil ogled koprske vinske kleti, kjer domujejo Vinakoper. Vzdihi občudovanja ob 10.000 in več litrskih sodih so bili pravšnji uvod v de- so se v Kopru vkrcali na turistično ladjo, ki jih je popeljala ob slovenski obali (foto: Ciril M.Sem) Obisk vinske kleti so izkoristili, da so si natankali dišečega primorskega vina (foto: Ciril M.Sem) gustacijo, ki je sledila. Udeleženci izleta so spoznali delček proizvodnje primorskih vin, ki rastejo na gričih, posejanih nad Koprom. Seveda ni šlo brez sira in pršuta, ki je bil prava melodija okusa. Izletniki so se nato v Kopru vkrcali na turistično ladjo, ki jih je popeljala ob slovenski obali. Ogledali so si tudi neusklajene meje z južnimi sosedi in se ob tem okrepčali z morskimi dobrotami. Zadnja postaja je bil Piran -ogled zgodovinskega mesteca, ki v svojih nedrih skriva kopico znamenitosti, vrednih ogleda. Tako so se najprej podali do cerkve sv. Jurija, ki kraljuje nad Piranom. Zaradi obnovitvenih del ni bilo mogoče vstopiti, zato so se izletniki podali do pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Dveurni ogled kraja je minil kar prehitro in že se je bilo potrebno ponovno vkrcati na avtobus in se podati nazaj proti domu. Udeleženci izleta so se v Mozirje vrnili dodobra utrujeni, a kljub temu primorskega dela slovenske do- polni lepih vtisov in novih spoznanj, movine, ki so se porodila ob spoznavanju Benjamin Kanjir Nove knjige 1. STROKOVNA LITERATURA: Castaneda: Kolo časa; Zwitter: Pot skozi vesolje; Chapman: Zmaga ljubezni; Areh: Afganistan; Payne: Psihologija v zdravstveni negi; Norgaj: Po poteh mojega očeta; Obnove knjižnih del; Mason: Amerika in predkolumbijske civilizacije; Kerrigan: Stara Grčija; Kerrigan: Stari Rim; Markot: Stari Egipt; Kuhinje Balkana; Jeršek: Slovar vilinskih simbolov; De Pulford: Knjiga urokov; Zdravilne energijske točke v Pomurju. 2. LEPOSLOVJE Partljič: Kampanja; Kleč: Pingpong; Quick: Škandal; Binchy: Škrlatno pero; Kravos: Najtežja stopnica; Marai: Sveče so dogorele; Tomizza: Pregrešna zemlja. 3. MLADINSKA LITERATURA Reba: Rožiček; Hopkins: Prijateljice, zmenki, in bogataš; Stewart Šola smrdi; Kužki in prijatelji; Wilkinson: Najlepša knjiga o raziskovalcih; Zorec: Gorske živali; Šturm: Sonce nikoli ne moti; Rieger: Kaj je z Lizo?; Mazi: Domišljava goska. 4. VIDEOKASETE Film, da te kap 2. del; Anggie Rose; Angelske oči; Obračun; El Dorado; Krokodil Dundee 3. del; Vrnitev odpisanih; Gospodar prstanov; Skoraj popularni; Za sovražnikov črto. ■w / / Domače pripooeđbe ŠKRAT NA SUHEM VRHU Nedaleč od Nove Štifte je kmetija Suhovršnik. Sem so vedno zahajali škratje. Ponoči so nosili žito. Po opravljenem delu so na podstrešju žvižgali da je daleč odmevalo. Pa so nekega večera prišli fantje pod okna deklet in opazovali škrate. To jim ni bilo po volji in nikoli večjih ni bilo k Suhovršniku. nasveti iz HUDIČ V GRADIŠČU V Gornjem Gradu so vedeli, da biva v Gradišču sam hudič. Nekateri so ga s pomočjo kolomona priklicali da jim je delil denar. Hudič je imel tudi ime - Hacapikl so mu pravili. Piše: Aleksander Videčnik MATI BOŽJA NA ČRETI Baje ima kip Matere božje na Čreti prerezan vrat. Ko so namreč kip postavili v oltarje gledala Marija proti Rečici. Tega pa Vranščani niso prenesli in so kip obrnili na stran, toda glava svetnice je bila še naprej obrnjena proti Rečici. Pa so modri Vranščani sklenili kipu prežagati vrat in glavo usmeriti proti Vranskem. Storili so tako in glavo v tej smeri prilepili. Če natančno pogledamo, pa gleda Marija še proti Rečici. Pripoved pravi, da so cerkev angelci prenesli iz Tabora na Čreto.Tudi o tem pripovedujejo, kako je v zvoniku visel ogromen zvon z donečim glasom. Turki so izvedeli za ta zvon in so si ga hoteli ogledati, rekoč: "Pojdimo na Štajersko pogledat bika, ki tako strašno kruli." Toda zvonje, preden so prišli Turki do cerkve, ušel Turki so cerkev onečastili, na oltar so dajali krmo za konje. Baje je neki Turek pozabil jerbas za krmo na Čreti. Tega in turško podkevje potem odnesel neki kaplan, kije na Čreti maševal. Zvon so še dolgo iskali, in ko ga je nekoč zagledala Jugovnikova pastirica, seje pogreznil v zemljo, ljudje pa niso videli drugega kot globoko jamo. ČUDEŽ V NOVI ŠTIFTI Ko seje okoli kraja, kjer stoji cerkev v Novi Štifti, raztezal pragozd,je na majhnijasi pasla ovce mutasta pastirica. Pa seji prikaže lepa gospa in jo vpraša, če bi ji dala katero od ovc. Pastirica spregovori: "Moram vprašati starše." Mutasta deklica je spregovorila! Doma so se čudili, da je dekle govorila, saj je povedala, kaj je doživela na paši. Takoj so vsi domači sklepali, daje to bila nebeška gospa. Vesto govoreči deklici in prikazni seje hitro razširila blizu in daleč. Ljudje so prihajali na kraj dogodka in na istem mestu pogosto videvali tri plamenčke. Bili so prepričani, da to pomeni Sveto trojico. Kmalu so izvedeli za dogajanje tudi duhovniki v Gornjem Gradu. Obvestili so škofa in končno še papeža. Odločili so, da se na mestu, kjer seje prikazala lepa gospa, postavi kapela. Škof sam je hotel ogledati prizorišče v Novi Štifti inje prijahal tja ves bolan. Sploh ni mogel stati na nogah. Toda na kraju prikazovanja je lahkotno stopil s konja in v nogah ni več čutil bolečin. Tako je bil prepričan v čudež in odobril zidavo kapele, kjer naj se berejo maše v čast Mariji. Odtlej so množično romali k Materi božji v Novo Štifto. KAKO SHRANJEVATI SUHO SVINJINO Posebno v današnjih dragih časih je velike koristi, če shranimo od zaklanih svinj čimveč suhega mesa za poletne dni. Košček domače suhe svinjine je poleti vendar cenejši od drage govedine. Da se obdrži meso nepokvarjeno, je treba, da se dobro nasoli, da dolgo leži v "slanamurji" in da se pravilno posuši (ne predolgo sušiti in ne v vročem dimu). Suho meso je treba shranjevati v zračnem, hladnem (vsaj ne pretoplem) in po možnosti temnem prostoru. Pisec nasveta je zapisal še tole: Jaz imam veliko skrinjo, ki se dobro zapira; na obeh ozkih straneh zaboja sta izrezani dve kvadratni luknji, na njih pa sta pritrjeni žični mreži, da je za svež zrak dovolj pristopa. V skrinji, katera stoji v zračnem in hladnem prostoru, obesim meso tako, da se po možnosti kos kosa ne dotika. Gnjati (vsaj eno vsako leto) ohranim do jeseni takole: Preden ožive spomladi muhe, zašijem gnjati v redko platno ter jih obesim na zračen, po možnosti hladen prostor. Namesto platna se more zaviti meso tudi v papirne vrečice, ki se na več mestih prebodejo z iglo. Svinjina se more hraniti tudi vzaprtih, a zraku pristopnih leta 1921 pečeh, v katerih poleti ne kurimo. Seveda se mora tako shranjeno meso vsak mesec pregledati, ali plesni inali so ga muhe onesnažile. Če meso plesnijo obrišem (operem) z mlačno vodo, posušim in potem poškropim s solno raztopino, ki jo pripravim tako, da raztopim v vreli vodi toliko soli, kolikor seje le more raztopiti. Solna raztopina odvrača plesnivost. KIS IZ JABOLK Za kis so pripravna kisla jabolka, še boljše so lesnike. Za kis odberem zdrava jabolka oziroma lesnike; vse nagnite ali piškave dele obrežem. Potem sadje operem, na drobno zrežem ali karje še boljše, zdrobim (stolčem). To pustim dva do tri dni stati in potem stlačim (še bolje je stisniti). Temu stiskancu pridenem nekoliko kapljic kisove esence ali močnega jesiha ter postavim tekočino na toplo (na sonce ali na peč) in čez nekoliko tednovje kis gotov. Opomba! Ti nasveti so pač odraz tedanjega časa, koje po prvi svetovni vojni vsega hudo primanjkovalo, celo na velikih kmetijah so bili ogroženi, saj je vojska redno pobirala živila in se ni dosti ozirala, če bo zaradi tega kmet lačen. 3ščemo stare fotografije Breški krancljevci slikani v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Krasili so cerkev na Brezju. Sliko nam je poslala Olga Marolt iz Mozirja. ««■»L Srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin Romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti je gostila šesto srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin, ki so ga pripravile dekanija Gornji Grad, župnija Marija Zvezda v Novi Štifti in javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, V enajstih zborih seje predstavilo 206 pevcev, ki skupaj z zborovodjami skrbijo, da zvenijo cerkveni obredi še bolj slovesno. Savinjčan Cerkveni pevski zbor iz Nove Štifte s pevovodjem Jožetom Pustoslemškom (foto: EMS) Metuljeva dežela Desetega oktobra se je pričel sedmi lutkovni abonma, ki ga vsako leto organizira Kulturno društvo Jurij Mozirje. Otroke, ki so napolnili mozirsko kulturno dvorano, so razveselili mariborski lutkarji s predstavo Metuljeva dežela. Bilje Jaka, silno poreden in nagajiv fant. Kar ni vedel, kakšno neumnost bi še ušpičil. In takšni nagajivi Jakci so včasih vsi otroci. Lutkovni Jakaje z nožkom rezal po deblih, metal kamenje, nagajal živalim, se guncal na stolih in podobno. Metulj pa gaje v sanjah popeljal v metuljevo deželo, kjer je Jaka dobil kopico naukov. Kako tudi ne, saj so drevesa spregovorila, kamenje oživelo, kužki do- SIMPOZIJ V LOGARSKI DOLINI Višinska fiziologija in praksa Pod zgornjim naslovom je bil v Logarski dolini strokovni simpozij, ki so ga v hotelu Plesnik skupaj organizirali avstrijsko združenje za alpinsko in višinsko fiziologijo, delovna grupa za uporabno in klinično fiziologijo ter patofiziologijo nemškega fiziološkega združenja. Zdravstveni dom Slovenske Konjice ter inštitut za sanitarno inženirstvo Slovenije. Sodelovali so priznani strokovnjaki univerz iz Švice, Avstrije, Nemčije in Slovenije. bili glas. Po vsem tem se je junak spremenil. Nič več ni počel neumnosti in nagajal svoji mamici. Poučno zgodbo so otroci spremljali s popolno pozornostjo. Če so kakšen nauk odnesli domov in ga bodo odslej upoštevali, še toliko bolje. Predsednik društva KD Jurij Jure Repenšekjimje s povabilom mariborskih lutkarjev to vsekakor omogočil. Benjamin Kanjir CEPLJENJE LISIC PROTI STEKLINI Stekline še nismo pregnali Piše: Marija Sodja Kladnik Kotževerjetnoveste, je cepljenje lisic proti steklini edino učinkovito sredslvo za preprečevanje te smrtonosne bolezni, kije nevarna tudi človeku. Z vsakoletnim cepljenjem lisičje steklina postala redka, Vendar se vsako leto še najde v Sloveniji nekaj steklih živali. V Zgornji Savinjski dolini zadnja tri leta ni bil najden niti en primer, v sosednjih območjih pa so bile najdene stekle lisice (na območju Laškega in Šentjurja). Zato pred to boleznijo nismo varni in moramo upoštevati preventivne ukrepe. Za kontrolo prisotnosti bolezni in uspešnosti cepljenja proti steklini morajo lovske družine vsako leto poslati na pregled 5 lisic na 4.000 hektarjev lovišča, 3 lisice tekom leta in dve v zimskem času. Tako tudi lovci prispevajo svoj delež k preprečevanju nevarne bolezni za skupno dobro vseh prebivalcev. LETOS BO CEPLJENJE OD 20. OKTOBRA DO 20. NOVEMBRA V letošnjem letu bo cepljenje lisic proti steklini, ki ga organizira Veterinarska uprava RS, v času od 20. oktobra do 20. novembra. Polaganje vab iz letal bodo opravili piloti domačih letalskih društev iz višine 300 metrov, s posebej prirejenimi letali, Vabe se polagajo enakomerno po kmetijskih površinah in predvsem v gozdnih predelih. V območjih naselij se ne polagajo. Ko lisica najde vabo, jo pregrizne in se tako cepi proti steklini. Vaba je na zunaj videti kot velik briket iz ribje moke, v katerem je skrita ampula s cepivom. V ČASU CEPLJENJA PSE NA VRVICO V tem času za pse ni dovoljeno prosto gibanje (izjema so službeni psi). Pes, kije izpuščen, lahko najde vabo in jo enako kot lisica pregrizne. Vsak stik z vsebino oralne vabe za cepljenje lisic se po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) obravnava kot ugriz stekle živali. Kar za lastnika pomeni precej nevšečnosti. Zato se psi ne smejo prosto gibati, da je onemogočen stik s položenimi vabami. Sicer je vaba za psa neškodljiva. Lastnike psov naj ponovno opozorim, da morajo biti po zakonu psi v naši državi cepljeni proti steklini od starosti 4 mesece naprej. Cepljenje se ponavlja vsako leto. Vabe so nevarne takrat, kadar po nesreči pride pri ljudeh vsebina ampule s cepivom v stik s sluznico ali svežo rano. Vtakem primeru je potrebno to mesto takoj dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto v Celju, Zavod za zdravstveno varstvo, Ipavčeva 18 (telefon 03 4251 200). Zavod za gozdove OE Nazarje, Odsek za gozdne živali in lovstvo Obravnavane so bile teme o spremembah v organizmu na višinah od 2.000 do 3.550 metrov. Od zanimivih prispevkov, s katerimi so na simpoziju sodelovali zvečine že aktivni udeleženci odprav v Himalajo in južnoameriške Ande, je vredno omeniti med drugim razpravljanje o tem, kaj višinska bolezen sploh je, na katerih višinah se že lahko pojavlja in kaj so njeni znaki. Prikazanje bil tudi pomen treninga različnih športnikov na višini med 1.800 in 2.200 metri glede na uspešnost poznejših tekmovanj na običajnih viši- nah. Vpliv takšnega treninga, kije po pravilu trajal od dva do tri tedne, je bii najbolj pozitiven pri veslačih, pri ostalih vrstah športa pa so bila mnenja o uspešnosti nasprotujoča. Posebejje bilo poudarjeno, da je potrebno pred vsako gorsko turo točno oceniti svoje zmogljivosti ter temu primerno tudi določiti svoje aktivnosti. Udeleženci so bili navdušeni nad lepotami okolja in prijaznostjo domačinov. Bili so opravljeni tudi izleti v okolico in okoliške gore. VP Mladi likovniki iz Luč na Slovaškem Mestna kryižnica slovaškega mesta Hlohovec je letos že šestič razpisala mednarodni natečaj za otroški eks-libris. To so male grafike, ki jih lepimo na notranjo stran platnic svojih knjig in označtgejo lastništvo. Ex libris namreč pomeni »iz moje knjižnice«. Natečaja so se lahko udeležili učenci od 12. do 14. leta starosti. Osnovna šola Blaža Arniča Luče je na tem natečaju sodelovala drugič. Že lani so bili nagrajeni trije učenci: Gašper Bergant, Mateja Robnik in Tina Kaker. Letos pa so si nagrade prislužili kar štirje: Andrej Klemenšek, Mateja Zavratnik, Špela Robnik in Mojca Moličnik. Vse nagrajence in njihove mentorje so organizatorji povabili na Slovaško. Za to dolgo pot so se odločile vse tri deklice, spremljali pa sta jih ravnateljica Valerija Robnik in učiteljica likovne vzgoje Marta Orešnik. Takole so strnili vtise: Mateja Zavratnik: Imeli smo delavnico za ekslibrise. Vodil jo je priznani slovaški grafik Viktor Chrenko. Seveda je razlagal po slovaško. Razumela sem samo nekaj besed. Prej sem mislila, da je slovaški jezik tako podoben našemu kot hrvaški. Preden smo začeli delati, nam je naša učiteljica razložila po slovensko. Čeprav sem linorez delala prvič, me je mojster zelo pohvalil. Vsak sije lahko naredil odtis in ga odnesel domov. Všeč mi je bilo tudi v Trenčinu, kamor so nas odpeljali na izlet. Ogledali smo si grad, nato pa nakupovali po mestu. Imeli so moderna oblačila, pa ne preveč draga. Za nagrado sem dobila častno diplomo in srebrno zapestnico, ki sem je bila zelo vesela. To ni bila moja prva nagrada za likovni izdelek, saj sem bila na natečajih izbrana že večkrat, čeprav sem stara šele 12 let. Špela Robnik: Bilo je lepo, ker smo spoznali toliko novih prijateljev iz Slovenskih Konjic, Ljubljane in Slivnice pri Celju, s katerimi smo skupaj potovali. Všeč mi je bilo tudi v disku, kjer smo plesali nagrajenci natečaja skupaj s slovaškimi otroki, ki so za vse tri dni našega bivanja sprejeli na dom vrstnike iz Slovenskih Kon- Chrenkom jic. Ta šola že dolgo sodeluje s knjižnico in šolo v Hlohovcu in se vsako leto medsebojno obiskujejo. Ko so na podelitvi klicali nagrajence, dolgo nisem bila na vrsti. Mislila sem že, da ne bom nagrajena. Na koncu so bile najvišje nagrade in poklicali so me. Dobila sem zlat obesek v obliki črke Š, narejen prav zame. Mojca Moličnik: Spali smo v Šport hotelu. Jedli smo v šoli ali restavraciji. Na vseh prireditvah pa so bili prigrizki. Zelo dobro je bilo pecivo, nisem pa jedla solate, ker je bila sladkana. menjem. Nato smo si 1 jih med sabo menjali in zbirali komplete. Tako smo se spoznavali. Dobili smo tudi razglednice z eks-librisi in lahko smo pisali domov in prijateljem, kolikor smo hoteli. Oni pa so plačali znamke jih odposlali. Valerija Robnik, ravnateljica: Na to dolgo pot smo se podali z nekim posebnim namenom. Naša pričakovanja so se uresničila aii pa so bila doživetja še večja. Največji vtis name pa je naredila slavnostna prireditev, na kateri so podelili priznanja in nagrade. Bilo je resnično dostojanstveno in veličastno, ko so vsakega nagrajenca posebej poklicali na oder prečudovite dvorane, kjer mu je čestitala vsa komisija. Tudi sama razstava ekslibrisovje bila nepozabna. Ko opazuješ ponos vsakega udeleženca pred njegovim izdelkom, si ponosen skupaj z njim. Marta Orešnik, mentorica: Slovaki so bili zelo prijazni in gostoljubni, še posebej gospa Helena Pekarovičova, direktorica mestne knjižnice, kije organizirala natečaj, ter gospod Miroslav Borčany, ravnatelj osnovne šole, ki je ob našem obisku slovesno praznovala 25-letnico. Vesela sem, da nam je naša šola omogočila potovanje, saj se ga bodo mladi gotovo spominjali vse življenje. Hvala pa tudi njihovim staršem, da so nam za tri dni zaupali svoje otroke, ki so ponesli ime naše šole v svet. Prvi dan smo imeli sprejem pri županu mesta Hlohovec. Organizatorka natečaja nas je po ogledu igrice predstavila drugim. Ko smo ji povedali ime, je ona takoj dodala priimek. Poznala je vsa imena in priimke nagrajencev. To meje zelo presenetilo. Vsak si je lahko izbral paket eks-librisov s svojim nebesnim zna- Andrej Klemenšek: Čeprav sem ostal doma, sem vseeno ponosen, da sem bil izbran med 2.503 izdelki z vsega sveta. Poleg desetih evropskih držav so na natečaju sodelovali tudi učenci iz Indije in Argentine. Mene je izbral eden od petih članov komisije in mi bo nagrado poslal po pošti. Diplomo pa so mi prinesli ostali. Solčavani so v nedeljo, 20. oktobra, obeležili spomin na grozoto in vojni čas, ko je okupator 24. oktobra 1944 požgal njihove domove. To je bila težka preizkušnja za ljudi, ki jim je ta košček domovine pomenil vse. Toda bolj ko človeka skuša usoda, bolj klen postaja. Tako je bilo tudi z rodovi Solčavanov. Ljubezen do domovine in želja po uveljavitvi svoje volje sta jih še bolj združila v boju proti okupatorju. O dogodkih tistega oktobrskega dne je spregovoril tajnik KO ZB Solčava Ivan Grudnik. Ob požigu Solčave od 24. do 27. oktobra 1944 je bilo izseljenih največ prebivalcev Solčave. Solčava v plamenih, ljudje pregnani v taborišča, je bila žalostna bilanca, za katero je poskrbel okupator. Svoje videnje dogodkov pred oseminpetdesetimi leti je podal tudi solčavski občinski svetnik Franc Podbrežnik, ki je poudaril, daje bil tragični dogodek preizkušnja domovinske zaveti. Kulturni program, ki so ga pripravili kot multivizijsko predstavitev Ljudje in dogodki dvajsetega stoletja, so sooblikovali osnovnošolci ob pomoči solčavskega ženskega in mešanega pevskega zbora ter moderator Franci Podbrežnik. Marija Sukalo GORNJESAVINJSK! SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Novo vodstvo kluba SPOMINSKA PROSLAVA OB POŽIGU SOLČAVE Tragični dogodek preizkušnja domovinske zavesti Pred petimi leti je bil Gornjesavinjski smučarski klub (GSK) Mozirje vpisan v register društev in od takrat vedno uspešneje deluje na področju najbolj priljubljenega slovenskega zimskega športa. Ena izmed njegovih najuspešnejših potez je gotovo sedaj že tradicionalni smučarski sejem rabljene opreme, ki se mirno lahko kosa s podobnimi sejmi večjih bližnjih mest. Staremu vodstvu kluba je potekel mandat, zato so sklicali volilno skupščino, ki je potekala v petek v gostišču Čujež na Rečici ob Savinji. Odhajajoči predsednik GSK Mozirje, Darko Repenšek,je v svojem poročilu poudaril pomembnost izobraževanja, s katerim se bo dvignila strokovna raven učiteljev smučanja, in povečan-jestrokovnega kadra. Kljubtemu, dajim zadnje štiri zime niso bile vremensko naklonjene, Repenšek ugotavlja da so veliko večino zastavljenih ciljev uresničili. Na koncu poročila je poudaril, daje bilo vse delo, opravljeno v njegovem mandalu, trud vseh članov kluba in, da je bilo dobro opravljeno. Po razrešitvi starega so izvolili novo vodstva kluba. V skladu z glasovan- jem je novi predsednik postal Maksimilijan Upnik, podpredsednik pa Matjaž Kunej. Uspešno so bili izvoljeni tudi člani drugih organov GSK Mozirje za mandatno obdobje2002/2006. Maksimilijan Lipnik je zadovoljen, da ima njihov klub družinsko podobo, katero bo ohranjal še naprej. Zelo občuduje otroke, ki zavzeto vadijo skozi vse leto ter poudarja, da se bo še naprej zavzemal za vzgojo mladih v dobre smučarje, saj se ta način vzgoje prepleta tudi v njihovo vsakdanje življenje. Tatiana Golob Odhajajoči predsednik Darko Repenšek in novi predsednik Gornje-savinjskega smučarskega kluba Maksimiljan Lipnik (foto: T. Golob) Mojster za vse Srečo Štrukelj iz Rovta pod Menino je eden tistih "starih mojstrov", ki kljub mladosti obvladajo dela in opravila, ki tonejo v pozabo ali pa so se v kolesju časa in človeške brezbrižnosti že izgubila. O njem smo pisali, koje v grapi pod domačijo obnovil zapuščen Brnču-nov mlin, ki zdaj ponovno melje inje eden redkih daleč naokoli, kije iztrgan pozabi in propadu. Letos B| poleti so pri At- K laristu uresniči- “ li Srečovo zamisel ter s kosami in srpi poželi njivo zlatega žita. Kmečko opravilo torej, kije še pred nekaj desetletji zaposlovalo prav vsakega kmeta, danes pa kosce in žanjice najdemo samo še v knjigah in njihovo orodje v propadajočih kaščah. Ko so letos obnavljali fasado nazorske samostanske cerkve, si Srečo ni dal dvakrat reči, ko je bilo treba spraviti v tek uri v cerkvenih zvonikih. Znanje o mogočnih mehanizmih, ki poganjajo cerkvene ure, sije pridobil, koje z, žal že pokojnim, urarskim mostrom Urošem Aubrehtom popravljal stolpne ure po slovenskih cerkvah. Številne, prav po njuni zaslugi, ponovno oznanjajo ljudem čas pri vsakodnevnih opravilih, pesem njihovih zvonov pa je slovenskemu človeku od nekdaj najdražja melodija. Savinjčan O Piše: Ana Prislan Norveška je kot dežela največjega blagostanja - torej nam bolj tujih razmer - zelo draga. Še posebej za ne preveč globok študentski žep. Če pa se zavedaš, v kaj se podajaš, ni prevelikih šokov. Malo asketskega življenja nam nikakor ne škodi. Z nematerialističnim mišljenjem, da je dobra volja boljša» kot denar, smo doživljali stvari, za katere v udobnih hotelskih sobah, praznih domišljije, ni prostora. Šotor je bil naša predsoba, dnevna soba in spalnica. Ker je povsod dovolj lepo urejenih kampov, ni nikakršnih težav z iskanjem zatočišča, dovoljeno pa je tudi kampiranje v naravi. Čudno, da se mi v vseh teh dneh ni niti enkrat zgodilo, da bi pogrešala toplo domačo posteljo. Okolje in optimizem v zraku pač ne dopuščata tovrstnega obžalovanja. Od Osla kot prestolnice nismo veliko pričakovali. Predstavljali smo si še eno mesto v stilu »veliko hrupa za prazen nič«. Svoje potovanje smo si zamišljali bližje naravi kot velemestom. Kmalu smo uvideli, da s tem ne bo niti najmanjšega problema. Norveška je v prvi vrsti država prostranih travnikov, čistih potokov, gozdov in seveda fjordov, ki se zažirajo globokovnotranjostin močijo zemljo. Mesta so približno takih velikosti kot naša, vendar se glede na prostranosti, kijih obdajajo in razdalje, ki jih ločujejo, zdijo še manjša. Že takoj ob prihodu v Oslo smo zadihali drugače kot v mestih, kjer smo se ustavljali na poti. Ni prenasičenosti in naveličanosti, ki preveva toliko prestolnic. Zdi se, kot bi preteklost in sedanjost našli idealno ravnotežje in zdaj z roko v roki skrbita za lepo prihodnost. Lepo obnovljene večnadstropne hiše iz začetka stoletja in lesene družinske hiše vseh NORVEŠKA, AVGUST 2002 Povest o severni deželi Težko je pisati o stvareh, ki ti pridejo do dna, ki pustijo neizbrisen pečat vsemu, kar kasneje počneš. Ob vsaki besedi obstaja bojazen, da vse skupaj izzveni povsem vsakdanje in dolgočasno. Potovanje je izkušnja, ki jo popotnik doživi v vsej polnosti: diha zrak, ki diši drugače od domačega, je drugačen, čeprav podoben, kruh, pije mleko iz drugačne embalaže in se končno spopada z nerazumljivim jezikom, ki pa ni zgolj jezik, temveč drugačno mišljenje, obnašanje in sprejemanje vsakdanjosti. Narava, ljudje - vse je drugačno, vendar ni le drugačnost kar pritegne. Ljudje hodijo v službo, šolo, nakupujejo, se smejijo, so utrujeni. Tako kot mi. Trije radovedni študentje smo, s šotorom za zavetje in nahrbtniki na rami, za kratek čas združili delček njihovega sveta s svojim. njegovo srce, pa čeprav ni modre krvi. Imeli pa smo čast z arašidi, pn nešenimi iz Slovenije, krmiti kraljeve race in golobe. Upam, da še živijo. Ljudje se raje kotv kraljevih parkih zadržujejo v prostranem Vigeland-skem parku. Nedeljsko popoldne ob Karl Johan’s Gate - najbolj živahna ulica v Oslu barv, med katerimi ni visokih plotov, predstavljajo dom večini od 500 tisoč prebivalcev Osla. Ti so v veliki večini potomci kmečkega prebivalstva, saj je kuga v srednjem veku pomorila večino plemstva. Mogoče tudi zato večja preprostost. V nebo vpijočih stolpnic, razen posameznih poslovnih zgradb, skoraj ni moč opaziti, torej ni strahu pred letali, ki bi slučajno zašla na stranpot. Kot vsa prava mesta, ima tudi Oslo svojo univerzo, parlament- storting, katedralo, gledališče, celo kraljevo palačo, kije zaradi svoje velikosti, lepote, predvsem pa zaradi plemenitosti njenih stanovalcev, vredna svojega imena. Nam, navadnim Zemljanom, je na razpolago le kraljevi park za palačo, kjer kljub upanju nismo srečali princa in njegove Mette-Marit, kije osvojila Lično urejene lesene hiše dajejo deželi barvitost in razgibanost Pred gledališčem v Oslu stoji spomenik norveškemu dramatiku Henriku Ibsnu koncu poletja je tu očitno zelo živahen čas: mladina igra nogomet, nekateri plešejo hip-hop, se kotalkajo, na trati pijejo šampanjec, klepetajo ali pa brez besed zrejo v oblake. Vsekakor pa jih več sprehaja otroke kot pse. Se nadaljuje. NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 12. KROG Sl. MOBIL LIGE Tudi z Olimpijo remi Po krajšem ligaškem premoru, ki so ga igralci Šmartnega delovno izkoristili na pripravah na Ljubnem ob Savinji, je mesto ob Paki gostilo prvo uvrščeno Olimpijo. Pravi nogometni praznikje na tribune privabil veliko število gledalcev, ki pa s prikazanim niso bili preveč zadovoljni. Tako domačini kot gostje iz Ljubljane so se strogo držali navodil trenerjev Jarca in Oblaka ter odigrali taktično zaprto tekmo, s posameznimi protinapadi, kar jim je na koncu zadostovalo za najbolj pravično delitev točk. Franjo Pukart Rezultati 12. kroga lige Si. mobil: Dravograd : Gorica ,0 0 (0 0) Ljubljana V&V : Rudar Velenje 3 1 (1 0) Mura : Sport Line Koper 1 1 (1 0) Era Šmartno : Vega Olimpija 0 0 (0 0) Primorje : Relax Korotan 0 3 (0 2) Maribor Piv, Laško : CMC Publikum 0 3 (0 1) Lestvica po 12. krogih: 1. Vega Olimpija 12 2. Sport Line Koper 12 3. CMC Publikum 12 4. Maribor Piv. Laško 12 5. Dravograd 12 6. ERA Šmartno 12 7. Gorica 12 8. Relax Korotan 12 9. Rudar Velenje 12 10. Ljubljana V&V 12 11. Primorje 12 12. Mura 12 7 4 1 18 : 6 25 7 4 1 17 :11 25 5 5 2 23 :15 20 4 5 3 11 :10 17 4 4 4 12 :11 16 3 7 2 12 :15 16 3 6 3 13 :15 15 3 4 5 10 :14 13 3 3 6. 13 :15 12 3 3 6 13 :19 12 3 2 7 14 :24 11 2 3 7 13 :14 9 KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2. SLMN - ZAHOD, 2. KROG Prva prvenstvena zmaga v doma« dvorani Nogometaši kluba malega nogometa Nazarje so svoj prvi prvenstveni nastop pred domačimi navijači opravili odlično. Ekipa iz Dornberka se je s taktično dobro in čvrsto obrambno postavitvijo dolgo upirala, vendar nenehnih pritiskov domačih napadalcev le ni mogla zdržati. Gostje iz Nove Gorice so prišli v Nazarje po točko, saj so že od samega začetka zaigrali precej zaprto in poskušali domačine presenetiti le z redkimi protinapadi. Njihova disciplinirana obramba pa je vendarle morala popustiti in to prav v zadnji minuti prvega polčasa, koje po številnih priložnostih zadel najboljši mož na igrišču, Blaž Metulj. V nadaljevanju so Dorn-berčani poskusili z napadalnej-šo igro vendar je bil razpoloženi vratar Skok vedno na mestu, domači napadalci pa so ob doseženem golu zapravili še kopico, lahko rečemo kar sto odstotnih, priložnosti. Stanje na razpredelnici je po dveh krogih izredno zanimivo, saj ima sedaj kar šest ekip po eno zmago. Izjavi po tekmi: Simon Rosič -Trener KMN Dornberk: Tekmo smo izgubili proti kvalitetnemu in renomi-ranemu nasprotniku. Kljub temu smo si priigrali nekaj zrelih priložnosti, ki pajih na našo nesrečo nismo uspeli realizirati. Zaslužena zmaga za domačina in njegovo prekrasno publiko. Dobrinko Danojevič - Predsednik KMN Nazarje: Po porazu v Novi Gorici in vzadnjem času zelo slabi realizaciji naših napadalcev sem se te tekme kar nekako bal. Čeprav učinkovitost v zaključnih akcijah še vedno šepa, so fantje dali vse od sebe in izredno sem zadovoljen z njihovim pristopom in atmosfero v ekipi. Uspeh je še toliko bolj pomemben, saj je ekipa Dornberka zelo kvalitetna in predvsem izkušena. Franjo Pukart KMN Nazorje : KMN Dornberk 2:0 (1:0) Športna dvorana Nazarje: Gledalcev : 170. Sodnika: Rafael Ajdovec (Britof) in Ivan Zirdum (Ljubljana). Delegat: Edvard Vranjek (Celje). Strelci: 1:0 Metulj (20), 2:0 Bric (24 - ag). KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Mikek, Uršnik, Šemenc J., Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren P„ Metulj, Slaviček. KMN Dornberk: Bratkič, Grgič, Vidmar, Mavrin, Berce, Susič, Švara, Bric, Černič, Marvin, Rojc, Kuk. Rumeni karton: Odisej Bratkič, Andrej Bric, Saša Rojc ( KMN Dornberk). Igralec tekme: Blaž Metulj (KMN Nazarje). Rezultati 2. kroga: Tomi Press Bronks : Mokerc Ig 5 : 2 ( O : O ) Nazarje : Dornberk 2 : O ( 1:0 ) Oplast Kobarid: Poni Okrepč. Corral 5 : 4 ( 2:1 ) Prosta ekipa : Zalog Eko Stil Lestvica po 2. krogu: l.Tomi Press Bronks 1 1 00 5:2(3) 3 2. Dörnberg 2 1 0 1 4:2 (2) 3 3. Poni-Okrep. Corral 2 101 8:7(1) 3 4. Nazarje 2 101 4:4 (0) 3 5. Mokerc Ig 2 101 4:5 (-1) 3 6. Oplast Kobarid 2 101 5:6 (-1) 3 7. MNK Zalog Eko Stil 1 001 0:4 (-4) 0 LOKOSTRELSTVO 16 naslovov državnih prvakov Lokostrelski klub Jevnica je bil v nedeljo organizator zadnjega letošnjega državnega prvenstva v tekmovalni disciplini flight in clout. Mozirski lokostrelci so kot po navadi tudi tokrat streljali več kot odlično. Kar večkratni državni prvaki v različnih disciplinah so postali: Bernarda Z. Perhač 4 naslove in državni rekord (DR) 371,18 metrov, Primož Per-hač 4 naslove in kar 3 DR (na 125m 159krogov,DR331,86min460,73 m), Janja Perhač lx 1. mesto in 2x 2. mesto z DR 214,99 m, Miran Borštner 4 naslove državnih prvakov med veterani, Dušan Perhač 3 » naslove in 1 x 2.mesto z absolutno dolžino 545,60m. Streljanje poteka v daljavo z različno močjo loka in na različno oddaljenost v cilj od 85 do 185 metrov. ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 7. KROG Danes odločitev o prvaku jesenskega dela Po odigranih sedmih krogih Zgornjesavinjske lige sta z enakim številom točk na vrhu še vedno ekipi Ranč Veniša-Burger in Davidovega Hrama, ki pa bosta prav danes, v medsebojnem obračunu odločila, kdo bo prezimil na prvem mestu. ASC-jevci in Doimanovi »štromarji« so ponovno gladko zmagali, derbi spodnjega dela razpredelnice pa je pripadel Mozirjanom. Rezultati 7. kroga, 18. oktobra: Dolman : Razboije 6 : 4 Davidov Hram : Šampinjoni Luče 4 : 0 Solčava : ŠD Mozirje-Poldas 3 : 4 Ranč Veniše-Burger : SD Dreta-Hotel Laznik 7 : 1 Zg. Nazarje-lzoles : ASC 2000 3:10 Lestvica po 7. krogih: 1. Ranč Veniše-Burger 7 601 34:21 (13) 18 2. Davidov Hram 7 601 24:11 (13) 18 3. Dolman 7 502 25:18 (7 ) 15 4. ASC 2000 7 412 45:15 (30) 13 5. Razborje 7 2 1 4 18:25 (-7) 7 6. ŠD Dreta-Hotel Laznik 7 2 1 4 20:28 (-8) 7 7. Zg. Nazarje-lzoles 7 214 24:39 (-15) 7 8. Šampinjoni Luče 7 205 11:28 (-17) 6 9. Solčava 7 205 22:20 (2 ) 4 -2 10. ŠD Mozirje-Poldas 7 205 20:38 (-18) 4 -2 Pari današnjega 8. kroga, na igrišču v Nazarjah: 17.00 Davidov Hram : Ranč Veniše-Burger, 17.50 Zg. Nazarje-lzoles : Šampinjoni Luče, 18.40 ŠD Mozirje-Poldas : ŠD Dreta-Hotei Laznik, 19.30 Dolman : ASC 2000,20.20 Solčava : Razborje. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL - CENTER - 2. KROG Gorenja vas je bila boljša V drugem prvenstvenem krogu 3. Slovenske košarkarske iige-Center, je ekipa Davidovega Hrama gostovala v Gorenji vasi pri Škofji Loki in dokaj gladko izgubila z mlado in perspektivno domačo ekipo, ki jo krasi predvsem hitra in dinamična igra. Tudi 19 točk Goltnika v drugem polčasu ni bilo dovolj za preobrnitev rezultata. Tempo, narekovan s strani gostiteljev, je bil izredno močan, saj so njihovi igralci poleg mladosti tudi odlični tehničarji in predvsem natančni strelci. Izkoristek zadetih metov je bil že v prvem polčasu krepko na strani domačinov in to je praktično tudi odločilo srečanje. Franjo Pukart KK Gorenjo vos : KK Davidov Hram 96 : 86 KK Davidov Hram: Weiss 14 (4-2), Majstorovič 8 (8-6), I. Zakrajšek (16-12), Pečovnik 6 (6-4), Zadravec, Brinovšek 4 (6-4), Urlep, Goltnik 28 (5-3), Šemenc 3 (4-3), Grebenšek, Dedič, M. Zakrajšek 2. Prosti meti: 49:34 - 69 % Meti za tri točke: 16:6 - 37 % ( Weiss 0-2, Majstorovič 0-2, Zakrajšek 1.1-3, Goltnik 5-9) Rezultati 2. kroga: Gorenja vas : Davidov Hram Nazarje 96 : 86 Pingvini Šmartno : Kranjska Gora 95 : 58 Era Velenje : Celjski KK 81 : 62 Tinex Medvode: Šenčur 72 : 95 Prosta ekipa : Žiri Lestvica po 2. krogu: 1. Šenčur 2 2 0 176: : 127 4 2. Pingvini Šmartno 2 2 0 177 : 133 4 3. Gorenja vas 2 2 0 179 : 152 4 4. Davidov Hram 2 1 1 165 : 151 3 5. Era Velenje 2 1 1 136 : 143 3 6. Celjski KK 2 0 2 137: 163 2 7. Tinex Medvode 2 0 2 127: 174 2 8. Žiri 1 0 1 66: 83 1 9. Kranjska Gora 1 0 1 58: 95 1 JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Uspešno sodelovanje na mednarodnem tekmovanju V soboto, 12. oktobra, je bilo v Dobovi mednarodno tekmovanje v ju-jitsu - Slovenija Open 2002. Tega tekmovanja se je udeležilo 137 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov ter klubi iz Nemčije, Avstrije, Romunije, Hrvaške in Republike Srbske. Naši tekmovalci so zelo uspešno zastopali naš klub. Boj za najvišja mesta je bil trd in temu so sledile razne poškodbe, ki so se jim naši tekmovalci uspešno izognili. Prav tako so težko in naporno delo imeli sodniki. Na tem tekmovanju je sodil tudi naš sodnik Tadej Stergar. Na mednarodnem JU-JITSU tekmovanju Slovenija Open 2002 v Dobovi Za naš klub so tekmovali: Mladinci: Andrej Pahovnik v kategoriji do 69 kg - 2. mesto, Janez Ločičnik v kategoriji nad 85 kg -1. mesto. Članice: Barbara Virant v kategoriji do 55 kg - 3. mesto, Suzana Ster-nad v isti kategoriji - 5. mesto. Člani: Miha Pančur v kategoriji do 69 kg - 7. mesto, David Sedušak v kategoriji do 77 kg -2. mesto, Gregor Ročnik v isti kategoriji - 3. mesto, Tomi Stankovič prav tako v isti kategoriji - 5. mesto. Anja Hren KINO MOZIRJE Sobota, 26.10. ob 20.00 in nedelja 27.10. ob 17.00: NEZVESTA - drama/triler Režija: Adrian Lyne Vloge: Richard Gere, Diane Lane, Olivier Martinez, Chad KINO NAZARJE Sobota, 26.10. ob 20,00 in nedelja, 27.10. ob 17.00 NEZVESTA-drama/triler Režija: Adrian Lyne Vloge: Richard Gere, Diane Lane, Olivier Martinez, Chad Lowe KINO LJUBNO Sobota, 26.10. ob 19.30 in nedelja, 27.10. ob 17.30 AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU - komedija Režija: Jay Roach Vloge: Mike Myers, Beyoncé Knowles, Michael York, Michael Caine NEZVESTA Edward in Connie Summer sta čudovit par srednjih let, ki živi ameriške sanje v predmestju New Yorka. A njun srečen zakon ogrozi outsider, saj Connie doživi usodno srečanje s skrivnostnim neznancem na ulici Soha in se zaplete v razmerje, ki postane njena < ward ženo ujame na laži, odkritje podrobnosti njene ne soočenje z ljubimcem pa v njem vzbudi nesluteni bes. Noben od ustvarjalcev Austina Powersa ni računal na to, da bo film postal trilogija. Za to je zaslužen uspeh prvih dveh delov, Austin Powers International Man of Mystery leta ]99T\n Austin Powers, Vohun. ki me je nđegnil leta 1999. V tretjem delu so ustvarjalci ubrali drug pristop, vrnili so se v preteklost in odkrili poreklo Austinovega in Dr. Zlobnikovega sveta. ŽIVIMO Z LUNO Luna - živahna spremlevalka našega planeta se giblje skozi zodi-akalni krog enako kot Sonce, le da je mnogo hitrejša. Medtem ko porabi sonce za prehod enega znamenja mesec dni, se Luna v njem zadržuje zgolj dva do tri dni. Njeno gibanje skozi znamenja vpliva na splošno počutje in je lahko zanimiv vodnik po opravilih in dejavnostih, ki so za kakšen dan najprimernejša oziroma, ki na kakšen dan uspevajo. Vpliva tudi na vreme, zato poiščite v koledarju znamenje, v katerem je luna. Upoštevajte tudi letni čas in prevladujoče vremenske okoliščine. trajnih nalivov. Na počutje ugodno vpliva na Rake, Škorpijone, Ribe, Bike in Device, neprijetno obdobje za Kozoroge, Ovne in Tehtnice. Če je Luna v Levu je vreme toplo, vroče in suho. Stanovitno poleti, pozimi se topi sneg. Na duševno in telesno počutje ugodno vpliva na Leve, Ovne in Strelce, Dvojčke in Tehtnice, neprijetno pa se počutijo Vodnarji, Biki in Škorpijoni. Ko Luna prehaja v znamenje device, je vreme hladno, suho in zmerno vetrovno. Ob tem vremenu se dobro počutijo Biki, Device in Kozorogi, slabše pa Ribe, Dvojčki in Strelci. Če je Luna v Tehtnici je vreme vlažno, soparno in moreče. Nizek pritisk vpliva na ljudi depresivno. Dobro se počutijo Raki, Ribe in Device, neprijetno pa je Bikom, Levom in Vodnarjem. Ko Luna prehaja v znamenje Strelca, je vreme toplo, suho, jasno. Prijetno. Telesno in duševno se dobro počutijo Strelci, Levi, Dvojčki in Tehtnice, neprijetno pa je za Device in Ribe. Če je Luna v Ovnu, je vreme toplo, vroče, prinese nekaj vetra, vpliva na telesno in duševno počutje. Zelo ugodno je za vse Ovne, Leve in Strelce, neugodno za Tehtnice, Kozoroge in Rake. Če je Luna v Biku, je vreme zmerno do hladno, delno stanovitno. Lahko prinese nekaj dobrodejnega dežja za boljšo rast. Vpliva ugodno na Bike, Device in Kozoroge, Rake in Ribe, neugodno pa na Leve in Vodnarje. Ko Luna prihaja v znamenje Dvojčkov je zmerno, jasno in suho, jutra so sveža. Oblaki potujejo, nebo se zjasni. Pozitivno vpliva na Dvojčke, Tehtnice in Vodnarje, negativno pa na Strelce, Ribe in Device. Ko Luna stopi v znamenje Raka je vlažno, pogosto dež v obliki kratko- će je Luna v Kozorogu, je vreme bolj hladno, nižje temperature tudi poleti, mogoče je tudi dolgotrajno deževje. Dobro se počutijo Kozorogi, Biki in Device, slabše počutje pa je za Rake, Ovne in Tehtnice. Luna v Vodnarju prinaša jasno, suho in hladno vreme, včasih nevihte, bliski in viharji. Spremenljivo vreme. Ob tem vremenu se dobro počutijo Vodnarji, Dvojčki, Tehtnice, Levi in Strelci, zelo slabo pa je za Leve, Bike in Škorpijone. Ko Luna prehaja v znamenje Rib, je vreme vlažno (rahel dež), zmerno do toplo. Za telesno in duševno počutje ugodno vpliva na Ribe, Rake in Škorpijone, neugodno pa na Device, Dvojčke in Strelce. Resnici na ljubo Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Definiranje statusa Kluba zgornjesavinjskih študentov!! V zadnjem času krožijo govorice, daje sedanji mozirski župan Jože Kramer pristranski da zapostavlja Mozirje in mozirsko področje, ter da ne skrbi za uravnotežen razvoj celotne občine. Če stvari analiziramo objektivno, ugotovimo, da ta očitek ne vzdrži resne analize. Očitek se nanaša na gradnjo šole na Rečici, ki da je zahtevala (pre)veliko investicijo - glede na občinski proračun. Očitek je zgrešen in napačno naslovljen - kot je iz analize razvidno: Projekt šole na Rečici je bil zasnovan in tudi že v začetni gradnji že za časa županovanja prejšnjega župana g. Jakoba Presečnika. Z njegovim "blagoslovom" seje gradnja rečiške šole pričela. Koncesija je bila podeljena zasebnemu gradbeniškemu podjetju, ki pa je med tem časom bankrotiralo, česar ni nihče predvideval. Dela so bila začasno ustavljena; občina - kot investitor pa je utrpela zaradi tega precejšnjo finančno izgu-bo; do tu še pod županovanjem Jakoba Presečnika. Uspeli referendum na Rečici je omogočil nadaljnjo gradnjo in dokončanje šole - z drugim gradbeniškim podjetjem in če se ne motim, je nekaj finančnih sredstev prispevala tudi država. Takšno nezavidljivo - zadolženo finančno bilanco je nasledil novi župan in novi občinski svet. Katerikoli bi bil na njegovem mestu - če bi hotel biti pošten in nepristranski, bi moral začeta dela dokončati in dolgove poravnati - vedoč, da je Rečica sestavni del mozirske občine. Poleg tega pa seje pod županovanjem g. Kramerja zgradil betonski most čez Savinjo, ki povezuje Loke in Mozirje. To ni samo odprava "zamaška" ob raznih poletnih sezonskih prireditvah vSavin-jskem gaju, ampak je tak most življenjskega pomena za celotno naselje: Nove in stare Loke. Tu gre za življenje ljudi, za njihovo varnost, za njih imovino; saj smo dobesedno trepetali ob vsakem hujšem nalivu in neurju. Tiste, ki projekt gradnje tega mostu omalovažujejo in dajejo prednost nekemu športnemu igrišču, sprašujem: ali so človeška življenja manj vredna, kot neko športno igrišče, ki še ni prišlo na vrsto? Poleg tega bodimo tudi toliko pošteni, da bomo videli številne cestne odseke, ki so se asfaltirali iz občinskega proračuna v mandatnem obdobju župana g. Kramerja. Kronološko zaporedje dogodkov in dejstev dokazuje, da je očitek pristranskosti na račun sedanjega župana neumesten, neutemeljen in zato krivičen. Glede namišljeno sceniranega razdora med Rečico in Mozirjem, pa se lahko vsied zavidljive stopnje sloge in edinosti le sproščeno nasmehnemo. Namišljenega ognja pa res ni treba gasiti. Naročnik oglasa: Ivan Glušič, Loke 6, Mosse V želji, da bodo prihajajoče lokalne volitve občinskih in krajevnih struktur v občinah Upravne enote Mozirje potekale pravilno in demokratično, smo se odločili v Klubu zgornjesvinjskih študentov podati svoje stališče, z željo, da definiramo naš položaj pri opredeljenosti. To se nam zdi potrebno predvsem zato, da se izognemo nepotrebnim lastnim interpretacijam občanov Upravne enote Mozirje, o naši vpletenosti (sodelovanje, podpora, pomoč) z lokalnimi odbori političnih strank, predvsem z tistimi, ki jim je naša zastopana ciljna skupina zanimiva za morebitne volivce. V veselje nam je pozdraviti lokalne odbore političnih strank in nestrankarske skupine in jim na prihajajočih volitvah želimo pošten in uspešen boj. Njihova prisotnost pomeni, da se zavedajo vpliva politike za dogajanje na področju lokalnih skupnosti. Takšno zavedanje bi moralo biti zelo prisotno pri mladih, ki jim znanje o delovanju lokalnih skupnosti (občin), omogoča enega izmed pomembnih načinov, da se za njih in zaradi njih kaj postori. V Klubu zgornjesavinjskih študentov se zavedamo tega in poskušamo v svojem delovanju izobraževati našo ciljno skupino (mlade) o področju, ki je na žalost v zadnjih letih dobil v javnosti negativni prizvok. Žal pa se obenem ne zavedamo, kako je ta odsotnost in brezbrižnost za dogajanje v dolini dobra za tiste, ki si pridobivajo glasove volivcev, predvsem tistih, kijih politika pač ne zanima. Kot klub smo društvo, ki ne pripadamo, ne podpiramo, ne sodelujemo v času predvolilne kompanije z nobeno politično opcijo (stranko oz. lokalnim odborom). Neopredeljenost je naše načelo, ki je nujno pri objektivnem obravnavanju in sprejemanju dogajanja na gospodarskem, družbenem in posebno na političnem področju naše doline. Pristranskost, bi nam odvzela pozicijo v družbi, ki smo si jo izborili v preteklih letih, posebej pa v zadnjem letu delovanja. Zavedamo se, da zastopamo ciljno skupino, ki predstavlja za našo regijo veliko moč intelekta, svobodnega razmišljanja in kadrovskega gospodarskega potenciala. Zato nas opredeljenost pri ustvarjanju, delovanju in doseganju zastavljenih ciljev omejuje. Člani Kluba zgornjesavinjskih študentov bodo volili na volitvah po lastni presoji in Klub zgornjesavinjskih študentov ne bo na noben način vplival na njihovo odločitev. Upamo, da bodo tudi lokalni odbori političnih strank in ostale skupine v predvolilni kompaniji upoštevale naše stališče. Delovanje in cilji Kluba zgornjesavinjskih študentov ne smejo biti izkoriščeni za uspeh na volitvah. Hvala za razumevanje! Franci Pečnik, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 031839 48 40, faks: 031 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe NOTRANJIH IN ZUNANJIH VRAT TER PODBOJEV IN KLJUK imamo na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf> Ugodne cene in gotovinski popusti! OBVESTILO Nikoleta Rifelj s.p., Trgovina in servis, Attemsov trg 9, Gornji Grad preneha z 24.1.2003. ČRNA KRONIKA • HUDA DELOVNA NEZGODA Nazaije: 14. oktobra nekaj minutpo 7. uri sejev podjetju BSH Nazarje hudo telesno poškodoval 47-Jetni vzdrževalec J A izSpodnje Rečice, Imenovani je voddelku montaže popravljal naptavoza vijačenjeterpritem vstopil vdelovno območje slednjevčasu obratovanja. Pri tem muje pomično ohišje vijačnika stisnilo glavo ob nosilno ploščo ter ga hudo poškodovalo. • SAJE ZANETILE POŽAR Luče: 14. oktobra zjufrqjjé zagorela stanovanjska hiša v Lučah. Policisti so ugotovili, da je požarzanefil samovžig saj. Večje materialne škode nibilo,saj so požar pogasili že domačini. • MOBILCI MENJUJEJO LASTNIKE Nazaije: 15. oktobra zjutraj je občan obvestil policiste, daje neznani storilec B.R. ukradel mobilni telefonski aparat znamke nokia in ga s tem oškodoval za okoli 32.000 tolarjev. Popoldne pa se je v prostorih policije oglasil tudi S.U. iz okolice Nazarij. Svoj mobilni telefonski aparat je pustil nekje na območju podjetja Glin, neznani najditelj pa sije aparat prisvojil in lastniku povzročil za okoli 32.000tolarjev materialne škode. • OBČUDOVALEC CERKVE Luče: 16. oktobra dopoldan je neznani storilec vlomil vcerkevvPodvolov-Ijeku, Cerkev je očitno samo občudoval, saj iz notranjosti po prvih podatkih ni ničesar ukradel. • TOVORNJAK ŽE IMA Rečica ob Savinji: 17. oktobra popoldanjeT.K. iz Pobrežij prijavil tatvino registrskih tablic. Neznani storilec jih je odtujil s tovornega vozila. • ZASTONJ VOŽNJA IN PRENOČIŠČE Manije: 19. oktobra ob 3. uri zjutraj je odgovorna oseba taksi službe Špi-lak obvestila dežurnega policista, da imajo težave s stranko A. K. iz Maribora. Stranka je vozniku taksija grozila in ni hotela plačati vožnje. Zaradi neupoštevanja zakonitih ukazov policistov in nadaljevanja kršenja zakona o javnem redu in miru so policisti A.K. pridržali do iztreznitve, • ZAGORELO V DELAVNICI Luče: 20. oktobra ob 9.15 uri je zagorelo na delovišču montaže nove lakirnice v sklopu mizarske delavnice v Raduhi. Ugotovljeno je bilo, daje delavec pogodbenega izvajalca pri montaži konstrukcije uporabljal kotno brusilko. Iskre so zanetile takimi prah. Ogenj, ki je uničil filter za prah in viličarja, so pogasPi gasilci, nastalo škodo pa ocenjujejo na okoli 4 milijone tolarjev. OPOZORILO Vozniki smo v vseh pogledih odgovorni za svojo vožnjo. Ai veste, da se pod vplivom alkohola: - že pri vsebnosti 0,2 g/kg alkohola v krvi, poslabša sposobnost zaznavanja oziroma se nam zmanjša vidno polje ter da se dovoljena vsebnost alkohola 0,5 g/kg v krvi razgrajuje najmanj 3,5 ure. - zmanjša sposobnost presoje, zato nepravilno ocenimo prometne razmere, počutimo se evforično, zato precenimo svoje sposobnosti, vozimo prehitro in s premajhno varnostno razdaljo, prav tako se podaljša naš reakcijski čas. Zato nikar ne sedite za volan, če ste uživali alkoholne pijače. Tudi mošt, ki v teh dneh vre v mnogih vinskih kleteh, vsebuje alkohol. KO Zveza borcev Rečica ob Savinji VABI vse krajane na Žalno slovesnost 1. novembra ob 8.30 pri spomeniku padlih borcev, talcev in taboriščnikov. ZAHVALA Letos mineva dvajset let, odkar nas je zapustil dragi sin Marko SKORNŠEK zato se iskreno zahvaljujemo Športnemu društvu Mozirje in njegovim prijateljem, ki se ga spominjate z vsakoletnim memorialom. Obenem mineva tudi dvajset let od smrti strica Anza in dvanajst let odkar je umrl oče Florjan. Vsem, ki postojite ob grobu, prižigate sveče in polagate cvetje, iskrena hvala. Vsi domači Tiho si odšla, vse prazno j e za tabo, solze nemo polzijo, in polnijo mesta, kjer Te zgrešijo. (mož) ZAHVALA Marija RESNIK 20.9.1938-30.9.2002 Ko smo upali in se že veselili dneva vrnitve domov, kar nismo mogli verjeti tragični novici iz Ljubljanskega Kliničnega centra, da je prenehalo biti zlato srce naše dobre žene, mame, tašče in stare mame. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagaU, izrekli sožalje, prinašali cvetje, sveče, darovab za sv. maše in jo tako množično pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala. Zahvala tudi g. Gračnerju, pevcem in govorniku Cirilu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 ÄS I« i IS4& At*a i»i'i*C, . ^ t ^ ^ niki bolj pogosto bolni," pravi sestra Nina zamišljeno, "potem bi bile vrste pred ordinacijami gotovo krajše." "Zakaj?" jo vpraša sodelavka. "Za takšne bogate bolnike, bi doktorji tukaj kar hitro poskrbeli." Največje zasluge za redno kroniko ima... Vsaka čast policistom, ki so ujeli tatove, ki so vlamljali v avtomobile v Zgornji Savinjski dolini! Še večjo hvalo si bodo zaslužili, ko bodo prijeli tudi njihove pomagače, za katere se ve, da jim lahko pomagajo, da ne bodo videli zapora. Naj že enkrat še kdo ovadi tiste odvetnike! Redno članstvo v povratništvu "Že petič stojiš tu pred mano!" govori sodnik za prekrške tatinu. "Kaj te to nične izuči?" "Očitno ne. Še vedno me ujamejo." # { ; ' \ toetke in koprivi TAXI MARJAN S kolesom oldtimerjem je na Lenartovem sejmu letos taksiral Marjan Šinker. Za nekaj cvenka je prevažal branjevke in sejemska zijala. Seveda je prioriteto imel nežni spol, kije poskrbel, da Marjana kljub neprijaznemu vremenu ni zeblo. (BICIKL PRESS) To si nalašč tako napravil, da ti ne bi bilo treba z menoj obiskati moje mame! Strelov podvig pod vprašanjem? Uradna komisija za Guinessovo knjigo rekordov je vzela Strelovo plavanje v Missi-ssipiju pod drobnogled in se ustavila na točki, kjer ga je udarila strela v vodi. Sedaj še razpravljajo, ali ga je strela potisnila naprej ali nazaj. Ker je pri tovrstnem tekmovanju prepovedana uporaba zunanjih pripomočkov, se zna zgoditi, da bo Strel moral nazaj na Mississipi in podvig ponoviti. Ne preveč osebna fotografija "Pa le glejte, da bo slika lepa!" naroči delo fotografu ne preveč dična gospa. Mojster slike okleva, nato reče: "Ali imajo gospa mogoče hčer, da bi jo fotografiral namesto vas." Nežen grobijan "Dragi, tokrat je zame prvič. A obljubiš, da boš nežen?" reče zaročenka Branetu. "Prisežem, da ključa od lisic ne bom vrgel stran, kot običajno." Čudne navade Bralka nam je pisala: "Ali mislite, daje priporočljivo obešati temno perilo na sonce? Meni se zdi, da lahko obledi." Če res dosežete tako visoko, vam bo po vsej verjetnosti prej zgorelo. Težki delovni pogoji, celo za počivanje “Moje delovno mesto je povsem nemogoče," jamra Janez, "če odprem okno, je prepih in se takoj prehladim, če pustim okno zaprto, je v prostoru tako zatohlo, da zaradi teškega zraka še dihati ne morem." "In kaj potem storiš?" "Če hočem sploh kaj narediti, grem v garderobo in se tam naspim." RESI SE KDOR SE MORE Pred časom smo v Savinjskih novicah pisali, da Zgornjesavinjčani dihamo čist zrak. Besede jemljemo nazaj odkar smo v Nazarjah na cesti srečali takole opremljenega domorodca. (ŽIVELA IVERNA PRESS) GA NI ČEZ GVIŠNO Kamere so zalotile mozirskega poglavarja Jožeta Kramerja, kako seje v družbi prve podrejene vadil v krmarjenju morskega plovila. Četudi bi mu na bližnjih volitvah spodletelo, želi ostati tako ali drugače pri krmilu. (PRIPRAVE PRESS) Danes bom pobarval stolček. Kupi nekaj barve in zaboj pira! Prevzgoja - kakor za koga Mati zelo radoživega dekleta, ki je imela že veliko fantov, pride k župniku. "Rada bi dala hčer h nunam," pove. "Žal ne bo šlo," odkloni far ponudbo. "Kako, mar ne razumete v kakšnih težavnih letihje?Tako bojimse zanjo." "Morali boste vi razumeti mene, da se tudi jaz bojim za sestrski red." Nezažeijen trikotnik Leopolda, ki je bil ljubimec mnogoterih žena, so vprašali, ali je že kdaj bežal pred razjarjenim možem. "Pred možem še nikoli," pove, "pred žensko, katere moški ni obetal nič dobrega, pa že velikokrat." éPhQLt ' vv- BpBRkfv 'M wi ■ < ')m J grjr v j . V . r ■ siv ‘ * vIIIfÌShhI m M \fWt& . , ■ • . SESTAVIL PEPINO ILUSTRIR. KMEČKI KOLEDAR Z VREMEN. NAPOVEDMI SLIKOVNA UGANKA SRBSKO MOŠKO IME MAROGA, PEGA POTOVALNI NAČRT TLAK, KI JE VIŠJI OD ZUNANJEGA ELICA (LJUBKO- VALNO) BOMBONI OBLITI S ČOKOLADO 1 SOLISTIČ. ! GLASBENA PRIREDITEV DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV V BAGDADU TOGNAZZI UGO STAR SLOVAN NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA SVOJEGLA- VOST VISOKA IGRALNA KARTA SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI 1 'L\ \ . . T VRSTA POLTRD. SIRA A VOJAŠKA REKRUTA- CIJA PLEMIČ, PRIPADNIK ARISTOKRA- CIJE SREDNJEVEŠ SAMOSTAN V BOLGARIJI KRATEK POŽIREK STANJE VZNEMIR- JENOSTI NOVOZEL. PAPIGA REKA V HERCEGOV. UŽIVALEC MAMIL GROBNICA (ZAST.) ZVITEK. ZMOTEK MORSKA DEKLICA IZ RISANKE DRŽAVNA BLAGAJNA SREDSTVO ZA ZAŠČUO PRED MOLJI BOLEZEN, KI SE POJAVLJA V DOLOČ. KRAJU ČEBELJI SAMEC SLOVENSKA ATLETA- BRUTA IN BORUT OSTANEK PRI STISK. GROZDJA VANJA RADAUš ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI RIMSKI CESAR AVSTRIJSKI FILOZOF- RUDOLF KONEC POLOTOKA REKA NA PELOPONEZU FRANCOIS DARLAN DENARNA ENOTA V NIGERIJI UGODEN POLOŽAJ V JOGI J&' ŠPANSKI ESEJIST- TELEVI- ZIJA LONDOSNKA GALERIJA REŠITEV (ZAST.) INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA SPOJ ROKE S TRUPOM RUSKA BAJKA POVRŠIN. MERA SAMUEL (KRAJŠE) SPODNJI DEL FIGURA, PODOBA ZELENA KRMA NEGOVOREČI PRALJUDJE URS RAEBER REKA V ŠVICI, LEVI PRITOK RENA SREBRNO- BELA KOVINA (AL) FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) STADION V BEOGRADU KRIŽANKA NI NAGRADNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Skodlar, Lacoste, Aral, RM, NB, iris, zgornje, sr, Noe, NO, Geb, Acman, Ast, adjuvant, Paik, gnojilo, balsa, Aar, nožnica, naj, atenka, AH, ksist, dan, natakarica, RG, Smode, Asamati, kare, skeleton, Imam, mak, Nena MINI SLOVARČEK: ABASIDI- dinastija arabskih kalifov v Bagdadu RILA- srednjeveški samostan v Bolgariji EISLER-avstrijski filozof-Rudolf NAIRA-denarna enota v Nigeriji ENDEMIJA- bolezen, ki se pojavlja v določ. Kraju AVRELIJAN-rimski cesar Walker ć& Avto Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * VSE ZA UREDITEV GROBOV: ZEMLJA, MARMORNI PESKI, LONČNE KRIZANTEME, REZANO CVETJE, CVETLIČNI ARANŽMAJI, SVEČE. NA ZALOGI JE BOGATA IZBIRA OKRASNIH SADIK, PONUDILI PA VAM BOMO TUDI NAJVEČJO IZBIRO SADNIH SADI K V DOLINI VABLJENI ! Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Napovednik • Petek (25. oktober), ob 19.00. Mladinski center Mozirje Kubanski večer: tečaj salse, potopisno predavanje, kulinarika • Petek (25. oktober), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Kvačkarije, Gledališče pod kozolcem • Petek (25. oktober), ob 18.00. Plesni forum Celje Premiera muzikla za otroke • Petek (25. oktober), ob 18.00. Likovni salon Celje Otvoritev razstave Boruta Korošca in Primoža Seliškarja • Sobota (26. oktober), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Davidov hram Nazarje : Žiri • Sobota (26. oktober), ob 20.30. Narodni dom Celje Koncert kvarteta Akord • Sobota (26. oktober), ob 18.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NK Gorica • Sreda (30. oktober), Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu reprezentanca Slovenje: KMN Nazarje NAPRAVE Ugodno prodam mali rabljen silo kombajn za silažo koruze, cena 160.000 sit. Tel: 5 832 485 ŽIVALI Prodam bikca simentalca, težkega 120 kg. Tel. 5 841 891 Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašna. Gsm: 041 324 377 Prodam 4 tedne staro teličko simentalko^ kontrola. Tel: 5 841 045 Prodam bikca, starega sedem dni in telico staro deset dni, oba sivo rjava in A kontrola. Tel: 5 835 207 Ugodno prodam telico črno belo, brejo osem mesecev. Tel: 5 841 082 Telička bikca sivca 7 dni starega prodam. Tel: 5 841 785 Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Gsm: 041 783 682 KMETIJSKI PRIDELKI Prodam neškropljena jabolka sorte carjevič in krivopecelj ter hruške. Gsm: 031 663462 NEPREMIČNINE Stanovanjsko hišo 203 m2, zgrajeno 1984 leta, v Gavcah prodam. Tel: 5 866 227 Prodam zazidalno parcelo v Jeslanah z vso infrastrukturo. Gsm: 041 451 294 AVTOMOBILI Prodam citroen berlingo, 1.1998,1,9 diesel, multispace. Gsm: 041 403 177 Prodam renault laguna karavan 1,8 RT, letnik 1996. Gsm: 041 798 587 AVTOMOBILSKA OPREMA Zimske gume fulda na platiščih 175/70/13 prodam. Gsm: 041 86 86 33 Prodam zimske gume na platiščih in zaščito za avto "smrček" za re- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. nault coupe. Gsm: 031 459 106 DRUGO - PRODAM Za simbolično ceno prodam električni bojler, 501 in skoraj novo sobno peč na olje. Gsm: 041 930 241 Prodam čevljeza snowboard north-wave, št. 43. Cena: 6.000 sit. Gsm: 040359 570 PODARIM Podarim nemškega ovčarja, dobrega čuvaja, starega 10 mesecev. Gsm: 041 202 525 OSEBNI STIKI 33-letni prevarani očka želi spoznati iskreno in pošteno dekle za skupno življenje. Gsm: 031 505 495 MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p, Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725430. Gostišče Trobej, Filač Jakob s.p, Attemsov trg 12,3342 Gornji Grad. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p, Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p, Žlabor 8,3331 Nazarje. Janez Marolt, s.p. Mozirje Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loke 10,3330 Mozirje Telefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 639 42 71, GSM 041/690 004 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEUMATIK BFGoodrich Gostinstvo Laznik, Mrko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-50, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 _____________PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70 émmà S' Danes praznujeta 6. rojstni dan SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje 2 Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 Tea m Tjaša Menih iz Mozirja Draga Tea in Tjaša! Želimo vama, da bi bili vedno tako SREČNI, kot smo bili mi, .i * ko smo vaju prvič stisnili k sebi! Mami, ati in Nadja Podjetje za komercialni inženiring d. o. o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. NOVO NOVO NOVO Razrez pohištvenih cevi In ostale črne galanterije NAJUGODNEJŠE CENE BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV. I AKCIJA PARO PROPUSTNIH FOLIJ: - BRAMACFLEX......249 sit/m2 -TYVEK............255 sit/m2 . 850 sit/' , ...3.099 sit JPOL151 2.159 sit JBOUN KIT 25 s,$teM LESOL... OBIŠČITE NAS SALON KERAMIKE: • keramične ploščice OLANDA 20x25... 1.699 SIT/m2 -MARTEX art. 362/1 30x30.....908 SIT/m2 ■ WC školjka FAYANS-LAUFEN.....5.490 SIT Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! ISTAVA Z AVTODVKiALOM NA DOM! ————--- firn fimztditi fedi i* fUfalt rmdefa éij/vti ma fitefUU detleé fiulfcufa. Hotel VENISE*** aw: Hotel SAVINJA* Grad TABOR Sobote: Živa glasba s plesom. 9. november; Martinovanje 21 .,'22., 23., 24. november: Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo Domižana ★ ★ ★ ★ • Glasba v pivnici ob sobotnih večerih • 9. november: Martinovanje v pivnici • 28., 29., 30., november in 1. december; Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo Domižana • 9. november; Grajska Martinova ponudba • 14., 15„ 16., november; Glasbeni večeri s Kvartetom Akord • 21., 22., 23., 24. november; Vikend francoske kuhinje • Ponovna oživitev degustacij vin v viteški kleti . uredništvu Savinjskih novic bomo v skladu z uspešno prakso zadnjih let tudi pred letošnjimi predsedniškimi in lokalnimi volitvami izdali predvolilno številko našega časopisa, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Omenjena Številka bo izšla v četrtek, 7. novembra, rok za oddajo oglasnih materialov pa se izteče v ponedeljek, 28. oktobra. V njej se bodo lahko na učinkovit način predstavile vse stranke oziroma vsi kandidati. : Cene predstavitev so nadvse konkurenčne in znašajo: -1/2 strani = 22.000,00 SIT -1/1 strani = 42.000,00 SIT Dodatek za objavo v barvah znaša 20 odsti na osnovno ceno, v navedenih cenah pa ni odstotni DDV. totkc ov Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo: Celje - skladišče D-Per 7/2002 - računalniških miz - komod OBIŠČITE NAS NA POHIŠTVENE llPIIWllllllll 5000010830,43 od 5. do 11. novembr COBISS Q - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob - spalnic [Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glln-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8.-12. ure. 7l4 OSREDNJO KNJ. CELJE