štev. 101.
v Ljubljani, g četrtek, dni 3. maja 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— za fetrt leta „ „ 6-50 za en mcscc	ff 220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20-
za pol leta za fetrt leta za en mesec
10-170
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVEN


m

Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vrafajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reki amacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Glasovi o krizi.
Dunaj, 2. maja.
Poljaki.
Ker vse časopisje zvrača vso krivdo na Poljake, da je odstopil baron Gautsch, naj pojasnim stališče poljskega kluba po besedah odličnega poljskega poslanca, ki se je izjavil: »Baron Gautsch ni imel vsled znane poljske resolucije pravega vzroka, da bi moral odstopiti. Stališče poljskega kluba je znano: Zahtevali smo za Galicijo 128 mandatov ter splošno, direktno in tajno volilno pravico. Vlada pa je za Galicijo v svojem načrtu določila le 88 mandatov. Ker morajo Poljaki kot narodna stranka varovati svojo narodno posest, zato so takoj izpočetka odkrito in lojalno odklonili volilno reformo, ki jim za desetletja ali pa celo za nedogledne čase prikrajša posest ter zmanjša politično veljavo v zbornici. Baron Gautsch je sicer pozneje Poljakom ponudil še 12 mandatov. Poljski klub bi se bil zadovoljil tudi s tem številom, ko bi bilo v povprečnem razmerju s skupnim številom poslancev. Toda Nemci so takoj pritisnili na vlado, da je tudi njim primaknila 10 mandatov. In v tem tiči odpor poljskih poslancev proti načrtu volilne reforme.
Vsi Poljaki brez izjeme priznavajo potrebo volilne reforme. Ta pa mora vsaj približno odgovarjati dejanskim razmeram. Ali pa moremo glasovati za volilno reformo, ki 7 milijonom prebivalstva v Galiciji ponudi 88 poslanccv, 9 milijonom Nemcev pa 205? In to krivično razmerje se ne izboljša, če vlada navrže Galiciji še 12 mandatov, ob enem pa Nemcem dovoli še 10 poslancev. Mi nismo spletkarili ne proti Gautschu, nc proti grofu Bylandtu, mi smo odklonili lc ponujani nam kompromis.
To pa tudi pojasni, zakaj smo odklonili vsako mesto v parlamentarni vladi. Taka vlada bi bila le priprega za volilno reformo. Ker pa nc moremo sprejeti tc volilne reforme, tudi nc moremo delovati v kabinetu. Vsak poljski poslanec pa je imel proste roke, ako hoče vstopiti v kabinet, toda brez najmanjše moralne podpore poljskega kluba. Naravno je, da bi bil za vlado parlamentarni minister brez vsakega pomena, ako ga ne podpira njegova stranka. Iz tega razvidite, da je poljski klub solidaren v tem vprašanju.
Gautscheva voljlna reforma je mrtva, živela volilna reforma. To se pravi: Novi ministerski predsednik dobi sicer glede Gautsche-vega načrta proste roke, krona pa vzdržuje volilno reformo v tej ali drugi obliki. To-
rej bode prva naloga novega načelnika vlade, da doseže kompromis med strankami glede števila mandatov. V prvi vrsti pridejo v po-štev najmočnejše narodne stranke. Nemci, Poljaki in Cehi. Ako se posreči kompromis, potem jc mogoča tudi parlamentarna vlada, ako se zedini vsaj v najvažnejših državnih in narodnih vprašanjih. Princ Hohenlohe gotovo pozna naše zahteve in razmere. Ako svoj kompromisni predlog prilagodi tem zahtevam, utegne se mu posrečiti volilna reforma. Ako se mu ne posreči, potem skoraj gotovo razpusti poslansko zbornico.
Cehi.
Češki klub jc v včerajšnji seji sklenil naslednjo izjavo: »Češki klub odločno vzdržuje splošno, enako in direktno volilno pravico ter bode z vso silo delal na to, da sc volilna reforma izvrši še v tem zasedanju. Klub pa vzdržuje tudi svoje politične in gospodarske zahteve, katere je sedanja vlada priznala in obljubila, da jih izpolni. Zato se bode klub uprl vsaki vladi, ki bi škodila opravičenim zahtevam češkega naroda.«
Jasneje pišejo češki listi: »Nar. Listy« pravijo: »Baron Gautsch zapušča parlamentarno bojišče brez lavorike, toda kot politik, ki je imel pogum, zagovarjati pravično stvar. Poleg volilne reforme je imel šc druge načrte glede sprave med Čehi in Nemci. P r i č a k o-
v a I i s m o in n o g o od u j e g a. Mogel jc mnogo za nas storiti in morda bi bil storil, ko bi bil ostal vsaj še dva mcseca v službi. Bil je mož, ki je hotel popraviti, kar je bil 1. 1887 storil proti nam. Princ Hohenlohe jc bil doslej lc uradnik, sedai mora pokazati, ali je tudi politik.«
V istem smislu pišejo »Lidove Novinv«, glasilo dr. Stranskega.
Nemci.
Stališča nemških strank so znana. Kršč. socialisti so bili in ostanejo odločni zagovorniki splošne in enake volilne pravice. Ker jim jc vlada večinoma vstregla glede okrajev na Niže Avstrijskem, se ne vtikajo med pogajanja ostalih strank.
Vsenemci so protivniki splošne in enake volilne pravice, ker se boje za mandate na Češkem. Ako pa bi ne mogli preprečiti volilne reforme, zahtevali bodo zopet, da dobč Galicija, Bukovina in Dalmacija samostojnost. Kako si mislijo to samostojnost, še sami niso na jasnem. Dalmacijo sicer prepuste Maža-rom, le z Galicijo in Bukovino si ubijajo glave.
Nemški veleposestniki pa so sploh proti splošni in enaki volilni pravici, naj
se imenuje Gautschev naslednik Peter ali Pavel.
V	nemški ljudski in napredni stran-k. pa še vedno ni edinosti. Posamezni člani sploh nočejo slišati o splošni in enaki volilni pravici. Če pa se že mora izvršiti volilna reforma, mora Nemcem zagotoviti, ako ne večine, pa vsaj polovico poslancev.
I t a 1 i j a n i zahtevajo vsaj dva mandata več in stališče Jugoslovanov jc znano. To bojazen smem pa žc danes izraziti, da moramo od nove vlade manj pričakovati, nego od prejšnje. V tem oziru povsem soglašamo s češkimi poslanci.
NOVI AVSTRIJSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK.
Cesar zapriseže princa Hohenlohe v petek ob II. uri dopoldne. Pri prisegi bosta navzoča grof Goluchovvski in višji komornik baron Gu-denus.
V	včerajšnjem ministerskem svetu se jc poslovil Gautsch od svojih tovarišev. Češki minister dr. Randa je pa napovedal svojo od-stavko.
Današnja uradna »Dunajčanka« priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se naznanja, da odstopita Gautsch in Bylandt -Rheidt. Obenem je imenovan knez Hohenlohe za ministerskega predsednika in za ministra notranjih zadev. Koj po zaprisegi prične knez Hohenlohe pogajanja s strankami.
O odstopu češkega ministra dr. Randc pišejo »Narodni listy«, naj ne odstopi prej, da ni zagotovljeno imenovanje novega češkega ministra. Cehi imajo pravico do svojega ministra ravno tako. kakor Poljaki, ki imajo že od I. 1873 sem neprestano svojega ministra. Poljski minister Pietak baje noče na noben način vstopiti v Hohenlohejevo ministerstvo, čc tudi bi imelo lc prehodni značaj.
Hohenlohe namerava prej ko mogoče pričeti pogajanja s poljskim koloni in predlagati Poljakom kompromis. Iz poljskih krogov sc pa tudi poroča, da v sedanjih razmerah ni misliti na parlamentariziranje vlade. Hohenlohe bo delal marveč na to, da reši s svojim uradniškim ministerstvoni državne potrebščine, izvede volilno reformo in izvrši nove državno-zborske volitve. Na poljske poslance so zelo vplivala zadnja zaslišanja pri cesarju. Vladar se jc izjavil z vso odločnostjo za hitro rešitev volilne reforme, tako da je napravil velik vtis na poljske voditelje. Nasproti grofu Dziedu-szyckemu sc je izjavil vladar I. majnika tako, kakor še ne proti nobeni osebi. Vladarjeve tople a krepke besede za splošno in enako volilno pravico niso mogle ostati brez velikega vtiska na poljske voditelje.
»Arbeiter Zeitung« piše, da bo rešil Hohenlohe svojo nalogo le, čc ukroti odpor šlahte, ki bo opustila svoje nasprotstvo proti volilni reformi lc, ako bo spoznala, da je odpor brez koristi in zanjo škodljiv.
Med poslanci so razširjena glede državno-zborskega odgodenja različna mnenja. Več po-
slancev sodi, da bo sledil odgodenju razpust zbornice. Drugi pa sodijo, da so odgodili zbornico, ker se mora Hohenlohe pogajati s strankami. Vsi voditelji strank so zbrani na Dunaju, ker pričakujejo, da prične knez Hohenlohe dogovore z voditelji strank, da poizve njihovo mnenje. Na parlamentariziranje vlade in na premembo sedanje vlade se ne misli, ker se to zvrši šele, ko bo sklenjen kompromis glede volilne preosnove.
»Nemškonarodna dopisovalnica pa piše, da ie potrebno parlamentarno ministrstvo tako glede ureditve razmer z Ogrsko, kakor tudi za usodo volilne preosnove. Če se stranke nc sporazumejo iu če bo potreben razpust zbornice, nc bo moglo izvesti uradniško ministrstvo volilne preosnove. Nemci so nezadovoljni in trdijo, da nimajo nobenega zastopnika v ministrstvu, medtem ko imajo Cehi in Poljaki v ministrstvu svoja zaupnika.
Poročajo, da se jc popolnoma izpremenil položaj v mladočeškem klubu, ker je odstopil Gautsch. V družbi več poljskih poslancev jc rekel baje dr. Stransky: »Hvaležni moramo biti Poljakom, ker so strmoglavili Gautscha. Mi imamo zopet proste roke.«
Listi poročajo o jako ostrem razgovoru med Abrahamoviczem in dr. Kramarom. Abra-hamovicz jc zahteval na hodniku državnega zbora od dr. Kramafa pojasnilo, ker je rekel poročevalcu »Nar. Listov«: poljska veleposestniška šencrerianska-koalicija. Kramar jc izjavil, da jc to res rekel, a da je pozneje naročil poročevalcu, naj črta tc besede. Abralia-inovicz jc vzel to pojasnilo na znanje, a obžaloval, da jc prišla stvar v javnost.
O Gautschu se poroča, da postane predsednik najvišjega računskega dvora, Bylandt Rheidt pa cesarjev namestnik na Zgornjem Avstrijskem. Sedanji zgornjeavstriski namestnik Handcl bo imenovan za namestnika na Tirolskem, sekčni načelnik baron Hein postane baje tržaški namestnik, odstopiti pa namerava tudi gališki namestnik grof Potočki.
POLJAKI IN NOVA VLADA.
»Novva Reforma«, ki zastopa demokra-tiško smer v politiki, nam najjasneje pove, kaj je s Poljaki. Večina poljskega kola jc vrgla Gautscha ne zavoljo njegove osebe, marveč zavoljo njegove volilne preosnove. Ta večina nc misli nc na blagor Galicije, ne na državo, ko sc gre za njene lastne koristi. Zato tudi nova vlada nc bo imela v kolu nobene prijetnosti. Brez Poljakov sc pa ne da dobiti dvetretjinska večina. Zato jc po sodbi imenovanega lista edina rešitev, da sc državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. V njih bodi edino geslo: Splošna in enaka volilna pravica. Pri teli volitvah bi sc lice poljskega kola popolnoma izpremenilo.
OGRSKA.
Wekerlc namerava odpotovati v kratkem na Dunaj, da poizve, ali prizna Hohenlohe z Gautschem sklenjene dogovore. \Vekerlu se mudi, ker hoče podati izjavo o pogajanjih z avstrijsko vlado v eni prvih sej ogrskega državnega zbora.
LI lit K.
Nova železnica.
(Konec.)
Vožnja iz Gorice v Trst.
Obstoječa proga južne železnice je za nekaj kilometrov krajša nego nova državna med Gorico in Trstom; razen tega se vzdiguje ta na skoraj dvakrat višjo točko nego prva; namreč na 322 m v bližini Repentaborja proti 167 m južne železnice v Nabrežini. Zveza obeh mest bode torej po novi progi boljša lc, ako bode vozil tod kak brzovlak, ki se na poti nc bode ustavljal tolikokrat (ali sploh ne) kakor vlaki na južni železnici.
Tik goriškega kolodvora je 230 m dolg predor skozi Kostanjeviški grič. Blizu Št. Petra se shaja nova proga s staro iz Gorice v Ajdovščino ki so jo porabili v dolžini 7.9 km in na kateri sta dve postaji, Volčja draga in Pr-vačina. Nekaj sto metrov dalje sc odstranja nova železnica na desno, gre skozi 160 m dolg prekop, drži čez Vipavo po železnem, 50 m dolgem mostu in zapusti slednjič Vipavsko do-
lino, vzpenjajoč se po levem brdu Branice strmo navzgor. Ko prevozimo še kratek predor in 56 m dolg viadukt, dospemo na kolodvor v Rihenbergu, ki leži na zelo strmem rebru, tako, da je bilo treba izkopati in nasuti nad 120.000 m" zemlje.
Krasen je odtod kakor tudi že na poti pogled na siva strma rebra Trnovskega pogorja. Mogočno sc vzdiguje iz mikavne Vipavske doline, poraslo na temenih in vrhovih z modro-zelcnim gozdom. To je slika, ki spominja na visoke planine, saj znaša tudi razmerna višina med dolino in vrhovi več nego 1000 m. Kakor naj bi nihče ne zamudil občudovati znamenitega in nenavadnega razgleda s Sv. Gore pri Solkanu, naj bi tudi ne opustil posetiti Trnovskih višav in šum. Trnovo, ki leži še na hribovju tik gozda, jc kaj pripravno izhodišče za razne ture. Odtod greš lahko h gozdarski hiši v Krnici, 985 m visoko nad morjem, odkoder vidiš vso Vipavsko dolino, ves Kras, nedo-gledno morje, Furlanijo: skratka: kjer leži pred teboj naravni zemljevid vse krasne dežele! Ali pa poležeš na ta ali oni vrh sredi morja dreves — kako obsežen je razgled šele od tam! Od Triglava do Adrije, od Furlanske
planjave notri do Kranjske dežele šviga vid; kako veličastna slika! In nič manj zanimiva ni hoja skozi šumo med vitkimi jelkami, visokimi bukvami in košatimi hrasti. Da, tako drevje jc raslo povsod na sedaj goleni Krasu v davnih, davnih časih! —
Vlak sopiha naprej čez 60 m dolg viadukt, potem po visokem nasipu v 119 m mereč predor. Temu sledi drugi, dolg 200 m, in kos proge, ki jc na zelo visečem brdu podprta z visokim zidovjem. Na vzhodu vidimo sedaj značilno obliko Nanosa, dolg, visok hrbet, odrezan na eni strani s strmimi stenami. Prevo-zivši še dva prekopa s 170 m, oziroma 530 m, smo na postaji Sv. Danijel-Kobdilj in na planoti pravega Krasa, po katerem drdratno čez velikanske nasipe iz kamena iz skoz globoke vreze na postajo Dutovlie-Skopo. Skoz 455 ni dolg predor drži potem proga v dolino Repentaborja, dalje teče skoz 600 m mereč prekop in čez železen most na visokem nasipu preko proge južne železnice, in kmalu smo na postaji na Opčinah. Šc enkrat pogledamo na golo, ka-menito kraško krajino, polno holmcev in dolin, ki tudi ni brez lepot, še enkrat pozdravimo daljne sive Julijske planine, strmi Krn in mo-
gočni Kanin, in že nas sprejme žrelo 1050 m dolgega Opčinskega predora. V njem so naleteli pri gradnji na podzemske jame; čez eno drži tir po 21 m velikem mostu iz kamena. Po kratki vožnji v temini se zasveti izhod, vlak zdrdra na beli dan in glej------morje!
Neizmerna vodna plan leži pred nami, na obzorju se druži z nebom. Danes se razprostira v veličastnem miru, v modri barvi jasnega neba v brezkončno daljavo; jutri morda bode belkastosiva od razburkanih valov, ko bo bril Ijuti sever z divjimi sunki raz hribovje. Vedno isto morje, in vendar kako različno vsakikrat, ko ga zopet gledaš! V bližini zremo na rdečkasto mesto, zastrto s soparom in napolnjenim z nekim čudnim enakomernim šumenjem. Zdi sc kakor kaka morska pošast, ležeča leno na morskem obrežju in moleča svoje velikanske ude v širno vodovje — luka, kjer mrgoli od ladij, parnikov in človeškega življenja. V ozadju gledamo na modrikaste obali Istre. Na desni sc vzdiguje strmo obrežje in z vinogradi in vsakovrstnim južnim rastlinjem obraslo rebro Krasa od Devinskc skale in daljne Laške planjave, ki sc razprostira kot črnikasta pega do izliva Soče in šc dalje proti Be-
Do zdaj je znan izid 324 volitev. Izvoljenih je 198 pristašev Košutove stranke, 58 pristašev ustavne, 21 ljudske, 1 nove stranke, 1 socialist ,5 Sasov, 4 Srbi, 11 Rumunov, 6 Slovakov, 2 demokrata in 5 poslancev, ki ne pripadajo nobeni stranki. Košutovci so imeli žc včeraj absolutno večino. Izmed bivših liberalnih poslancev so bili izvoljeni 4. Listi ustavne stranke napadajo stoliške uradnike po okrajih, kjer so zmagali kandidatje narod-nostij, češ, da so delali zanje, da si pridobe naklonjenost rumunskih volilcev. Za predsednika upravnega sodišča je imenovan vse-učiliški profesor Wassics. VSESLOVANSKA RAZSTAVA V PRAGI.
Cehi nameravajo prirediti čim preje v Pragi vseslovansko razstavo. Rusi so to misel sprejeli z velikimi simpatijami in peterburško »Slovo« piše o tem: »Rusom je ta načrt zelo simpatičen, ali nemogoče je danes reči, v koliko bi se mogla Rusija razstave udeležiti. To je odvisno od mnogih važnih pogojev, seveda najprej od tega, kdaj se povrne v Rusijo notranji mir. Načrt vseslo-vanske razstave mora biti dobro premišljen, kajti taka razstava se more prirediti le tedaj, če je i nje vspeh popolnoma zasiguran. Le bogata razstava pokaže našim sosedom, prijateljem in neprijateljem kako velike kulturne sile se skrivajo v slovanskem svetu. Taka razstava bode pomirila in zbližala Slovane z njih sosedi.« Potem svetuje »Slovo« s prireditvijo čakati, dokler nc nastopijo v Rusiji normalne razmere. STRATEGICNE ŽELEZNICE V AVSTRIJI.
Rusko-japonska vojska ie med drugim naučila stratege tudi tega, da so železniške proge v ozadju operacijskega vojnega ozemlja največjega pomena za armado. Skoro vseskozi dvotirna sibirska železnica je Rusom v Mandžuriji neizmerno koristila. Evropske države so na meji preprežene z železnicami, ki niso toliko trgovskega kot zgolj strategičnega pomena; ima jih celo siromašna Španska in [talija, ki sploh svojo mejo vzorno utrjuje. Avstrija pa tudi tu zastaja za drugimi. Ni dovolj, da tri četrtine našega obrežja niso zavarovane, vojaških železniških prog proti jugu skoro nobenih ni. Hrvatska z Dalmacijo ni zvezana po nobeni progi, dasi bi se to lahko izvedlo čez Knin ali pa Novi v Bosni. Sicer so Mažari Hrvatom obljubili zvezo čez Liko, pa je ostalo pri vitežki obljubi. Nasprotno pa vojna uprava skrbi za strategične železnice proti Rusiji! Sedaj, ko od Rusije ne preti nobena nevarnost, se vojna birokracija še vedno ne more ločiti od svojih starih načrtov in je še nedavno sklenila, da se ima progo Csap-Sianki-Sambor preko Karpat izpremeniti v progo prvega razreda. Iz Ogrske vozi preko Karpat v Galicijo, Bukovino in Rumunsko osem prog prvega razreda, od katerih so vsaj štiri odveč. Morda pa izposlujejo sedaj Supilovci Hrvatom kako ozkotirno železnico v Dalmacijo?
ZOPER GIBANJE »PROČ OD RIMA«!
Društvo sv. Bonifacija na Češkem zaključuje drugo leto svojega vspešnega delovanja. Največ zaslug ima pri tem P. Alban Schach-leiter z Emavsa pri Pragi, ki si prizadeva na vso moč, da prepreči krščanstvu nevarno delo odpadnikov. Podpirajo ga enako misleči duhovniki in škofje. Po njegovi zaslugi je bilo prenovljeno društvo sv. Bonifacija, ki je razširjeno že po vsi Avstriji. List sv. Bonifacija ima 80.000 naročnikov, tega števila ne dosegajo naročniki nobenega lista v Av-stroogrski. P. Alban dela neumorno, da bi dobil na svojo stran take ljudi, ki bi njegovo delo podpirali. Potuje od dežele, da kot pro-povednik po cerkvah osebno nastopa za svojo stvar. Povsod je njegov prvi trud, da poglobi vero, ker je prepričan, da je v trdni veri najmočnejša zapreka gibanju »Proč od Rima«. Do zdaj ie doseženega mnogo, vendar še ne toliko, kolikor je potrebno.
PREPREČEN NAPAD NA ANGLEŠKEGA KRALJA.
V Napolju so zaprli 7 oseb, o katerih so sumili, da nameravajo napasti angleškega kralja, ki je bival na svoji ladji »Victoria and Albert«. Italijanske oblasti so storile vse, da preprečijo morebitni napad na kralja. Dne 30. aprila so opazili mal čolnič, v katerem so
netkam. Nad njo se svetijo večne gore, Beneške planine in Tirolski Dolomiti. Zri in uživaj!
se peljale tri kot ribiči oblečene osebe proti kraljevi ladji. Policija jih je prijela in dognala, da so anarhisti.
RUSIJA.
Listi poročajo, da je podal Witte ostavko. Car bo moral izbirati med Wittcjem in Dur-novom. Druga poročila pa trde, da odstopi VVitte, ker boleha. Njegov naslednik postane baje Goremykin, ki bo nadaljeval Wittejevo politiko. Witteju car še vedno zaupa.
V	Kijevu so izvršili v stanovanju Rjozova hišno preiskavo. Ko so odprli orožnikom po daljšem trkanju, so streljali nanje iz revolverjev in neka ženska je vrgla bombo. Nevarno sta bila ranjena neki orožniški častnik in neki policist. Pri prijetih ženskah so našli več izdelanih bomb in veliko razstreliva. Med prijetimi ženskami je tudi hči nedavno usmrče-nega poročnika Schmidta.
Iz Helsingforsa poročajo, da so poizkusili razstreliti železniški most pri Levisi.
DELAVSKI NEMIRI NA FRANCOSKEM.
V	Parizu so zaprli 1. majnika popoldne 600 oseb. Izmed prijetih oseb je 70inozemcev, večinoma Rusov. Ranjenih je bilo kakih 60 oseb, med njimi 13 policistov. V bližini delavske borze so se pojavili nemiri. Demonstranti so prekucnili v Hanbourg du Temple nekaj voz žične železnice in so pričeli graditi barikade. Kavalerija je razgnala demonstrante s sabljami. Ranjenih je bilo nad 50 izgrednikov, a tudi več vojakov, ki so jih obmetavali s kamni in steklom. Po polnoči je nastal mir. Zaprli so vsega skupaj nad 2000 oseb, izmed katerih so jih obdržali v zaporu 150, med njimi 66 inozemcev, po večini Rusov. Težko ranjenih oseb je bilo 12. Včeraj je imelo mesto navadno lice. Delavci so delali. Včeraj popoldne ob pol 2. uri so se začeli zopet zbirati delavci v okolici delavske borze in na Plače de la republique. Zbirajoče gruče je policija sproti razkropila. Policija je kaznovala včeraj 60 oseb z zaporom od dveh dnij do 6 mesecev.
V	Lensu pojenjuje stavka, ki bo najbrže kmalu končana.
VERSKA SVOBODA NA NEMŠKEM.
V	nemškem državnem zboru so včeraj razpravljali v drugem branju o predlogu centra glede svobode verskega prepričanja. S predlogom hočejo odpraviti po posameznih državah se obstoječe zakone, ki omejujejo versko svobodo. Odobrili so prvi in drugi paragraf, ki določa popolno svobodo veroizpo-vedanja in vesti za vsakega državljana ne glede na veroizpovedanje in pa soc. dem. predlog, ki določa, da se ne srne siliti otrok proti volji starišev k verouku in pa k udeležbi božje službe.
DALJNI VZHOD.
»Times« poročajo iz Pekina, da Kitajska vlada še noče dovoliti prostega prometa v mandžurskih pristaniščah, ker razmere po voj-skiše niso popolnoma urejene.
KAKO JE POSTAL FRANCOSKI POROČNIK TISSERANT SOCIALIST.
Poročali smo, da je govoril poročnik Tis-serand 1. majnika zvečer v Parizu na socialno demokraškem shodu. Rekel je: Vstopil sem v armado poln slavohlepja in v veri na časti posvečeno življenje. A moje slutnje niso trajale dolgo. Videl sem, kako reakcionarični častniki zaničujejo svoje republikanske tovariše in kako jih mučijo. Republikanec sem veliko pretrpel kot učitelj. Vse to je vplivalo name tako, da sem postal socialni demokrat. Tu je nekdo zaklrcal: To je prav, a kaj storite, čc se vam jutri ukaže, da streljate na množico? Na to je odgovoril: Na svojem mestu bom, a nikdar ne bom dovolil, da bi se streljalo na delavce, moje brate! Ko je častnik zapustil dvorano, ga je takoj aretiral neki policist. Odvedli so ga v vojaški zapor. Predsednik Fallieres je podpisal že 2. t. m. dekret, ki upokojuje Tisseranda.
GAPONOVA SMRT.
»Novo Vreme« priobčuje dopis pod naslovom: »Delavska obsodba.« Dopis naglaša, da je zastopal Gapon začetkoma delavsko stvar, a je izdal pozneje delavstvo Durnovo-Witte-jevi vladi in državni policiji. Gapona je podkupila policija s 24.000 rublji, da je izdal delavske skrivnosti. A delavstvo je zasledilo Gapono-vo izdajalstvo in delavsko sodišče ga je obsodilo na smrt. Gapona so umorili najbrže na Finskem, kjer živi s svojim otrokom Gapo-nova »prijateljica«.
A le prehitro nas loči hiteči vlak od krasne panorame, ki se je prikazala tako nenadoma. Zaviralnice škripijejo, vozimo se tako strmo navzdol, da je padec skoraj čutiti. Z ogromnim ovinkom objema proga mesto. Ccz 86 m dolg viadukt izginemo dvakrat za 486 in 696 m dolžine pod zemljo. Povsod imamo vmes pogled na vedno bolj in bolj od spodaj se bližajoče mesto. Po visokih nasipih in čez mogočno podporno zidovje se peljemo na 130 m dolg kamenit most in v tretji, 1270 ni mereč predor nad Lovcem; ktnalu potem smo na predzadnji postaji v Rocolu. Za njo je še 400 m dolg prekop Sv. Jakopa, za katerim se združi naša proga s staro železnico iz Trsta v Herpclje. Malo minut pozneje drdramo že nizko doli ob morju v novi, velikanski tržaški kolodvor. —
« * *
Videli smo na vožnji, ki je trajala le malo ur, reke in jezera, planine in planjave, hribovje in gričevje, doline in Kras, soteske in neskončno morje. Majhna si, a krasna, slovenska domovina!
Seja občinskega svčta ljubljanskega.
Ljubljana, 2. maja 1906.
Županova naznanila.
Predvsem iskreno pozdravlja nanovo izvoljene gg. občinske svetnike. Zanašajoč se na zaupanje volilcev, ki so jim ga izkazali, upa, da bodo radi sodelovali pri občinskih poslih. Sicer ni več toliko novih naprav, kakor po potresni dobi, vendar pa je gotovo, da bodo imeli gg. občinski svetniki vedno dovolj dela, ko se mesto tako lepo razvija. Ob tej priliki se zahvaljuje bivšima občinskima svetnikoma dr. Staretu in Seunigu, ki nista hotela na nikak način zopet prevzeti kandidature. Sklene se, da se izreče gg. dr. Staretu in Seunigu zahvala.
Zupan se spominja nadalje rajnega vestnega mestnega revidenta g. Debevca. Občinski svetniki ostanejo v znak sožalja. Odobri se tudi predlog, da se takoj razpiše mesto rač. revidenta. Obvelja.
Odstop gosp. ravnatelja Senekoviča se ne vzame na znanje.
Zupan naznanja, da mu je došlo pismo gosp. ravnatelja Senekoviča, ki izjavlja, da ne sprejme zopetne izvolitve v občinski svet. Zupan pravi, da ga je bolestno zabolelo, ko je
čital pismo, ker spoštuje vrline in neutrud-ljivo delavnost g. ravnatelja Senekoviča, ki je bil eden najmarljivejših občinskih svetnikov. Marljivo je osobito sodeloval pri velikih napravah in osobito pogodba z električno železnico je bilo njegovo delo. Tako temeljitih poročil, kakor Senekovičevih, ni lahko čuti in dokazujejo, kako neutrudljivo je deloval gospod Senekovič. Ce ima vzrok biti razžaljen, da ni imel tistega zaupanja, kakor drugi njegovi izvoljeni tovariši, izjavlja, da obsoja vsako ruvanje proti neutrudljivemu in rodoljubnemu g. ravnatelju Senekoviču. Predlaga, naj občinski svet ne vzame na znanje pisma g. ravnatelja Senekoviča, s katerimi se odpoveduje časti občinskega svetovalca. Zupanov predlog obvelja. Končno naznanja, da je odklonil dež. odbor kranjski ugovor tvrdke Leuz proti sklepu občinskega sveta, s katerim se je oddalo tvrdki Viktor Rohrman pobiranje kostanja za dobo 10 let.
Ojačenje električnega omrežja.
Poročevalec gosp. inženir Ciuha naglaša, da je potrebno ojačiti električno omrežje na Poljanskem nasipu in Sv. Petra predmestju. Luč gori v tem mestnem delu slabo. Vzrok je preslabo omrežje. Poljanska in Sv. Petra cesta imasta le en kabelj. Predlaga ojačenje omrežja, kar bi stalo 15.000 kron. Obvelja.
Električna razsvetljava v »Unionu«.
Stavbena družba »Union« je naznanila magistratu, da namerava uvesti v nekaterih lokalih plinovo cenejšo razsvetljavo mesto električne. Za porabo elektrike pri motorjih v kavarni in drugih prostorih pa prosi, da se obdrži dosedanja znižana taksa 40 h za kilovat. Občinski svet je sklenil, da naznani stavbeni družbi »Union«, da je sklenjena glede uporabe elektrike pogodba, ki veže družbo za 3 leta. »Union« ima za električno razsvetljavo nižjo ceno, kakor druga velika podjetja. Občina je izdala zaradi »Uniona« 6000 kron in nc more ustreči prošnji stavbinske družbe »Union« ter hoče izvajati posledice, ako se upelje plinova razsvetljava v »Union«.
Izid občinskih volitev.
Na znanje se vzame poročilo o izidu občinskih volitev, proti katerim ni bilo ugovora. Izvoljeni so bili v III. volilnem razredu Len-ček, Bergant, Kejžar za dobo treh in Meglič za dobo enega leta; v II. volilnem razredu Mayer, Šubic, Hanuš za dobo treh in ravnatelj Senekovič za dobo enega leta; v I. volilnem razredu pa dr. Oražen, Knez, Plantan in Velkavrh za dobo treh let.
Volitve podžupana in odsekov.
Za podžupana je bil izvoljen gosp. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški z 22 glasovi. 1 glas je dobil dr. Ivan Tavčar. Dr. Ble-\veis pravi: »Zopetni poklic mi dokazuje, da ste zadovoljni z mojim dosedanjim delovanjem. Izjavljam, da sprejmem izvolitev.« Dobro klici. Gosp. Predovič kliče: »Bog živi gosp. podžupana še trideset let.
Nadalje so bili izvoljeni v magistratni odsek obč. svetniki: dr. Karol vitez Blei\veis-Trsteniški, Jaromir Hanuš, Josip Lenče, Ivan Plantan, Ivan Šubic; v personalni in pravni odsek: Ivan Kejžar, dr. Danilo Majaron (načelnik), dr. Ivan Oražen, Ivan Plantan, Anton Svetek, dr. Ivan Tavčar, dr. Karol Triller načelnikov namestnik); v finančni odsek: Ivan Knez, Josip Mally, Karol Meglič, Andrej Senekovič (načelnik), Anton Svetek (načelnikov namestnik), dr. Karol Triller; v stavbni odsek: Jaromir Hanuš (načelnik), Alojzij Lenček, dr. Danilo Majaron, Ivan Šubic (načelnikov namestnik), Ubald pl. Trnkoczy, Josip Turk, Ivan Velkavrh; V odsek za uboge: Fran Bergant, Engelbert Franchetti, Fran Grošelj, Josip Kozak, Ilija Predovič; v policijski odsek: dr. Karol vitez Blei\veis (načelnik), Fran Bergant, Engelbert Franchetti, Fran Grošelj, dr. Ivan Oražen (načelnikov namestnik), Ubald pl. Trnkoczy, Josip Vidmar; v šolski odsek: Jakob Dimnik (načelnikov namestnik), Fran Grošelj, Ivan Kejžar, Josip Kozak, Andrej Senekovič, Ivan Šubic (načelnikov namestnik), Ubald pl. Trnkoczy; v olepševalni odsek: Jakob Dimnik, Ivan Kejžar, dr. Danilo Majaron, Fran Mally (načelnikov namestnik), Karol Mayer, Ivan Šubic, Ivan Velkavrh (načelnik); v direktorij mestnega užitninskega zakupa Senekovič, Šubic, Velkavrh, Franchetti; v direktorij mestnega vodovoda: Šubic; v direktorij mestne elektrarne Šubic; v kanalizačni odsek: Velkavrh, Hanuš, dr. Oražen; v regulačni odsek: Plantan, Hanuš, Velkavrh, Knez; v upravni odbor »Mestne hranilnice««: Plantan, Velkavrh, Meglič; v disciplinarno komisijo: Svetek, dr. Triller, Dimnik; v naborno komisijo: Franchetti; v komisijo za odmero vojaških taks: Bergant. V glavni odbor »Deželne zveze za promet tujcev« je bil izvoljen prof. gosp. Frančišek Orožen, predsednik »Slov. plan. društva«.
Stavbene zadeve.
Obč. svetnik Svetek poroča, da namerava zgraditi mestna občina cesto ob vzhodni strani nove domobranske vojašnice, ki bi vodila na Cuzakovem svetu. Nova cesta bi bila dolga 160 m. Občinski svet je zato vprašal g. Cu-zaka, pod kakimi pogoji bi odstopil občini potrebni svet. Gospod Cuzak je nato zahteval 24 kron za m2, kar bi znašalo za potrebno zemljišče ogromno vsoto 46.080 kron. Od te ceste bo imela ravno Cuzakova gostilna največ dobička in bi bilo pričakovati, da odstopi Cuzak svet občini zastonj. A ker tega storil ni, se ponudi g. Cuzaku za m2 2.8 K; če pa ni zadovoljen s ponudbo, se uvede proti njemu razlastitveno postopanje. Predovič pravi, da se ponudi Cuzaku za m2 5 K. Obč. svetnik Lcnče se protivi predlogu g. Predoviča in pravi: Ce se Cuzak uda, je dobro, če ne pa tudi; saj imamo na razpolago še druga pota. Predovič pravi, naj se nekoliko ozira na hišne posestnike. Velkavrh se čudi g. Predoviču, da je zdaj zato, da bi se plačal Cuzaku po
5 K m", ko je vendar trdil svoj čas, da je v tem kraju 10 kron veliko za štirjaški seženj. Gosp. poročevalec Svetek končno naglaša, da vstraja na svojem predlogu. Predlog g. Predoviča pomenja ogromno svoto 18 kron za štirijaški seženj. Pred glasovanjem ožigosa gosp. župan še g. Cuzaka, ki je stavil tako nečuveno visoko ceno za svet. Sklene se, da se ponudi za odkup inventarja na pod-turnskem drsališču 1000 kron. Zupan je v svojem dopisu glede te zadeve pisal, da bi kazalo misliti tu na javno kopališče.
Odkloni se predlog, da bi se napravil tlakovani prehod od Kresije do stolnice, dolg 46 m, širok 3 m in ki bi stal 1518 kron.
Preložitev velikih počitnic.
Na poziv olomuške občine se sklene, da se naprosi naučno ministrstvo, naj preloži velike počitnice na ljudskih, srednjih in obrtnih šolah na dobo od 1. julija do 30. avgusta.
Spomenik ob Gruberjevem kanalu.
Konservator osrednje komisije za vzdrževanje spomenikov in zgod. spomenikov je pisal magistratu, naj bi se prestavil spomenik ob Gruberjevem kanalu. Svet je zasut, na spomenikovi zarjaveli ograji suše perilo in na njem raste mah. Olepševalni odsek je pregledal spomenik in se prepričal, da je res v slabem stanju. Mislili so, da ga prestavijo tik kolibe ob Karlovskem mostu, kjer se prodajajo jestvine, a bi stal prenos 1124 kron, pa še ni gotovo, če bi se zvršilo delo brez škode za spomenik. Zato priporoča, naj se spomenik osnaži in presuka piramida. Gosp. ravnatelj Šubic priporoča predlog in govori o zgodovinski važnosti 1. 1828. postavljenega spomenika in pravi, da raste v spomeniku naravnost trnjevi osat, za ograjo je pa depot za ubite črepinje. Gosp. Hanuš pravi, naj se pazi pri presukovanju piramide, da se stvar ne po-hujša. Poročevalec pravi, da se zasuče spomenik le toliko, da ne bo trpel škode. Poročevalčevi predlogi obveljajo. Kostanjev drevored v Knaflovih ulicah ostane.
Magistrat je predlagal, naj bi se nadomestil kostanjev drvored v Knaflovih ulicah z okroglimi akacijami, ali se pa nasadi brestov drevored. Občinski svet pa sklene, da ostane kostanjev drevored.
Preosnova južnega kolodvora.
Dr. Triller vpraša z ozirom na že precej časa trajajočo tihoto glede južnega kolodvora, kaj je z zadevo. Gosp. župan naznani, da predloži južna železnica do sredi maja železniškemu ministrstvu načrte za preosnovo južnega kolodvora. Po teh načrtih se zgradi na Dunajski cesti železniška brv, poveča postajno poslopje in zgradi podhod na Martinovi cesti. Z delom se prične takoj, ko bodo dovršeni dogovori z upravo drž. železnic k stroškom o preosnovi južnega kolodvora. Gosp. dr. Triller pravi, naj župan še vedno pazno zasleduje zadevo, da jo ne zavleče južna železnica še v dvanajsti uri.
Štajerske novice.
š Županska shoda. Dne 6. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v Rogatcu v gostilni pri kolodvoru prvi županski shod rogaškega okraja. Isti dan se snidejo občinski možje občin gornjeradgonskega okraja ob 2. uri v K a p e 1 i v gostilni g. Divjaka na zaupni sestanek. K temu shodu sta vabljena tudi državni poslanec g. dvorni svetnik dr. Ploj in g. dr. Anton Korošec kot kandidat pete kurije.
š Krasno! V prilogi št. 40 z dne 19. februarja 1906 Vašega časopisa nahaja se sledeči članek: »Krasno! Nedosežno znanje slovenskega jezika je pokazal neki nemški notar v Slov. Goricah. Pri Sv. Antonu v Slov. Goricah se je pri neki hiši ženil sin. K notarju so šli delat pismo. Oče so dejali, da si izgovore vsakega žita po en vagan. Gospodu notarju se je pa lepša zdela beseda vagon, in so zapisali, da oče dobi vsake vrste žita po en vagon. Mati so si izgovorili eno gredico pod njivo, gospod notar so pa zapisali z isto natančnostjo materi eno greblco pod njivo. Kaj ne, da lepo!« O tem ste prošeni, da natisnete v postavnem času in postavni obliki sledeči popravek: Ni res, da bi se bilo to ali kaj podobnega, kar poroča gornji članek, zgodilo pri katerem c. kr. notarju v Slov. Goricah ali sploh v ozemlju podpisane zbornice. Posebno ni res, da bi bil gospod notar v Št. Lenartu na Štajerskem, kjer je okrajno sodišče za Sv. Antona v Slov. Goricah, od koder bi bile prizadete stranke, ke-daj tako posloval, kakor članek pripoveduje. Pač pa so uradne poizvedbe te zbornice dognale, da je gospod notar v Št. Lenartu na Štajerskem dne 23. januarja 1906 spisal pogodbo, glasom katere sta si stariša dogovorila: vži-tek vsega sena in otave pod njivo »grebljico«, vse vožnje od in do travnika »pod grebljico« in tri mecne krompirja. — C. kr. notarska zbornica v Celju, dne 11. sušca 1966. Predsednik: L. Baš.
š Nesreča na železnici. 29. m. m. sta stala na južnem kolodvoru v Ptuju dva vagona preblizu prestave, ko je vozil mimo tovorni vlak. Le-ta je oba vagona prevrgel in močno poškodoval. K sreči ni bilo nobenega človeka v bližini, tako da se je zgodila le precejšnja škoda na blagu.
š Imenovanje. Sodni tajnik g. Karol Grebene v Celju je imenovan deželno-sodnim svetnikom ter predstojnikom okrajnega sodišča v Gornjem Gradu.
š Umrl je 2. t. m. pri sv. Petru na Otters-bachu v sekovški škofiji, tamošnji župnik č. g. Lovro Drevenšek, rojen I. 1832 pri sv. Lovrencu na Dravskem polju.
š Višji rudarski svetnik Janouš v Celju, kojega imenovanje smo zadnjič s primemo opazko prinesli, je dobil velikanski slavospev od »Deutsche Wacht«. To je najboljši dokaz, da smo zadeli ^s svojo opazko v črno piko. Ja-nauš je rojen Ceh in se je v Celiu ponemčil. Ce
ga Vahtarica v nebo povišuje, ima svoj vzrok v tem, ker daje Janouš kot upravitelj c. kr. cinkarne velikanski zaslužek tiskarni Vahtarce in pa županu Rakuschu kot železninariu.
š K volitvam. Iz dravske doline se nam piše: Kakor grom grmi čez hrib in dol, tako je neovirano spreletcla ideja gosp. dr. Rozina naše prebivalstvo, ko jc govornik predlagal na zaupnem shodu v Celju, naj bo prihodnjič kje v sredini južne Štajerske shod zboroval-cev in to v Poljčanah. Z veseljem pozdravljamo to zdravo misel! Tu v Poljčanah naj spregovori Slovenec in naj pokaže nasprotniku, da je Dravinska dolina posestrina lepe Savin-ske doline in seveda — umevno tudi Slovenije hčerka. Pa bilo, kjerkoli bilo, bavili se bomo o raznih mandatih. Poslanec naj govori iz ust ljudstva. On mora biti z dušo in telesom za narod. Poznati ga mora, kakor oče svojega otroka. Kdor na ptujem živi, nc pozna razmere domačega ognjišča iz mrgolelih črk, a duše razmer ne vidi. Ce tudi sedi pri ognjišču in posluša pogovore domačih, nc more trditi nihče, da ume presojati razmere v korist domačinov. Mi želimo poslanca, ki pozna naše južno štajerske razmere in dela v resnici za slovenski narod. Mi hočemo ljudskega zastopnika in to je urednik Anton Korošec! Hitimo, da dospemo še pred nočjo do Filipinov!
š Profesor dr. Frischauf toži profesorje, ki so podpisali izjavo proti njemu, tudi prof. dr. Murka in dr. Štreklja. Ta dva gospoda bi se bila pač lahko izognila podpisov na vse-nemški strankarski izjavi.
š Predrzno izzivanje. Dne 1. maja je na savinjski železnici, ki je v c. kr. državni upravi, vozil vlak z nemško trobojnico na čelu. Vlakovodja, ki je zato nesramno izzivanje odgovoren, je neki Bane r. Slovensko ljudstvo je pač več kot potrpežljivo, ker mirno prenaša take žalitve.
š Celjski Rakusch 11 e b o v e č ž u p a 11 o -v a I po prihodnjih volitvah. Tako je povedal njegov dobri prijatelj dr. pl. Jabornegg na volilnem shodu 1. t. m. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali se je Rakusch županovanja naveličal, ker ima preveč jerobov okolu sebe, ki ga ko-mandirajo, ali ker hoče še kedo drugi biti deležen namških lavorjev, ki si jih celjski župan z nadutostjo lahko pridobi.
š Šoštanj. Prihodnjo nedeljo napravijo spodnještajerski Slovenci velik izlet v Šoštanj, da s tem pokažejo svoje simpatije narodnim bojevnikom šoštanjskem ter jih zasigurajo svoje pomoči v nadaljnem narodnem boju.
Dnevne nouice.
+ III. katoliški karitativni shod za Avstrijo se vrši od dne 30. junija do 2. julija t. 1. v Lincu. Vstopnina stane 4, oziroma 3 K, informacije daje Upravni odbor kat. karit. shoda. (Dunaj XIX. Vormosergasse 1.)
+ Deželnosodni svetnik Danijel Šuflaj umrl. Po zelo mučni bolezni je zatisnil dne 1. maja za večno oči deželnosodni svetnik v Velikih Laščah, g. Danijel Šuflaj, blag mož. Naj v miru počiva in blag mu bodi spomin!
—	Volitev župana na Jesenicah. Tudi drugič, dnč 2. maja, so volitev župana onemogočili liberalci, ki so v manjšini. Dasi jim je večina od štirih svetovalcev prepustila dva, jim ni bilo všeč, hoteli so župana iz svoje srede. Tega jim pa večina ni dovolila, ker so zadnji zanje tako ugodni kompromis bili zavrgli. Liberalci so v manjšini, pa le hočejo biti gospodarji v občini. Ta impertinentnost je pa že prehuda. Naši so vsled tega tako ogorčeni, da v prihodnje ne odstopijo niti enega svetovalca manjšini. Vlada sc jc lahko prepričala, kje je dobra volja, delati za blagor občine. Pričakujemo, da bo naredila kmalu red, sicer bodo liberalci občino pripeljali do prepada.
—	Promet tujcev. »Slovasky Prehled« priobčuje v zadnji številki članek dr. Viktorja Dvorskega o gospodarskih razmerah ob gornji Savi in Soči. Dr. Dvorsky vabi Cehe posebno k obisku Kranjske gore, katero slavi zaradi krasne lege in romantičnih izletov.
—Pogana imajo za pastorja ljubljanski protestantje. V »Wartburg« hvali Hegemann znani Frenssenov roman o Kristu (»Hilligen-lei«) in ga vsem protestantom brez razlike konfesije priporoča,dasi Frcnssen smatra Kri-sta zgolj za človeka, obteženega z grehi! Ni dolgo, kar je učeni protestantski teolog Deis-man v »Beitrage zur Weiterentwicklung der christlichen Religion« krasno orisal Kristov vzvišeni značaj, čeprav nekoliko v Harnakovi maniri, sedaj pa se upa ubogi zakotni ljubljanski pastor imeti Kristusa za grešnega človeka in se tako »globoko pojmovano podobo Jezusovo« bahati. Čudimo se ljubljanskim protestantom, ki mirno prenašajo takega predstojnika. Saj je prava ironija, čc tak človek prime v roke križ ali pa sveto pismo.
—	Vestfalski Slovenci. Hamborn na Po-renskem, 30. aprila. Tukajšnje slovensko društvo sv. Barbare je priedilo včeraj veselico v svoji društveni dvorani, katera jc bila natlačeno polna samih Slovencev. Vč. g. rektor Ko-ster, požrtvovalni voditelj in duhovni oče tukajšnjim Slovencem, jc slovenski pozdravil navzoče, med katerimi sta bila tudi frančiškana P. Klement Grampovčan in P. Evgen Sta-net ki delujeta sedaj v misijonu med Slovenci na Porenskcm in Vestfalskcm v miinsterski, kolinski in paderbornski vladikovini. Veselica
se je pričela s pesmijo »Po jezeru«, katera se je navdušeno razlegala po veliki dvorani. Potem jc bila tombola z mnogimi lepimi, vmes šaljivimi dobitki, in pesem »Slovensko dekle«. Vsi so željno pričakovali začetka igre: »Nemški ne znajo«. Prav dobro so jo igrali slovenski delavci premogarji, zlasti sta se odlikovala »oče župan« in »Rezika«. Vsi so bili veseli izvrstne in poštene zabave. Društvu želimo krepkega napredka.
—	Postajno poslopje v Dovjem se poveča in prenaredi ter se razpišejo dela. Ponudbe se morajo vložiti do 3. junija 1906 ob 12. opoldne na ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Beljaku, kjer so tudi načrti vpogled.
—	C. kr. artilerijska kadetna šola na Dunaju ne bo sprejela za I. letnik v šolskem letu 1906/07 novih gojencev, ker opuste zavod.
—	Konjerejska darila. Deželna vlada je izdala razglas o državnih konjerejskih darilih za kobile in žrebice, ki se bodo I. 1906 delila na Kranjskem. Na Kranjskem se bodo 1. 1906 delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 28. avgusta 1906 ob 9. uri dopoldne na Vrhniki za konje žrebčarniškega plemena in mrzlokrvnih plemen, dne 29. avgusta ob 9. uri dopoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plemen, dne 30. avgusta ob 8. uri dopoldne v Škofljici za konje žrebčarniškega plemena in mrzlokrvnih plemen, dne 31. avgusta ob pol 10. uri dopoldne v Trebnjem za konje žrebčarniškega plemena, dne 1. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena, dne 3. septembra ob pol 10. uri dop. v Ribnici za konje ob 8. uri dop. v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen, dne 6. septembra 1906 ob 9. uri dop. v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen. Kot darila se bodo dajale srebrne krone, srebrne svetinje in priznanski diplomi; priznanski diplom prejme praviloma samo tisti konje-rejcc, ki se je odrekel državnemu novčnemu darilu, priznanemu njegovemu konju. Državna darila razdeli v vsaki konkurenčni postaji posebna v ta namen sestavljena obdarovanjska komisija, ki jc sestavljena iz treh udov, ki imajo vsi trije pravico glasovati, in to iz dveh poslancev konjerejskega odseka za Kranjsko in iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne v Gradcu. Vsakemu konjskemu odseku je dano na prosto voljo izvoliti si tisto konkurenčno postajo, v kateri se more njegov konj glede na svoje pleme (žrebčamiško pleme, mrzlokrvna plemena) poganjati za darilo. Za darila se smejo poganjati: Kobile z žrebeti, zaskočene kobile in žrebice. Vsak konjski lastnik, ki prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja po izvršeni delitvi daril obdrži še eno leto ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred obdarjevansko komisijo, če je konj do takrat še živ, in da, ako ne izpolni katerega zgoraj navedenih obetov, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo c. kr. državni žrebčarni v Gradcu. Darila znašajo od 70 do 30 K, konji morajo imeti s seboj predpisane živinske potne liste. Natančneje določbe naj konjerejci upogledajo v razglasu !
Samoumor. V Trstu se je ustrelil 171etni brivec Karol L e v a 111 i 11 i. Vzrok je »nesrečna ljubezen«.
—	Vozni red na južni železnici od 1. maja med Trstom in Gorico. Od 1. maja naprej bodo prihajali oziroma odhajali osebni vlaki iz Trsta in Gorice, kakor sledi: Ob 5. uri 55m. zjutraj odhajal bo iz Trsta vlak št. 1006, ki bo dospel v Gorico ob 7. uri 33 m. Drugi vlak št. 1012 odhajal bo iz Trsta ob 6. uri 25 m. zjutraj in dospel bo v Gorico ob 8. uri 55m. Tretji vlak št. 1008 odhajal bo iz Trsta ob 8. uri 25 m. predpoldne, dospel bo v Gorico ob 10. uri in 7 m. Četrti vlak št. 1014 odhajal bo iz Trsta ob 8. uri 55 m. ter dospel v Gorico ob 11. uri 13 min. Peti vlak odhajal bo iz Trsta ob 1. uri popoldne in dospel bo v Gorico ob 2. uri 37 111. Šesti vlak št. 1022 odhajal bo iz Trsta ob 4. uri 25 111. popoldne in dospel bode v Gorico ob 6. uri 29 m. Sedmi vlak št. 1024 odhajal bo iz Trsta ob 9. uri in 5 m. in dospel bode v Gorico ob 10. uri 43 m. Iz Goricc odhajali bodo vlaki v sledečem redu: Prvi vlak št. 1011 odhajal bo iz Gorice oh 6. zjutraj in prihajal v Trst ob 7. uri in 15 min. predp. Tretji vlak št. 1009 odhajal bo iz Gorice ob 9. uri 3 111. predp. ter dospel v Trst ob 10. uri 38 m. Četrti vlak št. 1013 odhajal bo iz Gorice ob 9. uri 26 min. predpoldne ter prihajal v Trst ob 11. uri 28 min. Peti vlak št. 1015 odhajal bo iz Gorice ob 2. uri in 15 m. popoldne ter prihajal v Trst ob 4. in 15 111. Šesti vlak št. 1017 odhajal bo iz Gorice ob 5. uri in 22 m. popoldne in dohajal v Trst ob 7. uri in 46 m. Sedmi vlak št. 1007 odhajal bo iz Gorice ob 6. uri 52 m. zvečer ter prihajal v Trst ob 8. uri 35 m. Osmi vlak št. 1019 odhajal bo iz Gorice ob 9. uri zvečer ter dohajal v Trst ob 10. uri 45 min.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Ru-dolfoveni bode letos izvanredno slavnostno obhajalo praznik sv. Florijana in to povodom razdelitve kolajn, katere je Njega Vel. pre-svitli cesar milostno podelil za 25-letno službovanje sledečim društvenikom: g. Adolf Gu-stinu star., načelniku; g. Avgust Luserju, pod-načelnlku; g. Anton Stoparju, namestniku vodje brizgalne; g. Franc Lcpiču, čevovodji; g. Avg. Ferliču, plezalcu; g. Jos. Škerlju, briz-galničarju. — Slavnostni spored: Dne 5. maja, na predvečer, mirozov z bakljado. Dne 6. maja ob 10. uri v kapiteljski cerkvi društvena sv. maša, pri kateri svira mestna in meščanske garde godba pod vodstvom kapelnika g. Hachle. — Ob tričetrt na 11. uro pred mestno hišo (rotovžem) nagovor g. župana in razdelitev kolajn. Ob 4. uri popoldne društveni konccrt na vrtu g. Tuček, pri katerem svira
mestna in meščanske garde godba. — Vsi podporni člani kakor tudi drugi prijatelji društva se uljudno vabijo na udeležbo. — Pri neugodnem vremenu svira godba na lok v prostorih gostilne g. Tuček-ove.
Ljubljanske nouice.
lj »Čast je moje življenje!« je rekel župan Hribar v pravdi s Prosencem. V včerajšnji seji pa smo že zopet pogrešali volilne reforme, dasi jo je župan že davno obljubil. Čast zahteva vendar, da se dana beseda drži!
lj Ravnatelj Senekovič ni sprejel izvolitve v občinski svet, ker je užaljen, da je dobil manj glasov od drugih kandidatov in je izvoljen samo za eno leto. Ta razlika je nastala zato, ker več uradniških volilcev od »Naše zveze« ni hotelo glasovati zanj.
lj Mestna občina in kazino. Cuje se, da je mestna občina pravdo zaradi prostora pred kazino v zadnji instanci izgubila.
lj Olika ljubljanskega župana. V včerajšnji javni seji občinskega sveta je med drugim naznanil župan, da bo razpisal mesto po umrlem knjigovodskem revidentu A. De-bevcu. Na vprašanje občinskega svetnika Turka, zakaj se bo samo to mesto razpisalo in ne tudi mesta oficijala, asistenta in prakti-kanta, kakor sploh običajno, — odgovoril je moško župan: »Zato, ker je bil umrli Debevec samo revident!« Na ta p r e v 1 j u d n i odgovor županov je zavladala splošna tihota v mestni dvorani. Da si tak odgovor puste občinski svetovalci dopasti, to presega vse meje. Seveda župan ve, koga ima pred saboj.
lj Razglas magistratov. V smislu § 53. občinskega reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da so razgrnjeni računi o dohodkih in stroških 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada o meščanske] imovini, 4. ustanovnega zaklada, 5. regulačnega zaklada, 6. zaklada o 3% nem posojilu, 7. loterijsko-posojilnega zaklada, 8. mestnega vodovoda, 9. mestne klavnice in 10. mestne elektrarne za leto 1905. v mestnem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pre-tresovanji in konečni rešitvi vseh teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
lj Odpotoval je v Gradec poveljnik ljubljanske posadke podmaršal Chavanne, podpolkovnik Laningen pa na Dunaj.
lj Umetniško-dramski večer Matilde in Liudevita Teodorovio bo 9. maja ob polu 9. uri zvečer. En del čistega dobička je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
lj Zaročil se je gosp. Otmar B a m b e r g z gospico Pavlino Mikusch.
lj Truplo pokojnega župnika Martina Ma-lenška so prepeljali danes ob 7. uri zjutraj na novo pokopališče pri Sv. Križu, kjer so ga pokopali na prvem za rakve določenih prostorih na levi strani vhoda. Pri izkopavanju je zdravstveno interveniral g. dr. Demeter vitez Blei-v/eis. Krsto jc na novem pokopališču ob navzočnosti približno 200 oseb blagoslovil šent-peterski župnik velečastiti gospod Frančišek Pavlič, medtem ko so veličastno doneči šent-peterski zvonovi pošiljali pokojnemu župniku svoj zadnji pozdrav. Prenos zemeljskih ostankov je preskrbel brezplačno gospod Fran Dobe rlet.
lj Zadnji pokopan je bil na pokopališču pri Sv. Krištofu včeraj ob 7. uri Bratkovič Jakob, ki je umrl v deželni bolnici. Danes sta pa bila prva pokopana na novem pokopališču pri Sv. Križu Mina Legat, 94 let stara, pristojna v Planino nad Jesenicami in Anton Novak, 70 let star pristojen v Struge pri Kočevju.
lj O rodbinskih rakvah pri Sv. Krištofu.
Najvišje sodišče na Dunaju je o tej stvari dne 26. junija 1895, št. 7768, izdalo sledečo sodbo: Pokopališče je po cerkvenem pravu res s a -c r a (sveta stvar, cerkvena imovina), torej izven prometa. Vsled tega po našem občnem državnem zakonu (§§ 311 in 356) nc more nihče pridobiti lastnino bodisi na celem pokopališču, bodisi na posameznih njegovih delih (rakvah, grobiščih), dokler služi pokopališče svojemu namenu. Lastnine na posameznih delih se tudi s tem ne pridobi, če se sezida rakve oziroma kapelice. Posestniki rodbinskih grobišč in rakev imajo samo pravico uporabe dotičnega prostora, kot pokopališče svojcev, seveda le do tačas, ko oblast dopusti po-kopavanje. Ko se pokopavanje pri Sv. Krištofu opusti, ostanejo seveda grobišča še vedno tako kakor so, dokler se pokopališki prostor od pristojne oblasti nc izreče kot zasebna last. — To sc seveda ne bo zgodilo tako kmalu, vsled česar so posestniki grobišč v svojih pi-jetetnih čutilih lahko pomirjeni.
lj Mednaroda panorama kaže tekoči teden krasoto afriških mest Tlemscn, Konstantine in Alžir. Tu vidimo mesta v celoti s krasnimi razgledi in v posameznih delih, ki so po večini zgodovinsko znameniti. Zlasti lepi so alžirski vrtovi,, katoliška katedrala in pogled na morje. Zahimive in poučne so slike iz arabskih hiš, kjer se vidi, kako priprosti in kako bogati Arabec v svojih družinah živita. Slike so natančne in čiste. — Prihodnji teden priredi panorama zložno potovanje po Florenci.
lj Zbal se je. Zadnje dni sc je vtihotapil neki tat čez ozidje na Tonniesovo skladišče in pokradel več bakrenih ccvi, katere jc pometal čez zid. Odpeljati jih je hotel na vozičku, katerega je ukradel tudi g. Tonniesu. Ko pa je pogledal neki delavec čez zid, sc je tega tat tako prestrašil, da jc popustil voziček in cevi ter zbežal. Tako je dobil Tonnies svoje stvari nazaj, po tatu pa ni nobenega sledu.
lj Najden je zlat prstan, ki sc dobi pri gospodu A. Orehcku na Rimski cesti št. 2, I. nadstropje.
lj Za reklamo ameriškega cirkusa Buffallo Bili, ki igra 16. t. 111. v Ljubljani, so raztresli včeraj po Kranjskem 20.000 kg. lepakov in re-
klamnih listov. Reklamo je vodil gospod Viljem Konrad Nučič, ki je imel pod seboj poleg svojega osobja še 25 Angležev. S sedmimi fi-jakarji v Ljubljani in s petimi po deželi, od katerih je prevozil vsak po 57 km., in pa z desetimi možmi v kočevski, novomeški in jeseniški okolici so raztrosili reklamne tiskovine. Američani trde, da jih gospod Nučič glede reklamnih »amerikanskih« idej prekaša in so mu zato izdali priznalno izpričevalo, ki je razstavljeno v Nučičevem razstavnem oknu.
Telefonska in brzojauna poročila.
ZA SLOVENSKO IN ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE.
MIlan, 3. maja. Dijaški shod je sklenil resolucijo, v kateri se poživlja avstrijska vlada od zastopnikov 18 narodov, da ustanovi takoj vseučilišče v Trstu in slovensko vseučilišče v Ljubljani.
CESAR GAUTSCHU IN BYLANDTU.
Dunaj, 3. maja. (K. u.) »VVIener Zeitung« priobčuje danes cesarjevi lasnoročnl pismi Gautschu in Bylandtu. V pismu na Gau-tseha pravi cesar: »Opetovano ste sledili v najtežavnejših razmerah mojemu pozivu s samozatajevanjem in s patriotično vdanostjo. Posebno odlične zasluge ste si pridobili v svoji zadnji delavnosti, ko ste se z uspehom trudili, da zopet oživite delavnost državnega zbora. Ponosno zavest morate imeti, da bo Vaše Ime vedno združeno z osnovnimi reformami državnega zbora. Izrekam Vam najtoplejšo zahvalo in Vas zagotavlajam vedne svoje naklonjenosti ter si pridržujem, zopet porabiti Vašo službo.« — Tudi odstopivšemu notranjemu ministru grofu Bylandtu izreka cesar najtoplejšo zahvalo ter si pridržuje, ga zopet poklicati v službo.
Dunaj, 3. maja. Pri avdienci je cesar podaril baronu Gautschu svojo sliko s podpisom v krasnem okviru.
NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Dunaj. 3. maja. Cesar je poslal princu Hohenlohe lastnoročno pismo, v katerem ga imenuje za ministrskega predsednika in za ministra za notranje posle. Jutri pride Hohenlohe na Dunaj, da priseže. KRŠČANSKI SOCIALCI IN HOHENLOHE.
Dunaj, 3. maja. Krščanski socialci izjavljajo, da je princ Hohenlohe znan kot kon-cilianten, a energičen uradnik in odkrit pristaš splošne in enake volilne pravice. Ce bo hotel volilno reformo pošteno izvesti, mu obljubujejo krščanski socialci svojo pomoč.
HOHENLOHE IN ITALIJANI.
Trst, 3. maja. »Piccolo« hvali princa Hohenlohe, da se je pokazal v Trstu prijatelja vsakega napredka, in upa, da bo Italijanom mnogo bolj naklonjen, nego je bil Gautsch.
NADVOJVODA RAINER.
Dunaj, 3. maja. Vrhovni poveljnik deželne brambe nadvojvoda Rainer je prosil cesarja za vpokojitev. Cesar mu je pisal lastnoročno pismo, v katerem pravi: »Ljubi nadvojvoda Rainer! Vaši prošnji, da Vas odpustim iz zdravstvenih ozirov od vrhovnega poveljstva deželne brambe, ki ste ga skozi 34 let izvrševali z najplemenitejšo vnemo k popolnemu vspehu te institucije kot vzor vojaških kreposti ustrezam.« Cesar pravi, da mu je skozi 63 let stal nadvojvoda Rainer na strani s svetom in dejanjem ter prosi Boga, da bi še mnogo let nadvojvoda zrl z zadovoljnostjo nazaj na svoja dela.
HRVAŠKE VOLITVE.
Zagreb, 3. maja. (1. ura pop.) Listi, ki so prinesli VVekerlovo izjavo, da smejo uradniki svobodno voliti po svojem prepričanju, so bili zaplenjeni.Ta konliskacija je vzbudila grozno ogorčenje. Zdaj so opozicionalni kandidatje še naprej.
Reka, 3. maja. Na kotarsko oblast v Cirkvenice je bilo poslanih brzojavno 3000 K za popravo obrežne ceste kot agitacija za Egersdorferja.
__KRVAVE VOLITVE.
Nagyvarad, 3. maja. Pri volitvah je ljudstvo napadlo orožnike in vojake ter ranilo enega orožnika. Ti so ustrelili in sta ostala dva mrtva, štiri so ranjeni.
PRAVOSLAVNI VLADIKA KOTORSKI.
Za dar, 3. maja. Pravoslavni vladika kotorski dr. Petranovič je včeraj za starostjo umrl.
VPAD ARNAVTOV.
Belgrad, 3. maja. Arnavti so vpadli v Srbijo pri mestu Culje in so ubili Stanislav-Ijeviča pri Naredinku. Mrliča so prenesli na turško stran, bežeči pred srbskimi granlčarjl, ki so prišli srbski straži na pomoč.
ATENTAT NA RUSKEM.
Peterburg, 3. maja. Proti poslopju kreditnega društva je bila vržena bomba. Dva juda sta vsled tega zaprta.
ITALIJANSKA MORNARICA.
R i m, 3. maja. Komisija za preiskavo mornarice je razdelila prvo knjigo svojih aktov.
KUGA NA KITAJSKEM.
Konkang, 3. maja. Tu se je konstati-ralo 58 slučajev kuge, od teh 52 smrtnih.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
S 0	••«>Q|.	Stenj. b*ru- m«tr» T mm	T.mpe-r&tar* PO C.liijn	VttroTl	H.b.	ji a ia* fr
2	9. «veC,	536-7	7'6	brezvetr.	pol obl	o^o
3	7. zjutr. 2. pop. Srednji	739-6 738 0 vfier^	2-8 16-6 šnja t(	sr. sever sl. sever >mp. 9 2°,	megla jasno nerm. 12 3	
Zahirala.
Zahvaljujem vse, ki so med boleznijo in ob smrti mojega prerano umrlega očma, gospoda
Ludvika Koračina
izkazali toliko sočutja. Posebno zahvalo izrekam domačemu župniku, čast. gosp. Antonu Kocijančiču, ki je rajnika med boleznijo večkrat obiskal, č. g. patru B5hmu, ki ga je izpovedal, č. g. župniku Fr. Jarcu in č. g. kapelanu J.Men-singeru, ki sta prihitela, da izkažeta večletnemu prijatelju zadnjo čast. Zahvaljujem č g. kapelana šentruperškega in vse mnogoštevilne prijatelje izmed svetne inteligence, posebno blagorodni obitelji Prasch, AVurzbach, Treo. Fajfar, Dolar, kakor tudi vse, ki so bodisi med boleznijo ali ob smrti izkazali sočutje in rajnika spremili k zadnjemu počitku.
V imenu vdove in sorodnikov
Franjo Neubauer,
Stanovanje
s 3 eventuelno 4 sobami, kuhinjo in shrambo je oddati takoj ali s 1. avgustom. Več se poizve pri A. Sarabonu, Za-
loška cesta št. I.
991 3—2
Trgovinski učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
10151-1 Franz Kupnik
Konjice, Štajersko.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
-°- 1014
Od 29. aprila do ilH 5. maja 1906:
lfelezanimivo potovanje po
Francoskem.
Ženska v dobri starosti, zmožna obeh jezikov, in po skoraj 20letni službi v eni in isti hiši si pridobljene izurjenosti v gospodinjstvu, želi takoj vstopiti v službo kot	1017 3—1
gospodinja
k enemu ali dvema gospodoma.
Naslov se izvti pri upravništvu tega lista.
PozorAmerikancl!
V neposrednji bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
pri kateri je blizu 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik, lepo zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizve na Opekarski cesti št. 36.	1019 i—i
Občina Loški potok nabavila si bode
mestno tehtnico.
Kdor hoče to delo prevzeti, položi
naj ponudbo s ceno do 15. maja 1906 na županstvo Loški potok.
1013 2~i IVAN LAVRIČ, župan.
			Ii
Izvam	M oi	čini	or.
Pogrebno društvo bratov. Sv. Jožefa
v LJUBLJANI
1023 l-i vabi svoje člane k
zborovanju
no dne 6. majniho 1906 popoldne ob 4. uri
v navadne prostore tukajšnjega Frančiškanskega samostana.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o bodočih mrtvaških sprevodih
na novo pokopališče.
2.	Posamezni nasveti.
K obilni udeležbi vabi
Vodstvo.
Nova enonadstropna
b'5°
s zasajenim vrtom v Ljubljani, 16 let davka prosta, posebno pripravna za kakega vpoko-jenega duhovnika, se pod ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila daje „GOSPODARSKA ZVEZA" v Ljubljani.	1009 3—2
Kdor želi kupiti domačega sta-950 3 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ -a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve
hiša m kovačnica
z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta nu, dve uri oddaljeno od Ljubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav dobra krava.
Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač, Dragomer 24. Pošta Vič p. Ljubjani. 992 8—2
I Alma bar. lleczay |
©
v Gradcu izjavlja ; zelč učinkujoče in izbornega g okusa je 11 5
2371
železnato vino	§
G. Plccollja, dvornega založnika	©
Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani,	o
Dunajska cesta.	^
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja ©
naročila točno izvršujejo.	©
00000000000000
m^pODOBE0
==0
s o h e svetnikov
priporoča v naj-
0
večji izberi ©
Alojzij Pnuschin®
trgovina s ste- ID klom in porce-jjp lanom gj
Wolfove ulice št. 6. (p
00000000000000
cv.
tfi
CJ >
<u >N
S 5 S cn
« o
<" C
0> >
o
® C/5 -2
JsS i «
•S -T «
™	c
-a 3
u
M
■O O u cfl
SS
M
M
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. PoNredovalcI so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje uodstvo Uradniškega društva na
Dunaju, Wlppliujfer-strasse 25. 720 39-11
Stanovanja
s tremi, oziroma z dvema sobama in vsemi pritiklinami se oddajo za avgust termin.
Kje, pove upravništvo.	945 3—3
Strojepisca in pisarja
sprejme dr.Ivan Benkouič, odvetnik vBrežicab.
Nastop takoj ali koncem maja. Plača po dogovoru. Prednost ima stenograf. 9322-2
JI, 11 104—16
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poalatim itd.
Velika zaloga elektr. svetli In kiparskih del.

„<;fi/
fgS* Prva zaloga tyCj
vedno svežega
(lovskega in trboveljskega
um iiitu 1111 u 111111 m u u ■ i ■ ii iti 11........... mu.............
portland in roman
cementa
je v trgovini
FRAN STUPICA v Ljub ljani, Marije Terezije cesta 1	poleg „Figabirta".
fi) 886 15—2
vJl/-*
l
u A
A
tf M

.ir—ir.

Naznanilo. ^
Udano podpisani si usoja vsem cenjenim naročnikom uljudno naznaniti, da sem z dnem I. maja premestil svoj
■m V
A
pr- brivski salon -ma
z Jurčičevega trga Stev 3.
8 na Dunajsko cesto ozir. Sodnijske ulice št. 2
V
A
V
M
0 t
v hišo gospoda župana Ivana Hribarja.
Ob tej priliki se svojim cenjenim naročnikom najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se istotako priporočam za nadaljni obisk tudi v novem lokalu ki sem ga uredil po-polnoma na novo, najelegantneje in higijenično ter uvedel nov higijenični aparat za 6i
a
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
9©©©C©©a00<5®a90®|900©©©©©©©©©©©©©
ščenje ščeti, glavnikov, škarij, britev, strojev itd.
Za nadaljno naklonjenost in mnogobrojni obisk se udano priporočam
988 3—2
i
V A
Engelbert Franchetti, brivski mojster. L<l
>(00000000001o+ooooooooo*
o VINKO HUDIČ hraii).0
8
8 O O
Usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem oddal zastopstvo svojega mlina za Ljubljano in okolico gospodu
J. SPOLJARIČU
in ostane moje skladišče nadalje še na starem prostoru v Vegovih ulicah štev. 6 (tik realke).
Priporočam ob tej priliki svojim cenj. odjemalcem svoje obče kot naj- ml boljše pripoznane	11
»mlinske pridelke*«§
in zagotavljam, da se bodo cenj. naročila izvršila kot preje točno in vestno.
Z odličnim spoštovanjem	jf
Vinko Majdič. a ♦o*o<>ooooooo*
U 1016 3-1
*ooo
>391 126
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj* sre&ke proti kunenl zapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JMT Bakompt In takti..o monlo "ktt	JKT Borsna naroSUa. IS
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
I
I
Podružnice:
Praga i men|alnlcami: Oraben 25, Mala stran, Moat. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavnl trg 4. Ceika Lipa, Ceik* Kamnlca, Mor.mkl Zumberg, Schillerjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Nori JUln, Črna cesta 8. Plzen In StIUte.
Menjalnice na Dunaju:
1. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. Schftnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahilerstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsi-rstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wtthringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba
67 150—44

MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 6,000.000.
Najkulantnejši
Mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje -mm
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.