Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta
Oglati po tarifu
OglaM sprojama tudi oglaaai oddoiek „Jutra“ v Ljubljani, Prašamova vlit
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Velja mesečno, prajaman v upravi aii po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Leto II. (IX.), štev. 188
Maribor, pondelfek 20. avausta 1928
Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11,400
v Ljubljani, PraSaraova ulic* it. 4
Ostre besede voditelja KDK g. Pribičeviča
Včeraj 19. t. m. je g. Svetozar Pri' bičevič, ki je gost narodnega poslan ca HSS g. dr. Švegla na Bledu, podal novinarjem daljšo izjavo, katero so današnji jutranji listi obširno objavili. Izjava izredno ostro podčrtava vse najvažnejše momente današnjega političnega položaja, zato se nam zdi potrebno, da njeno bistvo kratko ponovimo.
Predvsem je g. Pribičevič povdaril važnost dogodka, da je dosedanji poslanec radikalne stranke v subotiškem okrožju Dr. Ivo Milič spoznal pogreš-nost politike svoje stranke in cele vla dine koalicije ter da je v boljšem spoznanju izvajal edino možno konse kvenco, izstopil iz radikalne stranke ter pristopil v klub SDS in s tem obenem v klub KDK.
Glede ratifikacije nettunskih konvencij povdarja g. Pribičevič, da so bile ratificirane brez kakršnekoli garancije, da bo Italija po ratifikaciji spremenila svoje postopanje napram naši državi. Dogodilo se je celo nasprotno, da Italija nastopa danes proti nam še bolj neprijateljsko, da se ni hotela pridružiti demarši Anglije in Francije v Sofiji, ki sta zahtevali, razpust makedonskih band, in da vedno bolj spravlja našo sosedo Albanijo pod svojo odvisnost. To pomeni popolni, zlom zunanje politike dr. Marinkoviča, obenem pa težko odškodovanje zlasti naših prečanskih krajev.
V svojih nadaljnih izvajanjih je g. Pribičevič tudi ostro obsodil voditelja zeinljoradnfkov g. Joco Jovanoviča, kateri je sprejel od vlade mu ponujeno mesto predsednika naše delegacije na medparlamentarni konferenci v Berlinu. G. Jovanovič bi se bil moral vprašati, zakaj so radikali in davidovičevci postali naenkrat tako širokogrudni, da poverijo opoziciji vodstvo delegacije. In odgovoriti bi si bil moral, da zato, da predstavijo v Evropi naš lažni parlamentarizem kot pravi in resničen, da se torej Evropo vara o pravem stanju v naši državi. Jovanovič se je s tem svojim korakom pokazal kot navadnega eksponenta vlade in tako potrdil pred celim narodom, da vsi Srbijanci trobijo v en rog ter da nobeden od njih nima razumevanja za današnjo težko situacijo, ustvarjeno po 20. juniju.
G. Pribičevič nadalje povdarja, da inozemstvo danes že pravilno razumeva pomen borbe KDK za spremembo ustrojstva naše države. Razumeva. da je to borba proti katastrofi države ter za njeno učvrščenje in konsolidacijo.
Vse vesti o stikih KDK z drugimi političnimi skupinami, zlasti srbijan-skimi. so izmišljene. Naivno je misliti, da bi mogli po vsem, kar se je zgodilo. stopiti z njimi v stike brez velikih novih dejstev. Ne moremo iti v sodelovanje na bazi današnje ureditve brez kakršnekoli garancije za spremembo. Zahtevamo spremembo temelja in se nočemo kompromitirati s kakšnimi ^ palijatlvnim? meram! in sumljivimi kompromisi. Prepričani smo, da bo našo akcijo podprla ogromna večina Srbov v prečanskih krajih. pa tudi neodvisno Srbstvo v Srbiji. Seljaštvo v Srbiji vidi. da cilj KDK ni ozek in majhen, vidi, da hoče KDK organizirati seljaštvo v celi
Italijanska objestnost
REŽIMU SE NAPOVEDUJE KONEC. — ITALIJA SE »ZAHVALJUJE« ZA NET-
TUNSKE KONVENCIJE.
BEOGRAD, 20. avgusta. Tu vlada na videz popolno politično mrtvilo, za kulisami se pa dela z največjo živahnostjo. Neprestano se vršijo konference, na katerih se razpravlja o političnem položaju. Na eni strani se napoveduje skorajšnji konec sedanjega režima, na drugi se pa mnogo razpravlja o protestu Italije radi dalmatinskih demonstracij. Italijanski protest povzroča veliko vznemirjenje. Po sprejetju nettunskih konvencij je postala Italija še objestnejša.
Posebno živahno je bilo včeraj. Namestnik zunanjega ministra dr. Šumen-
kovič se je vrnil iz Zlatibora ter se takoj podal v svoj kabinet, kjer je z višjimi u-radniki pozno v noč sestavljal odgovor na italijanske proteste. Odgovor bo vlada še danes odobrila, nakar bo izročen italijanskemu poslaništvu. Zatrjuje se, da bo prihodnje dni pozvan iz Rima naš tamošnji poslanik, da dobi nova navodila. Glede odgovora se izve le toliko, da bo vlada osvojila vse italijanske zahteve. Vsi odgovorni uradniki iz Dalmacije bodo pozvani na odgovor, oblastva pa bodo 'dobila še strožji nalog, za vsako ceno preprečiti protiitalijanske demonstracije.
Sijajna zmaga Venlzelosa
PORAZ PANGALOSA IN KAFANDARISA. — VENIZELOS JE DOBIL NAD 170 MANDATOV, NASPROTNIKI OKROG 50.
BEOGRAD, 20. avgusta. Glasom poročil iz Aten je Venizelos včeraj pri volitvah sijajno. zmagal. Od 250 mandatov jih je 170 že njegovih. Računa se pa še na prirastek od 15 do 20 mandatov. Pri-
staši generala Pangalosa so poraženi in tudi Kafandaris, ki je kandidiral v Atenah, je propadel. Podrobni rezultati bodo znani šele jutri-
Tragedija na morju
LONDON, 20., avgusta. »Morning-post« javlja, da je zadela čilenski parnik »Mira Flores« enaka katastrofa, kakor svoječasno italijanski parnik »Principessa Mafalda«. Parnik je odplul iz ameriške luke Maulin in je bil s potniki popolnoma zaseden. Ob izlivu istoimene reke se je parnik nenadoma potopil tako, da se je rešilo le nekaj oseb. Večina potnikov in vsa posadka, to je skupaj okoli sto oseb, je utonila.
ST. JAGO DE CHILE. 20. avgusta. Danes je bil objavljen kratek uradni komunike o katastrofi parnika »Mira Flores«. Službeno obvestilo pravi, da je utonilo po dosedanjih ugotovitvah pet oseb, dočim ostale potnike in posadko še pogrešajo.
NEWYORK, 20. avgusta. Po tukajšnjih vesteh je nesreča »Mira Flores« mnogo večja, kot jo priznavajo v urad nem komunikeju. Parnik je bil nabito poln potnikov in izletnikov, ki so hoteli potovati v Evropo iz Gelona zdolž ameriške obale. Tik ob izlivu reke Maulin, kjer je parnik manevriral, da bi presekal tok, se je začel naglo pogrezati. Preden so se potniki zavedli, kaj se je zgodilo, je bil zadnji del ladje že pod vodo. Večina potnikov je poskakala v morje, le malo se jih je rešilo z rešilnimi Čolni, izmed katerih pa sta se tudi dva potopila radi preobremenjenosti. Podrobnosti še ni§o znane, vendar je gotovo, da je utonilo okrog 150 oseb.
Pisec grozilnih pisem
BEOGRAD, 20- avg. Včeraj so zaprli unkcijonarja dimnikarske organizacije nekega Ivana Vendrika. Policija trdi, da e ta mož pisec vseh grozilnih pisem, ki
jih je dobil Pribičevič. Zatrjuje se, da piše ta famozni dimnikar grozilna pisma že skoraj leto dni in sicer raznim politikom. Končno se v policijski objavi še navaja, da je prišel mož iz Zagreba. Cela zadeva je precej prozorna: Čudaški dimnikar naj prevzame na svoj rovaš vse grehe hegemonističnih zagrizencev in zločincev.
Dr. Korošec potuje na Bled
BEOGRAD, 20. avgusta. Ministrski predsednik dr- Korošec odpotuje danes popoldne na Bled, da poroča kralju o položaju. Policija je že izdala primerne ukrepe, da zaščiti dr. Korošca pred even-tualnostmi.
mussolini ne gre u inozem-stuo
RIM, 20. avgusta. Ker Mussolini noče potovati v inozemstvo, je pooblastil italijanskega poslanika v Parizu, da podpiše za Italijo Kellogov protivojni pakt.
Zadrega nemške ulade
BERLIN, 20. avgusta. Odobritev kredita za gradnjo dveh vojnih ladij je naletela na hud odpor socijalistov. Včeraj se je vršila seja socijalistične parlamentarne frakcije, v kateri je predsednik zbornice Loebe predlagal resolucijo, naj bi se drugi in tretji obrok kredita naknadno odklonil. Vnela se je dolgotrajna viharna debata, tekom katere je državni kancler izjavil, da bodo vsi socijalistični ministri podali ostavko. Končno je bila Loebejeva resolucija s 15 glasovi večine odklonjena.
državi in na Balkanu In da hoče biti nosilec nove kmetske politike, zvesta svojim idejam, idejam svojih ustanoviteljev in tradicijam svoje prošlosti. Hočemo celo seljaštvo dvigniti na no-
ge, da izvojujc svoj pokret, s katerim bo tudi srbski seijak zrušil staro trhlo zgradbo birokracije. Že se pojavljajo tudi v Srbiji dogodki, ki kažejo, da bo stal srbski kmet % nami v eni vrsti.
To pomeni konec gosposke politike cincarjev iz Beograda, ki izsesavajo narod s svojimi bankami, ko dajajo kmetu menična posojila na 30 do 40%. Srbstvo bo osvetllo svoje Ime takrat, ko bo zrušilo te politične In socialne parazite In postavilo zdravejše temelje za našo državo. To more srbski Seljak storiti samo takrat, če se združi s hrvatskim in naprednim slovenskim kmetom. To bo pravo narodno jedin-stvo. ker bo osnovano na kmetski demokraciji. Hočemo svobodno kmetsko državo. To je bil največji cilj tudi pokojnega Radiča, o katerem je govoril z največjo nežnostjo. To je gibanje, ki naj prevzame seljaštvo celega Balkana in tudi srednje Evrope. Naravno, da pozivamo v naše vrste tudi delavstvo, ki si mora biti svesto, da smo kmetska država in da moramo v prvi vrsti zaščititi seljaštvo.
G. Pribičevič se je tudi izjavil glede priprav Narodne Odbrane za proslavo ujedinjenja. Pozvali bomo — je dejal g. Pribičevič — svoje prijatelje v celi državi, da odklonijo vsako sodelovanje na proslavi. Dokler traja režim od 20. junija v naši državi, ki je dovedel do katastrofe naših medsebojnih odno-šajev, ni mesta za proslave, ampak samo za borbo. Vse postopanje režima od 20. junija naprej je takšno, da z njim nočemo prirejati proslav ujedi-njenja. Ako bi z njim kaj proslavljali, bi to pomenilo, da smo se poklonili hegemonistom. Ako Narodna Odbrana hoče slaviti ujedinjenje, naj dvigne svoj glas proti hegemonistom. Takega glasu doslej od nje še nisem Cul. Danes se ne moremo zadovoljevati s frazami in paradami, ampak zahtevamo svobodo in enakopravnost. Kdor nam tega ne da, ga smatramo za ne-prijatelja.
Končno je g. Pribičevič ponovno povdaril, da je prvi pogoj KDK razpust skupščine in svobodne volitve. Ako volitve ne bodo svobodne« se KDK tudi v bodočo skupščino ne vrne.
Kitajsko kolonijo
imamo v Mariboru že od lanske jeseni po zaslugi našega diplomatskega predstavnika v Helsingforuj ki je dal Kitajcem vizum za Jugoslavijo. Druge države so seveda potem takoj dale tranzitni vizum in tako imamo Kitajce tu, ker druga poslaništva niso tako radodarna kakor naše v Helsingforu, da bi dala vizum za vpotovanje v svoje države. Ko se je nabrala lani v Mariboru skupina Kitajcev, so druge poslali sem iz Beograda, češ ,naj čakajo rajši blizu meje na odhod. In tako čakajo. Vzdržuje jih občina kot odgonska postaja. Dva člana kitajske kolonije sta skušala priti v svet s cirkusom Kludski, a sta bila iz Zagreba poslana nazaj, eden je umrl, dva sta se pa rodila. Najmlajši član kolonije je star dva dnu —
Mirnodušna pripomba.
— Kaj irnatp še pripomniti k svoj! obrambi?
— Prosim, naj se pri odmeri kazni upošteva neosporeno dejstvo, da smatra gospod javni obtožitelj celo stvar mnogo preveč pesimistično...
Iz pisma študenta.
Dragi striček... pošlji mi nujno denarja! Teden dni se moram ie voziti js izvoščkom, ker ne morem hoditi v tem deževju peš s svojimi raztrganimi podplati*..«
PoStnlna plačana v gotovim
Cena 1 Din
Etiao 2.
c - :\ ''
Žetev
NAS VSAKDANJI KRUH. - TEKMA BILANCA LETOŠNJE ŽETVE.
Življenje sinu Adamovega je kljub trudu in znoju, v katerega je obsojen, zvezano z veseljem in radostjo- Pozimi so koline povod intimnih domačih veselic in za šoloobvezno deco celo tehten vzrok, da nekaznovana ob priliki »domačega praznika« izostane od šole. Pomladi je jurjevanje in poleti kres. Po kresu pa žetev, po žetvi — trgatev.
, Za kmeta-gospodarja je brez dvoma najsrečnejši — čas žetve.
Dolgotrajno pomladno deževje, ki je s strahom navdajalo ubogega kmetovalca je prineslo pravi blagoslov; kajti ce-ličje žitaric je vsrkalo v sebe prepotrebno hrano, razkrojeno od deževja.
Zanjice v belih rokavcah so storile svoje delo: Drugo etapo do vsakdanjega kruha. Uprav tekmovale so s svojimi srpi, katera bo urnejša. V dobi športnih tekem ni zameriti kmečkim dekletom, da so prišle na misel pravcate tekme ža-njic z nagradami, kakor pri mestnem žogobrcu. Kmetski časopisi so o tej ko-ristnoprijetni tekmi obširneje poročali.
Polja so že požeta. Na strniščih ležijo snopi žita, zloženega v kopice. Lepo, polno klasje je letos, zrnje debelo, jedrovito in če ga presipavaš iz roke v roko, se ti dozdeva, da mehko, komajslišno pozvanjajo daljni kraguljčki* In dobro je to, da je letos žitna letina mnogo boljša, kakor smo v splošnem pričakovali. Ker pa še ni pri nas radi različnih vzrokov onega umnega kmetijstva, ki bi bilo dika tipično agrarne pokrajine kakor v visoko-kulturnih državah, se ne da tako natančno ugotoviti, kaka množina se je pridelala letos, na enem oralu- Hrvatska je v tem oziru naprednejša ter nam je lahko v pogledu velikopotezne modernizacije kmetijstva svetel vzgled. Pri poskusni mlatitvi v Bački so na pr. letos dognali, da se je na enem obdelanem katastral-nem jutru pridelalo 1800 kilogramov iz najslabšega semena, a 2730 kilogramov (Od najboljše pšenice. Naravnost bajeslovne številke zares rekordne letošnje žetve! Ako oz- če bo naša izvozna politika pametna in prevdarna, ima za nas ta izvoz več vrednosti kakor katerokoli tuje posojilo, za katerega obresti se moramo še bolj potiti. Ni preveč povedano, ako trdimo: Še ena tako dobra letina in pametna izvozna politika, — pa ne bo več govora o krizi našega kmetijstva.
Z žetvijo samo, ki se proslavlja kot vesel dogodek v činu domačega praznika z uprav velikonočnimi priboljški pa še ni končana vsa briga za naš ljubi kruhek. Pridejo krepki mlatiči ali pa prisopiha parna strojna mlatilnica. Zrnje se mora konservirati. Je to velika briga; kajti zrnje se kaj rado znoji in vsled vlage nastane plesnitev, ki zmanjša kakovost zrnja in s tem kajpak tudi — ceno oz-vrednost. Umen kmetovalec presipava zrnje večkrat z lesenimi lopatami; takrat
Zbori KOK u mariborski oblasti
Vnedeljo 26. avg. se vršita dva velika okrajna zaupniška zbora KDK in sicer: ob 10. uri d o p. v Slov. Bistrici v dvorani hotela Beograd, ob 1- uripop. pavKonjicahv dvorani Narodnega doma. Na obeh zborih poročata narodna poslanca gg. dr. Ljud. P i v-ko in Ivan Pucelj.
Dekliška počitniška kolonija
se je zadnjo soboto opoldne vsa zdrava vrnila iz Šmartnega na Pohorju v Maribor pred mestni fizikat, kjer je bilo zopet ganljivo in veselo snidenje s stariši in kjer so bile deklice pregledane. Uspeh je zadovoljiv, a v večji meri se bo pokazal pozneje. Deklice, »Pohorke« zdravih, o-gorelih lic so pridobile tudi na teži, a s seboj so prinesle najlepše pohorske utise-Slovo od Šmartnega in od Korenovih je bilo skoraj težko. V spomin na te nepozabne dni lahko prejmejo deklice slike & 5 Din — za kar naj se zglase drugi teden v dečjem domu.
Primarij dr. Mirko Černič, specijalist za kirurgijo spet redno ordini-ra	1566
ŽANJIC — ORIGINALEN ŠPORT. — — IZVOZNA POLITIKA.
pravijo, da »lopotarijo«. S tem se pride plesnivosti v okom in kvaliteta zrnja je boljša; kajti odvišna vlaga izhlapi in tako osušeno zrnje je mnogo težje. — Kar se tiče kakovosti letošnjega žitnega pridelka v splošnem, smemo na podlagi strokovnih opazovanj trditi, da je letošnje žito tudi kvalitativno jako zadovoljivo. — —
Pravijo, da hodi človek do praga svojega groba v šolo. Tako je tudi z našim kmetom- Letos je prišel do spoznanja, da ne hasne le tarnati po gospodarskih listih o slabem semenu, temveč je bolje, se poprej pobrigati za zdravo, kaljivo, čisto seme brez ljulike, gTahorke in drugega raznoimenega plevela. In še eno izkušnjo si je letos pridobil naš kmet: Uvidel je, da je treba tudi žitna semena de-šinficirati, pobijati z modernimi preiskuše nimi sredstvi podubno snetljivost, skratka gledati na temeljito očiščeno semenje, ki daje tudi boljši, bogatejši pridelek. —
In vprašanje važnosti umetnih gnojil, osobito superfosfata že pri setvi je tudi postalo akutno. Stari predsodki padajo, kakor zidovje podirajočega se gradu; kajti kmet danes mnogo čita in je postal dostopen za nauke o modernem kmetijstvu. Poskusne parcele so najnazornejši nauk o vrednosti umetnih gnojil in naj bi ne bilo večjega kraja brez takih nazornih poskusnih parcel- Naše napredno učiteljstvo je ponekod iste že z vidnim u-spehom demonstriralo, kar je zelo hvalevredno. Danes je nespodbitno dokazano, da je racijonelna (pametna, previdna, premišljena) uporaba umetnih gnojil, izredno ugodno vplivala tako na kakovost, kakor tudi na množino žitnega pridelka.
Našega kmeta, ki se je po svojem poslanstvu zaril v zemljo, da vzdržuje sebe, družino, občino in državo, se je dotaknil silni val napredka. On rad daje svoje sinove v strokovne kmetijske šole, ki vzgajajo moderno misleč gospodarski naraščaj, ki je jamstvo boljše bodočnosti. Danes se kmet, dasi polagoma, a vidno otresa konzervativnih predsodkov in hodi kaj rad na zborovanja in predavanja. On tudi čita ob redkih urah svojega počitka in se organizira v zadrugah. Vsled fega prihaja v mišljenje slovenskega oratarja vedra bistrina, ki pristašem temne reakcije ne ugaja- — Tudi ta u-goditev je neka idejna žetev onega semenja, katerega so sejali tihi in skromni, skoro nepoznani orači naše kulturne ledine, sejalci ideje napredka in svobodnega mišljenja.
Cilj pametne politike, ki hoče žeti obilo sadu, bodi, da poda kmetu temeljito gospodarsko in politično vzgojo; torej dobro, zdravo, kleno, desinficirano seme naj vrže v preorano ledino. Ob žetvi pa se mora ves plevel pobrati in vreči v ogenj.
Težak karambol,
pri katerem so se udejstvili avtobus, motorno in navadno kolo, a je največjo škodo in nezgodo odnesel pešec, se je dogodil danes zjutraj v Studencih. Iz mesta se je pripeljal z motorjem ruški ing. gosp. Vladimir Rudolf. Ko se je na ostrem o-vinku pri novi delavnici izogibal nekemu kolesarju, je privozil iz Studenc mestni avtobus, ter — da bi preprečil ali vsaj zmanjšal nesrečo — zaokrožil tesno proti plotu. Nesreča pa ni izostala. Motor je trči’ ob avtobus ter se prevrgel, avtobus je pa podrl na tla mimoidočega 42Ietnega delavca Alojza Juga iz Šoštanja- Motor je prišel leže pod avto, a se pri tem vozniku ni ničesar zgodilo. Tudi kolesar se je srečno izmuznil. Delavec Jug je pa ranjen ob boku in ima najbrž tudi notranje poškodbe. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico.
Samomor starca.
Na Meljskem hribu pa se je včeraj o-besil 781etni upokojeni železničar Gustav Žanger, ki je dolgo bolehal na srcu in živcih. V trenutku duševne depresije se je podal v drvarnico in se — obesil. Njegovo truplo so prepeljali na mestno pokopališče v Pobrežju
Državno žensko učiteljišče v Maribora.
Ponavljalni izpiti se začnejo 27. avgusta ob 8- dop.; za prosilke za prvi letnik bodo 23. avg. ob 8. dop. preizkus sluha, zdravniška preiskava in ev. izpiti- Vpisovanje v vse letnike bo 3. sept. od 9- do 12. dop. Vse drugo je objavljeno na črni deski pred ravn. pisarno. — Sprejemanje v vse razrede vadnice bo dne 1. sept. od 9.—12. dop. v razredih vadnice. —
Na deški meščanski šoli v Mariboru
bojo v pondeljek in v torek, dne 27. in 28. avgusta razredni (ponavljalni), nakna dni završni in privatni izpiti, vselej od 8. do 12. in po potrebi od 14. do 16. ure. V četrtek in petek, dne 30. in 31. avgusta je vselej od 8- do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1928-29. Vpisati se mora ponovno vsak učenec kateregakoli razreda, tudi če se je že vpisal koncem leta. Pri vpisovanju mora vsled ministrskega odloka vplačati vsak učenec v fond za zdravstvo in zaščito učencev znesek 20 Din. Od plačanja tega zneska so oproščeni le oni učenci, ki se izkažejo s potrdilom pristojnega davčnega urada, da so v smislu zakona o taksah siromašni. Zavod sprejema v smislu sklepa Krajevnega šolskega odbora zunanje učence tudi letos v neomejenem številu. Vsak tak učenec se mora pa pri vpisovanju izkazati s potrdilom, da je ali vplačal pri mestni blagajni šolnino v znesku 200 Din, ali pa je bil plačila oproščen- Učenci, kojih roditelji imajo službo ali dnevni opravek v mestu, so oproščeni plačevanja šolnine, če tudi stanujejo zunaj mesta. V soboto, dne 1. septembra je ob 9. uri šolska maša in po maši ureditev učencev po razredih. Učenci se zberejo pol ure pred mašo na šolskem dvorišču. V ponedeljek, dne 3, septembra je ob 6. uri pričetek pouka. — Ravnatelj.
Našim sadjarjem v preudarek!
Letos je sadje obrodilo samo v nekaterih krajih. Pričakovati je torej, da bo jeseni veliko povpraševanje po dobrem namizne msadju, posebno po zimskih jabolkih. Vsled tega priporočamo sadjarjem da ravnajo lepo"s 'sadjem, ga previdno in skrbno oberejo, spravijo in ponudijo v nakup na letošnji razstavi. Sadjarska raz stava v jeseni se bo vršila od 1. do 10. sept. t- 1. v prostorih Velesejma v Ljubljani in bo nudila najlepšo priliko za prodajo sadja. Sicer je čas za zimsko sadje nekohko prezgodaj, vendar pa se bo lahko prodajalo tudi na sejmu jesensko in zgodnje zimsko sadje, kolikor bo do-poslanega na razstavo, lepo zapakovano v zabojih. Sadjarski odsek toplo priporoča sadjarjem, da poberejo zlasti v radovljiškem in mariborskem okraju primerne sortimente tudi zimskega sadja, t. j. od vsake sorte 4 do 6 plodov z navedbo imena in eventuelno tudi množine koliko tega sadja je tamkaj dobiti- Podpisani ods%|c bo vodil namreč natančen zapisnik o tem, tako da se bo lahko kupcem sadja dajalo pojasnila. Sadjarji, dalje podružnice Sadjarskega društva in Kmetijske družbe, ki se hočejo razstave udeležiti, naj pošljejo svoje priglasitve vsaj do 20. t. m. in sicer direktno na Kmetijsko družbo v Ljubljano. Razstavno blago na i se pa odpošlje vsaj do 28. t. m. naravnost na Velesejmski urad v Ljubljano. Na tovorni list naj se vpiše, da je to razstavno blago; v tem primeru je namreč 50% popusta na železnici. — Razstavni odbor.
Ne kliči vraga!
V Mariboru živi nekaj precej pobožnih davkoplačevalcev, ki pa čisto brezversko preklinjajo, kadar dobe plačilni nalog od davkarije ali katere druge od Boga postavljene oblasti. (V pismu je zapisano, da je »vsaka oblast od Boga!«) — Davi se je razjezil gospod Janez nad nekim preklicanim plačilnim nalogom in izbruhnil je v nekrščansko preklinjanje, pozivajoč od vrhovnega hudiča vse hudobne duhove po imenu. Boljša polovica gospoda Janeza, pobožna ženska in pridna mamica je nekaj v kuhinji godrnjala v* prazen lonec in potolažila razjarjenega gospoda Janeza: »Nikar, ata — greh je... Ne kliči vraga!« Hotel je nekaj odgovoriti, ko naenkrat zabrni hišni zvonec in v hišo stopi davčni eksekutor... Po kratkem pomenu in ko si je napravil par brezpomembnih beležk, se je prijazno opravičil, poslovil še bolj prijazno in —
odšel. — Janez: —-----------? Tedaj se je
razvezalo v gospej Ani: »Ali ti nisem rekla, Janez: Ne kliči vraga?!«
Dr. Fran Toplak ne ordinira do 10. septembra. 1564
Zopet železniška nesreča.
Včeraj ob enih se je blizu postaje Nemil v Bosni dogodila železniška nesreča, ki je posledica velike zanikernosti prometne uprave. Osebni vlak je trčil v tovornega, ker kretnice niso funkcijonirale. Oba stroja sta razbita. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Ranjena sta dva potnika
Samomor v Dravi.
V Selnici ob Dravi je na praznik izvršila samomor 251etna Angela Jarc, pristojna v Selnico. Peljala se je z brodom proti ruški strani in sredi Drave skočila v vodo, ter so jo valovi odnesli proti Mariboru. Utopljenke doslej še niso našli. —
V prostovoljno smrt
je rekel včeraj opoldne da gre 411etnl Josip Lapornik, ki se bavi s prevzemanjem lesa. Za obed se je nekaj sporekl z gospodinjo ter v jezi zapustil stanovanje s pretnjo, da izvrši samomor. Ker se mož res še ni vrnil, so obveščena vsa varnostna oblastva o predmetnem slučaju. —
O silnem avtomobilskem prometu
tekom včerajšnje nedelje pričajo tudi mnoge prijave na policiji o kršitvi voznega reda. Medtem ko je vseh drugih prijav je bilo deset, se je število avtomobilskih pregreškov dvignilo na celih; 16. — Aretirane so bile tri osebe radi razgrajanja, vlačuganja in radi vožnje brez dovoljenja.
Razširjenje naših zdravilišč.
Poročali smo že, da zgradi mariborski oblastni odbor nov hotel v Dobrni. Na poslednji seji oblastnega odbora je bilo ponovno govora o tej stvari, ki bo stala približno 3,500-000 Din. Dalje je bil sprejet na tej seji tudi načrt za razširjenje zdravilišča Rogaška Slatina, kjer bodo zgradili predvsem prepotrebni vodovod, nato pa postopoma novo kopališče in nov hotel. Ta dela bodo stala okrog‘i.5 milijonov. Dobrna kakor tudi Rogaška Slatina najameta sami tozadevni posojili.
Razstava obrtniškega naraščaja.
Pomočniška in vajeniška razstava se vrši prihodnji mesec, 2. IX. v dvorani pivovarne »Union«. Ta prostor je najbolj primeren za take razstave, kakor jo priredi glavni razstavni odbor letos za obrtniški naraščaj. Tukaj hočejo pokazati pomočniki in vajenci javnosti svoj napredek v svoji stroki, — bodo doka-zali, da so dobri pomočniki mojstrov in da tudi sami hočejo postati dobri samostojni mojstri. Mi mojstri smo v vsakem oziru dolžni, da podpiramo take prireditve in da razložimo našemu naraščaju pomen in koristi takih razstav. Delo je tudi spričevalo za nas in naše delavnice. Bilo bi krivo, če bi se take priredtve ne podpirale. Pozdravljam tudi sklep glavnega razstavnega odbora, da se predmeti lahko prodajajo na razstavnem prostoru. To se tudi priporoča kupcu, ker delo razstavljenih predmetov bo gotovo prvo vrstno. Nadalje sem imel tudi priložnost, opazovati nekega zadružnega načelnika, kateri direktno tekmuje za to razstavo in to radi tega, ker se zaveda, kako treba spodbujati obrtniški naraščaj k pridnosti in delavnosti in mu pomagati s tem, do priznanja v javnosti. Pomočniki in vajenci hočejo sami še posebej pokazati svoje strokovno znanje in da hrepene po višji strokovni izobrazbi. Agilnosti pomočnikov in vajencev je lahko vsak mojster vesel. Ne zamudimo svoje dolžnosti, da se nam pozneje ne bi očitalo od našega naraščaja, da nismo storili, kar zahteva današnji čas od naprednega obrtnika. — Obrtnik.
Nesreča pri delu.
Pri sekanju dreves se ,je ponesrečil 24 letni Ivan Prevolšek. Na levi roki si je pretrgal glavno žilo. Po prvi pomoči rešilne postaje je bil oddan v bolnišnico.
Tatvina kolesa.
Akademiku Josipu L. stanujočemu na Kamniški cesti je neznan tat »sunil« kolo znamke »Puch« model III a štev. 218.272, črno lakirano, s torpedno zavoro. Pred nakupom se svari. —
Ljubitelj tujih paketov.
V neki gostilni v Vetrinjski ulici je neki P. Jožef izmaknil paket, v katerem sta bila dva dežna plašča. Kljub nerodnemu izmikanju je prišel storilec v roke pravice, bil aretiran in oddan v policijski zapor,
Mariborski in dnevni drobil
V iti 2 r i D o r u, clnc ^u. V 1*1. 19^8.
Mariborski VEČ
ERNIK Jutra
Stra« I.
Ljubljana ponovno podlegla
Mariboru
MARIBORSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA JE VČERAJ TUDI NA LJUBLJANSKIH TLEH ZASLUŽENO PREMAGALA DOSEDANJE PREDSTAVNIKE LNP-a. — LEP USPEH MLADINE ŽELEZNIČARJA V FINALNI TEKMI Z ILIRIJO. — STRAHOVIT PORAZ BSKa V TEKMI Z MADŽARSKIM
PRVAKOM.
m
m
m
$Pi
> O’ O
šiepa Hwatica
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
a&mi3£3E&aaspaBi
fDaribor - Ljubljana 7:5 (6:1)
Krasen uspeh Mariborčanov- — Najmanj Jest mest bo poverjenih v reprezentanci Slovenije mariborskim igralcem.
Včeraj je nastopila v Ljubljani reprezentanca Maribora in z zasluženo zmago ponovno utrdila sloves domačega športa. Ljubljanski tim je podlegel v razmerju 7:5 (6:1). Rezultat, ki ga je v drugem polčasu izboljšala Ljubljana z znatno pomočjo sodnika, dokazuje, da ni več samo Ljubljana reprezentant Slovenije, temveč da si je tudi Maribor vzgojil športnike, katerim po pravici pritiče dolžnost, da zastopajo Slovenijo v srečanjih reprezentativnega značaja. Mariborski tim: Pelko, Barlovič, Unterreiter; Hreščak I. Kirbiš, Prevolnik; Bertoncelj, Pavlin, Hreščak II., Pollak, Pernat, je izpolnil nalogo in z igro zlasti v prvem polčasu iznenadil. Odločno je prevladoval in spretno izrabljal slabe strani nasprotnika, ki je predvedel sicer požrtvovalno, toda nekoristno igro, dočim mariborsko moštvo ni imelo šibkih mest ter si tako zasiguralo sodelovanje v reprezentanci Slovenije.
Ljubljana je nastopila v postavi: Kreč; Pleš, Verovšek; Zemljak, Dekleva, Košenina; Jug, Šiška, Zalokar (Čirovič) Erman, Uršič, ki je šele v drugem polčasu prevzela inicijativo in s sodnikovo pomočjo preprečila sigurno katastrofalen poraz. Docela realen rezultat bi bil 7:3, kajti dva gola ima na vesti sodnik gosp. Vodišek.
Tekma, za katero je vladalo v Ljubljani po zadnjih nepričakovanih uspehih »Maribora« precejšnje zanimanje, je potekla v živahnem tempu, ki ni popustil do zaključka.
Ljubljana je takoj prešla v napad, toda Pelko brani lepo. Pri obeh moštvih je opaziti malo nervoze, ki pa po nekoliko izmenjanih napadih popusti. Maribor postaja nevarnejši in Kreč, dvakrat zapo-'!lYedi>niai uspešno posreduje. Protinapade Ljubljane zadržuje deloma krilska vrsta deloma ožja obramba. V 12’ Hreščak izgubi žogo na čistem terenu in zgreši sigurno šanso. Takoj, nato prodre Pernat, — vratar drži. Premoč Maribora je očitna. V 20’ minuti uide Plešu Bertoncelj in otvori serijo golov, ki je sledila. V 25. minuti Pollak ostro strelja v vratarja. V 26’ prodor Bertonclja, ki z mirnim plasiranim strelom zviša na 2:0. Krasen prosti strel Barloviča potrese minuto kasneje v tretjo mrežo Ljubljane. Publika se ogreva za Maribor, kajti Ljubljana je potisnjena popolnoma v defenzivo. Kljub koncentrirani obrambi zviša Hreščak v 28. minuti na 4:0. Pavlin doseže v 34’ gol, a ga sodnik ne prizna. Ljubljana izsili kot, ki ga Erman pošlje z glavo čez prečko. Takoj nato izsili Maribor dva kota, pri drugem pa 11 metrovko, ki jo sigurno strelja v 40’ Unterreiter. Hreščak po ponovnem strelu iz neposredne bližine zviša na 6:0. Tik pred zaključkom polčasa izrabi Ljubljana gnečo pred vrati Maribora in po ostrih strelih, ki jih Pelko odbija, najde razanten Šut Dekleve maril^fsko mrežo 6:1.
V drugem polčasu zamenja Zalokarja sveža moč Čirovid in Ljubljana prične z ognjem, dočim je borbenost Maribora radi zasigurane zmage popustila- Kompaktnost Mariborčanov je bila deloma zrahljana in tempo, ki ga je diktirala takoj v začetku Ljubljana, je imel uspeh. Prvi napad pod vodstvom Čiroviča konča v mreži Maribora, toda že v naslednji minuti ripostira Pollak (7:2). Ljubljana prevzame inicijativo, ki jo podpira sodnik. V 4’ Čirovid zviša na 7:3 in v 13. minuti Dekleva na 7:4. Marbior se osvobodi obleganja in zopet prehaja v nevarne napade, a zavozi več čistih šans, deloma pa končajo v rokah vratarja. Kljub mraku živahnost ne popušča. V 37’ diktira sodnik neupravičeno llmetrovko, ki se ji Pelko v znak protesta umakne. Rezultat 7:5 ostane do zaključka tekme ne-izpremenjeo.
Pri večji pazljivosti Mariborčanov bi Ljubljana ne smela tako visoko izboljšati razmerja, zlasti pa bi to bilo nemogoče, ako bi sodnik ostal tudi v drugem polčasu tako objektiven kot v prvem.
Z lepo zrnato Maribora, ki se je Ljubljana ni nadejala, je doprinešen ponoven dokaz, da se v nogometu naša moštva niso Ljubljani samo približala, temveč da jo rahlo že tudi nadkriljujejo, kar bo brez dvoma ugodno uplivalo na nadaljni razvoj slovenskega športa.
Kakor doznavamo, namerava podsa-vezni kapetan pritegniti v reprezentanco LNP-a pet do šest igralcev iz Maribora. Resno računa z vratarjem Pelkom (R), z branilcem Unterreiterjem (M), s halfo-ma Hreščakom in Kirbišem (oba M) in z napadalci Pavlinom (Z), Hreščakom II. in Bertoncljem (oba M).
MLADINI ILIRIJE IN ŽELEZNIČARJA 2:2.
Ker je v soboto v finalni tekmi Ljubljana podlegla Slavija Iliriji, je prišla iliri-janska mladina v finale z mariborskim zmagovalcem, mladino Železničarja, ter odigrala včeraj na igrišču SK Železničarja prvo izmed dveh končnih tekem za pokal SK Ilirije. Mladina Železničarja je prijetno presenetila, saj ni pustila nasprotniku zmage kljub njegovemu boljšemu znanju v tehniki in *večji fizični moči Ljubljančanov, Da niso imeli Železničarji treme, zlasti v prvem polčasu, bi bil njihov uspeh še lepši. V prvem polčasu je prevladovala Ilirija. Rezultat ob odmoru 2:2 za goste. Pozneje so domačini igrali bolj mirno in zbrano ter bili v premoči. Gola za domačine rezultirata iz enajstmetrovke in prostega strela. Sodil je g. dr. Planinšek. Prihodnjo nedeljo se odigra druga finalna tekma iste dvojice v Ljubljani.
»Maribor« I. ml—Rapld I. mlad. 3:1 (1:1) Železničar rez.—Svoboda komb. 6:3 (2U) Rapld old boys—Žel. old boys 8:0 (5:0).
Srednjeevropski pokal.
Včeraj so se nadaljevale nogometne tekme za srednjeevropski pokal v Pragi, Beogradu in na Dunaju. Prvak Avstrije Admira, ki je imela nastopiti v Pragi s Slavijo, je igrala neodločno 3:3 (2:1) in ostane še nadalje v konkurenci, ker je zmagala v svoji prvi tekmi pretekli teden. Slavija torej izpade. Tudi bivši avstrijski prvak Rapid je zabeležil velik uspeh. Na Dunaju je v prvem srečanju premagal Hungarijo 6:4 (2:1). Sodil je Krist (čSR). Gledalcev 20.000. — Madžarski prvak Ferencvaroš je v Beogradu katastrofalno odpravil BSK 7:0 (4:0)1
Gradec: prvenstvena Sturm—Hakoah 4:2 (2:2)—Sportklub—Ostmark 6:0 (4:0).
Sobotlšče: Sabaria—Austria (Dunaj) 6:1 (1:1).
Mannheim: Hašk—Verein flir Rasen* splele 3:2.
Split: prvenstvena Hajduk—Sašk 2:2 (2:1).
Študentska olimpijada.
Tenis: v turnirju posameznikov je premagal Lah de Stefani Čehoslovaka Zoraleka 7:5, 7:5, 6:4. V meddržavni teniški tekmi pa so Čehoslovaki odpravili Nemce 4:1. — V nogometu so zmagali Madžari nad Francozi 3:1 (0:1).
Nogometna reprezentanca češkoslovaških akademikov je premagala Francoze 5:2. — Ker so v dveh poslednjih teniških igrah Lahi premagali Čehoslo-vake, je končna klasifikacija v tenisu naslednja: 1. Italija, 2. češkoslovaška, 3. Nemčija, 4. Madžarska. —V lahki atletiki so se plasirale posamezne akademske reprezentance tako-le: 1. Nemčija 157, 2. Francija 98, 3. Japonska 61, 4. Mamžar-ska 59i 5. Anglija 42, 6. ČSR 34, 7. Poljska 18, 8. Italija 16, 9- Haiti, Švica, USA po 10; 10 Norveška 5 točk. — Pri plavalnih tekmah je skupna klasifikacija naslednja: 1. Madžari 79, 2. Lahi 33, 3 Nem ci 32, 4. Čehoslovaki 19, 5. Francozi 18 točk.
MO službeno.
V torek 2l. t. m. ob 17. odrejam na igrišču Maribora skupni trening igralcev: Pelko, Unterreiter, Hreščak I., Hreščak II., Pavlin, Bertoncelj in Kirbiš- — Predsednik.
Za SK Muro
v Murski Soboti je LNP verificiral naslednje igralce s pravico nastopa 24- tm.: Nesmenyi, Dezider, BenČec Fran, Turk Ludvik, Malačič Ludvik, Nemec Ivan, Vogrinčič Geza, Turha Viktor, KardoŠ Jeno, Tivadar Josip.
Pred zanimivimi tekmami.
Komaj se je pričela jesenska nogometna sezona, že se nam pripravljajo razen važnih domačih tekem tudi zanimive mednarodne igre v Mariboru. Danes teden pride v naše mesto graški Sturm, ki gostuje v soboto 25. tm. pri Rapidu, v nedeljo 26. tm. pa pri »Mariboru«. SK Sturm, ki ga že delj časa ni bilo med nami, spada med najmočnejša moštva športno visoko razvitega Gradca.
Prvenstvo Maribora v plavanju.
V nedeljo 26. tm. priredi SK Železničar plavalne tekme za prvenstvo Maribora. Proga bo ista kot pri posledjni Ra-pidovi prireditvi, namreč Kafer-Kristian. K tekmi se lahko prijavijo na naslov g. Mariniča (veliko županstvo) člani in članice mariborskih športnih klubov. Prijavnina 20 Din, za člane Železničarja 10 Din-
Kaznjenci se zabauajo s plesalkami
V Ameriki, v deželi bogatinov, imajo bogatini povsod velike previle-gije in tako tudi v kaznilnicah. V kaznilnici mesta Atlanta živijo posebno udobno. Za denar si lahko vse privoščijo. Bavijo se lahko s svojimi spekulacijami. Svoje »celice« spremenijo ne samo v bankirske poslovalnice, temveč tudi v razkošne — bare. Po poročilih iz Newyorka so si dovolili« celo obiske plesalk in godcev. V kaznilnico so poslali sicer preiskovalno komisijo, ki pa ne bo dosti spremenila.
Ribiči, ki nosijo seboj ribnik in ribe
Amerikanci so veliki športnik!. Mnogi hkrati v več vrstah. Neka ame riška revija prinaša sliko letoviščarjev, ki vozijo seboj tudi ribe in ribnik, da se lahko zabavajo z ribiškim športom tudi tam, kjer je prirodno nemogoče. »Ribnik« je iz gumiranega platna, ribe pa prevažajo v steklenih, z vodo napolnjenih posodah. Ko se usidrajo na mestu, kjer ni rib, razgrnejo enostavno platneni ribnik kakor kako posodo, napolnijo ga z vodo ter spustijo vanj ribe. Kmalu lovijo ribe z isto vnemo in veseljem, kakor na jezerih in ribnikih Floride.
Str« 51
Marffiofsk! V E Č E R N 1 K Jutra
BKam
V Mariboru, 'dne 28. VITI. 1928.
Edgar Waliace:
Žaba z masko
(The*Fellowship with the Frog.)
Sfe^aj imam veliko skrb s prikrivanjem njegove večkratne odsotnosti. Tega mu ni treba praviti. Težko je, ker ima stari gospod nenadkriljiv instinkt glede uradnikov, ki zanemarjajo službo. Ray živi preko svoje mere. Večkrat ga vidim oblečenega, kakor da bi hotel konkurirati z najelegantnejšimi ljudmi mesta.«
Nemir v Elini duši je narasel do prave panike. Ali se ni morda v uradu ... dogodila kaka nerednost?« je vprašala vsa prestrašena.
»Ne, na skrivaj sem pregledal njegove knjige ter našel vse v redu. Tudi blagajna je do beliča v redu. Surovo odkritosrčno rečeno: fant ne krade. Vsaj pri nas ne. A nekaj drugega je. Nastanil se je pod imenom Rajmund Laster. Slučajno sem to dognal ter ga tudi vprašal, zakaj se poslužuje napačnega imena. Njegovi razlogi so precej verjetni. Noče, da bi oče doznal za spremembo njegovega položaja. Pravi, da ima izdatne postranske zaslužke. Ne pove pa, kakšni so.«
Eli je bilo prav, da jo je Johnson zapustil in da je našla samoten prostorček v parku. Hotela je dobro premisliti, kaj naj stori. Ray ni bil tak, da bi se podvrgel strogemu vplivu od nje ali od Johnsona. Očetu ne bo mogla vsega povedati. Obrniti se bo treba do Raya. Mogoče je rs, da dobro zasluži. Mnogim mladim lju dem se to posreči. Samo da Ray še nikdar ni kazal posebne pridnosti...
Sedla je na klop ter se tako zamislila, da ni niti opazila, da stoji nekdo pred njo.
»To je lepo!« je začula vesel glas ter zagledala Gordonove lepe modre oči. Sedel je poleg nje na klop. »Sedaj bodite pa tako dobri in povejte mi, v kake težave ste zašli.«
»Zakaj si mislite, da sem v težavah,« je vprašal v zadregi-
»Vaš obraz je žalosten,« je odvrnil ter se smehljal, »Oprostite, da tako oriha-jam. Bil sem v službeno pri ameriškem poslaništvu.«
Tedaj je šele opazila, da je v črni u-radniški obleki in ugotovila je tudi, da mu ta dobro pristoja.
»Zdi se mi, da Vam brat povzroča skrbi. Pred nekaj minutami sem .ja videl. Tu je zopet-«
Sledila je smeri njegovega pogleda ter vstala od samega začudenja.
Po cesti ob parku sta prijezdila neki go spod in neka dama. Gospod je bil Ray. Bil je zelo eleganten in vsa oprema je razodevala najdražje vire. Dekle poleg njega je bilo mlado in dražestno. Jezdeca nista opazila obeh gledalcev. Ko se je Ela malo zdramila iz začudenja, je od-daleč še vedno slišala smeh svojega brata,
»Ne morem razumeti... ali poznate damo, gospod Gordon?«
»Da, po imenu. To je Lola Bassano.«
»Ali je dama?«
Dick je pomežikal z očmi.
»Elk zanika, a Elk ima tudi svoje pred sodke. ženska ima denar in vzgojo. Če je to za damo dovolj, ne vem. Elk pravi da ne.«
Ela je molčala-
»Mislim, da rabite pomoč radi brata. Kaj ne, on Vam dela skrbi?« je vpraševal Dick.
Ela je prikimala.
»Tudi meni je on uganka. Vse njegove podrobnosti glede plače in čudne mas-kerade pod drugim imenom so mi znane- To še ne bi bilo tako hudo, ker imajo mladi ljudje radi take posebnosti. Samo da je vse tako drago. Rad bi vedel, kako si more kaj takega privoščiti.«
Dick je navedel svoto, da se je Ela silno začudila. »Da, toliko to stane,« ii je pritrdil. »Elk ima posebno veselje za take podrobnosti ter mi je na primer natančno izračunal, koliko stane taka elegantna športna obleka.«
Prekinila ga je s tako obupano šesto, da se je zdel samemu sebi brutalen. »Kaj naj storim? Kaj zmorem siriti?« je vprašala. Vsakdo rri pomagati. Vi, gospod Johnson in, mislim, tudi gospod Elk. »Vendar je nemogoče. Mogoče se Vam zdi smešno, da se me je radi Rayjevih neumnosti polastilo tako razburjenje, toda za oče ta in mene pomeni toliko.« Kakor, da je uganila njegove misli, je nenadoma vprašala: »Je ljubezniva oseba gospodična Bassano? Mislim, ali je taka, da sme biti Ray njen znanec?«
»Zelo je lepa«, je odgovoril Dick po prestanku.
Opazila je njegovo izogibanje -in prekinila je ta razgovor. Prešla je na pogovor z Ezro Maitlandom. Poslušal je njeno poročilo, ne da bi pokazal kako presenečenje.
»On je nebrušen diamant«, je dejal. »Elk ve nekaj o njem, pa mi tega noče izdati. Elku je v zabavo, če mistifici-ra svoje predstojnike. To mu je skoraj še ljubše, kakor odkriti kakega vlo milca.«
»Zakaj pa ima Maitland v uradu rokavice?« je nepričakovano vprašala Ela.
»Rokavice? Tega nisem vedel«, je rekel presenečeno.
»Ko je dvignil roko, da s! pogladi brado, sem to opazila. Videla sem tudi, da je na levi roki tetoviran. Ravno pod robom rokavice se je še videlo. Bila je glava in oči žabe.«
1 »Ste sigurni, da ni to samo izrodek domišljije, gospodična Bennet?« je vprašal Dick. »Bojim se, da nas žaba že vse skupaj precej razburja.«
»Toda jaz sem stala samo par korakov od njega«, je vstrajala.
»Ste z Johnsonom o tem govorili ?«
Zmajala je z glavo.
»Spominjam se, da je tudi Ray dejal, da nosi gospod Maitland poleti in pozimi rokavice.«
Dick je bil kakor omamljen. Bilo je vendar precej neverjetno, da bi ta mož, glava velike finančne skupine, bil v zvezi z vlomilsko tolpo. »Kdaj pride Vaš brat v Horsham?« je zasukal pogovor v drugo smer.
»V nedeljo«, je dejala deklica. »Obljubil je očetu, da bo z nami kosil«
»Bi se dalo mogoče povabiti mene kot četrtega?«
»Vi boste peti«, se je smehljala. »Tudi gospod Johnson pride. Ubogi Johnson se boji očeta. Zdi se mi, da je strah obojestranski. V tem oziru je podoben oče gospodu Maitlandu. tudi
on ne mara tujcev. Toda na vsak način Vas povabim«, je rekla in misel na nedeljo je oba spravila zopet v dobro voljo.
Zvečer, ko se je Dick pripravljal, da se preobleče za gledališče, je prišel Elk. Dick mu je razložil Elin sum.
V njegovo veliko začudenje je kljub tej razburljivi teoriji ostal Elk popolnoma hladen.
»Mogoče bi bilo«, je rekel, »še bolj mogoče je pa, da on ni žaba. Stari Maitland je bil v svoji mladosti mornar, vsaj tako svedoči o njem edina biografija, ki eksistira. Pred dvanajstimi leti je izšel o njem članek, ko je kupil lord Maistrov stavbeni rrostor na Embankincntu in povečal svoje uradne prostore. Rečem Vam pa samo to, gospod Gordon, da verjamem gle-'!e starega Maitlanda vse. kar hočete. — Ljudje, ki služijo milijone, niso normalni. Če bi bili, jih ne bi zaslužili.«
Nenavaden dogodek ta teden je Dickovo pozornost odvrnil od žab. V torek je tajnik zunanjega ministrstva poslal ponj in v svoje začudenje je bil Dick sprejet od najvišjega gospoda uprave. Vzrok te redke časti se mu je razložil:
»Kapitan Gordon«, je dejal minister, »iz Francije pričakujem kopijo trgovin ske pogodbe, ki je bila sklenjena med našo, francosko in italijansko vlado. Velike važnosti je, da se ta dokument dobro čuva, ker se gre, kar Vam lahko zaupno povem, radi revizije tarifnih postavk. Največje važnosti je, da bo kraljev odposlanec, ki prevzame pogodbo, najvestnejše zastražen.
V to svrho želim povečanje običajne policijske službe. Vas pošljemo selu v Dover naproti. To je sicer izven Vaših službenih dolžnosti, pri tem pa od govarja to Vašim, v vojni izkazanim sposobnostim ter je Izraz zaupanja. Odposlanca bodo spremljali do Dove-ra člani francoskb in angleške tajne policije ,od katere naj Vaši ljudje prevzamejo službo. Potrebno je, da ste osebno navzoči, dokler ne bo dokument shranjen v državni blagajni.«
Enako toliko važnim nalogam je bilo tudi to popolnoma nezanimivo. Odposlanca so v Doveru sprejeli, vkrcali ga v vlak. ki je bil zanj že rezerviran, in na londonskem kolodvoru ga je prevzel avtomobil, čigar šofer je bil preoblečen policist. Dokument so v Dickovi navzočnosti zaprli v oklo-pno blagajno in zunanji minister je rekel Dicku: »Mislim, da ne bodo naše ljube žabe imele posebnega zanimanja za to stvar, bile so pa vendarle povod vse te opreznosti. — Ali imate
ANTON NOVAČAN
CEUIKA KHSOIBfc»%A
dramatski mozaik v treh delih prvi del
* "i
k v
ERMAN CELJSKB
ie pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40*— v platno vezana Din 48 —
Dobi se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Afeksandeova cesta št 13
flsftl kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkani r	*alne
obleke v T	rah
najlepše in n :iejše.
53«
MARIBOR
Gosposka ulica >3 ■amlagova Mlica 92
že kako sled o morilcih Genterja?«
»Nobene ekselenca.«
»Škoda, da nimate Vi večjega področja. Mislim, da bo potrebno ustanoviti poseben oddelek za zasledovanje teh zločincev.«
Dick je imel že na jeziku, da bi sl kaj takega želel.
Minister je nekaj časa razmišljal, potem pa deial: »Govoril bom o tej zadevi s predsednikom vlade ter Vas predlagal za vodjo tega novega oddelka«.
Drugo jutro na vse zgodaj je bil klican Gordon k vladi, kjer so mu poverili vodstvo novega, posebnega policijskega oddelka.
»Carte blanche imate, kapetan Gordon! Če me bodo tudi grajali, da sem tako na hitro osnoval nekaj novega, mi bo vendarle ostalo prepričanje, da sem poveril zadevo pravemu človeku. Od policije Scotland Yarda si lahko izberete oficirja, katerega hočete«, tako je dejal sam vladni predsednik Dicku.
»Rad bi imel sergeanta Elka«, je odvrnil Dick. Ministrski predsednik ga je začudeno pogledal.
»To ni ravno visok čin«, je menil.
»Mož ima 30 službenih let in če bi mi ga pridelili, bi mu gotovo tudi pri-stojal čin inšpektorja.«
»Naj bo, kakor želite«, je dejal pred sodnik vlade.
Ko je sergeant Elk drugo jutro prebiral »Uradni list«, ga je iz njega pozdravil njegov nov naslov.
Nekaj časa je bil ves začuden, potem se mu je pa počasi zasvetilo v glavi.
»Lahko bi stavil, da sem edini policijski inšpektor v Angliji, ki ne ve, kdaj je prišel kralj Viljem-zmagova-lec v Anglijo.« To je rekel s pravim ponosom.
(Dalje prihodnjič.)
Oporoka na lastni koži.
Neki mister Slossoon v Newyorku se ie silno bal, da ga ne bi okradli. Ker je bil že v letih in je moral misliti na smrt ter na izročitev premoženja, ki mu je povzročalo toliko skrbi in težav, ni vedel, kam in kako, naj shrani oporoko, da je ne bi kdo ukradel. V velikih skrbeh je prišel na genijalno misel- Oporoko si je dal — tetovirati na pleča. Tako je bila oporoka zavarovana pred tatovi. Truplo bo treba obrniti na trebuh, in s hrbta prečltati zadnjo voljo. To kurioznost prinašajo ameriški listi, pozabijo pa povedati, kako je iznajdljivi mož podpisal svojo oporoko. Oporoke brez podpisa so namreč neveljavne.
P—***
In	IMMM
ofcttnat«*: «Mka	30	p.
oajmMjSl •Rečeh CM* &•—
•I trgvvekes* «* hMmicth mm k* b—*» SO p,
•k Dl« IO -
NOV a hiša
lepo narejena, takoj na proda}. Gozdna ul. 68, Pobrežje.____________________________ 1561
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko suktio že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg.
Brivski salon Mrnkič Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam in gospodom najtopleje priporoča.
777
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Stanovanje
3 sob s kopalnico in vsemi pritiklinami v neposredni bližini glavnega kolodvora zamenjam za enako v bližini parka. Naslov ,v upravi.	D
Prazno sobo
s prostim vhodom blizu parka oddam s 1- septembrom. Naslov pove uprava lista.	1565
Radi odpotovanla
oddam v Mariboru lepo stanovanja onemu, kateri odkupi nekaj pohištva. Naslov pove uprava lista.	1547
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo a Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17. Maribor.	<111
m se
se dnevno pečejo edino v
M dalmatinski kleti"
Maribor, Mesarska ulici 5 1514	Povodnlk
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER, MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotovž). 1017
frdaja Konzorcij »Jutra« v Liubijani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran B r o r o v < ; v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL predstavnik
Sta<a«n B * * • l a k Maribor*