Slev. 83. v Linam, v sreda, 14. aprila 15. Leto XLM. == Velja po pošti: Za oelo leto naprej za en meseo „ za Nemčijo oeloletno ta ostalo inozemstvo K 28'-. . „ 2'20 29'-35'— V Ljubljani na Za celo leio naprej . , za en meceo dom; K24--„ 2-- V opravi prejemati mesečno „ 1-70 = Sobotna Izdaja: = sa celo leto ...... „ 7-— sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— K'dr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. Porotni oznanita, zahvale, osmrtnico iti: enostolpna politvrsta po 2 J vin. .....Poslano: ■■■ enostolpna peUtvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši ne* delje in praznike, ob 5. url pop. Rodna letna priloga Vozni red. Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol št 6. — Račun poštne liranllnlce avstrijske št. 24.797, ogrBke 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Avstrijske akcijske družbe. Na ponedeljkovem socialnem kurzu je govoril dr. Krek o delniških družba h. So to gospodarska društva brez imena in njihov razvoj je najvernejša slika in merilo kapitalizma. Pri teh društvih je izgubljena vsaka osebna vez in čustvo med gospodarjem in delavcem, kakor je bilo še pri onih podjetjih, ki so v rokah kake posamezne osebe ali pri zadrugah; pri akcijski družbi je gospodar denar, ki nima nobenega druzega namena kakor delati nov denar. To gospodstvo mrtvega denarja, ki nima in ne more imeti umevanja in srca za delavčeve potrebe, je rodilo socialno politične zakone glede 11-urnega dela, in zdravstvenih predpisov. Za tako samo sebi umljive zahteve, kakor je zdravje delavca, varstvo pred izkoriščanjem zadnjih moči, je bilo treba državne sile, kar jasno kaže, kako slabotno je delavstvo proti denarju. Govornik se je nato pečal z avstrijskimi delniškimi družbami, ki jih je bilo 1. 1900. pri nas 520, leta 1910. pa že 709 in so imele 3.354.424.000 K osnovnega kapitala. Statistika jasno ovrže stokanje naših indu-strijcev, češ da industrija v Avstriji ne more uspevati. V katerem zavodu bi moral pa naložiti svoj denar, da bi ti nosil čez 10 odstotkov čistega dobička, kakor ga imajo avstrijske delniške družbe že ocl leta 1907. dalje. V zadniem desetletju so dajale povprečno dividendo 8'88%. To so lepi zaslužki. V Nemčiji znaša dividenda povprečno 7%. V Avstriji je ustanovitev nova akcijske družbe odvisna od vladnega dovoljenja, v Nemčiji pa se akcijske družbe snujejo prosto in zato je med njimi konkurenca večja in tudi dela se več, čeravno z manjšim dobičkom kakor pa v Avstriji. K tako mastnim dobičkom avstrijskih delniških družb precej pripomore carina. Odkar so se akcijske družbe kartelirale nosijo dvakrat do trikrat, večji dobiček. Železarska industrija je dajala svoj čas 2% čistega dobička, 1. 1910. pa 13%. Govornik je nato razpravljal o posameznih akcijskih družbah v Avstriji. V obliki delniških družb smo L 1910. imeli 69 denarnih zavodov (bank, kreditnih društevj, ki so imele 1267 miljo-nov K kapitala. Če spomnimo še enkrat, da je vseh 709 delniških družb imelo 3354 miljonov kapitala, tedaj je takoj očilno, kakšna ogromna denarna moč je zbrana v teh 69 družbah. Vzrok tiči v tem, da se banke ne bavijo samo z denarnim poslovanjem, ampak obvladalo cele industrije, tako n. pr. dunajska Landerbanka vse izdelovanje užigaiic. Banke so tudi tiste, ki hite spreminjati podjetja zasebnikov v nove akcijske družbe. V teh slučajih navadno dobi prejšnji lastnik veliko število akcij, pa te se lahko kmalu prodajo in tako zavlada mesto osebe denar. Denarni zavodi so imeli zadnje desetletje povprečno 10'3% čistega dobička. Ker morajo skrbeti za močne rezerve, so delili samo 7% dividendo. Stavbnih družb imamo 15 s 35 miljoni kapitala. Stoje precej slabo, pa so vendar pri dobičku 5*79% delile 5-58?» dividendo. Boljše se godi 22 družbam za stavbeni material, ki so imele nekaj nad 58 miljonov kapitala in 9.74% povprečnega čistega dobička. Dividenda je bila tekom zadnjih 10 let povprečno 8 71%. — Družb, ki vodijo rudnike in plavže smo imeli io leto 40. Imele so kapitala 497,484.000 K. Godilo se jim je dobro, kajti dobiček je znašal 13'2%, dividenda pa celo 13'10%, ker so jo dopolnili iz rezerv prejšnjih let. Fodobno je z 70. p i v a r n a m i , ki so imele 148,663.000 kapitala. Dobiček jc bii povprečno 5.67%, divider.da pa 6-69%. To zadnje je uspeh kartela. Posebno dobro pa ni za avstrijske parne mline, kj so dajali 3'24% dobička, 1. 1910, pa nobene dividende. Vzrokov je treba iskati na Ogrskem, v tamoš-njih mlinih in pa v ogrskih železniških ta-rilih, ki so tako ugodni, da Ogri lahko ceneje spravijo svojo moko v Trst kakor pa kranjski Majdič. Posebno pozornost vzbuja 8 plinarn, ki imajo 17,28^.000 K kapitala, in povprečno dobička 26"o, dividendo pa 20 3%. Luč, tako potrebna vsem, pa tako draga, samo da ima dobiček le nekaj ljudi. Občine naj pogledajo te številke! Družb za stroje, vozove in orožje smo imeli 69 in je znašal njihov kapital 240,000.000 kron. V času svetovne vojske pa je dejanska kurzna vrednost zlasti pri orožarnah petkrat morda tudi desetkrat večja. Te vrste družbe so imele po 1363% čistega dobička in so dajale 10'49% dividende. 17 paroplovnih clružb je pri kapitalu 124,000.000 K dajalo po 487% dividendo. 15 transportnih družb (brez železnic) je imelo 30 miljonov osnovnega kapitala, dobička po 8 86%, in je delilo 8"43% dividendo. 52 družb v tekstilni (pletii-ni) industriji je imelo 142 miljonov kapitala, po 6-52% čistega dobička in 8'80% dividendo. 25 zavarovalnih družb, ki so imele 76 miljonov kapitala, so nosile 34'28% čistega dobička in delile 18-20% dividendo, Italija je zavarovanje že mono-polizirala! 78 družb za sladkorno industrijo je imelo 117 miljonov kapitala, povprečno 8'57% dobička in 8'65% dividendo. V razgovoru se je razpravljalo o onih industrijah ki bi se morale podržavili: orožje, premog, luč, plovba in zavarovanje. Prihodnji pondeljek bo dr. Krek govoril o k a r t e 1 i h. Socialni kurz se vrši v prostorih Ljubljane na Jurčičevem trgu štev, 3., II. nadslr. (hiša gospe Jenkove). Začetek ob poiu 8. Krušne izkaznice na Kranjskem. Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 12. aprila 1915. 1. št. 7196, s katerim se uvajajo uradne izkaznice o porabljanju kruha in moke, oziroma se sicer urejuje porabljanje žita in mlinskih izdelkov. Na podlagi §§ 4., 6. in 8. ukaza vsega i ministrstva z dne 26. marca 1915. leta, drž. j zak. št. 75, se zaukazuje tako: § L Od 25. aprila 1915. leta dalje se sme j oddajati kruh in moka neposrednim po-j užiinikom v naslednjih občinah in krajih j samo proti uradni izkaznici c. kr. deželne i vlade o porabljanju kruha in moke: I deželno stolno mesto Ljubljana, izvzemši kraje Črna vas, Ilovica, Hauptmanica in Karolinška zemlja; krajna obična Vič; soseska Zgornja Šiška občina Zgornja Šiška; soseska Moste, Selo in Udmat krajne občine Moste. Z moko se umevajo v tem ukazu vsakovrstni iz žita dobljeni mlinski izdelki (moka, zdrob, ješprenček i dr.) izvzemši otrobe in s kruhom tudi neoslajen prepe-čenec (vodeni suhor). § 2. V vseh drugih občinah in krajih se pri nadrobni prodaji za človeško hrano porabnik mlinskih izdelkov iz pšenico, rži, ječmena ali koruze ne sme oddati pri vsakokratnem nakupu več nego dva kilograma. Tudi smejo peki in slaščičarji, dalje tisti, ki obrtniško oddajajo za plačilo mlinske izdelke tretjim osebam, dobavljati svoje izdelke, oziroma mlinske izdelke v okviru v prvem odstavku določene izmere samo v namen, da se pokrije neposredna poraba njihovih odjemalcev v okolišu političnega oblastva I. stopnje. Sicer se pooblaščuje politična oblastva f. stopnje, da po krajnih razmerah ukrenejo še druge pripravne odredbe v svrho. da se prepreči večja poraba kruha in moke (mlinskih izdelkov), kakor je po zakonu določena. § 3. O porabljanju kruha in moke se izdajajo cele, zmanjšane in dnevne izkaznice. — Izdajajo se uradno, in veljavno za eno osebo. Cela in zmanišana izkaznica velja za koledarski teden, ki je na njej označen. Cela izkaznica se glasi na 1400 g (1 kg in 40 dkg) moke ali na 1960 g (1 kg in 96 dkg) kruha, zmanjšana izkaznica na 1050 g (1 kg in 5 dkg) moke ali 1470 g (1 gk 47 i dkg) kruha. Mesto moke se smejo oddajati proti tema izkaznicama tudi drugi mlinski izdelki v isti količini. Dnevnan izkaznica se glasi na 210 g (21 dkg) kruha. § 4. Izkaznice so javne listine; njih ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu, § 5. Cele in zmanjšane izkaznice sc izročajo potom poslovalnice, ki jo določi politično okrajno oblastvo ( mestni magistrat), načelniku gospodarstva za njega in za vse druge pripadnike gospodarstva (gospodinjstva). Načelnik gospodarstva je dolžan, izročiti pripadnikom gospodarstva, ki jih ne prehranjuje na nje odpadajoče izkaznice. Za pripadnike gospodarstva (gospodinjstva) po smislu tega ukaza sc štejejc tudi podnajemniki. Vsako izpremembo v številu pripad« nikov gospodarstva (gospodinjstva) mora načelnik gospodarstva ali njegov namestnik naznaniti oddajni poslovalnici. § 6. Pri oddaji izkaznic dobi vsak celo izkaznico. S to izkaznico vred se izroči načelniku gospodarstva uradna tiskovina, na kateri mora načelnik gospodarstva za se in za pripadnike svojega gospodarstva (gospodinjstva) potrditi prejem izkaznice ter v svrho ,da se mu nakažejo nadaljne izkaznico, podati izjavo o številu oseb, ki jih preživlja ali ima nastanjene v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu), dalje tudi o zalogah moke in žita, ki jih ima v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu). Osebe, ki imajo v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu) več kot 2 kg moke ali žita za vsako glavo, dobe potlej samo zmanjšano izkaznico, dokler se ne zmanjšajo njihove zaloge uporabljajoč jih za pokritje dovoljene porabne količine, pod to množino zaloge. — Za drugi teden se pa izroči zmanjšana izkaznica samo takrat, če vrnejo te osebe cd prvikrat izročenih celih izkaznic skupaj toliko odrezkov, da pride za vsako glavo po teži 450 g moke ali 490 gramov kruha, Ako se zamolče v izjavi načelnika go« spodarstva zaloge, lahko izreče politično okrajno oblastvo, da zapadejo v prid dr- žavi. § 7- Potniki, ki v njihovem bivališču niso uvedene izkaznice c. kr. deželne vlade o porabljanju kruha in moke, lahko dobe za dobo začasnega bivanja v občini, v kateri so upeljane izkaznice, s posredovanjem svojega tamošnjega stanodajalca, dnevno izkaznico. LISTEK. voiep Hirala j. Osma postaja: Jezus tolaži . . . Veliki petek je. Tudi v vojski je; saj je cela vojska, od julija do aprila in dalje, prožeta duha velikega petka. Najsi je vojska uničila, uspavala ali potisnila v ozadje vse drugo, kar ji ne služi, mimo najglobo-keje pomembnih katoliških praznikov ne more, ne da bj jim dala svoj tribul. Veliki petek, najpomembnejši dan smrti Sina božjega za vse človeštvo brez izjeme, je ohranil svojo veljavo tudi v vojski. — Priprost, a okusno prirejen božji grob Sina človekovega v borni dolgočasni gališki vasi je danes težišče, ki priteguje krščanska srca nrse; je središče, kamor se pomika danes vse, kar nosi križ in trpi bolečine. Tam pred stranskim altarjem leži razpet na križu Ln povit v tančico. Pred njim stojita dva Slovaka, pokrita, nepremična s puškami na ramah. Vojaka stražnika sta. Ne bi mogli izbrati boljših ljudi, da stražijo mrtvega Krista, kakor so ti dobri Slovaki. Kaj si neki mislita o tej posebni službi? Ali mislita na mrtvega Jzveličaria, ali na padle tovariše? ali morda vidita na križu svojo bodočo usodo in se darujeta v duhu za domovino, kakor se jc Jezus za človeštvo? Beg zna, kod blodijo nju misli, a bere sc jima na zarjavelem, poraščenem obrazu, da ju prevzema duh vel. petka. Daj Bog, da se enkrat vrneta in pripovedujeta narodu o skrivnostih smrti Jezusove! — Monotoni glasovi ljudskega petja polnijo resno cerkev. Trpljenje in smrt Ljubezni opevajo, spremlja jih zamolkli grom topov v daljavi in bučanje avtomobilov. Redki domačini, ki so ostali zvesti rodni zemlji, so to. Resne misli vsebujoč, globoko sočutje vzbujajoč prizor! Kakor bi poslušal judovsko ljudstvo, ki plaka na razvalinah Jeruzalema. Glas Jeremije proroka zveni iz njihovih pesmi... >Namenil se je Gospod, da raznese zidovje hčere Sijonske; nape! je svoj lok in ni odvrnil svoje roke od po-gibli ... Na tla so podrta nje vrata, pokončal in raztrgal je nje oblačila... Izmučene so moje oči ocl solz, pretresene moje obi-sli. .. Vsi moji prijatelji so me zapustili in v premoči so moji zasledovalci.,. Med krivične so me zavrgli in niso prizanesli moji duši. In rekli so materam svojim: Kic je kruh . . .? Komu naj te primerjam? Ali komu naj te vsporedim, ti hči jeruzalemska? ... velika je namreč kakor morje tvoja potrtost, kdo naj le tolaži? ...« In lo ljudstvo moli in poje in diha: <-Ugmili se nas o Gospod, po svojem velike n usmiljenju ...« Kdo naj umeje bolje skrivnost velikega petka, kakor ljudstvo gališko, ljudstvo belgijsko, ljudstvo bosansko? Toda — za petkom pride Vstajenje! Kdo ve, če ni to ponižanje, to razdejanje samo porodna bolečina nove, srečnejše dobe, vstajenja narodov k milosti božji? »'Jeruzalem, Jeruzalem, izpreobrni se nazaj k Gosoodu, tvojemu Bogu ...« Nisi še vsega izgubilo, ljudstvo gališko, imaš šc svojega Krista, ki te s križa tolaži, spominja na raj in pripravlja vstajenje. Od Pilata v smrt obsojen, od lastnega naroda izdan in oplju-van, slečen, bičan in na križ pribit, a čez i tri dni od smrti vstali Jezus v svoji slavi bodi tvoje upanje in tolažba. Kdor more umeti naj umeje .. . II. Nov? zaveznik*. »Koupime si berana na svatki, je pripomnil naš praporščak Oldrich z Raudnic, ko se je pokazal pri sestavljanju računov prebitek. »Ano, ano; trebas koupime si dva, tam v Zaričyh,« popadem za besedo in napravim načrt, kdaj, kako in kje dobimo rusinskega barana (koštruna), Po me-naži zlezemp, na visok voz, praporščak z stražmojstron* nd trena zadaj, jaz spredaj s kočijažem, kot kažipot in mešetar. Kakor solnčnega boga, nas vlečejo beli konji skozi morje blata, ki brizga po naših plaščih kakor prsna kopelj v judovskih toplicah. Krasen pomladni dan je; na novo došle ptice pevke, prijazne štorklje in bele lise zvončkov po zelenečih tratah govore pri- jetneje o gališki pomladi, kakor sledovi nočnega mraza ob Prutu. Navajen udobne kočije velikolaškega gospoda Jakoba, ki je s spodobno prizanesljivostjo prestavljala moje kosti in usta iz župnišča v župnišče in nazaj, sem kmalu spoznal, da se gališke ceste drugače tresejo kakor moji udje. Pa kaj lo, ko mi pa daje koštrunasti gazda tam ob cestnem jarku, do gležnjev udrt v rjavo maso, tako imenitno čast in priznanje moje častitosti, v kožuhovino zašite, da se do tal sklone in vikne svoj Slava Istisu Kristu i Vam, otče!« Da bi me le tudi kot mešetarja mogel pohvaliti! Celo uro se vozimo v trabu po dolgih ovinkih, kamor pešec pride čez brv v pol ure. Kolesa se udero časoma do osi, konji sc prilično pogrezajo v jarku, da jih komaj vidimo in zopet skočijo navkreber, da se bojimo pred konjskim salto mortale, vozimo čez posamezne skale, da odskakuje voz kakor žoga. Da, te gališke ceste; kdor jih je skušal, jc prepričan, da so bolje poilakali in posuli tisti ki so jih zidali, svoje žepe, kakor ceste. Kakor duše iz vic v nebesa, skočimo na tla, ko ugledamo kočo, kjer so mi pred dnevi ponudili koštruna. V petminutnem hipu smo v koči in zedinimo se za - višini banjok« (osem gld.), kožo pa nazaj. Napol zastonj, ako se primerja cena kruha s ceno koštruna, za katerega bi dobil gazda kvečjemu 13 štruc vojaškega komisa. Sploh se jc kupčija tod žc skoraj popolnoma izpre- Isto velja za potnike iz druge krono-vine, v kojih bivališču sicer obstoje izkaznice, ki pa nimajo veljave v kraju začasnega bivanja, kjer so istotako uvedene izkaznice. Neporabljeni del te izkaznice se mora pri odhodu izročiti stanodajalcu, ki ga mora vrnitr oddajni poslovalnici. § 8. Tiste osebe, ki se popolnoma preskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiliščih in odgojevališčih v prisilnih delavnicah, jetnišnicah, zavetiščih itd., ne dobe izkaznice. Te zavode določiti pristoji političnim okrajnim oblastvom (mestnemu magistratu). Ti zavodi smejo dobivati kruh in moko v okviru po § 1. ministrskega ukaza z dne 26. marca 1915, drž. zak. št. 75 dovoljene porabne količine, brez izkaznice proti lastnemu, z zavodovim pečatom opremljenemu potrdilu, v teh potrdilih mora biti navedena teža dobavljene količine kruha in moke, ter morajo ž njimi peki in trgovci z moko za nadomestila za odrezke izkaznic, ravnotako postopati, kakor s temile (§ 12). § 9" Izkaznice imajo odrezke s količinami po teži za kruh in moko, ki se glasi za njih nabavo izkaznica. Prenos izkaznice ali njenih odrezkov na druge osebe, dalje poraba izkaznic, ki so bile od oblastva določene za druge osebe, ali ki je njih veljavnost že potekla, je prepovedana; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med pripadniki istega gospodarstva. Ravnotako je prepovedano prodajalcem kruha in moke, prilastiti si izkaznice ali njih odrezkov, ako istočasno ne oddajo kruha ali moke. § 10. V občinah, ki so v njih uvedene izkaznice o porabljanju kruha in moke, se sme oddajati konsumentom za plačilo kruh in moka samo takrat, kadar se predloži veljavna izkaznica, kadar prodajalec odreže; tisto število odrezkov, ki je primerno zaf htevani količini kruha ali moke. Ta predpis se uporablja tudi za gostili niške in krčmarskc obrate. — Ti obrtniki so dolžni dopustiti, da njihovi gostje pou-žijejo seboj prinešeni kruh. Ako se ti predpisi ne izpolnjujejo, se kaznuje i prodajalec i kupec,. ,, i V kolodvorskih gostilnah in v jedilnih vozovih se sme za neposredno porabo te; kom vožnje potrebni kruh brez izkaznice dajali vlakovnemu spremnemu osebju potnikom, ki predlože veljaven vozni list § 11. V okolišu, ki je v § 1. označen, ležeči obrti, ki obrtniško podelujejo mlinske izdelke ali oddajajo jedila, smejo od 25. aprila 1915. 1. dalje prejemati mlinske izdelke ali kruh samo od obrtnikov, ki imajo pravico za oddajo tega blaga. Kupec takega blaga mora pri prevzemu izročiti prodajalcu potrdilo, ki naj obsega ime in naslov kupca in prodajalca, dan prodaje, kakor tudi vrsto in težo kupljenega blaga. S temi potrdili mora prodajalec postopati po zmislu predpisov §§ 9, in 12. Iz mlinskih izdelkov napravljena jedila, izvzemši kruh, se smejo oddajati v za to upravičenih obratih, ne da bi bilo treba izročiti izkazničnih odrezkov. Politično okrajno oblastvo (mestni magistrat) pa je pooblaščeno, da sme v obrtnih podjetjih omejiti podelovanje mlinskih izdelkov v jedila. § 12. Kdor obrtniško oddaja za plačilo tretjim osebam kruh ali moko, mora od izkaznic odrezane odrezke (§ 10.) zbirati ter jih koncem vsakega tedna izročiti od političnega okrajnega glavarstva (mestnega magistrata) dotični poslovalnici. ?•' § 13. Potrebne podrobnejše predpise izda politično okrajno oblastvo (mestni magistrat). § 14. Za knjigo zabeležnjco, ki jo morajo po | 8., ukaza vsega ministrstva z dne 26. paarca 1915. !,, drž. zak. št. 75, spisovati tisti, ki obrtniško podelujejo mlinske izdelke, oddajajo za plačilo tretjim osebam £ruh ali mlinske izdelke, ali dajejo jedila, je predpisuje v prilogi razvidni vzorec. Stroška za nabavo te tiskovine mora dotični obrtnik z lastnimi sredstvi poplačati. §15. .... Prestopke tega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, kaznuje politično okrajno oblastvo, ako ne spada dejanje pod strožje kazensko določilo, po § 35. cesarskega ukaza z dne 21. februarja 1915,, drž. zak. št. 41, z denarno kaznijo do dva-tisoč kron ali z zaporom do treh mesecev, ako so dane obtežilne okolnosti, pa z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mesecev. Ako se kdo obsodi, se more po § 36. navedenega cesarskega ukaza razsoditi tudi na izgubo obrtne pravice. § 16. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. C. kr. deželni predsednik; Baron Schwarz m. p. Priloga. 1 Mlinski izdelki (izpolniti morajo mlinarji, trgovci z moko, peki, gostilničarji itd.) Kruh (izpolniti morajo peki, trgovci s kruhom, gostilničarji itd.) 13 Dan vpisa Opomba * 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Stanje začetkom tedna Prirastek tekom tedna Vir dobave (ime in bivališče prodajalca; prirastki raznih virov se morajo ločeno vpisati) V lastnem obratu podelal Nepode-lanega prodal Stanje koncem tedna Stanje začetkom tedna Prirastek tekom tedna Vir dobave (glej poučilo pri 4) Prodanega kruha Stanje koncem ledna A? S kg g kg kg S kg g kg 1 g kg S kg S kg S ■ - Vojsko z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruska ofenziva v Karpatih na celi fronti ustavljena. Dunaj, 13. aprila. Uradno se poroča: Od približno 20. marca trajajoča ruska ofenziva v Karpatih se je na celi fronti ustavila. Ko se je v Ijutih bojih med velikonočnimi prazniki sovražnikov z močnimi silami zastavljeni poskus, da bi prodrl v dolinah Laborce in Ondave, izjalovil, je po-skusal sovražnik v gozdnih Karpatih na obeh straneh prelaza Užok vnovič prodirati. Tudi tu so bili zadnje dni vsi napadi Rusov z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Sicer se položaj ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Položaj neizpremenjen. Berolin, 13. aprila. Veliki glavni stan: Na vzhodu je položaj neizpremenjen. Najvišje vojno vodstvo. RUSKA POROČILA. Nemški listi priobčujejo: Zadnji dve uiadni ruski poročili potrjujeta v vseh podrobnostih poročila avstrijskega general- vrgla nazaj k naturalnem stanju. Na poti k vozu nazaj nas sreča ženica, ki ponuja drugega barana. Hajd znjo, čez pomladansko močvirje in plotove, čez kupe gnoja in jarke gnojnice tja do staje, v kateri nam gazda pokaže jarca, ki izgleda kakor bi-ček. Deset rejnskih (gld.) je njegova cena; kožo tudi njemu nazaj, in sicer z veseljem; kajti uši, ki so lezle iz njega, niso bile majhne, ne po številu ne po velikosti, in blata med volno je bilo na kilograme. Kakor grešni kozel v puščavo, tako je tekel v stražmojstrovem varstvu novi baran k vozu. Ponosen in vesel je tekel v smrt, častno smrt za domovino. Da ste videli, kako je vse gledalo na nas in naše nove zaveznike! In mi na vozu smo potisnili čepice nazaj in se vzravnali po koncu, v svesti si, da je naša zasluga, ako se bodo na veliko soboto in veliko noč zvečer mogli veseliti naši fantje in možje izdatne pomoči tako tolstih in mogočnih zaveznikov, III. Smigus. Na tarokih slovanskih igralnih kart sem ga videl prvič, kakšne burke uganja poljski Smigus. Danes pa, v jutru in dopoldne velikega ponedeljka, se sam aktivno in pasivno moram ukloniti njegovi mokri oblasti. Poljak in Poljska sicer res globoko spoštujeta duhovno čast in oblast; a njihov Smigus ne razločuje dosti, ampak vsakogar oblije in razmoči do kože, kdor si ne pomaga z begom. Kakor se pošten Kropar veseli in težko pričakuje popoldneva tega dne, ko gre »za dovgo njivo« uganjat svoje igre v naravi, tako hrepeni Poljak po času, ko bo toplo pomladno solnce poljubilo mrzlo vodo tako gorko, da bo brez nevarnosti in škode za zdravje lahko polival in se dal polivati z njo. Podobna navada med Poljaki je Smigus, kakor pri nas tepežkanje ali pust. Samo Se bolj splošna je. V ranem jutru že, s prvimi žarki solnca, brizga in pljuska smigusova voda. Še preden se vleže spat, vsakdo premisli, kako in kje in na kom bo izvajal prostosti in prastare pravice tega dne. Samoposebi umevno se jih v najobširnejši meri poslužuje mladi svet, ki rad skoči tudi čez mejo. Zlasti v vojski! Vojna je vojna, tako se izgovarja vse, vojak in civilist, pravični in krivični, mlad in star. Že od nekdaj nisem imel posebnega spoštovania pred vojrko, zdaj ko jo gledam od blizu, bom še to, kar ga imam, izgubil. Biti n. pr. oblit od Smi-gusa v sladkem jutranjem spanju in vstati iz postelje moker kakor miš, ni ravno malenkost. In zopet posušen, zopet in zopet dobiti mokre pozdrave Smigusove po obleki in za vrat, to bi človeka, ki nc razume ljudstva in njegovih običajev vtegnilo celo v slabo voljo spraviti. Kaže pa tako slovenski Pust, kakor poljski Smigus, da ljudstvo po večini ostane naivno in čutno tudi v najtežjih položajih sredi katastrofalnih nesreč, v smrtni senci. Kakor je vel. petek razkril in je velikonočno resurekcie še očitneje razodela globoko in gorko čutečo vernost severnih slovanskih bratov, tako Smigus med razvalinami, nad katerimi plove ravnokar sovražni aeroplan in vrešče jate krokarjev, dokumentaričnO dokazuje, da jc gorko čustvo in ljudska zabavnost doma na slovanskih tleh. Daj Bog, Gospod vojskinih trum, da bi moglo to ljudstvo čez leto in dan prosto in v miru obhajati svojo resurekcie kakor je pel bla-gosiavliije njegov duhovni pastir, in svoj Smigusi nega štaba o zadnjem delu karpatskih bojev, Sedaj ne poročajo več o prodiranju proti Munkaču in Bardcvu, Zadnje poročilo pravi, da je napad naperjen proti Mezo-Laborcu in da se Rusi bližajo prelazu Dukla. Po svojih lastnih podatkih Rusi tedaj niso tam, kakor so predčasno poročali, Rusi priznajo, da stoje pred Viravo in Vihovo. Opravičujejo se, da je sovražnik dobil močna ojačenja in da debel sneg ovira operacije. Nadalje poročajo Rusi, da stoje pred Rožanko in Bukoverom, tedaj 15 do 12 km pred ogrsko mejo. Potrjujejo, da je tedne trajajoča ruska ofenziva v Karpatih popolnoma odpovedala in da se prodiralni poizkus proti Ogrski ni posrečil na nobeni točki. IZ KARPATSKIH BOJEV. Ruska ofenziva v Karpatih je ustavljena. Od 20. marca dalje so Rusi z veliko premočjo srdito napadali naše postojanke, ne glede na ogromne izgube, ki so jih morali pretrpeti. Ko je padel Przemcsl, so tamošnje čete poslali v Karpate. Posebno hudi boji so se bili v dolinah Laborce in Ondave, kjer so Rusi na vsak način poizkušali prodreti našo vojno črto. Izredni hrabrosti ter vztrajnosti in požrtvovalnosti naših čet se imamo zahvaliti, da se to ni zgodilo. Ko je uvidel sovražnik, da so na tem delu fronte njegovi poizkusi brezuspešni, se je vrgel proti Užoku. Ker s frontalnimi napadi ni mogel doseči svojega namena, je uvedel iz zemplin-ske strani obkoljovalni manever, ki se je pa popolnoma izjalovil. Rusi so prodirali ob potoku Lubnija proti dolini Ung, prišli so pa pri Volosati in Kts-V61gy-ju med dva ognja- Napad je bil odbit in mnogo Rusov jc padlo v naše roke. Tudi nad Patak — Ujfalom smo zavrnili Ruse, ki so hoteli tudi tu prodreti v dolini Ung. Pri obeli podjetjih je imel sovražnik velike izgube. Severno od Tuholke, ki leži nad Vereškim prelazom, so Rusi še meseca februarja zasedli cvininške višine. Te važne višine obvladujejo doline rek Opor, Stryj in Orove. Zato so Rusi te višine močno utrdili, kljub temu, se je pa zavezniškim četam posrečilo zasesti te višine. Rusi so imeli velikanske izgube in od tedaj so ponehali ruski napadi na celi fronti. Vojaški sotrudnik stockholmskega lista »Aftenbladef« piše: »Ne morem verjeti, da bi ruski pritisk na avstrijsko armado v Karpatih še dolgo trajal. Ko bo skopnel sneg, ko bodo osušena pota, je z gotovostjo računati, da se bo na južnem Poljskem pričela nova nemška ofenziva, proti kateri se bodo Rusi le tedaj mogli uspešno braniti, če bodo močno ojačili tamošnje čete. Taka ojačenja pa morejo pritegniti le s karpat-ske fronte. Naravnost čudovito je, da so mogle avstrijske čete vzdržati svoje postojanke proti velikanski ruski premoči. Površni opazovalec bi moral misliti, da se bo po razvrstitvi przemysl-ske oblegovalne armade v karpatski fronti bitka končala v korist Rusom. Nasprotno pa vidimo, da Rusi niso dosegli niti enega, strategičnega uspeha, kljub ogromnim žrtvam, ki jim v zgodovini ni paral Danes so od svojega cilja, da bi vpadli na Ogrsko, bolj oddaljeni kot kedaj. V trenutku, ko se bodo posušila poljska močvirja, bo ruski karpatski ofenzivi bila zadnja ura, ker bodo Nemci gotovo Ruse iznenadili in prisilili k odločilni bitki.« Izkušnja nas uči, da Hindenburg, kadar o operacijah ničesar ali pa prav malo poroča, pripravlja nekaj posebnega. To smo videli že v obeh mazurskih bitkah. Tudi zadnji čas so nemška poročila z vzhodnega bojišča zelo redkobesedna. Najbrže Hindenburg zopet namerava Ruse presenetiti. To so skoro gotovo Rusi uvideli in vrgli dele svojih karpatskih Čet proti Hindenburgu, zato so pa morali ustaviti svojo ofenzivo v Karpatih. Seveda so to le domnevanja. Bližnja prihodnost bo pa pokazala, v koliko smo imeli prav. ANGLEŽI O VAŽNOSTI BITKE V KARPATIH. London, 13. aprila, (Kor. urad.) »Times« pišejo v uvodniku o zadnjih dogodkih vojske: Pomladanska vojska na zahodu se je komaj pričela, a obupnih bojev na vzhodni bojni črti za posest karpatskih vrhov ne moremo smatrati za uvodne boje, ker so največje važnosti in je od njih odvisen ves položaj na vzhodnem bojišču. Rusi se še vedno nahajajo na severni strani prelaza Užok. Ne smemo od njih pričakovati čudežev glede na naglost. Boj se bo RAZSTRELJENI KRIŽ, A KRISTUS NEPOŠKODOVAN. (S sliko.) Naša današnja slika nam predstavlja Izveličarja, ki je bil pribit na križ, a križa ni več. Na cesti iz Saarburga v Biihl na Lotrinškem je stal križ, na katerem je bil pribit Kristus. V bilki dne 20. avgusta leta 1914 so sovražne krogle popolnoma razstrelile križ, a Kristus je ostal cel na skali, kjer je stal križ. Kosi razstreljenega križa leže pred ograjo. mMm/f/M^ Si® Z imMm RUSOM VZETI AVTOMOBILI. (S sliko) V zadnjih bojih v Vzhodni Prusiji je vzela Ilindenburgova armada Ru- som veliko topov in raznih vozil. Naša slika predstavlja zaplenjene ruske avtomobile v Vzhodni Prusiji. bil najbrže še naprej. Vrednost ruskega pritiska obstoja za zaveznike na zahodu v tem, da morajo Nemci z največjo pozornostjo paziti na vzhodno bojno črto in da ne morejo svojih armadnih zborov pošiljati sem in tja med obema bojnima črtama in ker se morajo pripraviti na boj na obeh bojnih črtah. TURŠKA SODBA O BOJIH V KARPATIH. Carigrad, 13. aprila. (K. u.) Z živahnim Zanimanjem zasledujejo tu razvoj bojev v Karpatih, katerim pripisujejo veliko važnost na izid vojne. Listi opozarjajo na uspehe, ki so jih priborile zvezne Čete in nagla-šajO, da so oslabeli že Več mesecev se ponavljajoči zelo trdovratni ruski napadi. Turško časopisje popolnoma zaupa v končni uspeh vojske na Karpatih. OGROMNE RUSKE IZGUBE. Budimpešta, 13. aprila. »Pester Lloyd« poroča iz Eperjesa: Včerajšnji dan se je na saroški fronti vršil artiljerijski boj, tekom katerega je nadvladje naše artiljerije zagotovilo uspeh. Pri Zborovu smo uničili težko rusko baterijo. Ruski napad v smeri proti Radomi se je izjalovil s težkimi izgubami za sovražnika. Ruske izgube v karpatski biti cenijo na 400.000 mož, NAD 50.000 RUSOV /e padlo v bojih za Duklo, kakor poročajo vojni poročevalci. NEMŠKA OJAČENJA V DOLINI LABORCE. Budimpešta, 13. aprila. Franc Molnar poroča: V Karpatih je nastopil drugi sovražnik: močno sneži in zmrzuje. Danes so se bili obsežni boji, ki jih jc nemška južna armada večinoma zopet zmagovito izvoje-vala. Med Užokom in Lupkovom je položaj za nas ugoden. Tudi v dolino Laborce so prišle nemške čete in je zato vzravnano razmerje nasprotnih si sil po uvrstivi ruske przemyslske armade. MARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK V BARDEVU. Budimpešta, 13. aprila. »Az Est« poroča iz Eperjesa: Maršal nadvojvoda Friderik se je pripeljal danes ob pol 7. v Bardevo, kjer jc obiskal najprednej-še obrambne črte. Vojaki so ga navdušeno pozdravili. 01) pol treh se je vrnil maršal v glavni stan nazaj. NOVA RAZVRSTITEV RUSKIH ČET. Budimpešta, 13. aprila. Vojni poročevalec lista ■ ■ A Nap« poroča: V središču so boji popolnoma ponehali, tudi na zahodni fronti vlada popoln mir. Iz tega sklepajo, da Rusi po velikanskih izgubah nanovo razvrščajo svoje čete. RUSI SE UMAKNILI IZ BUKOVINE. Črnovice, 13. aprila. Posledica naših uspešnih operacij je bila, da je sovražnik svoje čete vzhodno od Zaleszscyka do zadnjega moža umaknil ne samo iz Bukovine, ampak tudi na ruskem ozemlju na severni breg Dnjestra. Pri begu čez Dnjester so utonile cele množice ruskih vojakov. SODNO POSTOPANJE V GALICIJI. Bukarešt, 13. aprila. Rusko višje poveljstvo v Lvovu je odredilo, da se sodna postopanja v Galiciji vrše na podlagi avstrijskih zakonov, sodbe se pa ne srne izreči v imenu avstrijskega cesarja, ampak le v imenu zakona. Razprave se vrše v ruskem jeziku, v lokalnih procesih je dovoljena tudi poljščina. SVEN HEDIN V KRAKOVU. Krakov, 13. aprila. Na potu na zapad-nogališko bojno fronto se je slavni preiskovalec dr. Sven Hedin mudil tudi v Kra-kovu, kjer si je pod vodstvom konserva-torjev ogledal muzeje, starinske spomenike in druge zanimivosti mesta. Nato je nadaljeval svojo pot na bojno fronto. ŠVEDSKI SANITETSK! AMBULANČNI VOZ NA AVSTRIJSKEM BOJIŠČU. Berlin, 13. aprila, (Kor. urad.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Stockholma: »Svenske Dagbladet < poroča, da je avstrijska vlada po posredovanju švedskega poslanika na Dunaju sprejela švedsko ponudbo, da se odpošlje en ambulančni voz s švedskimi zdravniki in strežnicami na bojišče. Ambulančni voz zapusti 19, aprila Švedsko. Švedska hoče s tem pokazati svoje posebne simpatije nasproti hrabrim avstro-ogrskim četam. PO AVSTRIJCIH ZASEDENI DEL RUSKE POLJSKE. Budimpešta, 13. aprila. »A Nap« poroča: Poročila našega vojnega vodstva izvajajo, da sta zaveznika osvojila na Ruskem Poljskem 53000 štirijaških kilometrov. Na Avstro-Ogrsko odpade od okraja Kielcc 4000 knv s 458.000 prebivalci, od okraja Radom 1500 km; s 148.000 prebivalci in od okraja Pctrikov 1000 km2 z 1,091,366 prebivalci.,Na Avstro-Ogrsko od-pa de torej 15.000 do 16.000 knv s približno 2,635.266 prebivalcev. Osvojenih 8 okrajev Ruske Poljske niso le strategično važni, marveč so tudi velikega gospodarskega pomena, ker jc v celi Rusiji tam najbolj razvita tekstilna industrija in kopljejo premog. ŽALOSTEN KONEC RUSKO-POLJSKE LEGIJE. Krakov, 13. aprila. -,Nowosci Ulustro-vane« poročajo, da so i-poljske legije« na Ruskem našle slab konec. Te trope je organiziral neki Snarski, ki je iz pouličnih drhali nabral roparje in tatove in jih iz previdnosti oborožil samo s kosami. S to svojo »poljsko legijo« je Snarski odrinil na bojno polje. Med Noworadomskom in Pio-trkowom so naleteli na nemške čete in takoj pokazali pete. Na begu jih je srečal večji kozaški oddelek, ki jih je smatral za sovražnike in jih popolnoma uničil. V ZASEDENI RUSKI POLJSKI ODPRAVLJENA RUŠČINA. Krakov, 13. aprila. Deutsche Lodzer Zeitung« poroča, da so sklenili na zadnjem shodu poljskih učiteljev v Lodzu, da se odpravi ruščina v šolah. Ker je jamčila neka milijonarka v Lodzu, niso izterjali naloženih 500.000 rubljev, ker so nemške oblasti izjavile, da ne morejo biti Poljaki odgovorni za kozaške nasilnosti v Klajpedi. PREMVSLSKI ČASTNIKI V PERMU. Perm, kamor pošljejo Rusi v Premyslu ujete naše častnike, je glavno mesto git--bernije Perm in leži ob zahodnem vznožju Urala. Mesto šteje 55.000 prebivalcev. Trgovina je živahna, ker se tu zbirajo pridelki z Urala in trgovina iz Kjahte. V mestu se nahajata dve gimnaziji, realka, tri banke in več tvornic. V okolici se nahaja velika državna tvornica topov. XXX SUMLJIV MOLK. Geni, 13. aprila. »Temps« graja, da rusko vojno vodstvo naenkrat ničesar nič ne poroča o bojih pri Omulevu in Orzicu, od katerih so toliko pričakovali. Iz tega se sklepa, da je v najboljšem slučaju ta položaj neodločen. OBSTRELJEVANJE OSOVJECA. Berolin, 13. aprila. Pisma, ki jih pišejo domov topničarji tistih čet, ki oblegajo Osovjec, dokazujejo, da trdnjavo zelo uspešno obstreljujejo. Dne 9. aprila so zopet eno prednjo utrdbo popolnoma porušili. Prejšnji teden so tri dni divjali velikanski požari od jutra do večera v osrednji trdnjavski utrdbi. i^Jemške baterije so se dne 10. aprila zopet približale bolj trdnjavi. Zrakoplovi se še obstreljevanja trdnjave ne udeležujejo. ŽENSKE ZDRAVNICE V RUSKI ARMADI. Berolin, 13. aprila. Ker primanjkuje v ruski armadi zdravnikov, je rusko naučno ministrstvo naročilo medicinskim zavodom, da namerava uvrstiti dijakinje medicine od 6. do 8. semestra v lazaretih kot zdravnice in kot sanitetne uradnice. DROBNE RUSKE NOVICE. Krakov, 10. aprila. Sofijski »Dnevnik« poroča: Car je imenoval generala Radko Dimitrijeva za kneza. — »Go-mec Kijovski« poroča, da je kupila »Novo Vreme«, Azovdonska banka, ki se nahaja v židovsih rokah. ARHANGELSK. Stockholm, 13. aprila. Dohod v pristanišče Arhangelsk je sedaj prost, ker je neki kanadski lomilec ledu zlomil led. Tekom zime so v Arhangelsku pristanišče popolnoma prenovili. RUSI GRADE STRATEGIČNE ŽELEZNICE. Berolin, 13. aprila. Iz Stockholma poroča »Vorwarts< : Za rusko bojno črto grade podnevi in ponoči nove žclcznicc in iz-boljšavajo stare proge. Nad milijon delavcev gradi železnice in ceste. Pred vsem grade nove proge, ki vezejo glavne proge med seboi. POMANJKANJE PREMOGA V PETROGRADU. Petrograd, 13. aprila. (K. u.) »Rječ« piše: Pomanjkanje premoga v Petrogradu vpliva slabo na dušno razpoloženje prebivalstva in je nevarno, ker so morali ustaviti več tvornic, med njimi tucli veliko tovarno Taganroger. Trgovinski minister trdi, cla primanjkuje premoga, ker so ga premalo izkopali in tla ne manjka železniških prevažolnih voz. Meseca marca so izkopali 80 milijonov pudov (1 pud je 16,38 kg) premoga mesto 135 milijonov-pudov. Število delavcev je padio marca od 170.000 na ! 120.000. Delavcev dela 88.000 manj kakor v rednih časih, dasi rudarjev ne pozivajo več pod zastave in jim dovoljujejo prosto vožnjo na železnicah. Vzrok so slabe plače. Cena. premogu se je podvojila, plače pa so se izboljšale le za 5 odstotkov, in živila so za 200 clo 300 odstotkov dražja, kakor precl vojsko. RUSIJA — GLAVNI SOVRAŽNIK NEMČIJE. V »Berliner Tagblatt-u« izvaja zna-ekonom Wolf.f, cla pri treznem presojanju si ni mogoče misliti večje nevarnosti za Nemčijo, kakor je -Rusija. WoIff opozarja na velikansko ekspan-zivno silo Rusije in pravi, cla bi prijateljstvo z neoslahijeno Rusijo rodilo samo razočaranje in ponižanje, kajti naravni ruski osvajalni nagon gre preko vsega prijateljstva in bratstva. Vojska glavni mm. Iz graških listov posnemamo: Vojska, ki je prinesla širšim plastem ljudstva toliko gorja, je donesla srečo marsikaterim iz premožnejših slojev in tistim, ki so v zvezi ž njimi. Pri vojnih dobavah, kakor tudi pri dobavah civilistom so zaslužili milijone. Celo »Neue Freic Presse« piše: Veliko ljudi pozna vojsko le po njenih naporih in da se po njej zniža njih gospodarska moč. Manjšemu krogu jc pa prinesla sijajno srečo, blagostanje in bogastvo. Čez noč so vzklili iz ta! novi milijonarji, marsikdo med njimi si je prej le s težavo služil vsakdanji kruh. Pokriti so se morale hitro potrebščine, ki so stale na stotine milijonov; ker se niso posluževali organizacije industrij-cev, so sprejeli vse ponudbe, samo da bi hitro dobili, kar so potrebovali. Na stan iu na mesto v družbi se niso ozirali. Delovali so posredovalci, ki so veliko zaslužili, ker je šlo za velike množine. Predstavljati si to moremo, če pomislimo, da je zaslužil posredovalec pri nekaj stotisoč oblek za vsako obleko le poldrugo krono; a če je sprejel še več posredovanj, je s primeroma malim trudom zaslužil milijon. Seveda so zaslužile tudi tvornice veliko, a naročila so sprejele večkrat od posredovalcev. Veliko tvornic je bogato zaslužilo, ker so bile založene s surovinami ali so si jih znale pridobili in ker so lahko izdelano blago drago prodale. Posamezne družbe, ki so se pred vojsko nahajale v zadregi, so zopet na trdnem, mali trgovci in tvrdke z nizko obratno glavnico so zaslužile milijone. Kdor je imel živila, predmete za obleko in za opravo in če ga jc mogel si nabaviti, jc imel srečen čas. Velike tvornice so sprejemale naročila od oseb, od katerih bi jih v miru nikdar nc bile; a ravno zato jih jc veliko obogatelo. Boji no zahodu. Nemško uradno poročilo. Francozi napadajo. Berlin, 13. aprila. Veliki glavni stan: Francozi trde, da so vrgli 150 bomb na pomorski kolodvor in livarno v Briiggc. Resnica je pa, da je padlo 9 bomb v oko- lici mesta Ostende in 2 pri Briigge. Škode niso povzročile. Danes ponoči smo zato metali bombe v kraje Poperinghe, Haze-brouk in Cassel, ki so zasedeni po Angležih. Pri Berry au Bac so vdrli Francozi danes ponoči v naš jarek, pa smo jih takoj vrgli nazaj. Napad sovražnih letalcev vzhodno od Reimsa se je ponesrečil. Severnovzhodno od Suippesa je sovražnik zopet vporabljal proti nam bombe, napolnjene z omamljivim plinom. Med rekama Maas in Mosel so Fran-vozi na posameznih točkah nadaljevali svoje napade s silovitostjo, vendar brez uspeha. Trije napadi v dopoldanskih urah pri Maizerey-u, vzhodno od Verduna, so sc z najtežjimi izgubami zrušili v našem ognju. Opoldne in zvečer pri Marcheville, jugozahodno od Maizerey-a podvzeti napadi, pri katerih je imel sovražnik močne kolone, so imeli isti neuspeh. Danes, ko se je pričelo daniti, so Francozi napadli fronto Maizerey—Marcheville; odbili smo jih zopet z znatnimi izgubami za sovražnika. V gozdu Pretre so se vršili noč in dan ljuti boji mož proti možu, v katerih smo počasi pridobivali na ozemlju. Južno od Hartmannsweilerkopta smo sinoči odbili francoski napad. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Nedelja, 11. aprila, ob 3. popoldne V Belgiji, ob Aisni in v Champagni artiljerijski boji. Včeraj zvečer javljerio napredovanje med Mozo in Mozelo se potrjuje. V gozdu Mortmarc smo odbili nekaj protinapadov, vzeli nekaj novih strelskih jarkov in s tem potisnili svojo osvojeno fronto proti vzhodu. Na zahodnem robu gozda Le Pretre smo napredovali in vzeli eno strojno puško. Cel dan je divjal vihar v snegu in cležju. Ob 1 1. u r i ponoči. Severno od Alberta so Nemci v noči od 10, na 11. april na obeh bregovih Ancre naskočili naše strelske jarke pri Hamclu in v gozdu pri Thiepoalu. V bližnjem boju smo jih odbili. V Argonih jc bil ponoči zelo živahen boj. Porušili smo sovražno utrdbo, vzeli 300 metrov strelskih jarkov in obdržali vkljub dvema protinapadoma pri-borjeno ozemlje. Med Mozo in Mozelo pri Epargesu in Combresu od 9. aprila ni bilo infanterijskih bojev. V gozdu Ailly smo 10. aprila v naskoku vzeli celo vrsto novih strelskih jarkov. V gozdu Mortmare se je Nemcem posrečilo zopet vzeti prejšnji dan izgubljene jarke, toda obdržali smo svoje postojanke, kakor smo si jih osvojili 8. t. m. Na zapadnem robu gozda Le Pretre, v kraju Quart en Reserve, sta naša pehota in artiljerija uničila dva ljuia protinapada. Naša letala so zmetala 155 izstreikov na pristaniški kolodvor in neko livarno v Briigge. Uspeh bojev med rekama Maas in Mosel po francoskih poročilih. Berlin, 12. aprila. »Lokalanzeiger« po> roča iz Genevc: V včerajšnjem komunikeju Joffre priznava, da se je francoski napad južnovzhodno ocl Chatc.au - Salinsa ponesrečil, obenem pa skuša povečati važnost podvzetja pri Eparges. Joffre je zamolčal velikanske ugodnosti, ki so jih Nemci dosegli med reko Orne in med višinami nad reko Maas. Glasom zasebnih poročil se je splošni položaj v okrožju Saint Mifiiela ugodno izpremenil na korist Nemcev. Boji pri Verdunu. »Daily News« poročajo o bojih pri Verdunu: Na vseh cestah za francosko bojno črto ob črti Fromezey pri Verdunu-Sl. Mihiel-Pont-a-Mousson vozijo vojni mate-raj natančno južno čez Fresnes les Espar-verne francoske bojne črte dohajajo čez Reims in čez druge francoske kraje neprestano vojaki, ki jih uvrščajo v bojno črto južno od Verduna. Velikanske množine streliva in veliko topov vozijo v črto utrdb ob reki Maas južno od Verduna, kjer tvorijo utrdbe TaVannes, Moulainville, Rosei-lier, Gcnivourt in Trovon artiljerijske de-pote. Pri Verdunu sloje baje tudi angleške čete. Kakor poroča Daily News« se tu razteza bojna črta iz Fromezeya na levem bregu reke Orne v Goussainville, nato skoraj natančno južno čez Frcsnes les Eparges, Dompicrre, Lamarvielle in Maizey, nato prekorači reko Maas zahodno od St. Mihiela in sc obrne nato proti jugovzhodu zahodno od Camp des Roumaines čez Ap remont, Bouconville in Reignevillc v Pont-a-Mousson. t Pau upa na zmago Francije. Dunajska »Zeit« priobčuje iz Rima* Nekemu sotrudniku lista »Ciornalc d'Ita-lia« je izjavil general Pau: V Petrogrrdu, •Atenah, Nišu in v Sofiji so me sprejeli r. največjo prisrčnostjo, v Bukareštu in Rimu pa b.-alovsko. To je umljivo, ker so Ru-munci in Italijani Latinci, plemenski sorodniki Francozov. Ko je časnikar, ki jc govoril v Franciji z mnogimi vojnimi ujei-niki, opozoril generala, da so splošno prepričani o nemški zmagi, mu je odgovoril Pau s poudarkom: S časnikarji govorim le o tem, kar natančno vem. Nočem zato jgo- voriti o tem, koliko časa da bo še trajala vojska ali o vidikih akcije proti Dardanelam in o takih rečeh, a končni triumf Francije in njenih zaveznic je po mojem mnenju zagotovljen. Prodiranje na zahodnem bojišču ponehava. Berlin, 13. aprila. »Rotterdamsche Courant« piše: Prodiranje Francozov pri Verdunu peša, kakor to sklepamo tudi iz francoskih poročil. Splošen vtis je, da so Francozi med rekama Maas in Mosel ljuto napadali, a da so prekinili krvave boje, ne da bi mogli razne male uspehe združiti v velik uspeh. Vojska v Franciji se odloči poleti? Kodanj, 13. aprila. »National Tidende« poroča iz Londona: General Cherfils je pisal v »Le peupla«: Vojska se najbrže odloči poleti z odločilnim udarcem med rekama Maas in Mosel, kjer nameravajo prodreti nemško črto v daljavi 30 milj in 6 milj globoko. Zavezniki zapode Nemce potem do reke Rena. Sledil bo odločilen udarec na desnem bregu reke Ren. DrugI kanadski pomožni zbor. London, 13. aprila. »Times« poročajo iz Otawe: Ministrski predsednik Borde je izjavil v poslaniški zbornici, da stoji v Kanadi pod orožjem 101.000 mož in da je vojni urad prosil, naj se odpošlje drugi ekspedicijski zbor na bojišče. Gurkas niso več v bojni črti. Iz Diinkirchna se poroča, da vojakov indijskega rodu Gurkas več ne uporabljajo na bojni črti. Grey zopet prevzel svoje posle. Rotterdam, 14. aprila. Grey je skrajšal svoj dopust in prevzel vladne posle. Omejena svoboda v Franciji. Kodanj, 10. aprila. »Politiken« piše: Cimdalje traja vojska, tem manj svobodno se Francija vlada. Cenzura je vedno drakoničnejša v proslovju z ono v Nemčiji, vsaka objektivnost je izključena. Monarhistična propaganda postaja vedno močnejša, osobito med armado v častniškem zboru. Preganjanje anarhistov v Parizu. Geni, 13. aprila. Listi poročajo, da je zadnje dni pričela pariška policija preganjati anarhiste. Sedem anarhistov so že zaprli. Monopol piva na Angleškem. Amsterdam, 13. aprila. »Daily Ex-press« poroča, da namerava angleška vlada uvesti monopol piva. V ta namen bo vlada pokupila vse pivovarne in gostilne. Francija prepovedala izvoz nikelnastega in bakrenega denarja. Basel, 13. marca. (K. u.) »Baseler Nachrichten« poročajo: V francoskih obmejnih krajih so nabili dne 1. aprila razglas, ki prepoveduje izvoz nikelnastega in bakrenega denarja, če tudi ni francoskega izvora. Izjeme sme dovoliti le francoski finančni minister. Ker so podpirali nabor belgijskih mladeni- čev, Berolin, 9. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Bruslja: Vojni guverner objavlja nov seznam Belgijcev, ki so obsojeni na dve- do dvanajstletno ječo, ker so pospeševali vstop svojcev ali drugih mladeničev v belgijsko armado. Ti mladeniči bi vsled nemške invazije imeli služiti pod nemškim orožjem. Kdor je takemu fantu kakorsibodi pomagal čez mejo, je bil strogo kaznovan. Med obsojenci so osebe iz vseh slojev, tudi policijski uradniki; te so zadele najhujše kazni. Taki izkazi se bodo v svarilo redno objavljali. Marseljeza v Belgiji prepovedana. Guverner je pod kaznijo z ječo do dveh let prepovedal prepevati v Belgiji francosko narodno himno marseljezo. Angleška protinemška liga. Rotterdam, 13. aprila. Iz Londona še poroča: Glasom »Morning Post« se je v soboto v Londonu ustanovila protinemška liga. Liga poziva v listih angleški narod, da popolnoma izloči nemško trgovino. Povodnji v Franciji. Geni, 13. aprila. (K, u.j Iz Chalona sur Saonne poročajo o velikih povodnjih v osrednji Franciji. V dolini Saonne je veliko polja poplavljenega. Pariz — Him. Frankiurt, 13. aprila. »Frankf. Zeitung« poroča iz Pariza: General Pau se je s svojega orijentskega potovanja vrnil čez Rim v Pariz, Z istim v*.akom je odšel tudi italijanski pariški poslanik Tittoni. Prejšnjega zunanjega ministra Hanotauxa je sprejel papež v zasebni avdijenci. Genf. 13. aprila. General Pau je danes došel iz Marseiila v Pariz. Z njegovim poročilom se bo pečal posebni ministrski svet. Za kaj bodo Pau-a v bodoče porabili, je odvisno od dogodkov. Za in proli v nalili. »M. N. Nachrichten« poročaio z dne 12. aprila iz Rima: Za včerajšnjo nedeljo so intervencionisti in socialistični nevtra-listi napovedovali zborovanja po vseh večr jih mestih. Vlada je prepovedala vsa zborovanja, pa vendar so poskušali zborovati. Do posebnih izgredov ni prišlo, ker se je obširno poskrbelo za red. V Rimu so brez težave razgnali nekaj sto manifestantov. Okoli 100 mladih fantičev, ki so pred Milanom imeli svoje vaje, so napadli delavci in kmetje s klici: »Proč z vojsko, evviva Avstrija!« Fantiči so zbežali, Na begu jih je napadla nova gruča s palicami in kamenjem in jih razkropila po polju. Pri petkovih kravalih v Turinu je morala večkrat nastopiti konjenica. Več oseb je bilo težko ranjenih in aretiranih. »Pester Lloyd« poroča iz Rima: Zadnjo nedeljo so se vršile v Rimu velike demonstracije nevtralistov in intervencijoni-stov, katere je pa vojaštvo in policija kmalu udušila. V nekaterih mestih je prišlo do spopadov med vojaštvom in demonstranti. Mussolini je hotel z nekega voza govoriti ljudstvu, pa je bil aretiran. Tudi futurista Martinellija so zaprli. Enaka usoda je zadela socialista Vello, ki je poizkušal pred neko kavarno govoriti. Boli z vstaši v Tripoiisu. Tripolis, 13. aprila. 9. aprila je italijanski vojaški oddelek, ki je bil pod poveljstvom polkovnika Rosso poslan v varstvo prebivalcev v Orfelli, južno od Tripolisa, pri Torri Mahelen zadel na močno skupino vstašev. Prišlo je do hudega spopada, v katerem so bili vstaši popolnoma tepeni. Veliko s tovori obloženih velblodov je ostalo v rokah Italijanov. Izgube vstašev so bile zelo velike. Italijani so izgubili 2 mrtva in 4 ranjene. Bolgarija, Srbija, Turčijo. NOVA POLITIKA BOLGARIJE? Geni, 13, aprila. »Petiti Parisien« objavlja razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom ,ki je izjavil, da je Bolgarija doslej varovala najstrožjo nevtraliteto. Postopanje zaveznikov pa zahteva novo politiko Bolgarije, Bolgarija bo storila svojo dolžnost in uresničila narodni program, Sofija, 13. aprila. Vlada je oba ruso-filska časnika »Mir« in »Preporod« zatrla, drugim časnikom pa naročila, naj o Turčiji pišejo dostojno. SRBSKE IZGUBE V BOJIH Z BOLGARI. Sofija, 14. aprila. V bojih pri Gev-geliju je padlo 650 srbskih vojakov in 6 častnikov. FRANCOZI O VPADU BOLGARSKIH ČETAŠEV V SRBIJO. Pariz, 9. aprila. »Petit Parisien« upa, da bo obžalovanja vredni spor zaradi vpada bolgarskih četašev čez srbsko mejo v kratkem poravnan. V »Petit Journalu« obdolžuje Pichon bolgarsko vlado krivde na žalostnih dogodljajih ter pravi, da so pojasnila bolgarske vlade glede teh dogodkov nezadostna. List očita bolgarski vladi, da hoče splošno zmedo še povečati v svo-i jo korist. Ob Strumnici so v bojih z bolgarskimi bandami končno zmagali Srbi. Kakih 3000 Bolgarov se je moralo umakniti čez mejo. S seboj so vlekli mnogo vašča-nov kot talce. Srbi so tu izgubili 125 mož in pet častnikov. Bolgarski četaši so imeli uniforme bolgarske redne vojske in stre-ljivo iz bolgarskih vojnih skladišč. BOLGARIJA IN TURKI. Iz Sofije poročajo: Radoslavov je poklical zastopnike trojnega sporazuma k sebi in jim je odločno izjavil, da Bolgarija v nobenem slučaju ni pustila nemške municije namenjene za Turčijo skozi svoje ozemlje. ZADNJE BOMBARDIRANJE BEL-GRADA. Srbsko uradno poročilo o obstreljeval nju Belgrada, dne 7. aprila pravi: Včeraj zvečer okoli 6, ure je začel sovražnik obstreljevati mesto iz baterij na bebejanskih' višinah. V mesto je padlo 40 granat, ranien ni bil nihče in škoda le majhna. BombardiV ranje je trajalo eno uro. Naš ogenj je usta-i vil baterije. Ravnoistega dne se je vslec^ dobro merjenega ognja naše artiljerije po-£ nesrečil sovražnikov poskus izkrcati četoj na donavskem otoku Ničanka, f RUSKA POMOČ SRBIJI. Bukarešt, 13. aprila. »Universul« poroča iz Gulaca: V petek ponoči se jo; vozil tu mimo po Donavi iz Remja velik, ruski transport municije in živil v' Srbijo. Transport je tvorilo 17 ladij vla-čilnic. in 7 remorkerjev. Transport jel bil eden največjih, ki jih je odposlala: Rusija Srbiji, odkar traja vojska. TURŠKE MINE POTOPILE ŠTIRI RUSKE PARNIKE. Bukarešt, 13. aprila. »Sccolul« poroča Trije parniki ruske paroplovne družbe v Odesi in neki parnik črnomorske in podonavske paroplovne družbe v Odesi so zadnji teden meseca marca zadeli, ko so vozili v bolgarska pristanišča, na turške mine in so se potopili. Rešen je bil le kapitan in 13 mož zadnjega parnika. Ruskemu časopisju so prepovedali o tem poročati. BOJI V KAVKAZU. Petrograd, 11. aprila. Generalni štab poroča: Dne 8. aprila se je ob morju streljalo s topovi in puškami. V smeri 01ty se je culo neznatno treljanje iz pušk. Na ostali fronti vse pri starem. GOLTZ PAŠA PRI SULTANU. Carigrad, 13. aprila. V nedeljo je sprejel sultan v posebni avdijenci barona Goltz pašo, ki mu je izročil železni križ 1. razreda, katerega je podelil cesar Viljem. HAKHI PAŠA SE VRNIL V CARIGRAD. Carigrad, 13. aprila. (K. u.) Bivši veliki vezir Hakhi paša se je po dveletni odsotnosti vrnil nazaj v Carigrad. Hakhi paša je bival med balkansko konferenco v Londonu, odkar je izbruhnila vojska, pa v Berolinu. Na morju. POMORSKA BITKA V SEVERNEM MORJU? Kodanj, 14. apr. Ob norveškem obrežju se čuje močno gromenje topov. Iz tega sklepajo, da se vrši bitka v Severnem morju. TRANSPORT NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV IZ ANTWERPNA V SEVERNO MORJE. London, 13, aprila. (K. u.) Mornariški sotrudnik »Timesa« piše o transportu nemških podmorskih čolnov iz Antwerpna v Severno morje: Transport po kanalih je mogoč, a če bi bili naši letalci, kakor smo upali, uspešno napadli ladjedelnice v Ant-\verpnu, bi ne bili mogli Nemci prepeljati po tej poti treh nemških podmorskih čolnov na belgijsko zahodno obrežje. ŠVEDSKA PROTI ZLORABI NEVTRALNIH ZASTAV. Stockholm, 14. aprila. Švedska vlada je prepovedala vsem tujim trgovskim ladjam vozit^i po švedskem vodovju pod napačno zastavo. RAZBITA JAPONSKA KRIŽARKA. Rotterdam, 13. aprila. Iz San Frančiška se poroča: Neki semkaj dospeli kapitan je javil, da je dne 9. aprila s svoje ladje blizu zaliva San Bartolomea zapazil ostanke razbite ladje. Gre za japonsko križarko »Asama«, ki je bila blizu zaliva nasedla. Ladja se smatra za izgubljeno, POMOŽNA KRIŽARICA »KRONPRINZ WILHELM«. London, 13. aprila. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz New Torka: Kapitan nemške pomožne križarice je izjavil, da ni imel nobenega topa, ko je 23. avgusta zapustil New York. Šele ko je zaplenil angleški parnik »Corenti-na«, je prišel v posest topov. Primanjkovalo mu je pa živil. Posadka se je preživljala edinole z rižem. Pozneje je križarica zaplenila nekemu francoskemu parniku sukno, iz katerega je napravil uniforme za moštvo. NEMŠKA KRIŽARKA »KRONPRINZ WILHELM« POTOPILA TRINAJST ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH TRGOVSKIH LADIJ. London, 13. aprila. »Times« poročajo, da je potopila nemška pomožna križarka »Kronprinz Wilhelm« 13 angleških in francoskih ladij. PARNIK »WAYFASER«. Rolterdam, 13. aprila. (Kor. ur.) »N. R. Courant« poroča iz Londona: Okoli sto potnikov parnika »Wayfarer« se je izkrcalo v Falmouthu. Dosedaj še niso mogli dognati, če je »Wayfarer« zadel ob mine ali če je bil torpediran ali če je eksplozija na krovu samem provzro-čila nesrečo. Začetkoma se je zdelo, da sc bo »Wayfarer« potopil, neki drug parnik ga je pa privlekel v pristanišče. Marok o. Geni, 13. aprila. Madridski »Impar-riai« poroča; Položaj v Maroku sili do katastrofe. Celo pristanišča na zahodnem obrežju so morale zapustiti francoske oblasti. Agadir so zasedli mohame-dancl. V Mogadorju so izkrcali francoske vojake. Boj za Carigrad. ZAKAJ SO USTAVILI NAPAD NA DARDANELE. Geni, 13. aprila. Trdi se, da so napad na Dardanele zato ustavili, ker zahtevajo Rusi Carigrad. NAPAD V SAROŠKEM ZALIVU. Berolin, 13. aprila. »Lokalanzeiger8. uri zvečer v društveni sobi. lj Zadeva tvrdke Zajec & Horn. Včeraj se je vršil pri tukajšnjem dež. 'sodišču poravnavni nasvet v zadevi tvrdke Zajec & Horn. Tvrdkina ponudba na 40 odstotno poravnavo je bila od upnikov sprejeta. lj Osebna vest. »Wiener Zeitung« poroča, da je naučni minister podelil naduči-telju v Spodnji Šiški g. Francu L a v t i ž a r naslov ravnatelja, lj Vojaško delo za krojače in šivilje. Ker hodijo glede tega razna vprašanja na »Zavod za pospeševanje obrti«, se tem potom objavlja, da morejo dobiti sedaj tudi posamezni krojači po deželi vojaško delo. Treba je le, da preskrbe potrebno jamstvo in da se zavežejo za pravočasno izgoto-vitev nakazanega jim dela. Radi prihrankov na transportnih stroških pa naj se vzamejo krojači istega okraja skupaj in si razdele delo po lastni previdnosti. Tudi šivilje se brez truda lahko priuče šivanju vojaških oblek in naj se v ta namen kolikor mogoče zedinijo s krojači dotičnega okraja. Vojaškega perila pa »Zavod za pospeševanje obrti« najbrže ne bo več oddajal v delo. Šivilje, ki so že šivale vojaško perilo, se naj obrnejo za delo, če niso članice kake zadruge, naravnost na »Zavod za pospeševanje obrti«, lj Prvi redni občni zbor »Kreditne zadruge«, registrovanc zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 18. aprila 1915 ob 10. uri dopoldne v steklenem salonu hotela »Lloyd« (Miklošičeva cesta št. 8) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika predidočega izrednega občnega zbora. 2. Poročilo o stanju sanacije »Glavne posojilnice«. 3. Popolnitev načelstva in nadzorstva. 4, Čitanje revizijskega poročila, 5, Prememba pravil. 6. Slučajnosti. — Vabijo se vsi zadružniki, —• Občni zbor je sklepčen, če je prisotna ali zastopana vsaj ena desetina za glasovanje upravičenih članov, Ako bi na 10. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti dan ob 11. dopoldne drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. lj Umetniški štipendij. Naučno ministr« stvo je podelilo slikarju Franc Tratniku štipendijo v znesku 500 kron. lj Predsednik »Deželnega in gospej-nega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko«, Gustav del Cott je vsled poklica odpotoval na Dunaj, da prisostvuje konferenci glede oskrbe invalidov za Avstrijo. I j Ljubljanska podružnica »Dxu> štva avstrijskih bančnih in hranilnič-nih uradnikov«. Pri zadnjem mesečnem zborovanju imenovanega, društva se je med drugim razmotrivalo tudi o sedanji veliki draginji. Pri tej draginji trpi največ uradništvo, ker plača je ostala ista, medtem ko se je cena živil podvojila. Ljubljana je bila že pred vojno glede živil eno najdražjih mest, kar pa se je pri sedanjih težkih razmerah znatno poslabšalo. Z ozirom na to okoliščino upa uradništvo, da bodo ravnateljstva tukajšnjih denarnih zavodov dovolila primerno podporo, kakor so to že storili nekateri drugi zavodi in uradi. Kakor sc čuje, se že vrše pri nekaterih zavodih med ravnateljstvom in uradništvom tozadevna pogajanja. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Pirnat, poljska dninarica, 69 let. — Josip Zavaš-nik, posestnikov sin, 1 dan, — Marija Škof, posestnikova žena, 68 let. — Avgust Edv, Kohler, podčastnikov sin, 3 mesece. — Josip Krasny, pešec 13. pešpolka. — Pavel Krašovec, sin železniškega delavca, 9 mesecev, — Josip Ojster, posestnik-hiralec, 44 let. lj Burja je današnjo noč tako shladila, da je močno pomrznilo in bi bila, ako bi bilo že cvetje, neizogibna pozeba. lj Tatvina, Danes ponoči se je v Rudniku dosedaj še neznan tat vtihotapil v Golijevi hiši skozi podstrešje v vežo in ukradel iz dimnika štiri lepe kose svinjine pa s plenom zopet odšel po isti poti nazaj. IZGUBIL SE JE v soboto v Ljubljani lovski pes rument barve z belimi lisami, ki sliši na ime »Rumen«. — Kdor ga je ujel ali videl, naj blagovoli to takoj sporočiti upravništvu ali uredništvu našega lista. Kupimo MLEKO 700 do 800 litrov na dan, po najvišji ceni. Ponudbe pod .Aproviz arija' 783 na upravo Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma teta in sestra, gospa Marija Škof hišna posestnica in gostilničarka po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 13. t. m. ob 3Ui. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v Četrtek dne 15. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rečna ulica št, 8 na pokopališče k Sv. Križu. * Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V Ljubljani, dne 14. aprila 1915. 800 Žalujoči ostali. ANTIKVARJAT Katoliške Bnkvarne v Ljubljani ima na razpolago po skrajno nizkih cenah: Feigerle: Der gesttge Kampl dartfesteUl in Preiigten. Wicn 1850. Vez. K —.83. Miroir du Clerge: Anle'tung zur Selbst-priiiung fiir We!tgeistliche. Miinchen 1836. Vez K 1—. Phi-lipp: Belrachiungcn iiber das Leben, die Tugeaden und Vorziige der allea-sel gsten Junglrau Maria. Regensburg 1873. Vez. KI.—. Egger: Betrachtungen iiber č'e s'ebea Wor-ie unseres sterbencen Erioscas. Mit Gebeien, Baispielcn und Ge-angen iur d:e heil, Fasienzeit und Chanvoche. Augsburg 1842. Vez. K 1.—. Breckner: Die J ehre des heil. Frsnz von Saies von c?er w?.hren Frommigkelt. Freiburg 1875. Vez. K —.80. Liguori: Der voilkcmme^e Christ. Wien 1853. 13. natis, vez. K —.80. Wilden: Die Bekenntaisse des heil. Augsi-sLcus. Schaffhausen 18S5. Vez K i.—. fluguet: Bs^rrcfatungen iiber das ailerhei-li^stc AH^rsaltr^ment. Schaffhausen 1863. Vez. K —.60. Martin: Das christliche Leben, Mainz 1875. Vez. K —.60. Sain Jure- Die drei geisilichen Wega: Rel-rUgung, Erleuchtung und Vereinigung. Betrachtungen iiber die bochslen und wicht?gsten V/ahrhe ien des Glaubens. Regensburg 1865. Vez. K —.80. Silhert: Das Leben unseres Herra Jesu Christi. Leipzig 1838. Vez. s krasnimi ilustracijami K 6.—. Dieringer: Lehrbuch der kath. Dogmatik. Mainz 1847. Vez. K —.80. Stockl: Das Opier nach seinem Wesen und nach seiner Geschichte, Mainz 1851. Vez. K 1.40. D-bois: Der praktlsche Seelsorgsr oder: Wie wirkt man segensrešch in e!ner Gememde? Mainz 1867. 3. natis, vez. K —.80. Dubcis: Der heil'ge Priester oder die Not-wendigkeit der priesteriichen Heilig-keit und d:e M'tter, um sle zu eriangen nr.d zu vervollkommen. Regensburg 1872. Vez. K 1.—. v'-,:1 ''"čš.. v, : % Zahvala. Za ljubeznjivo sočutje nad boleznijo našega v pondeljek v tukajšnji deželni bolnici umrlega nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Ivana Zafdela c. kr, orož. straimojstra v Vipavi ter za številno spremstvo ob pogrebu pokojnika, se najiskie-ne)še zahvalju.emo vsem bližnjim in daljnim prijateljem in znancem. Zla^t. se pa zahvaljujemo za številno udeležbo pri pogrebu visokemu častniškemu zboru. V Ljubljani, dne 14. apr. 1915. Soproga in brat. Kupijo so uobraohranjene «*% v A/NTO/N BOC barv:rija in kemična pralnica f j LiiibIjana,Eeienburgovau].6 • Dela se izvršu ejo tudi na Glinceh št 46 fJizke cene! Točna in solidna postrežba! O&stoj tvrdke že cez 50 let. Slov.to, najbolj dct.katesno kUHU dobavlja najcene.e Exquis.t-iovarna, Pardub'ce. m SANATORItJM • EMONA 74 ZA NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE • BOLEZNI. ,1 PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • komenskega ulica- 41 v. I SEF-ZDTOMK PRJ-VHJ-D^FR.DERGANC j Išče se za župnišče v Istri. — Naslov nove upravništvo „Slovenca" pod štev. 753. Gimnazijski absolvent se takoj sprejme kot ači učitelj Neobhodno je potrebno znanje klasičnih jezikov in nemščine, 793 Dr. V. Červinka, okrož. zdravnik, Polzela, Štaj. Sprejme se takoj za večje delo V • »P vešča šivanja kostumov. Stara pot št. 9. Sprejmeta se za takojšnji nastop za Bosn. Krupo dva izurjena, zanesljiva ... x/ O V2LC2L Povpraša naj se prt tvrdki Samohrd & Lončarič, Ljubljana, Gledališka ulica 7. rf • • ipremccijive vezne odeje. Tovarna nepremofljivega blaga Avgust Sattierja sinovi, Gradec, LandJiaus-gosse, v mestni hiši in nasproti iste. Preprodajalci in kiajevni zastopniki se sprejmejo. 787 boljše pisemske znamke v vefijih množinah, in stara pisma s pisem znamkami se ku-Danes po 6. uri zvečer in jutri popoldne med 1. in 2. uro. 790 Fischer, hotel „Union" Ljubljana. "3®® Rabljen, a dobro ohranjen ročni se kupi. Ponudbe pod »Voz« na upravništvo lista. 740 Priložnostni nakup! —..... l«T Samo neka) tfnU Več vrst različnih se pod roko za polovično ceno vrednosti proda. Pojasnila da iz prijaznosti MAČEK & CO., Ljubljana, Franc Jožefa c. 3. Proda so po zelo nizki ceni več do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3409 foiogiafiji 3409 prvi fotografski in povečevalni zavod v L;ubljani, Kolodvorska uli a 3ia. Dr.IvanBenkovič odvetnik v Celju sprejme takoj ali pozneje * o ♦ uporabni zlnsti za nizaije. Več se noizve pii Mar. Er.bernik, trgovka, Spod. Bi: nje, p. Stražlšce pri iiranu. 733 Vabilo na IV. redni občni zbor hranilnice in posoiHnicc za Planino In Sludeno s sedežem v Planini rsgistrovarta zadruga z nenmajono zavezo ki se ho vršil d e 25. aprila 1915 ob 11. uri dopoldne v pisarni župnega urada v Planini. Dnevni red: L Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Pregled in potrdilo računov za leto 1914. 4. Voiitev nače'stva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo, Ako bi zbnr ne bil sklep*en, se skliče pol ure kameie v sin slu društwnih pravd drugi ončni zbor, ki sklepa brea ozira na število udeležencev. Za popolno moško obleko (rt ml <*rno bla^o ali blas • mo Icrnni vz »rr-ev $a lo...... Za moti. minsko ou.oko (4 1, m ula»» za . . . . -40 m ost.ankov m obloko. uimo. por lo .... '.'(»m ostankov za obleko. ulu^o. porilo .... 31 m ostankov sifona in tkanino.......X 18"- K IV— I itos i2.) mi alpsko tkanino.........K svitu-- 6 široki b rju i..............3 IS'- K jj*— '-tucata pultu, brisan in tupata rofooev ... K 8 — XC 11- - Navadili po povzs.ju ao to5no Izvimo. 665 Al. k, tkalnica, Sy'coVa pri Sta^ksnbaehu, čsško želna podružnica v Ljubi ani ; v « 1 • Si" ■'>'■% 114 t« (jež> živli. in rentne, nezg. iit a-nstvene zaviravalnice j : spre;ema zavarovinia na t!ož. prvem letu: Stan e zavnrovHm koncem : leta 1913....................................K 170,217.149' — • Stane garnci škili londov kotnem letd 1913.................. . K 43 42'1.496'17 • V letu 1913. se je izplačalo zavarovjticem na dividendah iz čistecj» dobička ... K 432.232'66 Kdor namerava ž.vljensko zavarovanje, nai s» v lastno koris. obr.ie do gori imenovane po .ruž.nce. — Piospekti zastonj in poštnine prosto 2171 Ki" Sposobni zastopniki se sprejmeio po:! na ugodnejšimi pogoji. "*2£Q