tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 - Fax 0432/730462 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir Št. 37 (539) • Čedad, Četrtek, 11. oktobra 1990 ZUNANJI MINISTER V TRSTU SPREJEL SLOVENCE De Michelis podpira sprejem našega zakona Zunanji minister Gianni De Michelis se bo sam osebno zavzel, da bi se postopek za sprejem zaščitnega zakona premaknil z mrtve točke, sam zakon pa naj bi bil sprejet še pred koncem te zakonodajne dobe. To je predstavnikom Slovenske kulturno gospodarske zveze zagotovil zunanji minister na sprejemu manjšinskih predstavništev v petek 5. oktobra v Trstu. Toda ob tem je minister, ki je v Trstu sodeloval na prvi konferenci objadranskih gospodarskih zbornic Italije, Jugoslavije, Grčije in Albanije, tudi poudaril, da mora biti manjšina pri svojih zahtevah realna - čeprav so možne izboljšave Maccanicove-ga osnutka - in na ta način omogočiti sprejem zaščitnega zakona, kar naj bi bilo po njegovem mnenju v tem trenutku najbolj bistveno. Predstavniki SKGZ Klavdij Palčič, Dušan Kalc in Viljem Černo, ločeno pa je minister sprejel tudi člane slovenske komisije Psi Pečenika, Pahorja, Benedetta in Tersarja, ter za tem deželnega tajnika in presednika Ssk Jevnikarja in Terpina, so ministra opozorili na zamude pri sprejemanju ustreznega zakona za zaščito manjšine in na pomanjkljivosti Maccanicovega osnutka, ki prevideva nižjo ra- ven zaščite, kot bi jo bila Italija dolžna zagotoviti na podlagi sprejetih madnarodnih sporazumov. Glede vprašanja financiranja dejavnosti slovenskih ustanov je minister De Michelis obljubil svojo pomoč, kar velja tudi za problem slovenske šole v Špet-ru, za katero je zahteval podrobnejše informacije. Glede finančnih sredstev za potrebe slovenske in italijanske manjšine pa je minister povedal, da bi morala biti sredstva za manjšine tudi v zakonu za obmejna področja. Pred predstavniki slovenske manjšine je italijanski zunanji minister sprejel tudi izvoljene poslance italijanske narodnosti v slovenski skupščini Aurelia in Franca Jurija, Roberta Battellija in Isabello Flego, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom Unije Italijanov za Istro in Reko Silvanom Sauom in predstavnico istrskega avtonomističnega gibanja Dieta Loredano Bogliun Debe-ljuh. Predstavniki italijanske manjšine so ministra opozorili predvsem na krizne razmere v Jugoslaviji in s tem v zvezi na probleme s katerimi se italijanska manjšina vsakodnevno sooča v Sloveniji in na Hrvaškem. (po Primorskem dnevniku) PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE LOJZE PETERLE V TOREK V ČEDADU Lipa vabi na kosilo po našim "Dobar dan gaspuodje, ka' želta?" "Ist bi teu an paštičo, potlè no bišteko an za kon-tomo nomalo miešane solate..." "Ne, ne, gaspuodje.... donas tle na kuhamo takih reči, donas tle par nas ušafa-ta samuo naše dobre, zdrave, tipične jedi, tiste dobre jedi, ki so jih znal kuhat naši te stari: kapus stenfan s klobasico, grah s salaman, pulen-to, brižo, štakanje, šnite... Vesta, naša gostilna je miez tistih, ki, hvala zadrugi Lipi iz Špietra, ki je imiela telo dobro an pametno idejo, donas, nedieja 21. otuberja, pru takuo 28. otuberja, 4. an 11. novemberja bojo kuhale samuo po našim. Na varh vsega, vam še šenkamo skliedo, ki je na tipična bukalinca iz naših kraju, v kateri bota jedli dobruote, ki vam ponujamo". Tuole je kar bomo mogli čut v nekaterih restavracijah, tratorijah tle po naših dolinah ki, kot lansko lieto, beri na strani 2 PRESI IN CASTAGNA Mostra-mercato a San Pietro al Natisone. Per saperne di più leggete a pagina 4. E’ il momento della Benecia? La storia ha subito negli ultimi esi un'accelerazione senza predenti e cioè che era inimmagi-ìbile solo qualche anno fa è dimuto realtà. E’ definitivamente iduta la cortina di ferro, nei pae-dell'est è stato dichiarato il fal-nento di un'esperienza politica 1 economica, sta nascendo una rova Europa. Certamente non ancano i timori, come quelli sudati dalla riunificazione della ermania, come non mancano le cognite. Lo scenario che abbia-o di fronte è completamente rovo, ma soprattutto carico di faino ed aspettativa. Si aprono ìove prospettive e possibilità in impo politico ma soprattutto sul ano economico e culturale. Inserita in questo contesto la jestione della tutela, o meglio dia mancata tutela della comu-tà slovena nella provincia di dine ed in tutta la regione sem-a ancora più difficilmente com-ensibile, gli ostacoli che vi si appongono irrazionali ed addi-ttura ridicoli, come ha sostenuto prof. Paolo Petricig, primo dei latori lunedi scorso a S. Pietro al atisone alla tavola rotonda sul ma II momento della Benecia'. Organizzato dalla rivista "Qua-ìrni friulani ", che al tema degli oveni dedica nel suo ultimo nu-ero ampio spazio, l'incontro ha ;rmesso di mettere a fuoco e ra-onare ancora una volta su un ma che sarebbe più che noioso : dalla sua soluzione non dipen-;sse la sorte della nostra comu-tà. E l'interesse per la problema- tica è stato dimostrato anche dalla buona partecipazione all'incontro, fra i presenti diversi amministratori e tre sindaci Marinig di S. Pietro, Chiabai di Grimacco e Zufferli di Drenchia. Oltre a Bruno Mancini ed Elvio Ruffino della redazione dei Quaderni friulani, al tavolo dei relatori c'erano i prof. Paolo Petricig e Guglielmo Cerno e l'on. Danilo Bertoli. Oggi dovrebbero essere cadute molte preclusioni, ha sostenuto Petricig, come quella dell'equazione slavo-comunista, o del fattore confine, oppure che la gente sia contraria ad un provvedimento di tutela. C'è la proposta Maccanico sulla quale gli sloveni hanno espresso riserve, ha detto Petricig, tuttavia hanno anche sostenuto di essere pronti a discutere. E' il momento di dare nuovo impluso alla legge. E sul piano dei contenuti dovrebbero muoversi di più anche le amministrazioni comunali. Cerno dopo di lui ha sviluppato un articolato ragionamento per dimostrare come pluralismo culturale e linguistico siano condizione necessaria per affermare anche il pluralismo politico, per sostenere come una comunità marginale come la nostra debba essere difesa e sostenuta proprio per la sua diversità, oggi non più colpa ma ricchezza. L'on Danilo Bertoli ha poi ripreso il tema del nuovo quadro euro segue a pagina 2 Na varhu Everesta tudi naša dežela! V nediejo 7. otuberja pred-pudne, parva skupina alpinistične odprave Alpe Adria Sagar-matha 90, v kateri so Andrej an Marija Štremfelj an Janez Jeglič, an z njim še šerpa Kahkarita, je paršla na varh striehe sveta, na Everest. Lepo novico je sporočiu v to-rak zjutra sam minister za turizem iz Nepala. Takuo od nedie-je je na varhu Everesta tudi zastava, bandiera Furlanije - Julijske krajine. Marija an Andrej Štremfelj an Janez Jeglič, za prit na varh striehe sveta so zbral "navadno" pot an so pustil par kraj ameriško smer, direc-jon, zavojo velikih zametu snega, ki so jim runal previč težav. S troštam, de bo liepa ura, je za se čakat, de na varh Everesta pridejo tudi druge skupine špe-dicjona v katerih so alpinisti De Infanti, Mazzoleni, Župančič, Vi-dali in Jelinčič an še Silvo Karo. Tela novica je parnesla tle v Furlaniji puno veseja an sodis-facjona, posebno organizatorju telega spedicjona, v katerem so kupe Slovenci an Italijani, ki je Slovensko planinsko društvo iz Tarsta. Ekspedicija Alpe Adria Sagar-mahta 90 je bila ideja Slovenskega planinskega društva. Želja je bla tudi tista, da se tel podvig razšieri tudi na druge dežele, ki so uključene v skupnost Alpe Adria. Zatuo so zaprosili pomu oč, an pokroviteljstvo Furlanije Julijske krajine an naša dežel: je pozitivno odguorila, takuo di so kompetentni organi tudi fi nančno podparli špedicjon, ki ji je organizalo, kot rečeno, Slo vensko planinsko društvo i Tarsta v sodelovanju s komisiji za špedicjone v gorah po svieti pri Planinski zvezi Slovenije. Na koncu naj še povemo, de tolo inicjativo so organizatorji člani ekspedicije in vsi tisti, k so pri uresničitvi načrta poma gali, želieli praznovat 10-lietnici skupnosti Alpe Adria. BENEŠKA GALERIJA Špeter sobota 20. oktobra ob 18. uri otvoritev razstave GIANCARLA ERMACORA Prisotna bosta Giacomo Cum, pokrajinski odbornik za kulturo Tito Maniacco, pisatelj in kritik Vsi vabljeni! Društvo beneških likovnih umetnikov »Pridem na Senjam« Po srečanju na sedežu KD Ivan Trinko je obiskal dvojezično šolo Predsednik Lojze Peterle bo prišel v nedeljo 28. oktobra na Senjam beneške piesmi na Lie-sa, v Grmek. Tako je obljubil v torek v Čedadu, na srečanju s predstavništvom slovenskih organizacij videmske pokrajine. Predsednik slovenske vlade je v torek odprl v Avianu skupaj s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem tečaj postdiplomske-ga študija. Ob tej priložnosti se je dopoldne, v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu, srečal s slovenskimi predstavniki. Nato je obiskal dvojezično šolsko središče v Špetru. Še prej pa ga je sprejel čedajski župan Pascolini, s katerim si je ugledni gost iz Slovenije ogledal tudi razstavo o Langobardih. Predsednik Lojze Peterle dobro pozna Benečijo, ki jo je neštetokrat obiskal, pozna našo razvojno pot, še zlasti v zadnjih dvajsetih letih, pozna tudi nekatere naše kulturne in politične delavce. Dveh od njih, ki nista več med nami, se ju je v torek v Čedadu tudi spomnil: nepozabnega duhovnika Rina Marchiga in arhitekta Valentina Simonitti-ja, dva moža, kot je poudaril, izredno kvalitetna, ki sta zelo veliko prispevala k rasti Benečije. Predsednik slovenske vlade Peterle med obiskom prvega razreda dvojezične šole v Špetru beri na strani 2 «PT PREJŠNJI TEDEN SREČANJE S PREDSTAVNIKOMA PSDI V ČEDADU V iskanju prijateljev Renato Bertoli, Piergiorgio Bertoli in predsednik Černo V okviru rednih stikov in odnosov s strankami je prišlo prejšnji teden v Čedadu do srečanja s vidnima predstavnikoma socialdemokratske stranke. Renato Bertoli, predsednik deželnega komiteja in Piergiorgio Bertoli, pokrajinski tajnik Psdi sta bila gosta videmskega pokrajinskega odbora Slovenske kulturno god-podarske zveze. Srečanja so se udeležili predsednik Viljem černo, Giorgio Banchig, Jole Na-mor, Živa Gruden in predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Slovenci so predstavnike soci- aldemokratov najprej seznanili z delovanjem slovenskih organizacij in ustanov v pokrajinskem in deželnem merilu, v prvi vrsti pa so jih opozorili na odprta vprašanja. V tem okviru je seveda bil govor o zaščitnem zakonu, o zakonu za obmejna področja, o priložnostnem zakonu, ki bi omogočil delovanje slovenskih ustanov. Dosti je bilo govora tudi o problematiki dvojezičnega izobraževanja in o priznanju dvojezičnega vrtca oziroma šole v Špetru. V drugem delu srečanja so gostje tudi obiskali špetrsko šolsko središče. Renato in Piergiorgio Bertoli sta pokazala precejšnje zanimanje za nakazane probleme in sta obljubila sodelovanje pri njihovem reševanju, prav tako sta se tudi obvezala, da bosta posredovala pri vsedržavnem tajniku socialdemokratske stranke, Carigli, da bi prišlo do srečanja s predstavniki Slovencev. Il ministro Gianni De Michelis si impegnerà personalmente affinchè riprenda il suo corso l'iter parlamentare della legge di tutela della comunità slovena in Italia, che comunque dovrebbe venire approvata entro questa legislatura. Questo è quanto ha assicurato ad una delegazione dell'Unione culturale economica slovena, venerdì scorso a Trieste dove De Michelis partecipava alla prima conferenza delle camere di commercio dei paesi che si affacciano sull'Adriatico: Italia, Jugoslavia, Albania e Grecia. De Michelis ha incontrato anche un gruppo di esponenti sloveni del Psi, presidente e segretario dell'Us e diversi rappresentanti della comunità degli italiani dell’Istria e di Fiume. Il momento della Benecia Tavola rotonda a S. Pietro segue dalla prima peo che ci troviamo di fronte che impone del resto a tutti, in primo luogo alle forze politiche, di rivedere ed adeguare gli strumenti con cui si trovano ad operare. Per quanto riguarda la comunità slovena nella provincia di Udine questa ha certamente pagato la doppia emarginazione dell’essere zona di confine e zona di montagna. Per affrontare il problema dello sviluppo è quindi necessario produrre anche un salto di fantasia, ha sostenuto il parlamentare democristiano che ha fatto riferimento ai diversi tentativi messi in atto a Drenchia. A proposito della legge di tutela, che in sede parlamentare può essere migliorata, l'importante è, ha concluso Bertoli, che si giunga ad una sua approvazione. E' seguito poi un interessante dibattito nel quale sono intervenuti Fabio Bonini, Bruna Dorbolò e Franco Borghese. PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE PETERLE V TOREK SREČAL SLOVENCE V ČEDADU IN ŠPETRU »Pridem k vam na Senjam« Na srečanju v dvorani Ivana Trinka v Čedadu s prve strani Predstavnikom Slovencev, ki so predsedniku Peterletu orisali položaj in odprte probleme slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, je predsednik Peterle dejal, da bo obisk ob Sejmu beneške piesmi priložnost za daljši pogovor in bolj poglobljeno analizo. Takrat bodo šefa slovenske vlade spremljali tudi nekateri ministri in sodelavci. Govoril je tudi o želji Slovenije, da bi Slovenci v Italiji oblikovali skupno predstavništvo, ki bi bilo o vseh temeljnih vprašanjih naše narodnostne skupnosti sogovornik tako italijanske kot slovenske vlade. Kakšno naj bo to telo je stvar manjšine, je dejal Peterle, Slovenija se ne želi v to vmešavati. Če zagovarja plurali- zem doma, ga zagovarja tudi zunaj. Njena želja je biti v službi vse slovenske narodne skupnosti. Ne samo to: z vsako pokrajino posebej želi imeti in gojiti odnose. V drugem delu svojega govo- ra se je predsednik slovenske vlade dotaknil vprašanja zaščitnega zakona, ki mora po njegovem doseči evropske standarde in o katerem, kot je povedal, se je pogovarjal tudi s predsedni- kom Andreottijem. Njemu je tudi obrazložil, da ni strokovno utemeljena delitev Slovencev v kategorije, oziroma trditev, da v videmski pokrajini gre za ljudstvo slovanskega izvora. Vsekakor pa bo slovenska vlada posredovala svoje popravke k Maccanicovemu osnutku, ki bojo popravki za katere se zavzemamo mi, naša skupnosti. Peterle je povedal tudi, da je pri predsedniku italijanske vlade posredoval zato, da se ohrani v zakonu za obmejna področja postavka za italijansko in slovensko manjšino. V drugem delu obiska, kot rečeno, se je predsednik Peterlè podrobneje seznanil s problematiko, z delovanjem in tudi z živahnostjo špetrskega dvojezičnega šolskega središča, ki ga je obiskal tik pred kosilom. Kosilo po našim z Lipo V nediejo 21. an 28. otuberja, pru takuo 4. an 11. november ja V telih skliedah iz tipične beneške tradicije bota pokušal naše dobruote s prve strani j so sparjele vabilo Lipe za stu-ort spoznat naše kraje, našo zgodovino, naše navade skuo-ze naše tipične jedi, tiste jedi narete z dobruotam, ki parha-jajo iz naše zemje an fantazije naših te starih. Na žalost malo od nas jih zna vič kuhat, zatuo bi bluo pru de tudi mi, ki živ-mo tle bi sparjel vabilo Lipe. Po našim bojo kuhal: "Trattoria Al giardino", Špietar (tel. 727019), "Albergo Al vescovo", Podboniesac (tel. 726015), "Albergo Bellavista", Dolenj Tarbi (Sriednje - tel. 724008), "Trattoria da Silvana", Hlocje (Garmak - tel. 725009), "Trattoria Le querce", Špietar (tel. 727665), "Trattoria Al ritrovo", Petjag (Špietar - tel. 727038), "Rifugio Pelizzo", Matajur (Sauodnja -714041), "Trattoria Sale e pepe", Sriednje (tel. 724118) an "Trattoria Specogna", Špehu-onja (Podboniesac - tel. 726006). Smo napisal tudi telefon, zak bi bluo buojš, de prenotata prestor, da se ne zgodi ku lan, kar je bla parvi krat nareta tela inicjativa anta je paršlo tarkaj judi, de nie bluo ankodar še adnega prestora ne. Je glih poviedat, de teli lie-pi manifestaciji sta dale pokro- viteljstvo Turistična ustanova za Čedad an Nediške doline an Gorska skupnost Nediških dolin. Gorska skupnost da an velik kontribut. Vas vas bo vse kupe koštalo, brez pijač, 25.000 lir. Na stuojta parmanjkat an, takuo ki so pravli ankrat: "Buog vam požegni ". Furlanska je šele brez strehe Po potresu, ki je leta 1976 hudo poškodoval Furlanijo, je tudi videmska cerkev sprejela in zagovarjala stališče, da je treba najprej ponovno zgraditi hiše in stanovanja ter obnoviti tovarne in druga gopodarska poslopja. Ko se bo skupnost opomogla, pridejo na vrsto še cerkve in drugi verski objekti. Pa ni bilo tako. 16 let po potresu skorajda ni več posledic potresa. Čeprav tu pa tam je še videti montažne hišice, lahko rečemo, da je bila škoda v glavnem popravljena. Še večina cerkva na potresnem območju pa čaka na potrebna obnovitvena dela. Po ocenah videmske škofije so stroški za popotresno obnovo narasli na nekaj desetin milijard. Da bi prišlo do reševanja tega nemajhnega vprašanja, oziroma do financiranja obnove 832 verskih objektov, je v ponedeljek videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti sklical v prostorih videmske škofije srečanje s parlamentarci Furlanije Juljiske krajine vseh strank in s predsedni- kom deželnega odbora Biasutti-jem. Priložnost za srečanje so bili trije dokumenti, ki so jih sprejeli pastoralni in prezbiteralni sveti, telesa torej v katerih so združeni duhovniki in laiki. V omenjenih resolucijah so predstavljena glavna odprta vprašanja po mnenju furlanske cerkve in sicer zaščita etnično-jezikov-nih manjšin, ustrezno mesto za furlanski jezik na videmski univerzi, obnova cerkva in drugih verskih poslopij poškodovanih od potresa. Gre za tri važna, temeljna vprašanja za reševanje katerih bi bilo koristno če bi prišlo do tiste deželne solidarnosti, ki je bia značilna za popotresno obdobje. Vsi parlmentarci prisotni na srečanju za pokazali pripravljenost se angažirati, čeprav je pri vseh tudi pri predsedniku Bia-suttiju prisotna zavest o nevarnosti še večjega krčenja izdatkov s strani države, ki se prav sedaj ukvarja z novim finančnim zakonom. Da De Michelis per la nostra i šM ' ; novi matajur SUCCESSO PER LA 14. EDIZIONE DELLA RASSEGNA “TUTTICORI” A S. LEONARDO Quattro cori per tutti Sabato 29 settembre ha avuto luogo a San Leonardo, nell'Audi-torium delle scuole medie, l'annuale Rassegna corale denominata "Tutticori", giunta quest'anno alla sua 14. edizione. La manifestazione, organizzata dal coro di San Leonardo in collaborazione con l’Unione Società Corali Friulane, ha visto la partecipazione di quattro gruppi corali in rappresentanza di tutta la provincia. Per la bassa c'era il gruppo corale "Vos di Muzzane" di Muzzana del Turgnano, per la pedemontana il coro "Vos de Mont" di Tricesimo e per la montagna e la Camia il coro "Monte Canin" di Resia. Per le Valli del Natisone e Cividalese ha cantato il coro "San Leonardo" di San Leonardo. Il coro di San Leonardo, diretto dal maestro Renato Duriavig, è stato il primo ad esibirsi, ed ha presentato quattro brani di cui due in dialetto locale, Terežinka e Bucelar, L'ai domandade di sabi-de nell'elaborazione di Davide Liani ed un canto popolare greco armonizzato da Renato Duriavig presentato anche in lingua greca. Il coro "Vos de Mont" di Tricesimo diretto dal maestro Marco Maiero ha quindi proposto sette brani di cui tre dello stesso Maiero (Cjsciei, Cercheremo e / mes), due di De Marzi (Maranina e Pavana) e due canti popolari: Da Udine siam partiti e L'aria de la campagna. Il gruppo corale misto "Vos di Muzzane" diretto dal maestro Flavio D'Agostini ha presentato: Mal di voje, elaborato da Mi-niussi, L'emigrant, Serenade e La Stajare di Zardini; Vieja campana di Kubik; Vegnin ju (I Ciargnjei de Cjargnje) di Cisilino ed il famoso Aquilee di Rosso. Per ultimo si è esibito il simpatico gruppo resiano "Monte Canin" diretto dal maestro Stefanino Paletti che ha proposto al pubblico di San Leonardo alcuni brani caratteristici della zona molto apprezzati (Dole Moj Jezus, Ora sartaua, Ma Saua cence lipe me e Da pa naco ni hremo spat). In apertura hanno eseguito praticamente il loro inno, Monte Canino, e per chiudere in bellezza il delicato e commovente Signore delle cime. E' seguita la consegna delle targhe offerte dal coro ospitante e dall’USCF ai cori partecipanti da parte delle autorità presenti. La manifestazione è stata presentata brillantemente, come al solito, da Luciano Romano. Cedad: peto akademsko leto univerze V soboto 27. oktobra, ob 17. uri, se slovesno odpre v Čedadu, v prostorih društva upokojencev, "akademsko" leto univerze tretje starosti, oziroma za priletne študente. Lekcije cedajske sekcije univerze, ki se letos ponavlja že petič, se začnejo v ponedeljek 29. oktobra. V programu je cela vrsta zanimivih predmetov kot recimo Zgodovina Benetk, Pravo, Botanika in Omeopatija, Zgodovina italijanske književnosti, Spoznavajmo Čedad itd. Za podrobnejše informacije se vsak lahko obrne na tajništvo Univerze, Ul. Pellico 18, v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure, tel. 731320. Illustrazioni per infanzia a Tolmezzo Sarà inaugurata sabato prossimo, 13 ottobre, nella sede di Palazzo Frisacco a Tolmezzo, la manifestazione "Sulle ali del libro", dedicata al magico mondo dell’illustrazione per bambini. L'iniziativa comprende tra l'altro la "1* Mostra regionale di illustrazione per l'infanzia" e i "Laboratori di animazione al libro", condotti da alcuni illustratori reqio-nali. Alla mostra partecipano settanta artisti, tra i quali vogliamo sottolineare i nomi di Alvaro Petricig e Luisa Tomasetig, mentre tra le pubblicazioni verrà presentata anche la "Favola invernale" illustrata da Alessandra D'Este per l'Editoriale Stampa Triestina. La rassegna chiuderà i battenti sabato 17 novembre. TUTTICORI 90 CORO SRN LEDNRRDD Il coro Monte Canin di Resi a diretto dal maestro Paletti TUTTICORI 90 CDRD SRN LEDNHROD Il coro S. Leonardo, promotore della rassegna ŠPETER: AKCIJA ZA NAKUP ŠOLSKEGA KOMBIJA Računamo Gre napriej v Špietru nabiralna akcija za plačat klavir, ki ga je ob priliki Dneva slovenske kulture (v začetku februarja) kupila za svoje po-triebe Glasbena šola iz Špet-ra. Nimar več je učencev, ki našo glasbeno šolo obiskuje in seveda z njeno rastjo, rastejo tudi potrebe. Nabiralna akcija je stekla v začetku lanskega šolskega leta in klavir je danes skoraj v celoti plačan. Pred dnevi je za klavir Anton Birtič podaril 20.000 lir. Kot smo zadnjič pisali se je vodstvo Zavoda za slovensko izobraževanje v Špetru odločilo, de se spet obarne na vse svoje prijatelje, da jih spet prosi za pomoč, telekrat za kupit novo šolsko vozilo, ki ga odločno potrebujejo, saj v špetrski vrtec in šolo hodi lie-tos 61 otrok iz zelo oddaljenih krajev in iz drugačnih smeri. An jasno je, de adnega šolskega vozila nie zadost. Akcijo za kombi je odparu že prejšnji tiedan en parjateu iz Špetra, ki je daroval 500.000. 34 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Un voto sotto l’attento controllo del parroco Il Guion, più che un prete zelante, é un tipo profondamente dinamico, curioso della novità ed interessato ad una promozione sociale del popolo prima ancora che religiosa. Sia in sé che negli altri non riesce a sintetizzare in unità vitale la dimensione umana e quella religiosa. In questo senso rappresenta un fallimento del progetto di clero e di pastore inteso dalla gerarchia. Il suo memoriale é la descrizione di un cammino che sfocerà, suo malgrado, in una contraddizione permanente. Ha voluto fare l'italiano ed era invece uno sloveno; ha fatto il maestro dimenticandosi troppo spesso di essere un prete; voleva realizzarsi nonostante le remore del ruolo; alla fine ha dovuto fare il prete. Con i fatti dimostrerà d'aver imboccato un vicolo cieco, mentre tanti suoi confratelli, ancora per molto tempo, si illuderanno di radiose mete. Il Guion era maestro e si sentiva pari all'impegno letterario della sua relazione. Non così il Cuf-folo. Si vede costretto a spedire a Nogara quattro fogli zeppi di appunti, in un linguaggio contorto e con una logica cronologica ingarbugliata che il vescovo faticherà non poco a ordinare in bella forma. Spulciamo anche da questo memoriale le cose più interessanti. La prima parte si riferisce alle peripezie della sua vita militare: dal n.l al n.15; 16 - chiese all'autorità ecclesiastica il permesso di benedire il gagliardetto del Fascio di Tarcet-ta, uno dei primi benedetti in Friuli (1); 17 - partecipò alla costruzione del Monumento ai Caduti di Tar-cetta; 18 - da 13 anni é membro dei Comitati per le feste patriottiche del fiore, del pane, della doppia Croce, ecc... Fu propagandista del Prestito del Littorio, del Dollaro, ecc.; 19 - nel 1929 "convinse la popolazione dell’opportunità di votare compatti per la Lista Nazionale Fascista, con discorso ben preparato". La popolazione era irritata per il trasferimento della sede comunale di Tarcetta a Pulfero; 20 - nelle ultime elezioni spiegò in chiesa il dovere morale di votare e di votare per la Lista Nazionale Fascista ed esortò i fedeli ad ascoltarlo, invitandoli ad andare tutti direttamente dalla Chiesa a Tarcetta, dove era la sezione elettorale. E così avvenne. Quei di Lasiz si recarono in massa a votare insieme al parroco, il quale ebbe modo di controllare che tutti votassero per il sì"(2); 25 - “il sacerdote Cuffolo di nuovo dichiara che, come sempre ha fatto, così anche per l'avvenire farà sempre tutto il suo dovere verso la Patria. Tiene a disposizione i documenti che provano la verità di quanto é esposto"(3). E' veramente triste dover leggere simili documenti e constatare che chi li ha resi possibili non si é mai degnato di rendere conto del suo operato né a Dio, né agli uomini. Per rendere conto a Dio bisognerebbe infatti avere un qualsiasi rimorso di coscienza e questi non lo ebbero, nonostante le ripetute geremiadi del Domeniš e le staffilate del Trinko; per rendere conto agli uomini bisognerebbe perdere una volta tanto e non continuare ad essere utili al potere di turno. Costoro hanno la faccia garantita per i secoli. Ma l’abisso di umiliazione delle vittime é ancora più profondo. La gente ha stima di me, scrive con occhio velato il Cuffolo, e mi vuole bene. Ed é appunto ciò che non ha garbato e non garba a certi Ras Verdi dei dintorni che, approfittando degli ultimi eventi e sfruttando il deplorevole fatto di aver con loro anche dei nostri confratelli, cercano di pescare nel torbido. Sono cose che mi fanno terribilmente soffrire da un anno in qua e che mi hanno stroncato, ma che non mi fanno paura, perché ho la coscienza tranquilla e so di essere a posto come sacerdote e come italiano... Ringrazio V. Ecc.za per il suo valido interessamento e confido che la Divina Provvidenza spazzerà le nubi artificiosamente create e farà trionfare la verità. Umilissimo figlio don Cuffolo "(4). Il Cuffolo ha commesso un solo vero errore nella sua vita: si é vergognato delle sue sofferenze ed umiliazioni (5). Non ci occorreva un antifascista letterario; ci bastava questo "fascista" dalle lacrime amare, dalla vita stroncata, dell'umilissimo figlio", del ringrazio, prostrato al bacio delle fibule divergenti del suo per nulla Superiore; il Cuffolo del discorso ben preparato" tra il serio e l'incredulo, infine l'uomo smarrito, vittima di astuti aguzzini per secoli adusi ad affilare le loro armi sulla pelle degli umili e dei poveri, modello insomma di quel popolo che da questi abissi attinge energie inesauribili di resistenza, fosse pure per l'eternità. Anche il Cuffolo attingerà a questa umiliazione per un nobile sdegno contro qualsiasi potere civile e religioso e, pur sotto la proprietà del suo ruolo, rimarrà indecifrabile per il resto della sua vita. Non vi é esperienza più stressante dell’abuso di potere; quando l'ordine costituito strumentalizza la legalità per offendere i diritti costituzionali del cittadino, allora sa di dar vita al terrorismo. E' proprio questa la strada che segue quando intende destabilizzare un regime democratico per ripristinare una società privilegiata ed oligarchica. Non é l'ideologia che sta alla base di qualsiasi rivoluzione, ma la volontà pervicace di una società morta di sopravvivere a spese della vita e della civiltà. Che uno impugni una pistola, oppure una penna, non fa molta differenza riguardo al movente della decisione. Ci sarà qualche differenza negli effetti immediati, ma a lungo termine più micidiale risulta una penna. Il potere costituito 10 sa ed é per questo che continua a combattere le sue vittime anche dopo morte, magari elevandole agli onori degli altari. Chi più inoffensivo di un santo? Faustino Nazzi Note: 1 - Nell'edizione corretta del Libro storico di Lasiz il Cuffolo al riguardo dice: "Il battagliero fascio di Tarcetta, fondato e guidato dal Negus di Tarcetta cav. Giuseppe Specogna, vulgo Kukut, ha ottenuto dalla Curia il permesso di far benedire la sua bandiera. Della benedizione é stato incaricato il Cappellano di Lasiz" (18-10-1925). 2 - Nogara, preoccupato di far fare bella figura al suo protetto, gli raccomanda di essere più chiaro ed incisivo sul suo operato nelle ultime elezioni. 11 Cuffolo, che aveva detto già tutto e con diligenza, si premura a rispondere: "In occasione delle ultime elezioni ho fatto ancora di più di quelle del 1929... Tutti i miei fedeli, nessuno eccettuato, sono andati a votare e tutti hanno votato, sotto il mio controllo, per il sì" (ACAU, Sac. Def., Cuffolo don A., lettera del 10-6-1934). 3 - ACAU, Sac. Def., Cuffolo don A., memoriale del 1934. 4 - Ivi. 5 - La personalità del Cuffolo é stata certamente influenzata dal romanzo che nel 1938 pubblicò F. Bevk, dal titolo "Kaplan Martin Čedermac", dove il protagonista aveva i tratti biografici del Cuffolo stesso. L'autore non solo era ben informato delle vicende locali e della psicologia del Cappellano di Lasiz, ma vi aveva sviluppato una sua ipotesi di resistente antifascista ideale. Nell'ultima predica che il Cappellano del racconto tiene ai suoi fedeli prima di essere trasferito altrove, dice: "Che farete ora che vi vogliono togliere la lingua? Saprete difendere l'eredità dei vostri padri? Piegherete la testa obbedienti e abbaierete, dato che non conoscete altra lingua?...Cari fedeli! Forse oggi vi parlo per l'ultima volta da questo posto. Forse, dico, forse in questa casa per lungo tempo sarà costretta al silenzio la preghiera nella vostra lingua. Gesù cacciò i mercanti dal tempio, ma oggi i mercanti hanno cacciato Gesù. Mi é duro dirvi questo, il cuore mi si stringe, ma non posso ta-cervelo. Perciò, vi prego, di una sola cosa vi prego, vi supplico: attaccatevi alla vostra lingua con tanto amore quanto alla vostra terra. Custoditela nelle vostre case come una lucerna perché non si spenga! Verrà un giorno in cui il destino la esalterà nuovamente" (F. Bevk, Kaplan Čedermas, Slovenska matica, Ljubljana, 1965, p. 178-79, traduzione di don Marino Qualiz-za). Il Cuffolo avrebbe voluto resistere come raccomandava ai suoi fedeli, avrebbe accettato volentieri il trasferimento come punizione per la sua irriducibile difesa del buon diritto del suo popolo. Ma queste aspirazione al martirio' non erano compatibili con il buon nome e con la sua dignità di buon prete cattolico. 11 prete lo si può fare in tutti i tempi solo obbedendo ai "legittimi" superiori. Don Cuffolo ha dubitato della bontà o almeno della praticabilità della tesi del romanzo; ha puntato tutto su una impossibile por-malizzazione nell'ambito di una chiesa a braccetto col regime. Per questo alla fine del disastroso cammino in così scomoda compagnia, decise di riappropriarsi di quell'amabile e romantica figura di prete, delineata dal suo amico scrittore dieci anni prima; d'altronde le sue intime sofferenze gliene davano pieno diritto: riscrisse la sua storia, si ripensò ed il risultato fu un inutile tentativo di inserirsi in una epopea contemporanea, quella della Resistenza, dove lui, prete e sloveno, si sarebbe trovato a disagio come con il fascismo, vista l'ispirazione marxista degli uni e nazionalista degli altri. Interventi a Resia: si guarda Nell'ultimo consiglio comunale di Resia tenutosi sabato 29 settembre, tra i diversi argomenti trattati si è approvato sia il piano finanziario, sia il progetto esecutivo per la ristrutturazione della ca-sera "Čemi potok/Rio nero" e del sentiero di accesso, adibendola a bivacco e osservatorio all'interno del parco delle Prealpi Giulie. Si tratta della prima opera che viene realizzata sul territorio del parco, territorio che nel comune di Resia, rappresenta il 48% dell’intera superficie comunale. Gli altri comuni interessati sono: Chiusaforte, Resiutta, Moggio Udinese, Venzo-ne, Gemona del Friuli, Montenars, Lusevera e Taipana. L’intera superficie del parco si aggira attorno ai 24 mila ettari di cui 5709 appartenenti al solo comune di Resia. Diverse sono le opere che vi verranno realizzate, dal ripristino dei sentieri agli interventi di recupero del patrimonio edilizio rurale, alla realizzazione di centri di informazione e visita^ La ristrutturazione della ca-sera Čemi potok rientra, appunto, in questo tipo di interventi. Come già dice il nome, la casera si trova nella vallata del Rio nero, Černi potok, un'ampia vallata laterale che corre da nord a sud un po' oltre l’imbocco della Val Resia da Resiutta. Abbandonato ormai da tanti anni, l’edificio si trova in condizioni pressoché disastrose e ne- cessita la ristrutturazione completa, così come dovrà essere bonificata anche l’area che lo circonda. L'opera, naturalmente, verrà realizzata con i fondi destinati al parco delle Prealpi Giulie e rappresenta sicuramente un primo passo verso il recupero (per lo meno nei territori del parco) del patrimonio edilizio mrale che, purtroppo, è per la maggior parte abbandonato a se stesso. Speriamo che questo sia solo l’inizio. L.N. Tudi Rezija na valovih Rai Od sobote 6. oktobra bo vsako soboto ob 12. uri na valovih Rai, Radio Trst A program v rezijanščini TE ROZAJANSKI GLAS . Tudi letos oddajo vodi Luigi Paletti, z njim pa sodelujejo še Katia Quaglia, Luigia Negro in Francesco Buttolo iz Sol-bice, Vittorio Di Lenardo, Nevio Madotto in Dino Valente z Osojan. Ker je večina sodelavcev mladih se bo v oddajah razpravljalo pretežno o aktualnih vprašanjih. MARINO BLASUTIG DI PUOIE HA APERTO AD UDINE UN NEGOZIO PER CHITARRE Una vita in sei corde Come pensate possa essere, una vita vissuta in sei corde? Se non riuscite ad immaginarlo ve lo raccontiamo noi, senza bisogno di andare lontano, senza andare a scoprire o riscoprire vecchi e nuovi miti, alla Jimi Hendrix e dintorni. Perché le sei corde sono quelle della chitarra, strumento sempre in voga, elettrica o acustica o classica che sia, strimpellata praticamente da tutti, alla ricerca dei suoni inventati dai propri idoli, e la vita é quella di Marino Blasutig, nativo di Puoie, nel comune di S. Pietro al Natisone, che attualmente abita a Cividale. Dall'inizio di quest’anno Marino ha aperto ad Udine un negozio, con annesso laboratorio, dove costruisce e ripara chitarre, preferibilmente elettriche. La sua é stata una vera svolta, quasi un'avventura, con tutti i rischi che essa può comportare, però pensata, ponderata, anche perché sognata da tempo. Probabilmente da qqando ha iniziato a suonare la chitarra, da solo o in qualche gruppo, diventando tra l’altro uno dei più apprezzati compositori e interpreti del Senjam beneške piesmi ("Takuo naprej" nell’82, "Saboto vičer za našega Bepa" nell'84, "Sa-ruotica” e "Življenje” nell'85, "Za mojo te malo" nell'87). Da allora molte cose sono mutate. Dopo aver spesso cambiato lavoro, senza mai trovare veramente ciò che facesse per lui, Marino ha deciso di dedicarsi a tempo pieno a quella che é sempre stata la sua vera passione: la chitarra. "Sapevo già smontare una chitarra - racconta Marino - lo facevo spesso per curiosità, per vedere come era fatta. Poi ho conosciuto una persona che a Torino ha una fabbrica di chitarre elettriche; grazie a questo incontro ho avuto in seguito l'opportunità di frequentare un corso di liuteria. Poi, appena mi si é presentata l'opportunità, ho salutato il vecchio lavoro molto volentieri". Nel suo negozio di via Prac-chiuso, Marino effettua riparazioni e modifiche su chitarre elettri- che, rare volte su quelle acustiche, e costruisce chitarre con le relative custodie. I pezzi di ricambio glieli fornisce lo stesso amico di Torino che lo ha iniziato alla liuteria. E gli affari? "Ora vanno abbastanza bene, comincio a togliermi qualche soddisfazione. Il lavoro poi mi piace molto", afferma Marino. E per uno che - lo confessa lui stesso - avrebbe voluto diventare un chitarrista professionista, non é comunque male. Non resta che da fargli un augurio. Come si intitolava, quella sua canzone di qualche anno fa? Takuo naprej, Marino. Michele Obit Bumjak, an senjam nimar živ an veseu Od petka 19. do nedieje 21. otuberja igre, plesi, kostanj, rebula an še ki drugega v Gorenjim Tarbju Komitat za praznovat "Bur-njak" v Gorenjim Tarbju se je deu že na dielo, takuo de nam je že parnesu program praznovanja, ki puode napri tri dni. Vse se začne an tiedan priet, ko na igrišču dol na Liesah bo ženski turnir v malem nogometu. Na balon bojo igrale skupine čeč iz naših dolin. Nagrajevanje, premjacjon turnirja bo parvi dan praznika, v petak 19. otuberja. Le tisti dan odprejo razstavo slik, ki so jih nardil otroc osnu-ovnih šuol naših kraju. Zvičer bo ples z ansamblom Pal iz Tolmina. Drugi dan, v saboto 20., ob 16. ur pri "Rosa dei venti" bo vpisovanje za vse tiste, ki jim je ušeč balinat, saj bo tekma, gara ba-lincarju. Tekma se začne ob 16.30. Ob 18. ur bo 2° "Gran premio Tribil superiore ", ko bojo s karjuolam letal po ciestah an klanceh vasi. Karjuole na bojo prazne, v nje se bo muoru nabasat kajšan, al žena al muroza, al parjatel tistega, ki jo bo uozu. Ob sedmi an pu zvičer se začne plesat. Godu bo ansambel "Gli squali". Med adnim plesom an drugim, bo nagrajevanje, pre- mjacjon balincarju, pru takuo tistih, ki bojo s karjuolo letal. Nedieja 21. je Bumjak, tradic-jonalni vaški senjam za praznik Marije tih gnad. Ob 11.30 bo sveta maša s pre-cesjo, pieu bo zbor telega kraja. Ob dvieh popudan bojo piel nekateri zbori, ob 15. ur bo "Har-monikando", 2. natečaj za diatonične harmonike, godli bojo godci iz vsieh kraju, tudi iz drugih dežel. Popudan se puode lahko gledat razstavo slik naših otruok, razstava bo v dvorani fa-ruža, vsak da lahko njega voto. Premjacjon otruok bo ob 18. uri, subit po nagrajevanju natečaja "Harmonikando". Zvičer ples s Checcam an SSS. Ob deseti an pu zvičer velik kries, o punoči komitat povabi vse na dobro pastošuto. Naj še povemo, de praznik bo pod velikim tendonam, kjer na bo manjkalo ne za pit ne za jest, v parvi varsti kostanj an rebula, potlè štrukji an gubance tan doma nareti, mesuo na žaru... an puno veseja. Na stuojta par-manjkat, Gorenj Tarbi an njega ljudje vas čakajo! Domenica 21 ottobre, alle ore 15, si terrà a Tribil superiore il 2° festival della fisarmonica diatonica "Harmonikando" organizzato dal comitato festeggiamenti Burnjak con il patrocinio della Comunità montana, del comune di Stregna e dell'Azienda autonoma di soggiorno. Le domande di iscrizione al concorso potranno pervenire entro il 21 ottobre al Comitato festeggiamenti Bumjak, via Polizza 11 -Stregna o presso il tendone della festa. Ulteriori informazioni al 0432/724124. UN RICORDO DEL PROF. VALENTINO SIMONITTI AD UN ANNO DALLA MORTE Un nuovo modo di interrogare Lei si avvicinò ai gruppo che stava dietro la cattedra, parlò, rise ad alta voce, una risata spontanea ed allegra che in quel silenzio sembrò tutta musica. Fu l'unico Ira i tanti a passare tra i banchi ad esaminare i nostri elaborati, a me personalmente non mi andava che leggesse il mio riassunto e se ne accorse, mi chiese da dove venivo, come mi chiamavo e se mi sentivo bene. Lei avvertì la mia agitazione, la mia gran paura,- voltando le spalle alla cattedra a tutti noi sorrise, feci un sospiro di sollievo. Poi alla lavagna lei disegnò... una tovaglietta quadrettata, non perfettamente stesa su un tavolo, visto ridotto, ... una caraffa e un bicchiere, tracciò delle zone d'ombra... quelle sfumature... che capolavoro! lo la osservavo, incredula per quell'agilità di mano... e notai... capii. Rosetta poi ci informò di tutto, lei tutto sapeva,- io l'ammirai profondamente, professore! Successivamente lei ci spiegò alcune cose di carattere tecnico, esaminò le nostre matite, con una lametta da barba e una bella fregatura sotto le suole delle scarpe ci dimostrò come si potevano ot- tenere le punte e quindi un risultato migliore di lavoro operativo. Fu un divertimento, un gioco per noi ragazzi, lei seppe metterci a nostro agio, ci sentimmo rassicurati... un po' più effervescenti. Poi ci invitò a riprodurre sui nostri fogli quel disegno da lei tracciato con tanta abilità alla lavagna. Io ce la misi tutta e non fu poi tanto male il mio schizzo, ma Vilma aveva fatto assai bene le sfumature, così lei terminò anche il mio disegno mentre io ritoccai il suo evidenziando un po' di più gli oggetti in questione; insomma un lavoretto di gruppo, lei professore se ne accorse... ma fece finta di niente. Prese poi i nostri fogli, con gli altri li esaminò presso la cattedra, fu un giudizio positivo anche per la realizzazione del tracciato spaziale: linee verticali e linee orizzontali. Tutti noi aspettammo tremanti il momento dell'esame orale... Io mi ritrovai non so come a recitare..."Non sempre il tempo la beltà cancella, mia madre ha...",- poi lei professore s'informò sulla mia mamma tanto che l’interrogazio- ne volse su un colloquio. Le narrai che io avevo frequentato la V elementare nei pressi di Treviso, ai piedi del Montello, nel paese natio di mia mamma, raccontai una mia esperienza da poco vissuta, riguardo il grande bombardamento su Treviso il venerdì santo di quello stesso anno,- informai tutti sulla paura vissuta quel mezzogiorno e la triste sorte toccata ad uno scolaro della mia stessa classe: Guizzo Guido. Parlai inoltre del mio ritorno a casa, del viaggio di ritorno nelle valli, dell'incontro a Conegliano con un tedesco padre di famiglia, elencai con ordine l'itinerario... le stazioni di fermata del treno fino a Cividale... poi del passaggio sul Natisone attraverso una passerella in quel di S. Quirino. Fu piacevole discorrere, lei mi sembrava interessato e curioso, io però... fremevo, pensavo alle domande d'esame inerenti al programma presentato, ma non ci furono, secondo lei io avevo più che sufficientemente risposto, era un nuovo modo di fare interrogazione? Fin da allora lei la pensava così? (2-segue) Michelina DA SABATO A S. PIETRO LA MOSTRA-MERCATO Presi in castagna Prenderà il via sabato 13 ottobre l’ormai tradizionale appuntamento della mostra-mercato delle castagne, che si tiene annualmente, in questo periodo, a S. Pietro al Natisone, nei pressi dell’Istituto magistrale. La manifestazione, organizzata dall'Associazione produttori ortofrutticoli delle Valli del Natisone in collaborazione con la Comunità montana, prevede una serie di iniziative degne di nota, oltre alla mostra-mercato vera e propria, senza dimenticare gli ottimi chioschi e la musica, che hanno fatto di questo appuntamento un modo per fare festa, per riscaldarsi con il dolce sapore delle nostre castagne e con il buon vino. Oltre ai chioschi, saranno comunque in funzione anche gli stand dell’A-po, della Seuka, del Consorzio per la tutela della gubana delle Valli del Natisone, della Cooperativa Lipa, del Caseificio sociale di Azzida e della Cooperativa Jošip Kras di Tolmino, con in mostra molti dei prodotti tipici locali realizzati. L'apertura della mostra avverrà, come dicevamo, sabato prossimo alle ore 9, e con questo orario si aprirà ogni sabato e domenica fino al 28 ottobre. Per domenica 21 ottobre é prevista, alle ore 9.30, una marcialonga non competitiva attraverso i sentieri di S. Pietro, sulla distanza di 10 chilometri. Un incontro-dibattito sulle problematiche riguardanti l’agricoltura in montagna si terrà invece il sabato successivo, 27 ottobre, alle ore 9.30, nella sala consiliare di S. Pietro. Nella stessa giornata, alle 18, verrà inaugurata presso la Beneška galerija di S. Pietro la mostra personale di Giancarlo Ermaco-ra. La mostra-mercato si concluderà domenica 28 ottobre con la mostra dei dolci tipici locali organizzata dalla Zveza beneških žen. A contorno di tutto questo ricco programma, da non dimenticare l'invito a pranzo della cooperativa Lipa. Ma é argomento che riprendiamo in altra pagina. ^ ;r^I Bepič je dielu dol po afriških deželah an usake tri miesce je paršu damu za petnajst dni gledat mlado ženo. Seviede, ker du Afriki je prepoviedano pit alkoholne pijače, se ga j’ lepuo napiu vsaki krat, ki je paršu damu. Takuo tudi zadnjo saboto, kar je paršu dol z Libije an je šu naglih na targ v Čedad, kjer je ušafu svoje stare prijatelje. Ob dvieh po punoči, kar so vse oštarije zaparli, se j' pobrau pruot duomu an po vsi pot je veselo pieu: “Vince vince, kuo je dobro; vince, vince, kuo je sladko... " Žena ga ni čakala, za-tuo ki imprežar je pošju use dieluce an tiedan pri-et damu, ker dielo je bluo končano, nareto, pred caj-tam. Bepič, počaso počaso, brez paržgat luči, se je na-basu tu pastiejo. Subit je zamerku, de je bluo nieki čudnega, čeglih je biu pijan ku skiera. Začne štiet noge: “Adna, dvie, tri, štier, pet, šest nog...r Zbudi hitro ženo an jo popraša: “Zakaj je šest nogi tu pastiej?" "Muč, muč fardaman pi-janac, ki videš use doplih. Popravi ustat uon s pasti-eje an nazaj zaštiet. Boš videu, de so štier noge." Bepič ustane, gre du ko-nac pastieje an začne štiet: “Adna, dvie, tri, štier". “Ja, ja, imaš prav, imaš ražon, ženica moja, so ries štier!!!" an veselo se J' vlegnu nazaj blizu nje tu pastiejo! V ŽUANOVI DRUŽIN V LOMBAJU BOJO TELE MIESAC PRAZNOVAL TRI ROJSTNE DNEVE Velika torta za tri sestrice Koranina J uožulnove družine Že od zuna se čuje, de v tisti hiši imajo kieki posebnega, kie-ki liepega. Kar stopneš v hišo, ti se pari stopnit v veseu sviet otruok: puno igri na podu an na divane an tri pare nadužnih an bistrih oči te gledajo, ko za te vprašat "Ti, duo si an ka' češ?" an ti na vieš, kero pozdravit nar-priet, kero pariet v naruoče, saj so vse tri takuo lepe, takuo sim-patik. Duo so? Žuanove čičice iz Lombaja. Ta parva je Alessia. Malomanj pet liet je čakala, de mama, Isabella Kraj nova iz Bar-njaka, an tata, Donato Rucchin, Žuanu iz Lombaja, ji šenkajo sestrico al bratraca. Ker mama an tata jo imajo zlo radi, so ji lansko lieto šenkal nič manj ko dvie sestrice, Chiaro an Silvio. Chiara an Silvia so dvuojčete, pa se nieso nič podobne: Chiara ima lase... čarne, ku oči, je vsa 'in miniatura", nagla ku busk, rada te poulieče za lase, Silvia ima biondaste lase, oči plave, je Kdo bi jau, de je Juožulnova Carla iz Hločja prestopila prag 83 liet. Pa je le ries, čeglih jih ne kaže. V sriedo 10. otuberja je praznovala svoj triinosemdeseti rojstni dan, v srečnem objemu družine, žlahte an parjatelju. Nona Carla se je rodila v Pa-točarjevi družini, v Podutani, 10. otuberja 1907. Za anagrafe se piše Carla Mattelig, udova Fele-tig. Iz Podutane je paršla za ne-viesto v Juožulnovo družino v Hločje, kjer je bla puno liet gospodinja v znani oštarij, kjer še donas človek lahko popije an dobar glaš vina. Nje mož, Tranquillo, je že puno liet od tega zapustu tel sviet. Carla je pridna gospodinja, poštena žena, barka mama in nona. Puno je predielala, prega-rala v nje življenju. Sada živi s hčerjo Paolo na Čemurju. Je zmeraj rada, če jo obiščejo par-jatelji. Parjatelji pa se jo spominjajo, kot gentil gospo, ki je irmela za vsakega, dobro besiedo. In donas je še zmieraj taka. Še puno zdravih an veselih liet ji voščijo sinovi in hčere: Giovannin, Maria, Paola, Lucia in Mario, glih takuo navuode in navuodje, vsa žlahta in veliko število parjateljev, med katere se šteje tudi podpisani. Dorič puna ku na burica, mierna čiči-ca. Obadvie so zlo barke, ku Alessia. Kar primeš adno tu naruoče, bi rad uzeu tudi to drugo, kar gledaš adno, ka' kombinava, muoreš naglo naglo pogledat an to drugo, zak tudi tista kieki nagaja... An Alessia? Alessia pa študja, saj je že takuo velika, de lietos je začela hodit v šuolo. Rada se toli tudi s sestricam. Dafa, de v Žuanovi družin vedo, ka' pride reč bit štuf, ne zak čičice dajejo puno diela, pa zak jih imiet v hiš je pravo vese-je, storejo pozabit na težave vsakdanjega življenja an one se vsak dan navadejo kieki novega, za de družina se veseli. Naj še povemo, de 12. otuberja Chiara an Silvia dopunejo parvo lieto življenja, 30. otuberja pa Alessia šest. Vsi mi, kupe z njih mamo an tat, z nonam, s "tetam" an s "stricem' jim žel-mo, de bi biu njih sviet an življenje nimar lepuo ku seda. Ti... mama skuoze okno nuoč gledaš! Ti... mama skuoze okno nuoč gledaš! Od zuna sama tamà te vid... te vid de čakaš! Ti... mama si sama, ure šteješ sam cajt te zastop te zastop... de ti tarpiš! Je zrastu tuoj sin tist otročič, ki ti tu krile si [zibala ki hodit si učila an za roko vozila; sada je zrastu je ratu an puab, sada je zrastu je ratu an liep [puab! Ti... mama pot merkaš, če na luč jo posviet vsa se za veseliš tu pamet pinsaš: - Je tle Je tle... muoj sin gre! Ti... mama na spieš je že pozno pa se bojiš če po pot kiek se godi; ...ma on, tuoj sin, al vie zaki ti... ga le čakaš? Je zrastu tuoj sin tist otročič ki tu krile si varvala ki guorit si učila an v šuolo vozila; sada je zrastu je ratu an puab sada je zrastu je ratu an liep [puab! Ti... mama vieš de sviet napri gre, ti vieš, de tuoj sin po sviete nie, ti vies, de je tle v dolin, ti vieš, de puno progetu on runa kupe z njega jubco an gride... je sada ona ki ga varje... ga varje [an ziba na zamiermu, če za nomalo na te na pinsa! Puno sanji tu sarc on varje že deleč on vid ma pinsa an... na mamo! Michelina Lukcova Tečaji v Kanals Že pred uradnim pričetkom šolskega leta se je 12. septembra pričel pouk glasbe na podružnici Glasbene matice, ki ima sedež v Žabnicah. Takoj nato, v petek 14. septembra, se je pričel pouk slovenščine v Žabnicah in v Ukvah. V Žabnicah poteka pouk v župnijskih prostorih, v Ukvah pa v prostorih Slovenskega raziskovalnega inštituta. Pouk se redno vrši vsaki petek, kot je bilo navadno za zadnja leta. Vsi, ki so zainteresirani naj se čimprej vpišejo. Prijave so možne še do konca oktobra. Naši novici v Argentini Ona, Valeria Maria, je Lahove družine iz Dolenjega Barda Vse se je dol zgodilo. Dol se je rodila in dol se je poročila. Al jo vidite, kakuo je liepa? Pa ni "pod špot" tudi puob, ki ga je zbrala za moža, za kompanja, za popotnika nje življenja. Zanimivo, interešant je, da nam je parnesu fotografijo novi-ču, nje tata, ki je biu buj mlad, kot je ona donas, kadar je zapustu rojstno vas, Lahovo družino na Dolenjim Barde, v garmiš-kem kamunu. Puob - Pasquale Vogrig, Lahove družine iz Dolenjega Barda, je šu v Argentino, ko je imeu 21 liet. Sada, po štiriedesetih letih, je paršu parvikrat obiskat svoj rojstni kraj, brata, sestro, navuode, vso žlahto in prijatelje. Še lansko lieto je paršu obiskat žlahto njega sin Aldo, ki se je glih takuo rodiu dol v Argentini, kot sestra Valeria Maria. Maria pa ni še paršla na Dolenje Bardo, v rojstno hišo očeta. Vsem parjateljem, znancem in žlahti vam jo nje tata predstavlja na teli lepi fotografiji, ko pije s svojim mladim možem šampanj v narbuj veselem dnevu nje življenja. Vogrig Valeria Maria in Federico Aguero Urqizd sta se poročila 31. avgusta 1990. Živita v velikem mestu Buenos Aires. Ona ima 23, on pa 26 liet. Tle, iz te druge strani Oceana, jima voščimo puno srečnih in veselih liet skupnega življenja. Želimo tudi, da bi Valeria parpejala Federica gor na "Veliko Dolenje Bardo", čeglih ni takuo veliko kot Buenos Aires, da bi mu pokazala lepo hišo, kjer se je nje tata rodiu. £ Minimatajur KAJ SE ZGODI ČE ŠOLSKI ZVONEC PONOČI PRAZNUJE? POSLUŠAJTE... Danes ne bo pouka! Se vam je že kdaj primerilo, da ste zamudili pouk? Nič posebnega, kajne. Učitejica vas je pisano pogledala, in če se je to ponavljalo, je naročila, naj vam doma kupijo budilko. Vse kaj drugega pa je, če se to pripeti šolskemu zvoncu. Le poslušajte: Šolski zvonec je praznoval rojstni dan in povabil veliko prijateljev. Ko je zvečer na hodniku zavladal mir, ko so čistilke pospravile sesalnike in metle in končno zaklenile vhodna vrata, so zvonci priredili pravi direndaj. Peli in cingljali so do rane zore in šele tedaj pohiteli vsak v svojo šolo. Slavljenec je ostal sam, trikrat zazehal in se zgubil v sladek spanec. Zgodaj zjutraj so začeli prihajati v šolo ljudje: lepo po vrsti, kot je bila v tej šoli navada: najprej hišnik, pa kuharice, pa ravnatelji in tajnica, za njo še učiteljice in učitelji. Petnajst do osmih so se skozi glavna vrata usuli učenci. Šolski zvonec pa je kar naprej mirni spal in sanjal o nočni zabavi. Ura na hodniku je vesela tiktakala in ni čakala nanj. Bila je že osem. Potem se je urni kazalec pomaknil na pet čez osem, deset čez osem, joj - petnajst čez osem, o zvoncu pa še zmeraj ne duha ne sluha. Učenci v razredih, ki so čakali na pouk, so postali nemirni. A nekdo se je spomnil odrešilne misli: - Fantje, danes ne bo pouka. Saj sploh ne zvoni. Vsi so se oprijeli njegovih besed in se v en glas drli: - Prima, prima, bomba, danes ne bo pouka. Usuli so se na hodnik, se prerivali, spotikali in kričali, da se je vse treslo. V zbornici so pred vrati stale učiteljice z razredni-cami v rokah in čakale, da pozvoni. Pa nič. Ko so ugotovile, da šolski zvonec kar molči, jih je popadla prava panika. Presneta reč: vse načrte jim je pokvaril. Tudi učitelji so postajali nestrpni, zgrnili so se v gručo in modrovali: - Ti šment ti, je menil prvi. - Pravzaprav, pouk bi lahko imeli tudi brez zvonca, je dodal drugi. - Nič novega, je pristavil tretji. Poznam šolo, kjer se učijo brez zvonca. Pa jim gre prav dobro v glavo. - Kdo bi vedel, kdo bi vedel, kolegi. Tudi zvonec ima svoj čar in veljavo, je dejal zadnji, ki se nikoli ni mogel navdušiti za kaj novega. In so modrovali in čakali. Še ravnatelja je zaskrbelo. Presedal se je na stolu, se sprehodil do okna in se spet usedel. In tako je bil na vsej šoli samo eden, ki ga molk šolskega zvonca ni spravil s tira. Stric hišnik, seveda. O, on je natanko vedel, kako se tej stvari streže. - Najbrž je naš zvonec ponoči rajal, zdaj ima pa težave, *ši je mislil. Odprl je omarico z zvoncem. - Glej ga, zlomka, šolski zvonec je brezskrbno drnjohal v svojem kotu. Stric hišnik ga je pocukal za žice, pregledal glasilke in mu namazal grlo. Cin, cin, ciiiin, se je oglasilo, sprva hripavo in zaspano, potem pa čisto in prodorno, da je učence kar odneslo v razred. Cin, cin, cin, cin, je cingljalo tudi učiteljicam. Preložile so razrednico iz ene roke v drugo, se oddahnile in že odpeketale v razrede. Cin, cin, ciin, je zamudnik klical učitelje, ki so z dolgimi koraki odkorakali v učilnice. Oddahnil se je tudi ravnatelj. Kot vsako jutro je po zvonjenju stopil do okna in pogledal, koliko zaspanetov se še poganja proti šoli. Danes je bilo vse v redu. Nikogar več ni bilo na šolskem dvorišču. Vsi so hiteli nadoknadit zamujeno, le stric hišnik se je zadovoljno muzal in si vihal brke. - Pa sva jih, kaj! je mežikal z nagajivimi očmi. Pogledal je na uro in si dejal: Menda sem zdaj zaslužil kavo. Stopil je dol h ku-hariam in si naročil kar dvojno. Tončka Stanonik /i» V» • V/f Licica je sla sama t An krat je bla čičica, ki se je klicala Tereza. Tale čičica je živila tu ni vasi zlo liepi an blizu je bla na host velika an liepa. An dan, ki je bluo sonce, mama jo je prašala, če ji uberé no malo rož. Tala čičica je bla zlo vesela an je šla tu teli host pobirat rož-ce, ki je mama ukuazala. Mai nie šla sama tu host. Kar je paršla tu sred hosti, je začela rože pobirat an gledat okuole, an je pinsala, de kuo je lepo. Je poslušala tičace piet an začela matijace lovit. Je videla mikanega zejčica an je letala za njin. Se nje vič zmisnila, de je bluo pozno. Je zagledala sonce do za brigan an nie vič viedela, po kerin kraju je paršla takuo deleč. Se je bla ustrašla; je videla vse kraje glihane an se je ložla jokat. Je pinsala, zaki niesan parpejala za mano moj ga pisiča. Je čula pisiča, de je laju, an je letiela pruot njemu. Tel pisič je paršu po njo, an so paršli damu. čičica je bla vesela, de je videla mamo, an je jala: "Samuo pisič se je zmisnu na me." Sandra - Mašera (iz Vartaca 1984) SAMO DVA DEŽNIKA STA ENAKA. KATERA DVA? Langobardi so tudi v naši dvojezični šoli Tuka] ln zgoraj smo pred “Vlilo Manin" v Passarianu V petek 28. septembra smo šli na razstavo o Langobardih t Lotoso L® To pa smo pripravili mi, v naši šoli Med eno razstavo in drugo imamo tudi čas za se postaviti pred fotografski aparat na trgu "Resistenza" v Čedadu TUT TO SPORT VSE O ŠP BUONI RISULTATI PER LE NOSTRE SQUADRE IN UN FINE SETTIMANA NERO SOLO PER AUDACE E GIOVANISSIMI Daniele Ciccone -Savognese I risultati 1. CATEGORIA Valnatisone - S. Luigi 2-1 2. CATEGORIA Audace - Donatello 0-2 3. CATEGORIA Pulfero - Colugna 2-1 Lumignacco - Savognese 1-1 ALLIEVI Valnatisone - Pozzuolo 2-2 GIOVANISSIMI Lavariano - Valnatisone 2-1 ESORDIENTI Valnatisone - Azzurra 3-1 PULCINI Fulgor - Valnatisone 0-8 Prossimo turno 1. CATEGORIA Portuale - Valnatisone 2. CATEGORIA Maianese - Audace 3. CATEGORIA Basiliano - Savognese; Olimpia - Pulfero ALLIEVI Camino/B - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Sclaunicco ESORDIENTI Buonacquisto - Valnatisone PULCINI Valnatisone - Nimis Le classifiche 1. CATEGORIA Juniors Casarsa, Arteniese, Tava-gnacco 5; Valnatisone, Flumigna-no, Pro Osoppo, Pro Fagagna 4; Varmo, Bujese 3; Portuale, Gemo-nese, Sanvitese 2; S. Marco Sistia-na, S. Luigi, Spilimbergo 1; Civida-lese 0. S. Luigi e Pro Osoppo 1 partita in meno. 2. CATEGORIA Tarcentina, Riviera, Bearzi, Tor-reanese, Pro Tolmezzo, Atletica Bujese, Donatello 4; Bressa, Tricesimo 3; Maianese, Sangiorgina, Reanese, S. Gottardo 2; Buonacquisto, Forti & Liberi 1; Audace 0. Maianese 2 partite in meno, Buonacquisto e Donatello 1 partita in meno. 3. CATEGORIA Basiliano 4; Campoformido, Olimpia, Savognese, Azzurra 3; Puliero, Lumignacco, Colloredo di Prato, Colugna, S. Rocco 2; Asso, Cormor S.G. 1; Fulgor, Gaglianese 0. ALLIEVI Sedegliano, Chiavris, Mereto D.B., Flaibano, Lestizza, Camino/B 4; Flumignano, Cormor S.G., Com. Pozzuolo 2; Basiliano, Buttrio 1, Valnatisone, Cividalese, Azzurra, Celtic, Campoformido 0. GIOVANISSIMI Sedegliano, Udinese 4; Sclaunicco, Com. Faedis 3; Valnatisone, Fortissimi, Savorgnanese, Lavaria-nese, Bertiolo, Pasianese/P. A 2; Olimpia, Rizzi 1; Chiavris/B, Tal-massons, Cividalese 0. ESORDIENTI Valnatisone, Donatello/A, Buonacquisto, Cividalese 2; Torreane-se, Gaglianese 1; Forti & Liberi/B, Azzurra, Percoto/B, Manzanese 0. PULCINI Valnatisone, Com. Faedis, Serenissima, Buonacquisto 2; Fulgor, Stella Azzurra, Nimis, Buttrio 0. NB. Le classitiche giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. I Pulcini in una recente formazione Dopo l’immeritata sconfitta di domenica scorsa a Tavagnacco, la Valnatisone era impegnata nell’incontro casalingo contro la formazione triestina del S. Luigi. La gara si é dimostrata irta di difficoltà, in quanto alcune scelte discutibili del tecnico sanpietrino hanno favorito nel primo tempo il gioco degli ospiti. Per fortuna all’inizio della ripresa si é corsi al riparo, con qualche rischio di rimanere in inferiorità numerica nell’eventualità di qualche malaugurato incidente. Tutto bene quel che finisce bene, infatti alla fine la Valnatisone é riuscita a capovolgere il risultato negativo grazie alle reti di De Marco e Sedi. Due punti d oro che rilanciano nelle prime posizioni della classifica i ragazzi del presidente Angelo Specogna, che hanno dedicato questa vittoria a Carlo Liberale, lo sfortunato atleta infortunatosi a Tavagnacco e sottoposto a intervento chirurgico lunedì. Per Carlo ci sono sei mesi di prognosi, che significano l’addio alla stagione 1990/91. Domenica trasferta a Trieste contro il Portuale. L’Audace in settimana risolverà la crisi dirigenziale, eleggendo il nuovo presidente. Venerdì sera, all'assemblea svoltasi al bar Centrale, é stato composto il nuovo consiglio direttivo della società. Domenica la squadra era impegnata nell’incontro casalingo con il Donatello; un'espulsione, quella di Lucchetti, nelle fasi iniziali della gara é costata cara a Chiacig e compagni, che nella prima mezz’ora hanno subito due reti. Domenica prossima trasferta a Maiano. Paolo Bordon - Pulfero Buon pareggio della Savognese a Lumignacco, che permette alla squadra di Bruno Qualizza di portarsi ad un punto dalla capolista Basiliano, che domenica ospiterà proprio i gialloblù in un incontro aperto a qualsiasi risultato. Il gol del pareggio é opera di Daniele Bordon. Il Pulfero ottiene la prima vittoria ospitando il Colugna grazie alle reti di Burello e Guerra. Domenica per i ragazzi di Olivo Domeniš l’impegnativa trasferta a Pademo contro l’Olimpia. Gli Allievi della Valnatisone, ospitati sul campo di Scrutto, dopo essere stati sotto di due reti, riescono con una doppietta di Federico Sturam a raddrizzare la gara. Karakiri dei Giovanissimi, che a Lavariano buttano all'aria il pos- Glovanni Moreale - Audace sibile pareggio sbagliando un calcio di rigore con Luca Mottes. La rete della bandiera é stata segnata da Denis Terlicher. Tre reti di Stefano Tomasetig confermano il buon momento degli Esordienti. La scorsa settimana siamo stati male informati sulle marcature, regalando un gol in più a Tomasetig, mentre la rete era di Daniel Bucovaz. Chiarito questo equivoco, bisogna mettere in evidenza che la squadra ha rischiato parecchio, in quanto il centrocampo non ha funzionato a dovere. I Pulcini ottengono un rotondo risultato a Godia contro il Fulgor, con tre reti di Valentino Rubin, due a testa di Gianluca Peddis ed Andrea Venturini, e l'ultima segnatura di Valter Rucchin. I sabati degli Esordienti Una partenza positiva per i ragazzi allenati da Nereo Vida 1. GIORNATA 29 settembre 1990 Forti & Liberi/B - Valnatisone Azzurra - Donatello/A Buonacquisto - Percoto/B Manzanese - Cividalese Torreanese - Gaglianese 2. GIORNATA 6 ottobre 1990 FCividalese - Torreanese Percoto/B - Manzanese Donatello/A - Buonacquisto Valnatisone - Azzurra Gaglianese - Forti & Liberi/B 3. GIORNATA 13 ottobre 1990 Azzurra - Forti & Liberi/B Buonacquisto - Valnatisone Manzanese - Donatello/A Torreanese - Percoto/B Cividalese - Gaglianese 4. GIORNATA 20 ottobre 1990 Percoto/B - Cividalese Donatello/A - Torreanese Valnatisone - Manzanese Forti & Liberi/B - Buonacquisto Gaglianese - Azzurra 5. GIORNATA 27 ottobre 1990 Buonacquisto - Azzurra Manzanese - Forti & Liberi/B Torreanese - Valnatisone Cividalese - Donatello/A Percoto/B - Gaglianese 6. GIORNATA 3 novembre 1990 Donatello/A - Percoto/B Valnatisone - Cividalese Forti & Liberi/B - Torreanese Azzurra - Manzanese Gaglianese - Buonacquisto 7. GIORNATA 10 novembre 1990 Manzanese - Buonacquisto Torreanese - Azzurra Cividalese - Forti & Liberi/B Percoto/B - Valnatisone Donatello/A - Gaglianese 8. GIORNATA 17 novembre 1990 Valnatisone - Donatello/A Forti & Liberi/B - Percoto/B Azzurra - Cividalese Buonacquisto - Torreanese Gaglianese - Manzanese 9. GIORNATA 24 novembre 1990 Torreanese - Manzanese Cividalese - Buonacquisto Percoto/B - Azzurra Donatello/A - Forti & Liberi/B Valnatisone - Gaglianese le bracc Sono iniziati gli allenamenti della Polisportiva S. Leonardo per i ragazzi e le ragazze della pallavolo. Un invito della società é rivolto a tutti gli appassionati che desiderano praticare questo sport. I ragazzi dai 15 anni in sù desiderosi di cimentarsi, possono rivolgersi per informazioni il lunedì, mercoledì e venerdì dalle ore 19 alle 20.30 presso la palestra di S. Leonardo. L’invito vale anche per le giovanissime dagli 8 agli 11 anni che, il martedì e il giovedì dalle ore 17 alle 18.30, possono rivolgersi alla responsabile del settore giovanile Sonia Borghese, presso la palestra di S. Leonardo. Calci d’avvio per i Pulcini Questo il loro campionato 1. GIORNATA 30 settembre 1990 Fulgor - Buonacquisto Stella Azzurra - Serenissima Com. Faedis - Nimis Valnatisone - Buttrio 2. GIORNATA 7 ottobre 1990 Nimis - Buttrio Serenissima - Com. Faedis Buonacquisto - Stella Azzurra Fulgor - Valnatisone 3. GIORNATA 14 ottobre 1990 Stella Azzurra - Fulgor Com. Faedis - Buonacquisto Buttrio - Serenissima Valnatisone - Nimis 4. GIORNATA 21 ottobre 1990 Serenissima - Nimis Buonacquisto - Buttrio Fulgor - Com. Faedis Stella Azzurra - Valnatisone 5. GIORNATA 28 ottobre 1990 Com. Faedis - Stella Azzurra Buttrio - Fulgor Nimis - Buonacquisto Valnatisone - Serenissima 6. GIORNATA 4 novembre 1990 Buonacquisto - Serenissima Fulgor - Nimis Stella Azzurra - Buttrio Com. Faedis - Valnatisone 7. GIORNATA 11 novembre 1990 Buttrio - Com. Faedis Nimis - Stella Azzurra Serenissima - Fulgor Valnatisone - Buonacquisto fftiZER 0. i » (HW> * H Pulfero rompe gli indugi La pallavolo spalanca PODBONESEC Gorenj Marsin An velik purton za Fabiana an Anno V saboto 6. otuberja v cierkvi-ci Madonna delle Pianelle v Ne-mah sta jala "ja" Fabiano Gos-gnach - Klinčanove družine iz Gorenjega Marsina an Anna Straulino iz Njivice (Vedronza). Kupe z njim so se veselili družina an parjatelji. Mladi par bo živeu v Petjaze an v teli vasi, za jim dat dobrodošlico (benvenuto) so jim nardil velik purton. Fabianu an Anni želmo veselo an srečno skupno življenje. Pet liet od tega se jim je rodiu Gabriele, seda pa Michele, an liep an frišan puobič, frišan ku bratrac. Michele se je rodiu v čedaj-skem špitale v četartak 4. otuberja an bo živeu kupe z družino v Špietre. Njemu, pru takuo Gabrielnu, želmo puno liepih reči v življenju, ki ga imata pred sabo. SOVODNJE ŠPETER Petjag - Dolenja Miersa Poročila sta se Marzia an Antonino V cierkvi v Podutani sta se v saboto 6. otuberja poročila Marzia Petricig iz Dolenje Mierse an Antonino Bait iz Petjaga. Za njih poroko so jim parjatelji napravli dva purtona, adan v Dolenji Miersi pred hišo od Marzie, drugi v Petjaze, blizu hiše, kjer bo mladi par živeu. Tel zadnji purton je biu zaries velik, saj so ga Petjažuc napravli za dva para noviču: za Antonina an za Marzio an za Fabiana an Anno, o katerih pišemo na drugem kraju. Fešta od Antonina an Marzie je šla napri do poznih ur, za veseje vsieh je godu Ližo iz Petjaga. Mlademu paru želmo vse dobre Špietar Zibiela v mladi družin Rossella Perletti an Massimo Miano imata še adnega otročiča. Novici v vasi Smo nimar vsi kontent, kar na čeča an an puob iz naših vasi se oženejo an ostanejo tle. Tele zadnje cajte se tuole gaja nimar buj pogostu, posebno v tistih vaseh, ki so v dolini. Takuo bo an za tel mlad par iz naše vasi. Maria Rosa (vsi pa jo kličejo Rosetta) Scuoch an Giuliano Vogrig, obadva iz Sauodnje, sta se poročila v saboto 6. otuberja okuole pudneva v cierki ki stoji gor na varh vasi. Okuole njih se je zbralo puno judi, žlahta an parjatelji, pru takuo vasnjani. Rosetti an Giulianu želmo puno liepih reči v njih življenju. Tarčmun Zapustu nas je Valentino Piernu V videmskem špitale je ponoč med saboto 6. an nediejo 7. otuberja umaru Valentino Trinco -Piemu iz naše vasi. Imeu je 68 liet. Za njim jočejo žena Eni, si-nuovi Pietro (Perin za parjate-lje), ki je že vič liet kamunski konsilier Liste čivike v Sauod-nji, Ivo an Fabio, hčera Anna, Marta, Giovanna an Maria, zet, nevieste, navuodi, brat, sestra, kunjadi an vsa druga žlahta. Tin Piemu je biu pranavuod monsi-njorja Ivana Trinka. Njega pogreb je biu v pandie-jak 8. otuberja popudan na Tar-čmune, kjer se je puno judi sti-sinlo okuole žalostne družine. V veliki žalost je pustila hčere Vilmo an Tiziano, zeta, sestro, brate, kunjade, navuode an puno parjatelju. Lidia je bla iz Polic, rodila se je v Pekovi družin, poročila se je bla pa s Tina-cam Tamascjovim iz Gorenjega Tarbja, ki je že vič liet umaru. Puno liet je dielala kot bidela v šuoli v Gorenjim Tarbju, bla je barka žena, vsiem je rada pomagala. Nje pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v petak 5. otuberja popudan. Čeglih je biu daž, puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. DREKA SREDNJE Gorenj Tarbi Zbuogam, Lidia Žalostna novica nas je vse brez besied pustila: Lidia Qua-lizza, uduova Drecogna je šla v sriedo 3. otuberja zjutra zdrava od duoma v Čedad, nikdar pa se nie vič varnila. Blizu stacjona korier v Čedadu so jo ujel tja pod makino. Pejal so jo v čedaj-ski špitau, vse je kazalo, de na bo nič hudega, popudan pa je Lidia umarla. Uficihi našega komuna začasno v faružu Vsi oficihi dreškega komuna so že malomanj dva tiedna v obnovljenem faružu na Razpotju, na Krasu. Preluožt so jih muorli, ker so začel postrajat komunski sedež. Diela, ki jih mislijo na-rest, bojo koštala vič ko 590 milj ionu, takuo ki se bere tudi na veliki tabli, postavljeni pred komunskim sedežem. Pa saj je biu komun nuov, lahko porče kajšan. Ries je, a vseg-lih so diela potriebne. V obnovljeni kamunski hiši bojo imieli njih miesto mimo komunskih oficihov an sejne sobe, ko zda, še zdravniška ambulanta, kulturno središče an puošta, ki jo bojo muorli prenest od Pacuha, kjer je zdej, gor na Kras. NEDIŠKI ZVON je spet med nami Vsako saboto ob 14.10 na valovih Rai-Radio Trst A vodijo: Giorgio Banchig Luciano Chiabudini an Ezio Gosgnach H njemu so hodili prosit pod-puoro, pomuoč vsi naši šindaki, izbrani za take od CLN. Komandant White jim je dajau, kar je mogu, pa tud on ni mu dielat čudežev, ker so ble potriebe ries velike. Takrat se ni govorilo o ciestah, o postavitvi električnih luči, o vodovodih, akvedotih. Takrat se je šlo za živež, za ob-lieke, za medežine in za druge vsakdanje potriebe. Na klopi, pred vratih komandanta, so se-dieli vsi šindaki naših dolin in čakali njih turno, kada jih bo komandant po imenu in preim-ku poklicu. Med parvimi je biu poklican Bald iz Sevca, šindak garmiškega komuna. Iz komandantovega oficiha se je skuoze vrata lepuo čulo, kar so se notar pogovarjal. Komandant White je znu lepuo govorit po italijansko in šindaki, ki so ostali zuna, na klopi, so iz rado-viednosti nateguval uha, da bi slišali, kaj bo prosu garmiški šindak, Pauletig. Slišali so lepo govoriti, pa nieso nič zastopili, novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska kJzDTT Trst / Trieste * *®S1T Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80.— din (800.000 din) pos. izvod 3. din (30,000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC Kar so hodili h komandantu White fi ker sta se kapitanih White in garmiški šindak pogovarjala po angleško. Kavalier Pauletig mi je dost-krat pravu o tem dogodku. Dogodek mi je opisoval z užitkom, s ponosom. “Buongiorno!' me je lepuo pozdravu po italijansko kapitanih White. ' Good morning!' sem mu od-govoriu po angleško. Kapitanih se je posmejau an mi pokazu z roko, kam naj sednem. Posmejau se je zatuo, ker je biu sigu-ran, prepričan, da znam samuo tiste dvie besiede po angleško an de se mu cjem s temi besedami parkupit. Hitro me je po-pravu z drugimi angleškimi be-siedami, na katere sem mu prav tako hitro an lepuo odgovoriu". “Bi se ne biu troštu, da najdem šindaka u Italiji, ki govori takuo lepuo muoj jezik!' me je pohvalu amerikanski komandant, in seveda, jaz sem biu rad, veseu za tisto pohvalo. Pogovarjala srna se puno caj-ta. Drugi šindaki ki so zunaj na klopi čakali, so bli štufi, naveličani in ko sem šu mimo njih, so brali radost, veselje na mojim obrazu, zak mi je kapitanih White dau, kar sem ga prosu za garmiški komun. Ne viem pa kaj so potle moji kolegi dosegli. Ko mi je amerikanski komandant stisnu roko, mi je jau: "Pridite, kadar cjete. Za vas so od-parte moje vrata. Pa prej ko se pustima, povejte mi u kajšni šuoli ste se učili mojga, angleškega jezika?". “Moja šuola je bla tarda, gospod kapitan. Do mene učitelji nieso imieli usmiljenja. Angleškega jezika sem se učiu na tar-dem in težkem delu, kot emigrant v Avstraliji ', sem mu odgovoriu in ameriški komandant mi je še buj stisnu roko. Šindak Pauletig ga je šu še obiskovat in zanj so ble saldu odparte vrata do kapitana White. O tem sem mislu ob začetku, kadar sem poviedu, kakuo mu je biu hnucu angleški jezik, ki si ga je biu naučiu dol za veliko lužo. Tole zgodbo, ki ni bla samuo zgodba, pač pa sveta resnica, mi jo je vičkrat pravu Tona Bal-du - šindak Pauletig -. Biu je po-nosan na amerikanskega kapi-taniha, pa mi je tudi poviedu, zakaj. "Vieš, po angleško White pomeni, pride reč bieu, po italijansko bianco. Je glih takuo, kot da bi jau Capitano Della Bianca ", mi je vičkrat pojasnil. “Aha, te imam ", sem jest pomi slu. Capitano Della Bianca je biu tisti, ki je u parvi veliki uej-ski, meseca maja 1915. lieta peju naše puobe-alpine čez Solarje in Slieme do parvih avstri-janskih stražarjev. Biu je komandant tudi tistega, ki je parvi padu na Solarjih in ki mu je bilo ime Riccardo Di Giusto. Tega alpinskega komandanta so naši puobje -alpini- častili. Biu je njih komandant na Sli-emnem, na Solarjih, na rieki Piave, na Montegrappa in še po drugih krajih. O njem so pravli, da je biu korajžan, da se je prej sam postavu pruoti sovražniku, kot je poslal svoje alpine u smart. Imeli so ga radi njega alpini. Kapitanih Alfio Della Bianca je postau v drugi veliki uejski general. Po uejski je biu kandidat od “Uomo qualunque", paršu je pridgat v Klodič, odkoder je odnesu nekaj votu od njega starih alpinov. On je biu komandant tudi od našega Balda, zatuo je rad miešu Della Bianca - Bieu in White. (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zuiferli) torak 15.30-17/sabota 10-13 Grmek (Elio Chiabai) sabota 10-12 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) torak 15-17 Sovodnje (Paolo Cudrig) sriedo an sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda ob 10 Sriednje (Renata Qualizza) sabota 10-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 9-10 Bardo (Franco Negro) torak an četartak 10-12,30 Prapotno (Giampiero Cevolatti) sriedo an saboto 10-11 Tavorjana (Renzo Marseu) vsak dan 9,30-12 Tipana (Armando Noacco) torak an sabota 10-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 13. DO 19. OKTOBRA Čedad (Minisini) tel. 731175 Špeter tel. 727023 Manzan (Brusutti) tel. 740032 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.