151. SfralllB. « I LlDbliaii, i tom, b. jBifja 1915. ALUIII. lelo. .Slovenski Narod" velja ¥ L|abl|anl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . . . . K 24— ćelo leto naprej . , . . K 22 — polleta „ .....12— pol leta „ ..... 11 — Ittit leta „ .....6-— četrt leta ..... 550 na mesec n • . . ♦ „ 2*— na mesec „ ..... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednUtro: KnafloT« mllca ftt 5 (v pritiičju levo,) teUfon *t 94. Iika|a fiik daa ivtčer IitzmUI nedel|e in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naru^rrine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. ^—^^— Posameina itevilka velja 10 vlnarje*. ^— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna lakarnaM telefon šL 85. .Slovenski Narod" velia po pošti: za Avstro-O^rsko: za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— ćelo leto naprej . . . K 30*— pol leta „ „ . . l-'>•— a Ameriko in vse druge dežele : četrt leta „ „ . . troO *s na mesec „ „ . . . 230 ćelo ieto naprej . . . . K 35.— Vprabanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaftova ulica št 5, telefon St.85. Ruska tala pri Krasniki grda. ARMADA NADVOJVODE JOŽEFA FERDINANDA JE VRGLA RUSE PRI KRASNIKU, LINSINGENOVA ARMADA PA OB ZLOTI LIPI. Dunaj, 5. juiija. (Koresp. urad.) U radno razglašaio: Rusko b o j i š č e. V vzhodni Galiciji so dospele zavezniške čete Linsingenove arma-de po dvatedenskih zmagovitih bo-fih zasledujoč neprijatelja do Zlote Lipe, katere zapadni breg so očistile od sovražnikov. V odseku Kamionka Strumilo-wa-Krasno boji proti ruskim zadnjim četam še trajajo. Pri Krylowu je opusti! sovraž-nik zapadni breg Buga ter je Krylow požgal. Na obeh straneh gorenjega Wie-prza se vrši boj. Zavezniške čete so vrgle sovražnika iz pozicij severno od potoka Por ter so prodrle do Plonke. Dalje proti zapadu je predrla ar-mada nadvojvode Jožefa Ferdinanda v večdnevnih bojih rusko bojno fronto na obeh straneh Krasnika. Vrgla je Ruse z velikimi iz guba mi v severni smeri nazaj. Vjela je 29 čast-nikov ter 8000 mož in vplenila 6 topov, 6 municijskih voz in 6 strojnih pušk. Zapadno od Visle je položaj ne-fzpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. flofer, fml. IZREDNI USPEHI* LINSINGENOVE ARMADE. Berolin, 5. juiija. (Koresp. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 5. juiija. Jugovzhodno bojišče. Zavezniške čete pod poveljstvom generala pl. Linsingena so na ćeli fronti dosegle Zloto Lipo. Zahodno obrežje je očiščeno Rusov. Armada je izvršila izvanredne čine. V skoro I "dnevnih bojih je izsilila spričo rnočne sovražne pozicije prehod čez Dnjestr te gnala pred seboj poraže-nega sovražnika od pozicije do policije. V odseku Bug je sovražnik po-nočl izpraznil mostno utrdbo Kry-Iow. Med Bugom in Visio smo včeraj pri Plonki - Turbinu severno odseka Por in pri Tarnowki - Krasniku ponovno vrgli Ruse. Vzhodao bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNIH BOJIŠClH. Vojaški strokovnjaki menijo, da je dosegla Linsingenova armada, pri kateri se nahajata tuđi dva naša ar-madna zbora, s tem. da je dospela do Zlote Lipe, vrhunec svojega te-žavnega podjetja. V vzhodnji Galiciji se nam kaže sedaj skoro isti položaj, kakor v avgustu preteklega leta, to-rej na začetku velikih vojnih dogod-kov. Ob Bugu in ob Zloti Lipi so se takrat razvrstile naše glavne vzhod-nogališke sile. Južno od Dnjestra straži naŠo crto Pflanzerjeva armada. Pri njej se nahajajo kranjski, štajerski in koro-ški polki, katerih hrabrost bo odbila vsak poskus ruskih čet, prestopiti bu-kovinsko mejo. Od Kry!owa cio Cer-novic se torej razteza naravnost skalnatotrdna zavezniška fronta, ki krije operacije 4. m 11. annade orati Cholmu in Lublinu. Od Krylo\va do Uze prodirajo čete teh armad z neodoljivo silo in že je ruska fronta pri Krasniku na več krajih prebita . . . Situacija na severnem bojišču je torej za nas skrajno ugodna. Ogenj avstrijskih težkih topov ob bukovinski meji. »Budapesti Hirlap« poroča iz Bukareste z dne 5. juiija: Predvče-rajšnjim ob 1. ponoći se je zbudiio rrebivalstvo ob romunski meji vsled močne kanonade, ki se je daleč sli-šala. Težka avstrijska artiljerija je pricela z bombardiranjem, ki je trajalo 3 ure. Ruska artiljerija sploh ni odgovarjala. Sedaj se zamore konstatirati, da vlada pri Rusih veliko pomanjkanje municije. Čeprav so Ru si pred kratkim dobili težke topove kalibra 30 cm, vendar jih ob bukovin-ski fronti vsled pomanjkanja municije nišo mogli porabljati. RUSKO URADNO POROClLO. Ruski generalni štab poroča: Dne 3. 1915. Dne 30. junija srno odbili pri Prasznvszu in naslednjo noč v okolici Sha\vli - Raciona kra-jevne nemške napade. Dne 1. juiija brezuspešni napadi Nemcev levo od Visle v smeri Sienno - Josefo\v, V smeri proti Lublinu je sovražnik v kontaktu z nami ob potokih \Vysni-ca in Por. Med \Vieprzom in Bugom nadaliuje sovražnik svoje prodiranje v severni in severovzhodnii smeri. 1. juiija so se vršili v okolici severno od Zamosca trdovratni boji zadnjih straž. Neki pruski gardni polk, ki je zavzel vas Zukow, smo prepo-dili s protinapadom. Na fronti Sokal-Halicz je izvršil nasprotnik 30. junija in 1. juiija dopoldne številne napade, od katerih smo jih večji del z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Pri naših protinapadih smo vjeli več nego 2000 nasprotnikov ter vple-nili več strojnih pušk. Medtem pa se je posrećilo dne 1. juiija zvečer na-sprotniku, da je z močnimi četamt za-sedel južno od Rohatvna levi breg potoka OniJa Lipa. Ob Dnjestru no-bene ziprernembe. Napačno rusko porocilo. Iz Berlina javljajo: Poroči-lo ruskega mornariškega štaba z dne 4. juiija pravi, da je neki angleški podmorski čoln torpediral y boju v Baltiškem morju dne 2. juiija ob 3. popoldne vodilno ladjo tipa »Deutsch-land« nemške flotilje ter jo z dveina streloma pognal v zrak. Wolffov urad je izvedel na tne-rodajnem mestu, da ta vest ne odgo-varja resnici. (Nemčija ima 5 linijskih ladij tipa »Deutschland«. Zgrajene v letih 1904. do 1906. imajo 13.200 ton prostornosti ter so armirane s 4/28 cm, 14/17 cm in 20/8*8 cm topovi. »* DROBNE VESTI IZ RUSIJE. »Times« poročajo iz Petrogra-da, da se bodo izvršile pri vladi razne spremembe. Tako bosta zapustila justični minister Sčeglevitov in naučni minister Sabler svoja mesta. Na njihova mesta priđeta najbrže Chostov in Samarin. Bark ostane fi-nančni minister. Za ministrskega predsednika bo imenovan ali Krivo-šein ali pa knez Vasilkov. »Dagbladet« poroča iz Petrogra-da, da je vprašanje, če se bo duma, ki jo je nameraval car sklicati za mesec avgust, sestala. Krakovski »Czas« poroča, da se v Lublinu že sliši grmenje topov. Avstrijsko - nemška armada je le Se 40 kilome*rav oxi mesta. Od Ivango- roda je armada le še 30 kiloinetrov oddaljena. Ofenziva avstro - ogrske arma , ki se bliža liniji Ivangorod-1. ublin - VVieprz, iina za Varšavo od-ločilni pomen. Iz Petrograda poročajo z dne 5. jun.: Nadaljna preiskava v vohun-ski aferi orožniškega polkovnika Mjasojedova ki je bil že usmrčen. je dognala sokrivdo njegovih tovarišev Borisa Freidberga, Schloimeja in Aron Salzmanna, ki so bili vsi obso-JL-ni nu smrt in usmrćeni. Razpust lvovskega občinskega sveta. Oaliski namestnik dr. vitez pl. Korvtovvski je sporazumno z gali- škim deželnim odborom razpustil ob-činski svet lvovski in sicer z ozirom na to. ker je sovražnik odpeljal vse tri podoredsediiike in ker predsednik ni navzočen in ker je nadalje od 100 občinskih svetnikov ostalo le 39 v Lvovu. Vladnemu komisariu okraj-iiemu gkivarju Grabovvskuiiiu je bil prideljcn svet zaupnikov, obstoječ iz 18 članov in 6 namestnikov, med temi so 3 Rusini in 3 Zidje. Za namest-nika vladnega komisarja je bil primo loco imenovan od Rusov odpcljani podžupan dr. Tadej Ruto\vski, secun-do loco inženir Karei Eplcr, ki je do povratka Ruttnvskega prevzel njegove funkcije. Ob dolenji Soči se je razvilo ljuto in trtiovrotno bitko. NAPAD DVEH SOVRAŽNIH DI- VIZIJ NA DOBERDOBSKO PLA- NOTO ODBIT. Dunaj, 5. juiija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: ItaHjanskoboiišče: Boji ob robu Dobrdobske plano-te so se včeraj z enako Ijutostjo ponovili. Zvečer je bil napad dveh ita!i-janskih divizij proti frontnem odseku južno od Polazza odbit, dalje proti severu boj še traja. Tuđi pri Volčati in Krnskem ozemlju je sovražnik brezuspešno napadal. V tirolskem in koroškem ob-mejnem ozemlju so se vršili le topovski boji. Namestnik načelnika generainega štaba pl. Kofer. fml. * Na italijanskem bojišču. Iz voinega stana se poroča: Na italijanskem bojišču imajo naše ar-made sedaj opraviti z veliko ofenzivo sovražnika. Ta napada brez ozira na tr>, da ima velikanske izgube. Ali je mar zapovedal kralj, kakor pri Plavch, da je treba zavzeti Gorico in višavo doberdodsko za vsako ceno? Italijani napadajo v linijari po 20 mož zaporedorna. Strašno ubijanje je to. Strašna bo tuđi reakcija, pa ne za nas. Vsak dan pošljejo Italijani dve novi diviziji v mesnico in to igro bodo pač tako dolgo nadalje-vali, da bo tuđi zadnja na fronto ob Soči postavljena divizija izgubila polovico svojih kombatantov. * ITALIJANSKO URADNO PORO-CILO. Italijanski generalni štab poroča: Dne 3. juiija 1915. Položaj na ćeli fronti je neizpremenjen. Artiljerija intenzivno nadaljuje svoje delovanje proti trdnjavam Naborjct in Predil, povzročila je tam očividno znatne poškodbe in tuđi velike eksplozije. Proti našim pozicijam na kraški planoti je izvršil sovražnik včeraj popoldne oster protinapad, pa smo ga odbili ter vjeli kakih 200 mož. • • Včeraj objavljeno porocilo generalnega štaba z dne 2. t. m. vsebu-je več napacnih podatkov, ki se jih mora popraviti. Porocilo Cadorne, da so po dveh ljutih brezuspešnih na-padih na Veliki Pal našteli 150 mrtvih Avstrijcev, je samovoljno brez-primerno pretirano. Veliki Pal je v naš posesti. Tam se boreče čete so izgubile 31 mrtvih. Artiljerijski ogenj proti vaši Eder severno od Plockna nam ni povzročil niti najmanjše izgube. Pri obstreljevanju Koritnice pri Bove u sta v tej vaši zgoreli le dve leseni bajti. Eksplozija skladišča za municije je izrodek fantazije. Na-vedba oficielnega poročila, da so ob-streljevali Koritnico, ker se je poro-čalo da so tam zaloge materiala in provianta, je le nerođen poskus, da opravičijo strast, uničevati nedolžne vaši s slovanskim prebivalstvom. To porocilo, ki se od tu ne more kontrolirati, naj brezdvomno navidezno utemelji popolnoma nepotrebno ob-strelievanje. Kajti spričo položaja bi bilo popolnoma brezmiselno. misliti, da bi bili v tej majhni eksponirani in prosto ležeći vasici depoti. Nizozemska sodba o vstopu Italije v vojno. Berolin, 5. juiija. (Kor. urad.) > Kreuzzeitungv poroča iz haaških diplomatičnih krogov, da je glavni povzročitelj vstopa Italije v vojno kralj Viktor Emanuel, ker je že davno pred poga.ianji z Avstro - Ogrsko uravnal politiko Italije na strani tri-plecntente z osebnim korespondira-njem z angleskim kraljem, carom in Poincarejem. Će bi bil v zadnjem trenutku odstopil od svojih obljub, bi bil izpostavlicn neljubim razkrit-jem od strani trozveze, zato je pre-prečil misijo Oiolittija. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Po poročilih preko Sviće, je vojno razpoloženje v Italiji vedno sla-bejše. Pojavlja se zlasti med delavci in kmeti živahna antimilitaristična propaganda. Ćela vrsta županov je bila ^radi slabega patrijotizma« od-stavljena, tako n. pr. v Ćedadu, v Rapolli, v Patermi. Rimski župan knez Colonna, ki je služil kot major v glavnem stanu, se je moral vrniti v Rim in prevzeti zopet županske posle, ker je vlada izjavila, da njegovim namestnikom ne zaupa. Oblasti so suspendirale dnevnik »Concordia«, ki je do izbruha vojne zagovarjal prijateljstvo Italije z do-sedanjima zaveznicama. Uspeh prvega voinega posojila bo jako nezadovoljiv. Poroča se, da ne bo subskribirana niti ena milijarda. m * Nova pogajanja med Italijo in Srbijo? Kakor poročajo iz 2eneve so pricela vsled londonske in petro-gradske intervencije med Srbijo in Italijo mora pogajanja glede jadran-skega vprašanja. Zatrjuje se, da po-tekajo pogajanja ugodno. Italijanska nota Srbiji in Crni gori. Iz 2eneve poročajo: Italija bo Se ta teden izrocila Srbiji in Crni gori posebno noto, v kateri bo izjavila, da smatra okupacijo Albanije le za provizorično. Kot garancijo za-hteva Italija, da prepuste Srbi in Crnogorci policijsko oblast v zase-denem teritoriju posebnim italijan-skim pooblaŠčencem. ! Obfuten francoslii poraz ob Pretrskem sozdu. NASKOK NEMSKIH CET PRI CROIX DES CARMES. — 1000 FRANCOZOV VJETIH. Berolin, 5. juiija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Krvavo smo zavrnili angleški napad severno od Ypres in franeoski sunek na Souchez. Na obeh straneh Croix des Car-mes cb zapadnem robu Pretrskega gozda so vzele naše čete včeraj v na-skoku sovražr.e pozicije v širokosti 1500 metrov ter so prodrle skozi labirint strelskih jlarkov do 400 metrov naprej. Obupno se braneče sovražne čete so morale z velikimi izgubami zapuščati jarek za jarkom ter so pustile v naših rokah 1000 ne-ranjenih vjetnikov, 2 poljska topa, 4 strojne puške in 7 metalčev min. Ravnotako se je posrečil isto-časno izvršeni napad na franeosko utrieno kulo pri Haut Derioupt Južno od Norrov. Razstrelili smo jo s po-sadko in z vzidanimi bojnimi sred-stvi vred ter jo nato zopet načrtoma zapustili. Vrhovno armađno vodstvo. ANGLEŠKI ZRAKOPLOVNI NAPAD NA NEMŠKI ZALIV ODBIT. Berolin, 5. juiija. (Kor. urad.) \Volftov urad poroča: 4. juiija zjut-rai so poskušali Angleži večji zrakoplovni napad na naša oporišČa v nemškem zalivu Severnega morja. Poskus se je ponesrecil. Naši zrakoplovi so konstatirali, ko je napočil dan, na visini otoka Terschelling bli-žajoce se angleške vojne moči, ob-stoječe iz večjega števila motornih zrakoplovov, ki so jih spremljale križarke in torpedni rušilci, ter jih prisilili, da so se umaknile. En angleški hiđroplan, ki se mu je posrećilo, da se je dvignil, so naši zrakoplovi preganjali in je ušel le s tem, da je letel čez holandsko ozemlje. Namestnik načelnika admiralskega štaba: v. B e h n c k e. fRANCOSKO URADNO PORO* ČILO. Francoski generalni štab poroča: Dne 2. juiija, ob treh popoldne. Na mnogih mestih fronte skozi vso noč artiljerijski ogenj, posebno pri VVoestenu (9 kilometrov severno-vzhodno od Yperna), pri Souchezu in pri Verninilu (8 kilometrov vzhod-no od Vaillvja ob reki Aisne). Noćni napad sovražnih grenadirjev na naše pozicije ob poti Ablain - Angres (južnozahodno od Lensa) se je popolnoma ponesrecil. Pri Laboiselle (3 kilometre severnovzhodno od AU berta) je razrušila ena naših min iz-postavijeno sovražno utrdbo. V Ar-gonnih se boji nadaljujejo. Pri Ouart-en - Reserve (Bois - le Pretre) smo odbili sovražni poskus napasti. Ob enajstih ponoći. Od Ysere do Argonn le artiljerijski boji. V Ar-gonnih je izvršil nasprotnik po zelo Ijutem bombardiranju danes zjutraj nov splošen napad med Binarville-Blastenil. Ta boj je bil posebno ljut. Obdržali smo vse svoje pozicije. Na Hilsenfirstu (Elzaško) smo odbili dva napada; pri tretjem šunku se je mo-gel sovražnik v naših crtah ustaliti. S protinapadom danes zjutraj smo. dtran z. .SLOVhNbKi NAKUU", dne 6. junja 1915. IM. štev zopet zasedli svoje pozicije, k5 Jih sovražnik še nadalje ljuto obstre-Ijuje * Boji v Flandriji, Iz Berolina poročajo z dne 5. ju-lija: Posledica večurnega obstreije-vanja vseh važncjsih r* stojank v okolici Dixmuidena se je pokazala v zadnih dnevih v obsežnem umikanju Angležev in Belgiicev. Spremembe v angleškem annadnetn vodstvu? Iz Londona poročajo angleški listi z dne 3. julija, da so se razširile vesti, da bo general French odpokli-can in da ga bo nadoniestil njegov generalnoštabni Šef Robertson v vodstvu v Flandriji. French bo dobil najbrže vrhovno poveljstvo na An-gleskem. DELO NEMŠKffl PODMORSKIH COLNOV Renterjev urad poroca iz Plv-moutha, da je tjakaj dospelo 6S mož posadk pamikov »Ren!re\v in »Larchmore«, ki jih je neki ncmški podmorski čoln potopil. Oba parnika sta skušala uiti ter ju je podmorski čoln ljuto obstreljeval. Na parniku »Larchmore« je bil en mož ubit, eden pa ranjen. • m m »ZeppeHnf« nad središčem Londona. Amsterdam, 4. julija. (Kor. urad.) Po poročilih ameriških listov, so »Zeppelini« pri svojem nočnem napadu dne 31. maja dospeli nad središče Londona, ker so metali bombe kako miljo od angleške državne banke. Šttri osebe so bile pri tem ubite, ka-kih 50 oseb pa je bilo ranjenih. Tuđi okraj Blachend je bil hudo poško- dovan. m • * DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE. Iz Pariza poročajo z dne 4. julija, da pripravlja francosko časopisje občinstvo na novo zimsko vojno. Iz-javlja se, da se mora računati še z dolgim trajanjem vojne, kajti potreba je še mnogo časa. da se spopolnijo vsi pripomočki, s katerimi se bo porazilo Nemčijo. — »Temps« poroca: Moštvo letnikov 1913, 1914 in 1915, kakor tuđi med 1. avgustom in 31. decembrom 1914 odpuščeno moštvo vseh letnikov se bo sedaj v svrho preiskave njihove sposobnosti še enkrat pregledalo. Notrania kriza v Franciii. »Le Nouvelliste« priobčuje sle-deČe poročilo iz Pariza: Parlamentarni krogi. zlasti elani senata, ki stoje v zvezi z armadnim vodstvom, so sedaj razburjeni. Kot vzrok temu razburjenju se navaja osebno zavist. Zadostuie, da se pravi, da nastane iz tega lahko resna ministrska kriza ter da bo odstopila visoka ose-ba, ki se odlikuje po delavnosti, zmožnosti in preudarnosti. Želeti bi bilo. da se kaj takega ne zgodi. Se-danji ča«: ni primeren za nesoglasja med višjimi krogi še mnogo manj, kakor za spore v nižjih krogih. Po poročilih franeoskih listov se pripravlja v franeoskem voirsem mi-nistrstvu kriza. Minister Millerand bo najbrže odstopil. Odlični krogi se trudijo, krizo preprečiti. Pomoč kolonij. Johannesburg, 5. juliia. (Kor. urad.) General Smuts poroca, da je južnoafriška vlada ponudila, da postavi prostovoljsko armado in odde-lek težke artiljerije ter da oboje od-pošlje na evropsko bojišče. Vlada samo še caka na odgovor franeoske vlade. Ponesrai vojni nacrt! tiipliitente. »Koln. Volksztg*« poroca: V Kimu se nahajajoči bivši srbski trgovinski minister Stojanović je dal ne-kemu sotrudniku lista »Avanti« sle-deča pojasnila: V pretecenem letu SO nameravali zavezniki splošno ofenzivo proti Turčiji in centralnima državama. Potovanje franeoskega generala Paua v Rusijo in Srbijo sto-li s tem v zvezi. Rusija je namerava-la prodreti v ogrsko nizino, da se tamkaj združi s srbskimi četami. Tr-dovratna nevtralnost Romunije in zlasti rusko umikanje je za nekaj časa odložilo uresničenje tega nacrta. Zasedenje albanskih mest po Srbih in Crnogorcih ima le začasen značaj, politično zasesti nteje. Boj za Carigrad. - Važnost bojev ob Dardanelah. »Popolo d' Italia« piše, kakor poročajo iz Lugana: Karkoli se tuđi 2godi, odločitev ne bo padla na jugu, anarveč ob Renu ali na ruskem bo-E£fck$tm cj£5ta St tMg&VM da eksistira le ena kratka pot, po kat eri se mora vse spraviti v Rusijo in to so Dardanele. Zavzetje Dardanel je prva in najvažnejša neodložljiva naloga Četverozveze. Rusko uradno poročilo g kavka&kega bojišča. Ruski generalni štab poroca: Kavkaz, 30. junija. V smeri proti Oltvju tupatam streljanje pušk. V okolici Karaderlenta so okupirale naše čete po bojih vaši Aidarje in Aobasik. V smeri proti Melasgertu so porazile naše čete Turke pri Ak-blathu. Turki beže proti Bitlisu, proti potoku Transvvan. Južno od Wan-skega jezera je naš oddelek odbil turski napad, pričel z ofenzivo ter v na-skoku zavzcl navzlic trdovratnemu odporu turske pozicije. Na ostalih irontah nobene izpremembe. Iz neutralnih flržcu. POLOŽAJ V ROMUNIJI. V političnih krogih se presoja položaj v Romuniji zopet mnogo ugodnejše. Romunska vlada se trudi omejiti intervencijonistično agitacijo, proti kateri se jako oštro obračajo tuđi oficijozni listi. Kot ugodno znamenje se tolmači dejstvo, da se zopet izdajajo vojaškim obvezancem potni listi za inozemstvo, veljavni za 14 dni Dosedaj se potni listi vojaškim obvezancem spioh nišo izda-jali. V nedeljo je imel nemški poslanik Busche z min. predsednikom Bratianom dolgo konferenco, ki vz-buja v romunskih krogih splošno pozornost. Kralj Ferdinand je odlikoval nemškega vojaškega atašeja z redom »Romunske zvezde«. * NEZADOVOLJNOST ENTENTE Z BOLGARUO. Ententni krogi kažejo vedno očitnejše. kako nezadovoljni in razočarani da so vsled politike bolgar-ske vlade, ki se dela, kakor bi o predlogih četverozveze resno razmišljala »pri tem pa se pogaja s centralnima državama in s Turčijo.« Preko Bukarešte poročajo ćelo, da je sporazum med Bolgarijo in Turčijo že toliko, kakor p^rfekten. V četrtek, da so se vršile v Carigradu in Sofiji važne konference turskih in bolgarskih državnikov, katerih rezultat je baje ta, da je Turčija pri-volila v korekturo tursko - bolgar-ske meje, kakor je to Bolgarija pro-ponirala. Stališče Četverozveze napram Bolgariji otežkocuje neizprosna ne-dostopnost Srbije v makedonskem vprašanju. Kakor javlja »Secolo« iz Niša. je izjavil bšivi srbski poslanik na Dunnju Jovanovic*. da je absurd-ne misliti, da bi Srbija Bolgariji svoje ozemlje kar brez vsega odstopila. Bolgarija naj premisti vpraša-nje kompenzacij bodoči mirovni konferenci. Te kompenzacije pa gotovo ne hodo vsebovale bitoljskega in ohridskega ozemlja. Ententa se sicer pripravlja še enkrat poskusiti svojo srečo. Poro-ča se. da bo izročila bolgarski vladi nove predloge, ki hodo tako formulirani, da ho morala Bolgarija odgovoriti z jasnim »da« ali pa »ne«. Smrt eksarha Jožefa je navdala rusofilske tsolgarske kroge z novimi nadami. ker je bil pokojni eksarh predstavite!] ideie narodnega uiedi-njenja vseh Bolgarov in zaščitnik vseh stremljenj po osvojitvi Makedonije. KRIŽ4 NA GRŠKEM. Kriza na Orškem še ni razreše-na. Zdi se sicer gotovo, da bo Veni-zelos prevzel zopet vlado, toda govori se, do bo sedanji kabinet le rekonstruira). To bi pač pomenilo. da se je Venizelos svoji intervenciioni-stični politiki odrekel. Z ozirom na ugovore vbdinega časopisja, da Venizelos sploh nima većine v zbornici, obiavJia njegova stranka seznam iz-volienib liberalnih poslancev. katerih je 1R4. Po tem seznamu bi imel Venizelos torej S2 glasov večine. Grški kralj v rekonvalescenci. Atene, 5. julija. (Koresp. urad.) Krali se nahaja že v rekonvalescenci ter ga bodo prepeliali v grad Dikelia. Izdaja poročil o zdravstvenem slanju se bo ustavila. m m ATENTAT NA *MILIJARDARJA MOROANA. Atentat na milijardarja Morgana je ameriško javnost silno razburil. Agitatorji zlorabljajo dejstvo, da je atentator Nemec ter hujskajo javnost še bolj proti Nemčiji. Trezni krogi poudarjajo temu nasprati, da atentator najbrže ni bil pri pravi pameti in da se njegove izjave, da je izvršil atentat »na višje povelje«, ne srne tol-mačiti drugače, kakor da hoče reci, da mu je atentat ukaza! Bog. Znak sploŠne razburjenosti je burno raz-položenje newyorške borze. Morganovo stanje se je sicer po-slabšalo. Ena krogla je zadela tre-buh. Med prvimi, ki so izrazili svoje sočutje, je bil angleški kralj. Amerikanska municija. Vpokojeni avstrijski poslanik grof L ii t z o w je imel z nekim Amerikancem pogovor, o katerem je pri-ohćil v »N. Fr. Pr.« poseben članek. Ta Amerikanec je rekel, da tako, kakor Nemčija, se tuđi An^lija vsak dan pritožuje, da Amerika ne varuje nevtralnosti. Nemčija se zlasti prito-zuje, da daje Amerika njenim sovraž-nikom orožje in municijo. Amerikanec je rekel, da se poslužujejo Zedi-njene države le svoje pravice, kot nt'vtralna država svobodno trgovati. V času vojne z Buri so bile vse simpatije Avstriie in Nemčije na strani Burov, a vendar so avstrijske in nemške orožarne prodajale Angliji orožje in municijo.In ko so Zedinjene države hotele napraviti revoluciji v Mehiki konec s tem, da hi zaprli dovoz orožja in municije, sta Av^tn^i in Nemčija proti temu protestirali. švedski protest v Petrogradu. Ker so ruske križarke obstreljc-vale nemško ladjo Albatros«, ko je bila ta že v švedskih vodah in so torej kršile nevtralnost švedske države, je izročil švedski poslanik v Petrogradu protest, kateremu se hoćete po poročilih berlinskih listov pridružiti tuđi Danska in Norveška, m Nizozemski municijski urad. Haag, 5. julija. (Kor. urad.) Ustanovil se je nizozemski municijski urad, ki ima nalogo preskrneti armado in mornarico z zadostnimi množinami municije. Naši alpinci v boju. Vojak domobranskega polka Tomaž Pogačar, doma iz Dobrave pri Kamniku, nam pošilja z bojišča naslednjo zanirmvo sliko iz bojev naših kranjskih alpincev. V postojanki, 19. junija. . . . Osem mesecev sem že na bojni fronti, nešteto bitk sem že pre-stal — toda ostal sem zdrav in čil. Vajeni smo vseh grozot vojne, a kadar se zvečer tiho pomenkujerno o ljubljeni naši domovini, kadar si edc.n ali drugi tovariš napol glasno zapoje kako narodno, zažvižga potihoma kako fantovsko — oj kako nam za-temne oči od čistih in žlahtnih solz koprnenja . . . Kako se vsak obrača v stran, da bi drugi ne zagledali mor-da roso na trdem obličju vojščaka! Kadar nas kliče dolžnost, takrat pa ne poznamo nobene mehkobe, in ponosni smo na častno priznanje, da spadamo med najhrabrejše in najdrz-neiše polke. »Kranjci so od vraga.« Tuđi v zadnjih dneh smo dokazali, da je temu res tako. Dne 13. junija dobi naš polk nalogo, priplaziti se kolikor mogoce skrito in tiho v blizino do sovražnih postojank. To je b#o težko, ker je bila sama ravnina in smo se morali po trenutni plaziti tako, da smo 14. junija zjutraj bili še 1400 korakov od sovražnika oddaljeni. Naenkrat do-bimo pozdrav sovražnih šrapnelov in puškinih krogel tako da smo se morali hitro zakopati. V zakopu smo ostali cei dan, čeprav nas je sovražnik cei dan obsipal s svojim neprijet-nim fižolom. Ponoči na 15. t. m. je naša 3./Z7. kompanija se za 600 korakov bližje zakopala. Tu smo ostali cei dan čeprav nas je hotel sovražnik z neprestanim streljanjem prisiliti, da bi se umaknili. To se mu ni posrećilo; zakopani smo biti tako dobro, da niti eden ni bil ranjen. Ponoči od 15. na 16. junij dobimo pf)ve1ie» zasesti prostor pri kapelici, kar se je neimi-doma zgodilo. Prvi, drugi in tretu oddelek je bil pri kapelici, četrti pa kot rezerva 100 korakov zada). Ko-maj da smo se za silo zakopali, se priplazijo po rži (bilo je 3 ura zjutraj) čisto tiho gori Rusi in nas nepriča-kovano napadejo. Bila je silna borba, ker Rusi so divji in silovito pritiskali, tako da smo morali z bajoneti in pa s kopiti po njih odrihati. Ker je bil pritisk nenaden, je morala priti še rezerva na pomoč, kjer smo jih po polurnem boju tako grozno potolkli, da jih je menda komaj kakih 5 zdravih prišlo nazaj v postojanke. Od Ru-sov je obležalo pred nami 7 ranjen-cev, drugo pa vse mrtvo. Pri tem sem imel podpisanec srečo, svojemu kadetu in njegovemu slugi resiti življenje s tem, da sem se boril z bajo-netom proti enemu orjaškemu Rusu, ki me je s tako silo udaril po puški, da mi je bajonet odletel. Jaz pa v zadnjem trenotku naperim svojo puško in ga ustrelim. Naš nadporočnik me bo povišal za podčastnika in nas je obenem 23 predložit za odi i kova-£te' Tudj narednik Mdkso Sartory, ki je poveljeval rezervi, je pridrvel | med gnječo sovažnikov in hrabro po 1 stari navadi tolkel po njih, da bi ga bili kar gledali, ko bi bili utegnili. — Plen je bil čez 120 ruskih pušk in nešteto ročnih granat. Častnik našega alpinskega polka nam pošilja z bojišča naslednjo, pač resnični dogodek opisujočo pretresljivo pesem: Pismo devojki. V zakopili. Nedelja, 27. junija. Dolina vsa je polna mlađega življenja — moritve, smrti kraj pa širna plan . . . Ko da nebo in zemlja sta se spoprijela in v borbi ljuti zadnjih sil tesno objela, Grmi in treska po ozračju . ,. to vroč je dan! Rohne železni zmaji s strašnim truščem, in kace sikajo pekoči ogenj v ta srca še ljubezni žejna, še polna hrepenenja, mladih sanj. Pridrl sem mimo ... tu leži, na prsih rana, sveza še in topla, iz nje pa solza se za solzo zbira in na gališka tiha tla polzi------- „Prijatelj, čuj . . sem lezi k meni . . prisloni glavo sem . . na moja prsa . . poslušaj me . . : ugašam že . • . tam v domovini pa cveto zdaj rože > . po vrlih vseh . . po oknih vseh ., levkoje, astre, rožmarin in nepozabni nagelji rdeČi . . . Tam v domovini jutro . . tu večer . . . tam v domovini vsa ljubav je moja . , . Ta robec vzemi .. prisloni k prsim ga . . naj srca solza vroča i; j kaplja — tako ga drži, da zapis, kri . .: kako sem ljubil jo . . . ! Odpošlji deklici tja v domovino nepozabljeno . .. Srce že peča ,. čutim .. . smrt se bliža , . ljubav ugaša ., dan se niža . . življenja čaša je že izpraznjena do dna . ,, , . prijatelj . . pozdravljen . ♦ . . , oh . . srcu je tako težko • . le glej . . kako solzi . glavo mi podpri ... povej . , . Najbolj sem ljubil Njo------- Večer . . že mirna in tiha je poljana, v zapadu, v solnčnem oltarju sto luči gori od juga pa nekaj šumi , . ječi . . . In meni se zdi: da si ga klicala Ti--------— A. Gaspari — Rakovčan, Dnevne vesti. — Darujte vreče! Glede na naj-nujnejšo vojaško potrebo, razvidno iz današnjega županovega oklica, pripominšanio, da so dobrodošle tuđi stare vreče od žita, krompirja itd., ter bodo danes In prihodnje dni magi-stratni sluge nabirali vsakovrstne rabljene vreče od niše do niše. Apelu-jemo zlasti na požrtvovalnost naših trgovcev in obrtnikov. Sprejemajo se vreče — nove in stare — kakor v oklicu povedano, tuđi na magistratu, v pri t lici u glavnega vhoda na levo (stražnica). Vsi na krov za to vele-važno in prenuino patrijotično akcijo! Po dežeii naj se vreče zbira jo in odpošljeio skupno na magistrat. — Odlikovania. Najvišie priznanje je dobil stotnik Viktor Andre j-k a pl. Livnograd. Orožniška straž-mojstra Josip Kožuh in Franc Z i-herl 12. orož. poveljstva, sta dobila srebrni zaslužni krizec s krono. — Imenovanja v armadl. Gosp. dr. Nikolaj Pominko, dr. Feliks Rebek in dr. Ivan Bastjančič so imenovani za črnovojniške nadpo-ročnike. — Imenovanje v artnadi. Gospod Albert Oabcr. kniigovodja v Ljubljani, je imenovan za stabnega narednika. Sedaj je na srbskem bojišcu. — Iz armade. Medicinec 27. peš-polka g. Mirko O i u d je postal pra-porščak in poveljnik desinfekcijske kolone 2. tretjega kora. — Poziv na pristop prostovolj-nim strelcem. Pred začetkom vojne z Italijo. je bila Vipavska dolina pod-rejena poveljstvu prostovoljnih strel-cev v Gorici. To poveljstvo je izdalo na Vipavce navdušen oklic, v katerem je med drugim rečeno: Pod orožje, mladeniči in možje s Kranj-skega! Pristopie vsi c. kr. prostovolj-nitn strelcem za obrambo svoje domovine. Ne smejo je dobiti, svobod-ne, močne Kranjske. Ne srne in ne bo postala italijanska provinca, naš jezik, na§a šola, naša tla ne smejo postati italijanska. Postanite vsi c. kr. strelci. Ilirija vstani! Kakor proti Napoleonu, naj tuđi sedaj vzplamti kranjska mladina proti tujemu tiran-stvu in se spominja hrabrih bojev in junaštev svojih očetov pri Vipavi, Logatcu, pri Razdrtem, pri Postojni ia prj Kočevju. Naši ocetje so se bo- r jevali in so zmagali, tuđi mi moramo zmagati! — Naša kri. Z italijanskega boji? ča se poroca: Kdor hoče vedeti, kakšni so boji ob Soči in kako se naši ljudje bijejo, spozna to iz vojaškega akta, ki ga — izpustivši imena in za sovražnika pomembne podatke — prijavljamo doslovno. Ta akt je predio^ za odlikovanje rezervnega poročnika Teodorja L u b c a, ki je padel v bojih dne 16. in 17. junija. V aktu je rečeno: »Na prostoru, ki je bil odkazan Teodorju Lubcu, je bil absolutno nujmočnejši in kakor kaže situacija, najodločilnejši napad. Spoznavši situacijo, se je poročnik Lu-bec sam proti desetkratni presili na-padalce\r tako dolgo branil, kakor je bilo sploh mogoče. Napade Italijanov je poročnik Lubec odbijal in zopet in zopet prodiral naprej; o napadih se lahko reče, da so bili napadi na nož, kajti napadalci so, Če nišo več mogli rabiti pušk, vzcii lopate, da razmesa-rijo sovražnika. Ranjen pri osmem napadu in pozvan od štabnega narednika Budimirja, naj se da obvezati, ni tega Lubec storil, ampak slu-šaje svojo zavest dolžnosti, odbil še daljnje neposredne napade, dokler ga ni vsled nove rane dohitela smrt. Od njegovega oddelka so ostali samo štirje možje neranjeni.« — Opomba zapovednika oddelka: Pravi slovenski junak, ki se je do zadnje kaplje krvi boril za cesarja in domovino. — Sledi potem opomba brigadirja/ divizijonarja in kornega poveljnika. Ta piše: »Priporočam najtopleje po-čaščenje umrlega junaka.« Nazadnje stoji ime armadnega poveljnika ob Soči. Armadni poveljnik predlaga, naj se padlemu junaku podeli jako visok red. — Pogreb slovenskega stotnika na gališkem bo.iišču. Nedavno smo javili, da je padel na severnem bojišcu stotnik 47. pešpolka Ferdinand O r n i k, doma iz Jarenine na Sta-jerskem. Njegov narednik Henrik Volimaier, doma iz Selnice ob Dravi, popisuje sedaj v pismu svoji ženi smrt in pogreb tega Častnika, ki je bil pri svojih slovenskih vojakih iz-redno priljubljen. Pri naskoku na selo D. je dobil stotnik Ornik strel v srce. Narednik V. je dobil ukaz, da preskrbi svojemu poveljnikupogrebv vaši P. za fronto. »Naložili smo ga na voz in peljali v zelo temni noči v selo P. Tam smo zanesli truplo v neko boljšo kmetsko hišo. Kmet je napra-vil oder, kmetica pa je prinesla lepe snažne prte. Hipoma so se zbrali so-sedje; vprasevali so me ali je pan kapitan katolik. Ko potrdim, prinese-jo iz cerkve svece in dekleta ovenca-jo sobo. Med vožnjo v selo sem videl pri eni izmed hiš vojaško stražo. Greni tja in vprašam vojaka, katero poveljstvo je tuka]. On mi pove, da je poveljstvo madžarskega črnovoj-niškega maršbataljona. Poveljnik je stotnik Hutirav, mi je dal cei pionirski oddelek n:i razpolago. Kupil sem les za rakev in križ in že so bili pio-nirji na delu. Šest pionirjev sem po-slal na pokopališče, da izkopljejo dva groba. Poslal sem namreč kmeta z vozom nazaj k sanitetnemu oddelku še po tri mrtve, kateri so tuđi v istem času padli Kn kor naš stotnik. V jutro na dan sv. Antona ob 4. uri so pri-nesli pionirji rakev. Prišlo je okoli 30 deklet, katera so pletla vence. Rakev so opletia, da je bila kakor en sam velik venec. Tuđi oskrbnik kneza Ljubomirskega je daroval lep svež venec. Napis na križu sem dal pri kovaču vžgati. Z duhovnikom sva določila pogreb na 8. uro predpol-dne. 2e ob pol 7. uri je bilo dvorišče in spredaj cesta polna ljudstva, katero je čakalo na pogreb. Ob 8. uri priđe duhovnik in častniki. Prišlo je šest nosačev in ena četa kot Častna straža. Kmetje so prinesli vsa bande-ra, kar jih je cerkev imela. Opravile so se mrtvaške molitve in počasi se je sprevod pomikal k cerkvi. Bilo je videti, kakor procesija. Ko se je rakev spustila v grob, se je vse na glas jokalo. Tuđi solnee se je žarilo pod crne oblake, tuđi ono je bilo žalost-no. Topovi so gromeli na vseh gri-čih, kakor da bi hoteli izkazati rajne-rnu zadnjo čast, a v resnici so le iskali novih žrtev. Potem so pionirji grob zagrebli. Tuđi častniki so imeli solzne oči. Po opravilu grem k duhovniku prosit za račun; a v moje začudenje mi je rekel, da je storil vse iz ljubezni do bližnjega in da ne vzame niti vinarja. Z desetnikom še greva enkrat k grobu in sva molila za dušo rajnega. Težko, težko, sva se poslovila od našega nepozabnega, dobrega in hrabrega stotnika . . . — Ranjena sta bila na severnem bojišču poročnika dr. Riko Fux iz Metlike in strokovni učitelj na slov. kmetijski soli v Št. Jurju ob južni železnici Josip Z i d a n š e k. — Po 7 mesecih se je oglasil kand. med. vet. rez. praporščak Viktor de Gleria iz ruskega vjetništva. Nahaja se v Kasatkul. Novo Mihai-lovskol. Pošta: Tatarska, Gouver-ment Tomsk. To je zopet slučaj, ki 151. Ste*. »SLOVENSKI NAKOD% ane 6, julija 1915. Siran 3. lahko tolaži one, kateri že dali časa nišo dobili sporočil od vjetih svoj-cev. — Po dal}ši dobi so se oglasili: france GrubiČ iz Rostova na reki Donu ob Azovskem morju ženi Mariji, ki živi v Krški vaši na Dolenj-skem; Alojzij Hude iz Merva svoj-cem v Mirni peči. Mesto Merv s svojim izgredljivim podnebjem leži v oazi turkestanske peščene puščave na spodnjem teku reke Murghaba. Merv šteie 8727 prebivalcev ter ima železniško zvezo s Samarkan-dom in s Krasnovodskim. Franc Sušnik piše svojcem v Nomnju pri Bo-hinjskii Bstrici in jih pozdravlja lepo iz Lukojanova, ki leži v nižnjinovgo-rodski guberniji. Lorenc Sodja je sporočil svojemu bratu Francu v Koprivniku pri Boh. Bistrici, da se nahaja v Skobelevu, kakor vojni vjetnik. France 2en se je occlasii iz Barnavla. Njegova mati Meta, ki biva v Češnjici pri Srednji vaši v Bo-hinju, se je sinovega sporočila silno razveselila. Angel Svara se je ogla-sil iz Taškenta v Turkestanu svoji ženi Mariji, ki biva v Tupelčah hišna štev. 5 pri Tomaju na Krasu. Franc Krasna je poslal veselo pismo pa pre-srčne pozdrave iz Merva svojcem, ki bivajo v Ljubljani. Jakob MahniČ se je oglasil svoji ženi Mariji, biva-joči v Povirju pri SeŽani, iz Jelabu-ge v vjatski guberniji. — V ruskem vjetništvu je po po- ročilu »Flov. Gosp.« umri F. Kuko-vec, lastnik paromlina v Ljuto-meru. — Iz italijanskega vjetništva se je oglasil gosp. Jan P e r š 1, soprog znane slovenske operne pevke gospe Mar. Peršlove. Biva sedaj v Cre-moni. — Od dvornega svetnika do upravnega svetnika. Pred kratkim je šel v pokoj dvorni svetnik dr. Ernest Blaschke. Služboval je v ministrstvu notranjih del in je bil predstojnik od-delka za privatna zavarovanja, sedaj pa je bil izvoljen za upravnega svetnika neke zavarovalnice. Zgodilo se je že večkrat, da so se vis. drž. uradniki zmazali iz službe in postali upravni svetniki ali ravnatelji privatnih zavodov. Ali da je sedaj tišti dvorni svetnik Blaschke, ki je bil do-sti let nadzornik zavarovalnic, po-stal upravni svetnik »Feniksa«, to je vendar presenetljivo. O tem piše Osterr. Volks\virt«: MogoČe je, da dvoni svetnik Blaschke kot uradnik dvorni svet. Blaschke kot uradnik svetnik in da je svojo službo objektivno opravljal. Toda — ali ti gospoda je iz ministrstva, ki zdrsnejo direktno iz državne službe na fotelj upravnega svetnika, ne pojmijo kako se s tem izpostavijo, kake slabe govorice provzroče in kake izglede dajejo svojim naslednikom. To je čisto navad-no diskreditiranje upravre. — Naborjet in Predll sta utrdbi, ki imata v sedanii vojni z Italijo velik pomen. Tuđi leta 1809. so bili tod med Avstrijci in Francozi veliki boji in sta tu junaškim braniteljem postavljena spomenika, Trdnjavo Naborjet je zgradil in do svoje smrti brani! ženijski stotnik Hensel. Prvi napad Francozov je bil dne 15. maja 1809. Francozi so imeli velike izgube in so bili odbiti. Drugi dan so Francozi obnovili napad. Obramba je bila velikanska in silne so bile izgube na-padalcev. Sele 17. maja so Francczi zavzeli Naborjet. Samo 290 mož je branilo Naborjet, Francozov pa je padlo 1300 mož. Tuđi branitelji Pre-dila se navzlic vsem pozivom nišo vdali. Kakoh 6000 Francozov je jurišalo na Predil in imeli so velikanske izgube, predno so prišli do lesene trdnjavice. Francozi so metali užga-ne vence iz smole na trdnjavico. Nastal je ogenj in plamen se je že bli-žal shrambi smodnika. Tedaj je pa stotnik Herman na Čelu mn!c posad-ke s sabljo skočil na Fraruoze, da bi si napravit pot, a on !n večina nje-Kovih vojakov so padli v boju. — Iz Gorice pišejo »Tagespo-šti«: »Noč in dan križarijo letalci po zraku in mečejo bombe na vojaška poslopja, na kolodvore in na plinar-no. To je pač začela, bomba, a eksplozija se ni zgodila. — Pri »Plavah« ali pri »Pla-veh«. »Edinost« v svoji sobotni šte-vilki sklanja ta kraj, za kateri se bi-jejo tako velikanski boji, tako-le: Plave, Plav, Plavam, v Plave, pri Plavah, za Plavami. Pravi, da je to sklanjanje pravilno, nepravilno pa: Plavi, Plavij, Plavem, Plavi, pri Pla-veh, za Plavmi, naglas vedno na zadnjem zlogu. »Edinostc se moti; pravilno je slednje, ker tako sklanja ljudstvo. Kraj se imenuje: v Plaveh, tište »Plave« pa je vstvarila najbrže Še le politična oblast, ki hoče imeti za vsak kraj imenovalnik. — Odkođ si? — Iz Plavij. — Kje si bil? — V Plaveh. — Popoldne pojdem proti Plavem. — Pojdem v Plavi. — Hrib za Plavmi. Tako govori ljudstvo in merodajna naj bo bsseda ljudstva« — Gorifian. v *v -' - ^ ^ — Cena sladkorja. Poroča se, da so vladna pogajanja z izdelovalci sladkorja imela v toliko uspeh, da bodo tovarnarji odnehali od svojega zahtevanja za zvišanje cen. Najbrž bo že z začetkom avgusta določena cena sladkorja na eno krono za kilogram. — Tržne razmere v Spodnji šl-ški. PiŠejo nam: Tržne razmere na našem trgu so neznosne. Obraćamo se na tržno nadzorstvo, da postavi na naš trg v jutranjth urah tržni organ, da ne bodo ravno branjevke prve vse pokupile od kmetic. Tuđi glede neprimerno visokih cen bi se moralo kaj ukreniti. Pri nas imamo ražen vojaštva tuđi več beguncev, navadno rodbine z večjim številom otrok. In ravno te navadno zastonj iščejo. da bi dobile par kapljic mle-ka ali pa kako jajce za svojo deco. Temu pa je vzrok sledeče. V Spodnji §iški je dobilo več žensk dovoljenje, da prodajajo mleko vojakom. Tem ženskam pa sploh tega ne bi bilo treba, kajti so večinoma žene želez-niskih usiužbencev s precej dobrim zaslužkom. Te ženske navadno po-berejo vse mleko. Kar ga ne dobe na trgu. pa pošljejo svoje ljudi po cesti do Št. Vida in Dravelj mlekaricam naproti. PlaČajo tuđi dražje, da ga le dobe. To mleko, kakor se same ba-hajo, doma prekuhajo in posnemajo, napravijo maslo, ostalo mleko pa prodajajo potem prav drago vojakom in beguncem. V takozvanih kurjih zavodih jim je vojaštvo že prepovedalo prodajanje mleka. In kolikor nam Je znano, so bile nekate-re tuđi že policijsko kaznovane. Toda najboljše bi pač bilo. da se tem ženskam sploh prepove ta nečedna obrt. Slavni policiji v Sp. ŠiŠki v tem oziru vsa čast. Toda tuđi v neki prodajalni so prodaja mleko, ki je precej vodeno, predrago. Se eno je. kar nam leži na srcu. V več krajih je že poruvan krompir, čebula, potrgan grah, zdai priđe na vrsto fižol. V tem oziru je treba največie strogosti. In slednjič prosimo iz zdravstvenih ozi-rov, da se vendar merođajni krogi zavzamejo, da tista smrdljiva mlaka izpred pošte na kak način izgine. Zdaj imajo že žabe v njej zavetje in to na glavni cesti, kjer je največji promet. Zdravju Spođnješišenčanov bi tuđi ne škodovalo.Čebise vsak dan ob suhih dnevih škropile glavne ceste, posebno zdaj, ko je promet ogromen. — Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo. da poteče dne 8. t. m. rok đolžnosti naznanila za dušik vsebu-joče snovi in sicer je podati nazna-nilo s stanjem zadnjega dne meseca junija. Istotako poteče rok dolžnosti naznanila kovin dne 8. t. m. Toza-devne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je tuđi izpolnjene doposlati. — Odvetniški izpit je napravil pri c. kr. nadsodišču v Gradcu g. dr. Josip L a v r e n č i č. Častitamo! — Zdravstveno stanje v Ljubljani od 1. januaria do 26. junija. No- voroiencev je bilo 560, mrtvorojen-cev 42, umrlih 676 med njimi 335 do-mačinov in 341 tujcev. Umrlo jih je za legarjem 52. za grižo 1, za kolero 3, za pegastirn legarjem 1, za vratico 5. vsled mrtvouda 24, vsled nezgod 28, samomorov 5, utonil 1, zaboden I, umorjen 1, vsled dobijenih ran na bojišču 5, na raznih drugih boleznih 308, za jetiko 122 oseb. V zavodih je umrlo 423 oseb. Mladostna tatica. Koncem minu-lega meseca je ukradel neznan tat neki posestnikovi hčeri v Štepanji vaši iz kovčega 290 K in zlat prstan. Kot storilko so prijeli neko loletno dekle, ki se je izdala s tem, da je mnogo nepotrebnih reci nakupila. Nezgode. Neka 161etna dekla na Jezici je padla s svisel ter se težko poškodovala na desni roki. — Na Viču je keri težko poškodoval nekega 261etnega hlapca. Tepež pri svinjski kupčiji. V Kra-šniah sta se sprla pri neki kupčiji za svinje prodajalec in kupee. Kmalu se je vnel tepež, pri čemer je kupee su-nil prodajalca s pestjo v obraz ter ga poškodoval na Čeljustih. Izgubljen tatinski plen. V radov-Ijiškem okraju so našli fantje, ki so se vračali v Staro fužino, pod nekim kozolcem razne jestvinc v vrednosti kakih 200 K, ki so jih tatovi odnesli nekemu posestniku v Stari fužini. V Kostanievicl je umri v starosti 63 let Ivan Rabuse, trgovec in stotnik meščanske garde. Bil je mož blagega srca, vnet za vse lepo in dobro. Zlasti se je mnogo trudil za ko-stanjeviško meščansko gardo kot njen mnogoletni načelnik. Kosta-njevčani izgubijo z njim najboljšega someščana in družabnika. Sladko počivaj pod tihfmi Gorjand, saj ni nihče bolj ljubil krasni kot pod Opa-tovo goro kot ti, dragi Rabuse! Z Đlzelfckega nam pišejo: Vsled pomanjkanja piva gredo vinske ce-ne skokoma kvišku. Po celem na* hektoliter ni več dobiti; povprečne cene so med 70 in 80 K. Vinski trgovci in gostilfličarji bodo pa kmalu pokupili vse zaloge. V teh razmerah bode seveda imel letošnji pridelek ceno kakoršne že dolgo nismo doži-veli. Vinogradi še kažejo dosti ugodno, bati se je pa škode vsled peronospore. Iz Celja. Umrla je v petek gospa Roza Natek, žena c. kr. pošt-nega nadoficijala. Bolehala je dalje časa na srcu. Pogreb se je vršil v nedeljo 4. julija popoldne. Narodni rodbini naše sožalje! Iz Gaberja pri Celju. V telovađ-ni dvorani Sokolskega doma se je nastanilo kinematografsko gledali-Šče, prvo v Ceiju in okolici. Predstave se bode v nekaterih dneh pri-čele. Iz Maribora. Na deželni sadje-in vinorej.ski soli se vrši pod običaj-nimi pogoji 26., 27. in 28. julija tečaj za konserviranje in vnovčevanje sadja in zelenjave. Prijave pri ravr-nateljstvu. Iz Maribora. Profesor verouka na višji gimnaziji dr. A. Medved je pomaknjen v 7. in profesor dr. Maks Haid na istem zavodu v 8. činovni razred. Iz uradniške službe pri Južni že-leznicl na Sp. Stajerskem. Naslov nadrevidenta je dobil revident Hugo Irgolič, (Maribor, skladišče); nadre-videnti so postali postajenaČelniki Pavel Berghof (Laški trg), Marcel J e n č i č (Sevnica), Adalbert Saha-rek (Maribor). Ivan Stopar (PoljČa-ne), Juri Gratt (Pragersko) in Gustav Motka (Zidani most). Zadeva Fr. Roblek ca »Slov. Gospodar« končana. Kakor znano, je tožil lani g. Fr. Roblek, veleposest-nik v Žalcu, odgovornega urednika »Slov. Gosp.«. Fr. Žebota pred po-rotnim sodiŠČem zaradi razžaljenja časti, ker je očital v svojem listu g. Robleku, da je na meji med svojim in župniškim gozdom na Zg. Ponikvi v župnikovi odsotnosti pred L5. leti pustil postaviti mejnike samolastno v svoj prid. Porotno sodišce je 2e-bota oprostilo s tem, da je zanikalo glavno vprašanje, ker je bilo mnenja, da inkriminirana očitanja nišo žalji-va. Proti tej razsodbi je vložil g. Fr. Roblek po dr. Kodermanu v Mariboru ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišce, ki je pritožbi ugodilo in raz-sodbo porotnega sodišča razveljavi-lo. Vsled cesarske odredbe, s katero so se začasno odpravila porotna so-dišča, se je imelo sedaj baviti s stvarjo okrožno kot izjemno sodišce v Mariboru. Tu je zastopal g. Roble-ka namesto v vojaško službo pokli-canega dr. Kodermana dr. Kalan iz Celja. Obtoženec je izjavil, da dokaza resnice ne more izvesti in se je zagovarial. da Članka ni Čital, da je torej zakrivil samo prestopek zane-marjanja dolžne paznosti. Sodišce pa ?e smatralo za dokazano, da je obtoženi urednik vsebino članka pozna!, predno i?a je dal v tisk in je ob-sodilo Fr. Zebota zaradi pregreška zoper varnost časti v denarno globo 300 K oziroma v ^Odnevni zapor, v povrnitev stroškov in da ima objaviti sodbo na lastne stroške tekom S dni po pravomočnosti na prvi strani »Slov. Gosn. Proti tej razsodbi je vložil Fr. >?ebot ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišce, ki je pa to pritožbo zavrglo. S tem ie postala razsodba okrožnega sodišča pravo-močna in je ta zadeva s tem končana. Cene kruha na Štajerskem. Štajersko namestništvo je odredilo, da se srne od 10. julija prodajati 140 de-kagramov kruha po 84 v, 70 dek po 42 v in 35 dek po 21 v. Tuđi v gostil-nah in kavarnah se smejo 35 gramov težki kosci kruha prodajati kvečjemu po 3 v, 70 gramov težki po 5 v in 140 gramov težki po 9 vin. Drobne vesti s štaiersfcega. M o z i r j e. Čevljarska zadruga iz Mirne pri Gorici je prenesla svoj obrat v Mozirje. — PriSv. Juri-juob Pesnici so dobili kmetje 100 ruskih vjetnikov, ki jim delajo na polju in v vinogradih. Z naŠimi Ijudmi se, kakor poroča »Straža«, prav dobro razumejo in naše ljudstvo posebno rado posluša njihovo ubrano petje. Sredi junija je prispe-lo še 50 ruskih vjetnikov — Tatar-jev, ki pa se ne morejo z nikomur sporazumeti. — V Ponikvi ob južni žel. se je naselilo več slovenskih rodbin iz Nabrežine in iz Trsta. Romarška cerkev in samostan Svtta Gora pri Gorici sta, kakor poroča mariborska »Straža«, zgore-la. O požaru nam pripoveduje oči-videc: Ozadje Gorice tvori skalnata gora, Skalnica imenovana, in na njej stari znani samostan svetogorski. Sam razvalina, velika še sedaj. Veliko poslopje samostansko je bilo cilj ćeli vrsti laških baterif. Pod-strešje in prvo nadstropje sta pogo-rela, kar je ostalo prvega nadstrop-ja, so uničile eranate. Zakristija je «6 AbOĐicna. Sto^> W trkrM.Mm. det, enkrat v streho, dvakrat v sre-do, cerkev je bila večkrat v nolno, pa je ostala, seveda težko poskodo-vana. Gostilna nasproti soški strani je pogorela, postranska poslopja so bila zadeta neštetokrat. Sredi požara in šrapnelov — Lahi so uorečo razvalino obstreljevali še naprej — je junaški nadporoćnik Ber^mann reŠil največji del samostanskih za-kladov, Vbe zlate bokale, kelihe, svečnike, različna odela in cerkve-na oblačila, vse to ne le ogromno stane, marveč zlasti tuđi zgodo-vinske vrednosti, rešeni sta tuđi "A knjižnice, sama zgodovinsko važna stara dela, pergament; zgorela je Va knjižnice, moderni oddclek, bi se dal nadomestiti. 23. junija je dobi! kompleks poslopij nad 60 granat, drugi dan polovico, obstreljevali so pa Še 25. in 26. junija, dasi ni bilo večje posadke, nego pol kompanije pehote in par topniških častnikov. Družina Bravničar iz Tolmina, hisna štev. 58, Goriško, naj se več-kratno zjarlasi pri družini J. Cerne, Celje, Za vodna 1, Štajersko, kjer dobi pojasnila o sinu, ki je na itali-janskem bojiŠču. Kino - »Ideal«. Spored za danes, torek 6. do Četrtka 8. julija: 1. Na obrežju reke Waldsee. (Naravni po-snetek.) 2. Ulilekuken kot kmečki strah. (Vcseloigra.) ?>. Messtrov te-den. (Aktualno.) 4. Lisica v pasti. (Špijonažna drama v 3 delih.) 5. Trgovec z deklicami. (Veseloigra.) Predstava ob pol 9. nri se igra pa vrtu. Poskušen samomor. V četrtek ponoči je v Komenskega ulici v sa-momorilnem namenu neki 34!etni že-ležniški delavec skočil iz drugega nadstropja na dvorišče. Pri tem si je polomil desno nogo in dobil težke notranje polkodbe. Vol Je ušel v nedeljo popoldne pri črniiškem mostu. Vol je sive barve in srednje velikosti. Kdor bi ga vjel, ga naj pripelje proti nagradi k g. MarČanu, Rimska cesta 21. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina julijskega zvezka: 1. Pavel Golia: 0, Ester, o Renee. 2. Fl. Golar: Plavž je moj grad. 3. J. R. Glaser: Iz »Pohorskih poti«. 4. Josip Kostanje-vec: Na solnčnih tleh. 4. Fl. Golar: Deseti brat. 6. I. E. Rubin: Sredo-zimci. 7. Vseuč. prof. dr. Boris Zarnik: O bojih v živalstvu. 8. L. Pintar: O krajnih imenih. 9. Dragotin iMarčinko: V parku. — V zgodnjih dneh. — Dekle. 10. N. F. Preobra-ženskij: Razvoj umevanja in perijo-dizacije ruske zgodovine. 11. Književna poročila: Dr. Fr. Ilešič: Publikacije ^Slovenske šolske matice« za 1. 1914. — Felicijan: Ksaver Meško, Povesti in slike. 12. Slovstveni zapi-ski: J. Poboljšan Dostavek Simona GregorčiČa »Soči<«. — Dr. Jož. A. Glenar: t F. E. Korš. Razne stvari. Zgub'jena je bila v nedeljo zlata zapestnica in sicer na potu od cesar-jevega spomenika do fotografa Bert-holda. Pošteni najditelj naj odda za-pestnico v trgovini g. J. Česnika v Lingarjevi ulici. * Atentat na Morgana. »Matin« poroča iz New Yorka: Krogla, ki je zadela Morgana, se je zarila v spodnji del života. Ranitev je težka, a ne smrtnonevarna. Napadalec je izjavil, da ga je Bog pooblastil, da umori Morgana. * Eksplozija v VVashingtonu. O polnoči dne 3. julija je nastala v po-slopju senata v \Vashingtonu eksplozija, ki je provzročila precej škode. Govorica, da je bila vržena bomba, se je izkazala kot neresnična. Najbrž je eksplodiral plin. Ranjen ni bil nihče. * Poljski župnik obsojen na smrt. »Nowa Reforma« ponatiskuje iz »Deutsche Lodzer Zeitung« vest, da je bil 21. maja obsojen na smrt župnik Franciszek Pruski s Kram-skega, ker je meseca odktobra 1914 povzroČil, da je prišel neki nemški letalec v rusko vjetništvo. Razsodba je bila izvršena v Kutni 17. junija ob štirih zjutraj s tem, da so župnika ustrelili. * XXXI. državna loterfia za skupne voiaške dobrodelne namene. Dne 15. julija t. 1. bo na Dunaju žre-banje 31. državne loterije, katere čisti iznos je namenjen skupnim vo-jaškim dobrodelnim namenom. Igralni nacrt te preizkušene loterije je izredno ugoden, izžrebanih bo sknpai 21.146 denarniji dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron, med temi glavni dobitek za 200.000 K, 50.000 K. 30.000 K. 20.000 K itd. Sreč-ke po 4 K se dobivajo po trafikah, menjalnicah, pri davčnih, poštnih, železniških uradih itd. * Atentat na I. P. Morgana. Nem- Ski Motao* AmiA {f^m j^ M&btiil umoriti, kakor smo že poroČali, naj«. večjega finančnika v Ameriki, morda sploh največjega bankirja na svetu I. P. Morgana. V finančni družbi kateri stoji Morgan na čelu, ie koncentrirano toliko denarja, da se lahko reče: Kar svet stoji še ni en čio* vek razpolagal s takim kapitalom-Morgan je sedaj tuđi bankir Angine^ Francije in Rusije in duša vseh tistih ameriskih podjetij, ki služijo milijarde z izdelovanjem municije za imenovane države. Ravno sedaj, ko ga je zadela krogla, se je dogovarjal 2 Anglijo, da ji preskrbi novih tisoč milijonov dolarjev. »Pester Lloyd« meni, da je profesor Holt, ko je ustre«. lil na Morgana, imel misel, da skrajša s tem vojno, ker je pač vedel, da ja Morgan najbrezobzirnejši vseh ame-riških finančnikov in da imajo njegove kupčije največji vpliv na vso politiko Zedinjenih držav. »Pester Llovd^ meni, da bo Nemčijt sovraž-no časopisje izkoriščalo ta atentat za novo veliko gonjo, četudi poroča an-gleški »Reuterjev biro« sam, da je Holt blažen. * Nova razdelitev Evrope. Politični korespondent velikega ne\vyor-škega lista »New York Times« je iz-vedel iz »najboljšega vira«, da je se-stavila ententa naslednji nacrt zai razdelitev Evrope. 1. Vojna bo trajala tako dolgo, đokler ne bodeta Nemčija in Avstrija akceptirali vse miro\Tie pogoje četverozveze. 2. Vojne operacije se smejo končati le po soglasnem sklepu vseh štirih čla-nic entente. 2. Pri skiepanju miru ba vsako posredovanje ne\-trainih državi odklonjeno, ententa bo mirovne po^ goje kratkomalo diktirala. 3. Ententa bo uredila Evropo po naslednjem no-vem sistemu. V bodoče bodo eksisti-rali 3 razredi držav. V razred A. bodo spadale Anglija, Rusija, Francija in Italija, v razred B. Belgija, Nizozemska, Srbija, Španija, Portugalska, Danska, Švedska, Norveška. Švica, Romuniia, Grška in Bolgarska, vj razred Č. pa Češka, Poljska, Bavarska, Hrvatska, Ogrska in ostale manjše države, ki se bodo ustanovile na razvalinah Nemčije in Avstrije. 4. Države razreda A. bodo garantirale evropski mir. Države razreda B. bodo sicer popolnoma suverenne, vendar pa bodo morale v spornih vprašanjih priznati razsodišče razreda A. Države razreda C. bodo sa-mostojne, toda strogo nevtralizirane, ne bodo smele imeti niti lastne arma-de, niti sklepati pol. mednar. pogodb, »Miinch. N. N.«, v katerih čitamo o tem sijajnem nacrtu četverozveze, izrekajo ententi zahvalo za milostno postopanje z Nemčijo in Avstrijo. Kajti ententa bi mogla biti Še bol| trdosrčna in bi mogla zaveznici pri razdelitvi Evrope — pregnati na( mesec. Nainovejsa poročila. Hrvaški sabor. Zagreb, 5. julija. (Koresp. urad.)' Sabor je prejel po kratki debati pred-log o premoženjskem jamstvu vele-izdajnikov v splošnem in v podrob-nostih. Prihodnja seja jutri. i Umrli so v Ljubljani: Dne 2. julija: Milan Jovičić, pe-Šec 70. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Anton Miloch, črnovojnik železniške var-nostne stotnije, v garnizijski bolnišnici. Dne 2. julija: Ludovik Toth, hu-zar 10. huzarskega polka, v vojaški rezervni bolnici pri Sv. Jakobu. Dne 3. julija: Josip Kutscher, črnovojrik 42. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Fran Lammer, Četovodja 26. domo-branskega pešpolka. — Onofrn Kali-sta, voznik - črnovjonik, oba v rezervni vojaški bolnici pri Sv. Jakobu. Dne 3. julija: Marija Sever, šivi-Ija, 20 let, Mala čolnarska ulica 14. — Fran Stefan, pešec 8. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici. — Ištvan Lakatoš, trenski vojak 15. trenske divizije, v rezervni vojaški bolnišnici na II. državni gimnaziji. — Anton Fojt, črnovojnik 8. pešpolka, v vojaški rezervni bolnišnici v belgijski vo-jašnici. — Vencelj Kanka, topničan 40. topničarskega polka, v rezervni vojaški bolnišnici. — Josip Koncilja, krojač, Celovška cesta 75. Dne 4. juli ja: Jakob Papler, kamnosek, 73 let. — Helena Marinč, hiralka, 36 let. — Lucija Bizjak, bol-niska sestra, 28 let, vsi tri je: Ra-deckega cesta 9. — Marija Krali, mk zarjeva hči, 5 mesecev, Časilska cesta 240. Dne 4. julija: Andrej Matič, pešec domobranskega pešpolka št. 23, v rezervni vojaški bolnišnici. — Fran Rohaček, pešec 8. pešpolka, v rezervni vojaški bolnišnici. — Fabjari Waba, pešec 76. pešpolka, v rezerv-[ m ^oi^Jo J^Jnj^nk^l jul {^rini jm^L^^^l < ''6TTHH %. ,6LOVENSKJ NAKOD*, dne 6. julija i^lS, 151. štev. Mihajlo Kovačič, pešec 4. bos. - herceg, pešpolka, v rezervni vojaški bol-"lišnici pri Sv. Jakobu. V deželni bolnici. Dne 30. junija: Anton Dolenc, de-lavec, 31 let. Dne 1. julija: Neža Jug, kajžar-jeva hči, 39 let. Dne 3. julija: Janez Ježek, dni-Tiar, 36 let. — Peter Kaluža, posest-nikov sin, 3 dni. Dne 4. julija: Marija Tekavec, kuharica, 37 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Nove električne žarnice. Novo električno žarnico so spravile na trg tvornice Siemens - Schuckert kot svetiljko Wotan tipa »G«. Nova Wo-tanova svetiljka se izdeluje za manj-ša števila sveč svetljivosti na način znanih vVotanovih polvvattnih svetiljk in se uspešno lahko rabijo namesto došlej splošno uvedenih svetiljk s kovinsko žico. S tem se doseže mnogo toka. Zavraten protivnik našega zdravja je vsak prepih, ki nas zadene nepričakovano. Ako toplo te-lo ali glavo nenadoma zadene mrzel prepih, nastane največkrat tako huda reakcija, da nastane težko prehlaje-nje. Opazimo ga po zobobolu, boleči-nah v glavi, ušesih, obrazu itd. in te bolečine lahko odsttranimo. ako s kri dovrajalnim vteranjem tako težko prehlajena mesta zopet ogreiemo in oživimo. To se nam najlažje posreći s Fellerjevim boleč. tolažečim, osve-žujočim, kri dovajajočim ra^tlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Cez 100.000 zahvalnih pišem potriuje njegov dobri učinek tuđi pri revmatičnih, protinskih, nevralgičnih in živčnih bolečinah na vseh delih te-jesa. 12 steklenic stane franko samo 6 kron. edino pristnih od lekarnarja E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 23S (Hrvatsko). Obenem lahko naročimo tuđi Fellerieve odvajalne kroglice z znamko »Elsakroglice«, 6 škatljic franko za 4 krone 40 vinarjev. Metccrolosično poročiio. ViilM nad odrjeni 300*2 Sređa ! tračal tlak 73« ni Cm !SUnJe š«*"' I «•»"••ii"rt; i- vetrovi Neb° 1 V-Ja f mm £2________________ •"■™j"™^•"■^^^^^^■«™™^^ 5. 2. pop.! 7357 28 3 i sr. jug jasno „ 9. zv. 1736 7 20 8 si. szah. 6. 7. zj. j 7378 183 ; brezvetr. oblačno Srednja vČerajšna temperatura 21 4°, norm. 19 4°. Padavina v 24 urah mm 00. Hdo ve kaj o družini luančič iz Kobariđa 14. p. d. pri Ivana. Podpisani prosim svoje sorodnike in inance, ako kdo kaj ve, naj mi sporoči na nasloT: 1618 Albin Ivančici k. «. k. Inf. Reg. No. 17. Masch. Gew. Abt. PtoJ. Štajersko. Kupi se po najniiji ceni 1 prajfur periia (srajca spodnje hlače in cunje za noge.) Ponudbe pod „G. B. D. Podbrdo, fforiSko". Termin do 12. U m. 1616 Proti praha] em, lnskinam in izpadanju las deluje najboljče pri znan* Taono-Gbinln tinta katera ©krep6uje lasliČe, odstranjuje luske in preprećuja IzpadanJ« las. 1 steltleiiira z navodom i ltmn*. RazpoŠilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenicL Zaloga vseh prelzkuienlh zdravll, madlc. mll, medioinal. vln, specijalitet, ntiflnejfeih parfumov, klrurglftMh obvez, svežih mineralnih vod Itd. Dež. tekorna Milana Lensteka v Liubljanl Rtsl]na cisti it. L poleg novozgrajenega Fnn Joiefovega inbli. mostu. 18 V te| lekarni doblra|o idravila tail tlani bolnUklli blafafB fmime ielevaloe, a. kr. toHatee tovane ta okr. bolama JTW , Mmtij v UiMtil J. Zamljer* 6«Tl]arski «»ister v Llnbllaal, Oradliče 4 izvršuje vaa Čevljaraka dela ti najtlnejše izvr^itve, kakor tud prave gorske in telovatake Čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pnposlan čeveti. 128 rr^zr NajboljŠa in najzdravejša b arvai za lose in brado je dr. Drallea „NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi ^e svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri w Siefati Strtnoli Ljubljana, Pod TranČo i*. 1. Lasne kito, podlafie in mretice vseh vrst; gledališčne in toaletne - potrebšciae itd. --------- SAHATORIUM • EMONA 7JK NarRANJE IN KIh/JRGiCNE -BOLEZN1. t-i ■PORODrsOSNlCA, LlJUBLUANA • KOMENSKEOA ULICA ĐR-FR DERGANC hrojač prve vrste ▲ I Ljubljana, 282J|B v hotelu ,pri JKaliču'55| I" (naaproti glavne poite) R :: se priporoča. :: P Zaloga analešKepa Masa, i a 1620 ____ Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom pretežkc izdube fašega blagega, nepozabnega oče.a, deda, tasta, gospoda Ivana Rabuse trgovca In stotnika meičanake garde v Koštanje vi ci, izrekamo tem petom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, slavnim meščanskim gardam za častno spremstvo, gospodom pevcem za ganljivo petje, ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žahijoči ostali. <.." 1613 Zahvala. Za mno^e dokaze srčnega sočutja povodom težke izgube nepozabnega sina oziroma brata, nećaka, svaka in strica, gospoda Albina Svetec o> kr. ritmojatra v pokoju in inspekciiskega čaatnika rea. bolnice Rdečega krSia t Litiji izrekamo tem potom našo najsrćnejšo zahvalo. Posebno se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so blagopokojnemu dali zadnje častno spremstvo. LITIJA, dne 6. julija 1915. Rodbina Svetac* . Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar »znanja si. p. i. tklimhn. dl u natiji njego« 127 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. p«l*fl GcTllarakega mašto. Velika zaloga soi vencev. zMBinie fiipkn, nntn. trikoi itd Zuaa|a Barsilla toia«. Vrtlariji n \m odi !t. )\. Edo to kaj! Za 191etnega vojaka Jotefa ĆuiV iX K#barida9 zadnjič pred 2 nirse-eiiia je pisal, da je pri vahkompaniji na Rakovniku pri Ljubljani. Prosim >1. c. kr. vojaštvo, če ve kdo o njem,